98
Še nekaj od mlinov na sapo.
Vaše misli v 9. in 16. listu „Novic" od mlinov na sapo so nam močno všeč, ker bi bilo to za Notranjsko res prav važna reč, posebno pa za hribovce. Al tista želja, naj bi kdo take mline natanko popisal in obrisal, je brez prave skušnje kaj težko spolniti, ker prej ne poskušena reč se nikoli tako izpeljati ne da kakor bi kdo mislil.
Dobro bi bilo tedaj, da bi se tega dela kaka umna glava lotila, s poskušnjo najpervo; potem bi se še le za-mogla ta reč lahko popisati. Če lih bi bila kaka reč še narobe in neukretna, to za pervo pot nič ne de; se že za-more popraviti in na boljše predelati.
Tudi parobrodi, parni vozovi na železnicah in daljno-pisniki (telegrafi) niso bili na pervo misel tako napravljeni kakor so zdaj, ker marsikaj se je že popravilo in zboljšalo.
Mlini na sapo pa niso nobena posebna umetnija; ni nam treba deleč iskati tacega moža, — ga imamo prav blizo, da bi se tega lotil.
Ker pa gosp. Ložan v 12. listu „Novicu pravi, da bi burja take mline in vso naredbo prekucovala, ne rečem, da bi to mogoče ne bilo, — al temu se lahko v okom pride. Ne vzemite mi tega za zlo; morda nismo enakih misel; jez ne mislim tistih mlinov , kakoršni so na L u n e b u r š k e m, Magdeburškem in po druzih okolicah, ki jih morajo zdaj proti severju, zdaj proti vetru in burji obračati. Takošne bi res kaj lahko naša burja prekucovala. Jez mislim stoječe, zidano, terdno ozidje, in tudi tako prostorno, kakoršnega je za notranjo napravo potreba, in da bi se le ve-trinca, pa ne ves mlin zabračala, ker menda zmiraj je bolje, da se mala reč giblje in obrača, kakor pa velika.
Zoper to bi pa utegnil kdo reči, da vetrinca bi se ne mogla okoli zidu na vse štiri kraje sveta sukati, in včasih bi se hudo zaletela, da bi hotla vso notranjo naredbo polomiti, včasih bi pa prepočasi šla. Al to je vse lahko, ker }ez mislim zid okrogel, naj bo že mlin velik ali majhen, (okrogel pa zato, da se ga sapa lože ogibljuje). Ce je mlin velik, mora biti okrogel stolpek na verhu, tolike visokosti, kolikor visočine vetrinca do spodnjega ozidja potrebuje. Ce je pa mlin male sorte, se pa kar na tajistem zidu vetrinca napravi, ker bo blizo do tal segla. Da se pa vetrinca za-more proti hudim nevihtom bojevati, se lahko pomaga, pa kako? Ne bom tega tukaj popisaval, ampak le rečem, da se lahko naredi. Jez le toliko to reč omenim, da bi nobeden upanja ne poderal zastran izpeljave teh mlinov.
Gosp. pisatelj v 16. listu pravi, da bi treba bilo poprej prevdariti, kam naj se mlin postavi, da pride za vse okoljšine na pravo mesto. To se mora po legi kraja prevdariti; se ve, da bi ne bilo dobro na take verhunce mlinov staviti, da bi se moglo navkreber voziti ali nositi, zraven pa še od več vasi deleč preč. Kar se sape tiče, že pamet razodeva, da, postavimo, če je v eni dolini več vasi in je dolina prostorna, bi bilo bolj potrebno mlin imeti v dolini, pa n e sred doline, ker na sredi bi bile vse sape prepohlevne za-nj, temuč bolj proti hribom, na kraj proti zjutranjemu in večernemu kraju. Naj je že ktera koli sapa, ko se čez hrib navzdol vali, pritiska gotovo na kter kraj bolj kot na drug;   čez hrib pridši
na tla zadene, in se spet višje dvigne, ker mora čez druge hribe iti. Kadar je že dolino preletela in grede po dolini kak kolobar za sabo naredila, pred tistimi hribi, čez ktere ima iti (na planem), nikoli ne bo take moči imela, kakor pa če po hribu doli vleče. Saj je znano , da so sape tako različne po enih krajih, da človeka tu na tla sili, zastrelaj deleč se pa že ne ve za-njo. Ker nas narvečkrat burja prepihuje, bi bilo dobro, na izhodni (juterni) strani doline mlin postaviti. Kar pa bo pri ti naredbi nar bolj has-nilo, bodo še le skušnje učile.                                      F. J.