8000032 Osrednja i Muzejski tr 3000 Celje
^nnuiEEi
?009 IPC Sht Championship
jpen
iCUP
'’ooa 4
BE®C3^W[K3(IBDD
BENCINSKI SERVIS
m Anin
jMim a—iyyjll|j=0
LJETUŠ
tel. 03 891 56 11
V
STRAN 11
40 let
rE-TO'xri 8. MAJ 2009 CENA I^EUR
Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Attemsov trg 3, Gornji Grad
Zadruga mozlrje
Zgornjesaviijska kmetijska zadruga Mozrje z. o. o.
www.zkz-mozirje.com
Blagovnica Ljubno tel»: 03 584 10 20
Odprto:
pon. - pet. od 7. do 19. ure sobota od 7. do 12. ure
Na vse artikle ELKROJ
Xa vsakega nekaj noveSa-
-	jakne
-	krila
-	bluze
-	hlače
-	moške obleke
30% GOTOVINSKI POPUST!
Do 12. maja lahko naročite žive živali
Živali bodo dostavljene 14. maja po poslovalnicah.
-	beli piščanec (cca. 1 kg) 2,90 EUR/kom
-	puran (6 tednov) 11,50 EUR/kom
-	jarkice (rjave, črne, grahaste) 6,20 EUR/kom
-	Trgovina Šmartno, Šmartno 74, Šmartno 584-51-32
-	Trgovina Bočna, Bočna 63, Gornji Grad 584-50-05
-	Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž 3	584-75-09
,	((	- Trgovina Rečica, Rečica 61, Rečica	583-51-35
-	Teh. trgovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno 838-80-43
-	Trgovina Solčava, Solčava 17, Solčava 839-43-30
-	PC Ljubija, Cesta na Lepo Njivo 4, Mozirje 837-07-84
''.v J-;'.	,	• Železnina Gornji Grad, Attemsov trg 8	839-44-20
tJflP	■ Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno	584-12-41
-	Železnina Luče, Luče 34, Luče	584-40-24
VOZNIŠKI IZPIT
Avtošola RELAX Mozirje TEČAJ CPP 11.5. ob 17.00
Vpisi na dan tečaja ali na tel.: 041-227-133
flV SSh Ä/ v7,52»
UGODEN RELAX-ov KREDIT DO 24 MESECEV!
1
www.avtosoIa-reIax.si
Veterina Mozirje d.o.o.
Cesta na Lepo Njivo 10. Mozirje, tel.: 839-02-20
Tudi letos bomo izvajali preventivno cepljenje proti rdečici Cepili bomo po predhodnem naročilu.
Naročila sprejemamo vsak delavnik od
7.00	do 8.30 ure, na teleiefonsko številko 03 839 02 20, do 10. maja 2009.
OSREDNJA
Tretja stran]
knjiznjca
C£U£
Naprej ali nazaj?
Dilema, kateri smo priča na Rečici ob Savinji, kjer imamo na eni strani pobudnike nadaljnjega razvoja kraja in občine v smislu gradnje novih objektov, na drugi strani pa »branilce« kmetijskih zemljišč, ki so sicer za razvoj, vendar ne na račun njihove lastnine, postaja v zadnjem obdobju v Sloveniji že kar tipična. Ljudje pač vse bolj izpostavljamo lastne interese in jim dajemo prednost glede na širše družbene interese.
Da ne bom razumljen napačno - niti slučajno si ne domišljam, da bi lahko komurkoli na Rečici v konkretnem primeru solil pamet, zdi pa se mi, da bo kraj v primeru, če bodo vsi lastniki okoliških zemljišč zavzeli enako stališče kot sogovorniki avtorice tokratne teme tedna, obsojen na stagnacijo in počasno umiranje. To bi bila za Rečico prava tragedija, saj smo vse do včeraj imeli občutek, da so Rečičani s samostojno občino dobili veliko novega elana in energije, da gredo naprej s časom.
V tako majhnih lokalnih skupnostih, kot so zgornjesavinjske občine, je razumevanje med krajani in iskanje soglasja pri strateških odločitvah še veliko bolj pomembno kotvvelikih,zlasti mestnih občinah. Mi ne moremo vsak dan brezosebno hoditi drug mimo drugega tako kot meščani, mi si ne moremo privoščiti, da si ne bi pomagali, mi smo obsojeni na rezultat našega skupnega
dela - in če nekdo vleče naprej, nekdo pa nazaj, bo rezultat vseh naporov enak nič.
Medtem nas, če še niste opazili, drugi prehitevajo po levi in po desni. Na proslavi ob dnevu upora v Mozirju sem opozoril na podatek, da imamo v Zgornji Savinjski dolini v povprečju najnižje plače v Sloveniji. In ne samoto. Povprečna plača pri nas je daleč najnižja v državi in sedaj smo že blizu točke, ko bomo morali gledati navzgor, da bomo videli dno. A kljub temu mora biti naš pogled uprt v prihodnost, nenazadnje bomo v njej živeli jutri in pojutrišnjem, in ne glede na razmere v državi in svetu bomo predvsem sami krojači svoje usode.
Zaradi že omenjenih dejstev imamo več kot dovolj razlogov, da smo zaskrbljeni, vendar nas to ne sme paralizirati ali nas zavesti v položaj, da se bomo le še pritoževali, kako nam gre slabo in kako so za naš položaj krivi drugi. Če kdaj v novem tisočletju, potem je sedaj čas, da stopimo skupaj in se ne predamo malodušju. Dopustimo ustvarjalnemu optimizmu prosto pot, pomagajmo drug drugemu do boljših rezultatov, prepoznajmo priložnosti, kijih prinaša vsak nov dan.

IZ VSEBINE: 19
Tema tedna:
Kako se bo razvijala Rečica ob Savinji?.4
Trg osamosvojitve Mozirje:
Podoba trga v rokah umetnikov...........5
m
Mozirje:
Problemi s signalom kabelske televizije.6
KLS Ljubno:
Zaenkrat se za delovna mesta ni bati.7
Intervju:
Peter Podgoršek,
ravnatelj Osnovne šole Rečica ob Savinji 8
Graška Gora:
30. množični prvomajski shod.......9
Luče:
Glasbeno druženje Radia Slovenije s Tonetom Mlačnikom............
.12
Zgornja Savinjska dolina:
Ob 1. maju zagoreli kresovi po dolini.17
ISSN 0351-8140, leto XLI, št. 19,8. maj 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 330000000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stolni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@s avinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
KAKO SE BO RAZVIJALA REČICA OB SAVINJI?
Bodo polja odstopila prostor
zgradbam?
OBČINSKI SVETNIKI ZA RAZVOJ
Omenjeno peticijo je na svoji nedavni seji obravnaval rečiški občinski svet. Na seji sta bila prisotna tudi predstavnika načrtovalca prostorskega plana. Svetnike sta seznanila daje po več začetnih variantah in ob upoštevanju zakonskih predpisov ter omejitev po strokovnem mnenju za širitev trga Rečica primerno zemljišče na južnem delu.
Potem ko so na občini pridobili kmetijski elaborat in okoljsko poročilo je bilo gradivo poslano minisfrslvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da na osnutek poda smernice. Nato gre načrt vjavno razgrnitev in obravnavo. Takrat pa je čas, kot je na seji dejala načrtovalka Ljudmila Grom, da občani podajo svoje pripombe in predloge. Svetniki so izrazili stališče, da je Rečici kot kraju in kot občini treba zagotoviti možnost razvoja. Ta pa ni mogoč brez možnosti nadaljnje gradnje.
PODPISNIKI PETICIJE PROTI POZIDAVI
Peticijo so podpisali lastniki zemljišč, najemniki in mejaši. Njihove
argumente in razmišljanja so nam predstavili trije sogovorniki, lastniki zemljišč, ki omenjene površine tudi obdelujejo.
»Obsežno območje na južni strani trga je nastajalo stoletja, o njivah pričajo stari posestni listi. Namenjeno je bilo kmetijski pridelavi, zato se novo naselje ni širilo nižje od sušilnice. Čeprav so sedaj tam tudi sadovnjaki in travniki, je treba vedeti, da so travniki prav tako visoko donosne kmetijske površine,« pravi Jože Jurjevec.
Jože Kokošine ima prav tako travnike, saj ima kmetijo usmerjeno v živinorejo. »Zemljo so nam predali naši predniki, kaj pa bomo mi zapustili svojim otrokom in zanamcem?« S tem se strinja tudi njegov sin, ki bo prevzel kmetijo.
»Sodobna Evropa z različnimi predpisi varuje najboljšo obdelovalno zemljo, tako bi moralo biti tudi pri nas,« pravi Marko Jeraj. »Razumemo, da si občina in Rečica želita nadoknaditi zaostanek v razvoju zadnjih let. Vendar bi bilo treba razmisliti o gradnji tudi v ostalih
naseljih. Razen tega je v samem trgu dosti mrivih in praznih objektov, ki bi jih kazalo oživiti,« še dodaja.
»Pri nameravani pozidavi gre za najboljšo kmetijsko zemljo. Koliko je taka zemlja vredna, so vedeli že davni predniki, ki so svoja bivališča stisnili v hrib ali na manjvredne površine, daje za kmetovanje ostalo več površin. Koje taka površina enkrat pozidana, je za pridelavo hrane za vedno izgubljena,« še meni naš sogovornik.
PODPORA ZBORNICE IN ZAVODA
Podpisnike proti peticijije podprla tudi slovenjgraška enota kmetijsko
gozdarske zbornice. V pisnem mnenju, naslovljenem na Občino Rečica ob Savinji, je zapisano, da člani sveta odločno nasprotujejo posegom na najboljša kmetijska zemljišča.
Prav tako je svoje mnenje podal Kmetijsko gozdarski zavod Celje. »Obstoj kmetijske pridelave in ohranitev najrodovitnejših kmetijskih tal je odločilnega pomena za kmetijstvo občine, še posebej na Rečiškem polju, kjer se predvideva sprememba namembnosti v okviru osnutka prostorskega načrta,« je med drugim zapisano v obsežnem mnenju.
Marija Lebar
Osnutek prostorskega načrta občine Rečica ob Savinji, ki predvideva, da bi na južnem delu trgu, ki je sedaj namenjen kmetijski pridelavi, pridobili gradbena zemljišča, je pri nekaterih krajanih naletel na neodobravanje. Na občino so zato poslali peticijo proti nameravani gradnji, ki jo je podpisalo okoli petdeset krajanov.
Lastniki zemljišč (od leve:) Jože Jurjevec, Marko Jeraj in Jože Kokošine se ne strinjajo s pozidavo (foto: Marija Lebar)
Župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj:
»Povedati je treba, da na Rečici zadnjih 25 let ni bilo na razpolago gradbenih parcel, ki so potrebne za normalen razvoj kraja, občine, vrtca in osnovne šole. Na občini smo razmišljali o različnih variantah, kje ta zemljišča zagotoviti. Dejstvo, ki ga potrjujejo študije pripravljavca, je, da v samem trgu ni prostora, ves kraj pa je obkrožen s kmetijskimi obdelovalnimi površinami.
V delu zahodno od trgaje treba upoštevati tudi zahteve o varovanju kulturne dediščine. Zemljišča, ki bi bila sicer primerna za gradnjo, pa omejujejo predpisi o poplavni varnosti in ponekod sama geološka sestava tal.
Pripravljavec občinskega prostorskega plana je pri pripravi upošteval vse našteto in predlagal, da se za ta namen rezervira zemljišče na južni strani Rečice, kar je s prostorskega vidika najustreznejše. Poleg tega so se tam pojavile posamezne pobude lastnikov zemljišč po odprodaji le-teh.
Iz občinskega vidika je pomembno, da so novogradnje v bližini šole, saj tako odpade plačevanje stroškov prevoza otrok v šolo. Pogoji prometne in ostale infrastrukturne ureditve so tu ustrezni. Razen tega pa iz prostorskega vidika sedanji rob naselja nima prave arhitekturne podobe; z bodočo gradnjo bi jo lahko popravili.
Občina ne želi ničesar na silo. Vedelo seje, da se lastniki na tamkajšnjih površinah ukvarjajo s kmetijsko pridelavo. Takim je treba zagotoviti nadomestna zemljišča adekvatne kakovosti. Tistim, ki so izrazili voljo po prodaji, pa je treba ponuditi pošteno ceno.«
(foto: Marija Lebar)
0
TRG OSAMOSVOJITVE MOZIRJE
Podoba trga v rokah umetnikov
Z dosedanjo ureditvijo mozirskega trškega jedra je neurejen ostal samo del Trga osamosvojitve. Z željo, da bi tudi ta del dobil razpoznavno podobo, so se projektnega oblikovanja lotili kiparji. Nastale ideje so bile predstavljene 23. aprila v Galeriji Mozirje.
Uprava mozirske občine se je odločila, da za ureditev dela trškega jedra med Grabnarjevo hišo in objektom Nove Ljubljanske banke zaprosi za pomoč na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, njihov oddelek za kiparstvo. Tam so se na pobudo odzvali pozitivno in se projekta lotili z vso vnemo.
Seminarja in delavnice, ki sta potekala od lanskega novembra do letošnjega aprila, se je udeležilo
deset slušateljev, kiparjev in absolventov kiparstva, ki jih je pri delu usmerjal predstojnik kiparskega oddelka Alen Ožbolt. Slednji je nastala dela na priložnostni predstavitvi
23.	aprila v prostorih mozirske galerije tudi predstavil. Ob tem je opisal potek dela, seznanjanje udeležencev z Mozirjem in prostorom, v katerega so vnesli svojstvene prvine in ideje.
Nastalo je deset projektnih nalog, v katerih so udeleženci delavnice
Domačini so se navdušili nad idejo z naslovom Riža ...,
(foto: Benjamin Kanjir)
prikazali, kaj bi po njihovem tja najbolj sodilo. Nastala dela so si obiskovalci predstavitve dobro ogledali, jih komentirali in si izoblikovali svoja mnenja. Slednja sicer niso štela, bila pa so uvod v delo strokovne komisije, ki seje sestala naslednji dan. Projekt je bil namreč nagradnega značaja.
Komisija je imela nalogo izbrati delo, ki bi naj sodilo in izpopolnilo Trg osamosvojitve. Sestavljali sojo trije akademsko izobraženi strokovnjaki in trije domačini. Aleksander Videčnik, Peter Širko in Ivan Suho-veršnik so zagovarjali idejo z na-
slovom Riža avtoric Mete Kastelic ter Brede Šturm. Na drugi strani so akademiki zagovarjali idejo Rdeče rakete absolventa kiparstva Simona Macuha. Ker do soglasja ni prišlo, sta bili podeljeni dve prvi nagradi.
Delavnica ni bila obvezujoča in kot takšna naročnikov ne zavezuje, da bi se kateri izmed projektov moral izvesti. Kot pravi župan Ivan Suho-veršnik, vsaj ne v letošnjem letu. Je pa dobra podlaga, kako je mogoče sodobne ideje umestiti vzgodovino in zaokroženo celoto mozirskega trškega jedra.
Benjamin Kanjir
„ akademiki pa menijo, da naj bi na prostor med Grabnarjevo hišo in poslopjem NLB sodila rdeča raketa (foto: Benjamin Kanjir)
OBČINA NAZARJE
Postopno urejanje središča kraja
Za popolno prenovo središča Nazarij bodo potrebna tri leta. V okviru revitalizacije centra potekajo trije večji projekti. Del Lesarske ceste so prenovili že lani, čaka še drugi del, prav tako del Zadrečke ceste proti blokom in krožišče, kjer se bodo ti kraki stekali.
V občini Nazarje je bil sprejet odlok o podrobnem prostorskem načrtu samega središča kraja. V okviru tega seje občina lani prijavila na razpis za nepovratna sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, precejšen del sredstev pa mora zagotoviti iz svojega proračuna.
Tako so lani izvedli rekonstrukcijo Lesarske ceste v dolžini 1.033 m. Cesto so uredili tako, da bo mogoč ustrezen priključek na bodoče krožišče. Upoštevali so tudi potrebe zdravstvenega doma, mimo katerega cesta teče. Cesto so razširili, uredili pločnike in javno razsvetljavo. Čez zimo se je podlaga utrdila, sedaj jih čaka še asfaltiranje. Računajo da bo asfalt položen do poletja. Letos bodo začeli tudi s prenovo drugega dela te ceste.
V omenjeni razpis, ki se gaje občina zavezala izvesti v letih 2008 do 2010, sodi tuditako imenovana cesta bloki. V lanskem letu so se lotili
pridobivanja zemljišč, gradbišče zakoličili in začeli z izgradnjo. Projekt se letos nadaljuje. Za priključitev na bodoče krožišče je sedanjo cesto potrebno prestaviti, ob tem bodo ustvarili prostor za izgradnjo poslovno stanovanjskih objektov.
Izdelan je projekt pridobitve gradbenega dovoljenja. Trenutno so v fazi pridobivanja soglasij na ministrstvu za okolje, saj je omenjeno območje opredeljeno kot poplavno. Z deli se bo nadaljevalo še letos, takoj po pridobitvi vseh soglasij.
S projektom ureditve središča želijo rešiti tudi več problemov, ki jih sedaj predstavlja neurejena infrastruktura.
Tako glavni vod vodovoda sedaj poteka pod obstoječo cesto proti blokom. Srečujejo se z defekti in izgubami. Pod zemljo bodo speljali tudi električne kable od Bohačevega kozolca proti gasilskemu domu. Tako bodo dosegli vizualno izboljšanje, hkrati pa bodo poskrbeli, da bodo javni vodi pod cesto potekali pravilno in kasneje ne bo nepotrebnih popravil.
Dinamika izvajanja del je v veliki meri odvisna od različnih dovoljenj in soglasij, katerih pridobitev terja določen čas. Razen tega pa tudi od sredstev, kijih ima občina za ta namen na razpolago.
0
MOZIRJE
Problemi s signalom kabelske televizije
BREZŽIČNI INTERNET V OBČINI LJUBNO
Za dober signal potrebna ustrezna oprema
Član mozirskega občinskega sveta Jože Jelen je na predzadnji seji izpostavil problematiko okoli slabega signala kabelske televizije, ki jo upravlja podjetje Elektro Turnšek d.o.o. Celje. Na aprilsko sejo je bil zato vabljen predstavnik podjetja, kije podal določene obrazložitve.
Problemi okoli signala nastajajo predvsem zaradi zastarele tehnologije oziroma omrežja, ki se je gradilo pred več kot desetletjem. Upravljavsko podjetje ima sicer izdelane načrte posodobitev, zaenkrat pa ostajajo zgolj pri tem. Prob-iemovje več, med največjimi velikost finančnega vložka in nepripravljenost posameznih občanov za sodelovanje. Za posodabljanja je potrebno veliko izkopov, pri čemer se zaplete, saj mnogi ne dovolijo izkopov po svojih zemljiščih.
Problemi so tudi z nekaterimi razdelilnimi omaricami, ki so postale bolj ali manj nedostopne. Nahajajo se namreč v mnogih objektih,
ki so vzadnjih letih doživeli adaptacije. Omarice so tako na nedostopnih mestih ali pa Turnškovim delavcem ne uspe pridobiti dovoljenj, da bi lahko imeli dostop do njih.
Predstavnik podjetja je poudaril, da je danes najlažje odpovedati pogodbe, ki so bile narejene z njimi, in izbrati drugega ponudnika signala. Konkurenca je velika, kabelski operaterji morajo zato vlagati veliko več truda in sredstev, da ohranjajo nivo s konkurenco. Na konkretno vprašanje, kdaj se bo izboljšal signal, predvsem na območju Hrib-ernikove ulice in Šmihelske ceste, kjer je najslabši, svetniki konkretnega odgovora niso dobili. Predstavnik Elektra Turnšek je sicer omenjal dobo dveh mesecev, ob tem pa dodal, da realnega časa ni mogoče določiti. Njihova želja je, da do konca letošnjega leta uporabnikom omogočijo tudi dostop do interneta.
Benjamin Kanjir
Na nedavno minuli seji Ijubenske-ga občinskega sveta sta sodelovala predstavnika podjetja Pegaz d.o.o. Pojasnila sta nekatere dileme, ki se porajajo glede možnosti uporabe brezžičnega interneta v občini.
Na Ljubnem je občanom že nekaj časa na voljo brezplačni brezžični dostop do svetovnega spleta, vendar se pri posameznih uporabnikih pojavljajo težave. Na sejo sta bila za pojasnitev razmer vabljena predstavnika podjetja Pegaz, ki projektira, postavlja in vzdržuje žična ter brezžična računalniška omrežja. Hkrati so tudi serviser računalnikov in opreme.
Pojasnila sta, da mora podjetje zagotavljati funkcioniranje sistema. Na
podlagi pritožb so naredili merih/e in v štirih dneh ugotavljali frekvenco odvzema signala. Povečano število hkratnih uporabnikov namreč oslabi signal. Z meritvami so ugotovili, daje bilo minimalno število uporabnikov štiri, maksimalno pa 45, kar da povprečje 22,2 uporabnika.
Povedala sta še, da storitev brezžičnega dostopa do interneta ni tako močna in tako raznovrstna, kot je domači internet. Moč signala je odvisna tudi od kota in oddaljenosti od antene, v veliki meri pa od ustrezne ter kakovostne računalniške opreme pri uporabniku. Uporabniki, ki jim je opremo dobavil in namestil Pegaz, naj ne bi imeli težav.
Marija Lebar
GORNJI GRAD
Komunalo lani s pozitivnim poslovnim rezultatom
Na aprilski seji so gornjegrajski svetniki obravnavali letno poročilo poslovanja Komunale. Tega je podal v.d. direktorja Zdenko Purnat. Po njegovem mnenju je lansko poslovno leto zaznamovala sprememba na direktorskem položaju. Kljub temu so uspeli normalno zagotavljali vse komunalne dejavnosti, za katere so pooblaščeni, pri tem pa niso na novo zaposlovali.
Na področju vodooskrbe jim je največ sivih las povzročalo dolgotrajno odpravljanje napake na sistemu dezinfekcije pitne vode na vodovodu Bočna. Lani so s sredstvi okoljske dajatve za obremenjevanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda uspeli realizirati drugo fazo čistilne naprave Gornji Grad do te mere, da sojo uspeli tudi zagnati.
Odlagališče nevarnih odpadkov Podhom ima veljavno okoljevarstveno dovoljenje do sredine julija letos. Ker se lani na njem ni izvajalo večjih investicij, se tudi taksa za
odlaganje odpadkov ni porablja. Ta naj bi se zato po Purnatovih besedah v proračunih občin prenesla v naslednja leta. Z Engom v stečaju ima Komunala še vedno najemno pogodbo za kotlovnico in razvod. Ta naj bi veljala vse do odprodaje tega podjetja. Z občino so lani podpisali pogodbo tudi za redno vzdrževanje občinskih cest. Poslovno leto so zaključili s pozitivnim rezultatom. Ta naj bi bil po priporočilu nadzornega sveta Komunale namenjen za pokrivanje izgube v letu 2007.
Redni nadzor poslovanja tega javnega komunalnega podjetja je opravil tudi nadzorni odbor gornjegrajske občine. O njem so svetniki podali pohvalo o izčrpnosti in natančnosti poročila. Po razpravi o poročilu so ga svetniki enoglasno potrdili in sprejeli sklep, da se priporočila nadzornega sveta občine realizirajo v roku treh mesecev. Iz priporočila je namreč razvidno, da morata tako Komunala kot občina
pospešiti postopke za reševanje vlog za oprostitev okoljske dajatve za odpadno vodo in prav tako doreči
ter poenotiti postopke in stališča pri zaračunavanju ter izterjavi taks.
Marija Sukalo
ELEKTRO CELJE
Subvencionirana cena za električno energijo
Elektro Celje je razveselil imetnike toplotnih črpalk. S 1. majem je le-fem na voljo nov paket »Energija za toplotne črpalke« s trenutno najugodnejšo subvencionirano ceno električne energije v Elektru Celje. Paket je namenjen vsem okoljsko zavednim imetnikom toplotnih črpalk za ogrevanje in hlajenje stanovanjskih prostorov.
S tem so se v Elektru Celje odzvali na pobudo svojih strank in podprli okoljsko osveščene odjemalce. Uporaba toplotne črpalke za ogrevanje in hlajenje stanovanjskih pros-
torov predstavlja namreč energetsko učinkovit in okolju prijazen način ogrevanja in hlajenja. Dejstvo je, da toplotna črpalka obratuje brez škodljivih emisij v okolje, ob tem pa od 60 do 80 odstotkov energije pridobi iz okolja.
V okviru paketa je možen izbirni nakup tudi električne energije iz obnovljivih virov Zelene energije. V Elektru Celje se na ta način predstavljajo kot okoljsko zaveden energetski partner in odjemalce spodbujajo k še dodatni skrbi za okolje.
Roman Mežnar
1
KLS LJUBNO
Zaenkrat se za delovna mesta ni bati
Kljub svetovni krizi, ki je zlasti prizadela avtomobilsko panogo, za katero v KLS proizvajajo, so minulo poslovno leto zaključili pozitivno. S številnimi notranjimi ukrepi se trudijo premostiti težave na trgu, zaposlenim pa se za delovna mesta ni treba bati.
POSLOVANJE LANI ZADOVOLJIVO
Poslovno leto 2008 je bilo zaradi negativnih gibanj na trgu, ki so se izrazito pokazala zlasti v zadnjem trimesečju, nekoliko slabše, kot so v KLS načrtovali. Zato so leto zaključili z nekaj manjšim
dobičkom od pričakovanega, v celoti gledano pa so bili rezultati najboljši doslej. Bruto dodano vrednost na zaposlenega so lani povečali kar za 7 odstotkov.
V minulem letu so dokončali tudi naložbo, vredno 7,6 milijona evrov. Večino teh sredstev so vložili v proizvodno opremo. Izboljšali so tudi delovne pogoje zaposlenih. Tako so zamenjali salonitno strešno kritino, v novi zgradbi pa so uredili še sodobne garderobe in sanitarije. Kot zadnja seje v nove prostore v letošnjem marcu vselila uprava.
GORNJI GRAD
Na seji gornjegrajskega občinskega sveta so bili svetniki seznanjeni z informacijo o lastništvu nepremičnine Petelinjek, kjerje sedež komunalnega podjetja. Informacijo je podal v. d. direktorja Zdenko Purnat.
Iz poročila je bilo razvidno, daje podjetje, kije v stoodstotni lasti gornjegrajske občine, lastnik zelenice. 37-odstotni delež stavbe in parka, ki ga uporablja Komunala za svojo dejavnost, pa je predmet pogodbe o finančnem lizingu z ljubljanskim Hypo Leasingom. V spodnji etaži so poslov-
KRAJŠANJE DELOVNEGA ČASA IN ZNIŽANJE PLAČ
»Sedanjih 154 zaposlenih ima zagotovljeno zaposlitev, če se razmere ne bi še bistveno poslabšale,« pravi direktor Mirko Strašek. »Delovni ritem smo povsem prilagodili naročilom, zaloge pa zmanjšali na minimum. V marcu smo se prijavili za šestmesečno subvencioniranje delovnega časa, ki smo ga skrajšali na 32 urteden-sko. Plačo direktorja smo znižali za četrtino, vod-stvenih delavcev za petino, ostalih zaposlenih pa za deset odstotkov. Pri tem je treba omeniti, da
seje delovni čas skrajšal za 20 odstotkov. Sredstva subvencije bomo namenili zaposlenim, dodali pa še sredstva podjetja, da ti ne bodo oškodovani.«
PRIZADEVANJA ZA VEČJI TRŽNI DELEŽ
V zadnjem času je zlasti na zahodnih trgih opaziti povečano prodajo avtomobilov, še posebej po uvedbi ukrepa subvencioniranja nakupa s strani držav. Proizvodnja avtomobilov pa ne raste skladno s prodajo. »Trudimo se doseči večji tržni
ni prostori, garaža, delavnica in skladišče. Nekaj manj kot 8 odstotkov objekta, je v lasti Republike Slovenije, večinski delež, skoraj 55-odstot-ni, pa pripada individualnim lastnikom stanovanj. Ti uporabljajo tudi nekatere zelene površine in parkirišča, ki pripadajo gornjegrajskemu komunalnemu podjetju. Zato so bili svetniki mnenja, da se morajo za te površine pripraviti najemne pogodbe ter preveriti in urediti zemljiškoknjižna stanja.
Marija Sukalo
delež pri sedanjih kupcih, uspelo nam je dobiti tudi novega kupca, za katerega smo že izdelali vzorce, tako da do konca leta pričakujemo naročilo,« pove Strašek.
V KLS menijo, da se z obstoječimi zmogljivostmi da še veliko narediti. Pomembno je, da se za kupca maksimalno potrudijo. Važna je hitra odzivnost. Dan za dnem skrbijo za ohranjanje in dvig ravni kakovosti, izboljšujejo ekonomičnost in nižajo stroške. Da bi podprli končne kupce, so cene svojih izdelkov znižali za desetino, kar jim je omogočil padec cen vhodnih surovin.
UREJENI FINANČNI TOKOVI
»Težava je plačilna nedisciplina, zlasti na domačem trgu. Vendar uspevamo v skladu z našo poslovno kulturo svoje obveznosti poravnavati v roku in iz lastnih sredstev,« pravi direktor. Dodaja, da se v družbi zavedajo težkega ekonomskega položaja na svetovnem trgu, vendar je treba videti v bodočnost in glede tega so »realni optimisti«.
Marija Lebar
STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE
Subvencije
mladim
družinam
V četrtek, 30. aprila, je Stanovanjski sklad RS objavil javni poziv za dodelitev subvencij mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja in subvencioniranje najemnin. Poziv opredeljuje postopke in merila za pridobitev le-teh.
Javni poziv je bil objavljen v Uradnem listu RS, dnevnem časopisju in na spletni strani sklada. Zainteresirani prosilci lahko izpolnjeno vlogo oddajo od 4. maja do vključno 23. maja letos. Mlade družine ki rešujejo stanovanjsko vprašanje z nakupom, gradnjo, rekonstrukcijo ali spremembo namembnosti, bodo prejele 300 evrov na člana družine ob upoštevanju meril iz poziva.
Do subvencioniranja tržnega najema stanovanja bodo upravičene mlade družine, ki bodo izpolnjevale merila za pridobitev. Višina subvencije je določena glede na priznano tržno najemnino za primerno stanovanje v posamezni regiji. Za savinjsko statistično regijo priznana tržna najemnina znaša 5 evrov na kvadratni meter stanovanjske površine. Najvišja dovoljena subvencija najema za kvadratni meter stanovanjske površine za našo regijo znaša 2 evra.
Roman Mežnar
0
Nova poslovna stavba KLS na Ljubnem (foto: Marija Lebar)
Petelinjek v večinski lasti individualnih lastnikov
Peter Podgoršek (foto: Fanika Strašek)
Na Rečici ob Savinji je v daljni preteklosti delovala osnovna šola in bila nato ukinjena. Po osamosvojitvi Slovenije je med krajani Rečice vse bolj raslo prepričanje, da jim je z ukinitvijo šole bila storjena velika krivica, ki jo je potrebno popraviti. Krajevna skupnost, politiki in krajani so ob podpori takratne občine Mozirje uspeli strniti moči in leta 2000 je bila, tudi s prispevki krajanov, zgrajena nova osnovna šola. Po veljavni zakonodaji pa OŠ Rečica zaradi premalo otrok ni imela pogojev za status samostojnega javno-izobraževalnega zavoda.
V takratni občini Mozirje so sklenili kompromis in združili Vrtec Mozirje, kamor spada tudi Vrtec Rečica, ter OŠ Rečica v skupni javni zavod s sedežem v Mozirju. Toda Rečica je postala leta
2007	samostojna občina in status tega zavoda je postal neustrezen. V letošnjem letu so posamezne enote zavoda še dodatno izgubile svojo samostojnost zaradi novih računovodskih predpisov za to področje. Z rešitvijo tega zapleta se ukvarja tudi Ministrstvo za šolstvo in šport. O delu in prihodnosti OŠ Rečica ob Savinji pa smo povprašali Petra Podgorška, ki mu je bil v letu
2008	zaupan mandat ravnatelja te osnovne šole.
/--\
8
s__/
PETER PODGORŠEK, RAVNATELJ OSNOVNE ŠOLE REČICA OB SAVINJI
»Na pristnih odnosih gradimo prihodnost naših otrok«
-	Izteka se prvo šolsko leto vašega mandata na funkciji ravnatelja OŠ Rečica ob Savinji. Kako ocenjujete začetek?
Moje priprave na ravnateljevanje so se pričele že maja lansko leto, ko sem se začel podrobneje spoznavati z vsemi opravili, ki sem jih z začetkom šolskega leta prevzel. Pri tem sem imel veliko podporo dotedanje vršilke dolžnosti ravnatelja Polonce Kolenc Ozimic in tudi ostalega kolektiva. Lepošem bil sprejet v kolektivu, med krajani in tudi pri županu občine, zato začetek ni bil težak, kljub temu da so predstave o delu ravnatelja nekoliko drugačne, kot se potem izkažejo. Zaenkrat mi ni niti malo žal, da sem se odločil za ta korak.
-	Kaj menite o predlogu združenja osnovnošolskih ravnateljev, da bi ravnatelji lahko prejeli trajni mandat?
Menim, da gre pri tem vprašanju bolj za novinarsko raco, kot kaj drugega. Trajni mandat bi po omenjenem predlogu lahko dobili ravnatelji po treh uspešnih zaporednih mandatih, za karta trenutek v Sloveniji izpolnjuje pogoje le pet odstotkov ravnateljev. Predlog pa je po moje sprejemljiv le iz razloga, da se učitelj, ki je bil 15 ali 20 let ravnatelj, težko vrne nazaj na prejšnje delovno mesto, saj so se v tem času samo učni načrti nekajkrat spremenili.
»Šolska zgradba je še dokaj nova in še vedno prejemamo nagrade za najlepšo manjšo šolo. Trudili se bomo, da bi takšno tudi čim dlje ohranili...«
Sicer pa menim, če ravnatelj dobro dela in ima pravi odnos do učencev, kolektiva, staršev in lokalne skupnosti, ni bojazni, da po izteku mandata ne bi bil ponovno imenovan. Sicer pa minister za šolslvo za to področje pripravlja nekatere zakonske spremembe, predvsem glede sestave sveta zavodov, tako da bodo člani kolektiva imeli pri odločanju ponovno večjo vlogo.
-	Kako velika pa je pravzaprav vaša šola?
Trenutno imamo 193 učencev in 32 zaposlenih, od tega osem tehnično administrativnih in 24 učiteljev.
-	In kako kaže v prihodnje, glede na to, da na Rečici ni možnosti za zaposlitve in tudi stanovanj za mlade ni na razpolago?
V sklopu priprave razvojnega načrta občine, ki je vteku, smo pripravili tudi razvojne možnosti osnovne šole. V prihodnosti se predvideva na Reči-
ci stanovanjska gradnja, pa tudi sicer se večjega zmanjševanja števila otrok ne napoveduje. Čez dve leti se pričakuje celo nekoliko povečan vpis otrok v vrtec, čez pet aii šest let pa seveda to povečanje pomeni večje število otrok v šoli. Dolgoročno občina načrtuje postavitev vrtca k šoli oziroma k neposredni bližini šole.
»Ker sem sam zelo naklonjen iskanju različnih alternativnih virov energije, sem se tudi vključil v prve razgovore s predstavniki občine o možnostih ogrevanja z bio maso. Dolgoročno bi ta ideja lahko zaživela.«
Seveda so želje občinske uprave in osnovne šole, da se vrtec na Rečici pripoji k šoli in da se zagotovi zakonska možnost za samostojni javni zavod občine. Jaz sem temu zelo naklonjen in moja velika želje je, da pride dote rešitve čim prej. Sedanji status OŠ Rečica je edinstven in specifičen primer v Sloveniji, o čemer sta seznanjena tudi minister za šolstvo in šport Igor Lukšič in v. d. generalni direktor direktorata za vrtce in osnovno šolslvo Boris Černilec. Glede na to, da v Sloveniji obstaja 27 osnovnih šol, ki so takšne ali še manjše od naše, pa imajo status samostojnih šol, pričakujemo zakonsko rešitev našega primera.
-	Kmalu po ustanovitvi občine Rečica ob Savinji so se pričeli odnosi med občino in osnovno šolo nekoliko krhati in domnevno je zaradi tega odstopila tudi takratna ravnateljica Vlasta Poličnik. Ali ste v tem času že uspeli sanirati te odnose?
Sem človek, ki ne gleda nazaj. Če povem po pravici, sem bil na te stvari pred prevzemom funkcije opozorjen, tako s strani šole, kakortudi s strani občine. Prepričan sem, da so bile bolj govorice, kot kaj resnega. V tem času sem vzpostavil dobre odnose z občinsko upravo in županom. Trdim, da občina zelo dobro skrbi za šolo tako na področju financiranja materialnih stroškov, kot tudi pri vzdrževanju objekta. Skupni jezik smo našli pri izpeljavi mnogih skupnih projektov v kraju in lahko rečem, da je sodelovanje zgledno.
-	Kakšni pa so vaši načrti za naprej?
Idej je vsekakor veliko in kar nekaj od teh je povezanih z višino sredstev, kijih bomo uspeli pridobiti. Zaposlenim želim ohraniti delovna mesta, kar pa je seveda pogojeno s številom otrok in predpisanimi normativi.
Že v naslednjem šolskem letu bomo s soglasjem staršev uvedli drugi tuj jezik v 7. razredu, začenjamo pa z uvedbo fleksibilnega predmetnika. Uvajamo program šole v naravi za vse učence od
3.	razreda dalje, karje med starši dobro sprejeto. Nadaljevali bomo tudi s fakultativnim poukom tujih jezikov in v ponudbi izbirnih predmetov ohranili španščino za 7., 8. in 9. razred.
V šolski avli zaključujemo ureditev avdio vizualnega sistema z ustreznim ozvočenjem, s pomočjo donatorja BSH Nazarje pa bomo nabavili tudi veliko projekcijsko platno in s tem povečali kvaliteto prostora, ki ga za razne prireditve uporabljajo tudi društva v kraju.
Šolska zgradba je še dokaj nova in še vedno prejemamo nagrade za najlepšo manjšo šolo. Trudili se bomo, da bi takšno tudi čim dlje ohranili, zato bomo v letošnjem letu obnovili zunanje lesene obloge, postavili nekaj dodatnih lesenih klopi, ob vhodu na parkirišče pa bi radi postavili simboličen kozolec s panoramsko sliko kraja, z začrtanimi izhodišči planinskih poti. Zaradi zavarovanja šole in okolice pa smo žal primorani zagotoviti tudi video nadzorni sistem.
Ker sem sam zelo naklonjen iskanju različnih alternativnih virov energije, sem se tudi vključil v prve razgovore s predstavniki občine o možnostih ogrevanja z bio maso. Dolgoročno bi ta ideja lahko zaživela.
- Ali ste za bralce Savinjskih novic pripravljeni povedati tudi kaj o sebi?
Seveda! Sem odprt človek, brez posebnih skrivnosti. Prihajam iz Gave, iz občine Šmartno ob Paki. Po izobrazbi sem profesor tehničnega pouka in geografije. Sem poročen in imam hčerko, ki obiskuje 2. razred OŠ Šmartno ob Paki. V prostem času zelo rad opravljam razna fizična dela pri urejanju doma, gradnje in dela z lesom, kar mije v posebno veselje.
»Redno prihajam v šolo z motorjem. Uporabljam ga celo leto, kadar je le vreme ustrezno. Kot motorist bi se zelo slabo počutil, če ne bi za vožnjo uporabljal tudi prave opreme. V službo pridem zato nekoliko prej, da se preoblečem.«
V kraju veljam za zelo aktivnega človeka. Sem strasten motorist in predsednik moto kluba všmar-tnem ob Paki. V svojem kraju veliko sodelujem na kulturnem področju. Bil sem predsednik kulturnega drušlva, sedaj pa občasno delujem kot povezovalec in moderator. Sem zunanji sodelavec občinske uprave na področju zaščite in reševanja in zadolžen za načrte Civilne zaščite terzunanji sodelavec Ljudske univerze Velenje. Veliko tudi delam z računalnikom, predvsem sodelujem v projektih za uporabo sončne energije in drugih alternativnih virov. V preteklosti sem se ukvarjal tudi z letalstvom. Bil sem pilot v aeroklubu Lajše, pa sem zaradi
družine in službe to opustil.
Ravnateljevanjeje zame izziv. Želim si vtej šoli, v občini Rečica in v tej dolini pustiti pečat. Postavljene cilje želim doseči in ne želim si zunanjega vpliva na moje delo. Politično sem popolnoma neopredeljen. Pri svojem delu in tudi v osebnem življenju želim sodelovati z vsemi in sem odprt za vse. Prepričan sem, daje to prava pot.
-	Ali se tudi v šolo pripeljete z motorjem? Kako vas vidijo učenci? Ste jim postali vzornik?
Redno prihajam v šolo z motorjem. Uporabljam ga celo leto, kadar je le vreme ustrezno. Kot motorist bi se zelo slabo počutil, če ne bi za vožnjo uporabljal tudi prave opreme. V službo pridem zato nekoliko prej, da se preoblečem. Motor uporabljam tudi za službene poti, karje najbolj pozitivno pri iskanju parkirnega mesta.
Da sem učencem postal vzornik, ne vem. V začetku sem seveda zbudil nekoliko več zanimanja, tudi pri starših. Zaenkrat pa nimam namena spreminjati svojih navad.
-	In kaj želite povedati za konec?
Zelo sem vesel in zelo cenim, da sem bil v kolektivu OŠ Rečica in v občinskem okolju zelo lepo sprejet, kakor tudi med kolegi, ravnatelji drugih zgornjesavinjskih šol. Prepričan sem, da na pristnih odnosih gradimo prihodnost naših otrok. Učencem in staršem želim kar najboljši zaključek tega šolskega leta in vse lepo tudi v prihodnje. Vesel pa sem tudi za ta pogovor z vami.
Fanika Strašek
GRAŠKA GORA
30. množični prvomajski shod
Več tisoč udeležencev iz Šaleške, Mislinjske in tudi Zgornje Savinjske doline se je 1. maja udeležilo tradicionalnega, 30. prazničnega srečanja delavcev in občanov na Graški Gori. V organizaciji območnega sindikata ZSSS Velenje seje prireditev pričela s slovensko himno in internacionalo.
Množici sta spregovorila Branko Amon, član
konference velenjske območne organizacije ZSSS in slavnostna gostja Lidija Jerkič, predsednica SKEI Slovenije. Slednja je bila kritična do dogajanja v naši državi, z nekaterimi odločitvami in napovedmi vlade ter izkoriščevalskim odnosom lastnikov kapitala do delavstva. Menila je, da delavci ne bodo več zdržali nemoralnega početja teh
nenasitnih kapitalistov, ki kradejo in se ne ozirajo nanje ter na njihov položaj. Zbrane je nagovoril tudi župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, ki je odločno podprl stališča sindikalnih predstavnikov in njihov pravični boj za delovna mesta ter za dostojno življenje državljanov.
Ob zaključku prvomajskega shoda je skupina predstavnikov udeležencev položila venec k spomeniku Nošenje ranjencev na Graški Gori, številni pohodniki pa so lepo vreme izkoristili za trim pohod do Jesenkovega vrha.
Jože Miklavc
TjUBNO OB SAVINJI
Novost no Flosarskem balu
Strokovna sodelavka na Zavodu Savinja Ivica Orešnik je ljubenskim svetnikom na redni seji informativno predstavila program prireditev 49. Flosarskega bala. Prva prireditev bo 25. julija, zaključek pa 2. avgusta. V želji, da bi bila prireditev čim bolj etnografsko obarvana, bodo letos kot novost predstavili predelavo lanu.
Marija Lebar
Množica obiskovalcev prvomajskega srečanja na Graški Gori (foto: Jože Miklavc)
TRNAVČE
Slovesna otvoritev modernizirane poti skozi vas
Vaščani Trnave so morali v zadnjih mesecih, ko so od domov odhajali in se tja vračali, marsikaj potrpeti. Na cesti, ki pelje skozi njihovo vas, so namreč hrumeli gradbeni stroji, delavci podjetja Emil Grobelnik s.p. pa so izvajali modernizacijo poškodovanega cestišča. Slednja je bila zaključena s slovesnostjo, ki je potekala 30. aprila.
Prvotno je bilo sicer namenjeno poskrbeti zgolj za razširitev cestišča in nov asfaltni ustroj. Z deli se je iz dneva v dan kazalo, da to ne bo dovolj. Pred desetletji, ko se je tod položila prva asfaltna prevleka, spodnji ustroj ni bil dovolj utrjen in zavoljo tega so se pojavljale vedno nove in nove poškodbe. Z gradben-
Trak nad prenovljeno cesto sta prerezala župan Ivan Suhoveršnik (desno) in vaščan Karel Pečnik (foto: Benjamin Kanjir)
imi deli so se odkrivale, zato so nastajala dodatna dela. Pod zemljo so položili potrebne vode, uredili nabrežine, škarpe in uredili javno razsvetljavo.
Na priložnostni slovesnosti, ko je nastopil trenutek predaje ceste v uradno uporabo, so bili prisotni domala vsi vaščani. Zapeli so domači fantje, raztegnili meh frajtonarice in prebrali pozdravne besede. Pred rezanjem traku, ki sta ga opravila župan Ivan Suhoveršnik in vaščan Karei Pečnik, je župnik Sandi Koren blagoslovil novo pridobitev. Za varno vožnjo, zdrave in vesele uporabnike ter zadovoljne sosede, ki naj jih poti združujejo.
Benjamin Kanjir
LJUBNO OB SAVINJI
Gostilna pri mesarju odprla vrata
glavni cesti, je v nekaj mesecih zrasel sodoben objekt. Poleg mesarstva je v njem tudi gostinski lokal z zgovornim imenom Gostilna pri mesarju. Forti Ermenc bo v prihodnje tako v gostinskem lokalu poskrbel tudi za lačne in žejne, zaradi razširjene dejavnosti pa vsekakor tudi za kakšno novo delovno mesto, kar ima v teh časih še toliko večjo težo.
Na slovesnosti ob otvoritvi so se zbrali domačini, prijatelji in sorodniki, po opravljenem blagoslovu, ki ga je opravil domači župnik Martin Pušenjak, pa je lastnik vsakemu obiskovalcu poleg dobre kapljice privoščil tudi delček iz bogate ponudbe mesnih izdelkov.
Franjo Atelšek
Le nekaj dni pred letošnjimi prvomajskimi prazniki je bil na Ljubnem ob Savinji odprt nov poslovni objekt, za izgradnjo katerega je glavni »krivec« zgornjesavinjski mesar in uspešen podjetnik Forti Ermenc.
Zagnani podjetnik je že vrsto let znan po kvalitetnih uslugah Mesarstva Forti.
Na Ljubnem je Ermenc svojo dejavnost iz utesnjenih prostorov preselil na novo lokacijo, v prostore,
ki bodo nudili bistveno boljše pogoje za opravljanje mesnopredelovalne dejavnosti. Na lokaciji nekdanje klavnice v Kolovratu, katere izgled je že nekaj let kvaril podobo tega dela Ljubnega tik ob
Na Ljubnem so poleg mesarstva dobili tudi nov gostinski lokal (foto: Franjo Atelšek)
A?	&
™Š»d.o,o.
FORTi
»Gostilna pri mesarju«
iz Kolovrata na Ljubnem
vabi vsak petek, soboto in nedeljo na jedi z žara.
Vljudno vabljeni!
KANDIDATNA LISTA SDS ZA EVROPSKI PARLAMENT
Med kandidati tudi nekdanja smučarka
»Naš cilj je zmaga, saj je ekipa dobra in konkurenčna,« je na novinarski konferenci po seji sveta stranke 4. maja povedal nosilec kandidatne liste SDS za Evropski parlament dr. Milan Zver.
Na listi, ki jo je svet stranke sprejel sredi februarja, je med drugimi kandidirala tudi Barbara Renutti, ki je
sedaj zaradi zdravstvenih razlogov odstopila. Zamenjala jo je Katja Koren Miklavec, nekdanja znana smučarka. Sicer se lista ni spremenila. Tako kot kandidata za Evropski parlament iz naše regije še vedno ostajata Zofija Mazej Kukovič in Mirko Zamernik.
PRVA SOLNA SOBA V SLOVENIJI V NOVI ŠTIFTI
Center za izboljšanje zdravja dihal in obolenj kože
SOLNE SOBE SO ŽE STALNICA V EVROPI
Moč narave, tehnologije in znanosti so se združile in nastale so solne sobe -prostori, ki so v celoti obdani s plastjo soli in v katerega medicinski aparat halo-generator vpihava naravno, medicinsko čisto kameno sol v terapevtski prostor. Zrakvsolnihsobahje čist, brez mikroorganizmov, nečistoč in ostalih alergenov, saj sol ustvarja popolnoma sterilno ozračje. Po vsaki terapiji se vključi tudi ventilator, ki prezrači solno sobo, tako dajezrakvterapevtskem prostoru vedno svež. Take solne sobe so množično gradili v zdraviliščih in zdravstvenih ustanovah v sredini 90 let po vseh Evropi, največ na Finskem, Estoniji, Rusiji, Madžarskem, Italiji...
PALČKOVA SOBA ZA OTROKE, TEMPELJSKA ZA ODRASLE
Kot pomoč pri zdravljenju težav se priporoča 10 do 15 terapij, ki naj bi se za optimalen učinek izvajale kot tretma, vsak dan po eno terapijo, ki v povprečju traja 40 min. Prvi obisk
Tempeljska garderoba
zvokih morja ter nežni svetlobi lahko posvetijo sebi in tako poleg zdravilnega učinka terapije na telo veliko naredijo tudi za svoje psihično počutje.
Poleg izvajanja solnih terapij v Solnem templju je podjetje Grajska vrata d.o.o. tudi uradni zastopnik za prodajo solnih generatorjev - halo-generatorjev iiris 35 in iiris 136 v Sloveniji in na Hrvaškem. Pod njihovo ponudbo sodi še izdelava solnih sob po sistemu »ključ v roke« in prodaja terapevtske kamene soli.
Za obisk se lahko naročite od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro na številko 031-788-881, lahko pa obiščete tudi njihovo spletno stran www.solni-tempelj.com.
PR
solne sobe in strokovni razgovor sta brezplačna. Glede na vrsto bolezni in stopnjo obolelosti se na razgovoru določijo optimalni pogoji za čim hitrejšo izboljšanje zdravja oziroma ozdravitev.
V centru sta na voljo dve solni sobi, in sicer Palčkov solni vrt, kije namenjen otrokom, in Tempeljska solna soba
za odrasle. Otroci se v Palčkovem solnem vrtu med terapijo lahko igrajo v pravem peskovniku soli, poslušajo pravljice ali otroške pesmice. Odrasli v Tempeljski sobi pa za trenutek ubežijo zunanjemu svetu in se ob
četku rasti in je kasneje sestavni del vsake celice.
TUDI SOL JE ZDRAVILNA
Medtem ko z ene strani medicina svetuje, da v organizem vnašamo čim manj kuhinjske soli, je z druge strani medicinsko potrjeno dejstvo, da so ljudje s težavami dihal in kože, ki so bili izpostavljeni aerosolu soli v solnih jamah, rudnikih in kasneje solnih sobah, dosegli izboljšanje zdravja oziroma popolno ozdravitev na teh področjih. Dejstvo, da so že menihi v srednjem veku bolnike s težavami na področju dihal množično vodili v solne jame in rudnike, pove, da je tak način zdravljenja učinkovit, saj se je obdržal do današnjih dni.
V začetku letošnjega leta je odprla svoja vrata prva solna soba v Sloveniji. V naši dolini je podjetje Grajska vrata d.o.o. v Novi Štifti pri Gornjem Gradu odprlo center za izboljšanje zdravja na področju dihal in obolenj kože.
Nagajivi palčki se nikoli ne naveličajo igrati
Poleg Marijine cerkvice, v čudovitem okolju Solnega templja, se ob zvokih morja in moči soli lahko sprostite, izboljšate svojo imunsko sposobnost telesa, zdravje na področju dihal in kože, odpravite težave s sinusi, prehladi, alergijami ... Lastnik podjetja in idejni vodja tega projekta, Franček Grudnik, je s
POSKRBIMO ZA SVOJE ZDRAVJE
V času hitrega razvoja znanosti in tehnologije na vseh področjih še vedno prevečkrat pozabljamo na resnično moč same narave in njenega blagodejnega vpliva na človeka, predvsem na njegovo dobro fizično in psihično počutje.
Zadovoljstvo in sprostitev v Tempeljski sobi
pomočjo partnerice Vande uresničil načrt, o katerem je dolgo časa »sanjaril«. Ideja, ki seje porodila ob branju članka o solnih sobah včasopisu, je dobila epilog pri obisku takega centra v Kanadi. Izkušnje ljudi, ki so ta center obiskovali, so ga prepričale v izdelavo solnih sob pri nas.
Pozabljamo, da se v njej nahajajo aktivne substance, ki so človeku v tem obdobju časa potrebne za njegovo fizično in psihično moč. Poleg kisika, vode in sonca Zemlja nudi še en velik dar za človeka. To je sol, ki je v vsakem živem organizmu prisotna v samem za-
li
Naročnik oglasa: Grajska vrata d.o.o., Šmiklavž 3a, 3342 Gornji grad
GLASBENO DRUŽENJE RADIA SLOVENIJE S TONETOM MLAČNIKOM IZ LUČ
Življenje z glasbo v srcu več kot šest desetletij
Zadnjo nedeljo v aprilu je bila v Lučah v ospredju glasba, umetnost, ki je v tem delu Zgornje Savinjske doline doma. Kulturno društvo Raduha in Občina Luče sta v sodelovanju z Radiem Slovenija pripravila glasbeno druženje s Tonetom Mlačnikom pod naslovom Življenje v tričetrtinskem taktu.
Gričarjev Tonč, kot ga kličejo domačini, seje rodil z glasbo v srcu in svoje življenje ji je posvetil pred več kot šest desetletji. Kot desetletni razposajenec je namreč zložil svojo prvo pesmico. Mlačnik je vsestranski ljudski umetnik, discipliniran pevec, odličen citrar in svojevrsten skladatelj, ki ne pozna not. Melodije in besedila nosi v glavi, na vajah pevce uči tako, da jim zapoje.
Izvor njegove glasbe je narava. Ob njej Tonč neprestano zori in raste ter najde svoj notranji mir. Veliko bolj kot v mladih letih seje posvetil glasbi
Ob spremljavi citer Tone Mlačnik (desno) pogosto zapoje tudi v duetu s sestro Pavlo Robnik
(foto: Marija Sukalo)
v pesmi in besedi, ni pustilo nikogar ravnodušnega. To je pokazalo tudi pomenkovanje po prireditvi in številne čestitke, ki jih je slavljenec prejel ob svojem jubileju.
»Ob nastopanju z lučkimi pevci smo pogosto zapeli tudi kakšno mojo. Ljudje so jo toplo sprejeli, kar meje spodbudilo k še večji vnemi po ustvarjanju, Pesem je nekaj najlepšega na svetu. Zato si želim, da bi peli in gojili glasbo še naprej, da bi zanamci nadaljevali to, kar sem ustvaril, ter seveda tudi druge pesmi še potem, ko me ne bo več. Če bom zdrav, upam, da bom še kaj napisal,« je ob besedah zahvale organizatorjem in nastopajočim vidno ganjen povedal Tone Mlačnik.
Marija Sukalo
Na lučkem odru so pesmi Gričarjevega Tonča doživeto zapeli domači ljudski pevci
(foto: Marija Sukalo)
ob poškodbi hrbtenice. Tedaj je postala smisel njegove življenja. Časje tekel, rojevale so se rime, napevi, oglašale so se citre.
Pastirček, Krvodajalska, V kamrici, Skriti cvet, Savinjskim planinam, Ob Savinji, Koprnenje, Planinsko jutro, Vrnitev, Za vrtno ograjo, Pogled na Ljubljano, Zvitorepka... so le nekatere iz bogate Mlačnikove zakladnice pesmi. Postale so del repertoarja lučkih pevcev in različnih instrumentalnih sestavov širom po Sloveniji.
Tudi na lučkem odru so njegove pesmi odmev-
ale iz grl domačih pevcev in instrumentalistov doživeto, kotjih znajo zapeti le Lučani. Ob tem so Mlačnikove citre s svojimi milimi zvoki izpolnjevale dvorano.
Glasbeno druženje, ki so ga v torek na Radiu Slovenija predvajali v oddaji Slovenska zemlja
Cirilu
za 40. rojstni dan
Želimo ti veliko zdravja, sreče m naj se ti uresničijo vse skrite želje.
Vsi tvoji
TILIA
Zastopniška pisarna Mozirje Na trgu 20,
3330 Mozirje
Zavarovalnica Tilia, d.d.
Članica skupine SavaRe
Zaradi velikega povpraševanja smo za vas odprli pisarno v Mozirju, Na trgu 20 (TVD Partizan).
Nudimo vam kvalitetna avtomobilska in premoženjska zavarovanja ter naložbena varčevanja (9 upravljavcev, 41 skladov, največja možna razpršenost v Sloveniji).
Za vsako novo stranko ugodnost:
25 EUR (darilni bon) in veliko ostalih popustov!
Delavni čas: od 9-00 do 12.00 in od 13-00 do 16.00 ure. Pokličete nas na 041/480-330 ali na 03/58-32-520.
besno industrijsko podjetje nazarje
Piše: Aleksander Videčnik
Mozirski zgodovinar Franc Hribernikje leta 1951 objavil članek o nazorski industriji. Marsikateri podatki so za poznavanje zgodovine lesne industrije še danes pomembni.
»Leta 1900 je sklenila italijanska firma Fratelli Feltrinelli iz Milana z ljubljansko škofijo pogodbo za eksploatacijo gozdov v Zgornji Savinjski dolini. Gozdov, skoraj še nedotaknjenih, je bilo okoli 6000 ha. Med drugim je bilo v pogodbi določeno, da zgradi podjetje Fratinelli v Nazarjah žago s 4 polnojarmeniki, na katerih bi predelovali les iz škofijskih gozdov. Delaje vodil Italijan De Centa, kateri je še nekaj let potem vodil gozdno gospodarstvo in skrbel za uspevanje žage, vse na riziko škofije.
PRVA PARNA ŽAGA
Žaga je začela obratovati v poletju leta 1902. Hlodovina za žago je prihajala izZadrečke in Savinjske doline in sicer s plavljenjem po vodi, kar je bilo posebno težko, zlasti na Dreti, ki zelo naglo naraste in tudi naglo pade. Priprave za lovljenje lesa na Dreti so bile priToničovem mostu tertako primitivne, da je kako leto odneslo več tisoč ku-bikov lesa na škodo škofije, saj je firma prevzela les franco žaga. Lešje moral biti zdrav in imeti na tanjšem koncu nad 22 cm premera. Vse drugo so plavili naprej do Letuša, kjer so ločili celulozni in jamski les, ter ga naložili na vozove in dostavili na železniško postajo Šmartno ob Paki.
Podjetje Feltrinelli se je pogodilo s škofijo za dobo 15 let. Preden pa je ta rok potekel, je nastal spor (1910). Na pobudo inž. Kobija so ustanovili na škofiji kapiteljski odbor, v katerega so bili sprejeti razni gozdarski strokovnjaki. Ti so začeli izpodbijati pogodbo, saj so poudarjali, da tuji kapital izkorišča naše gozdove. Kot je mogoče sklepati, se pogodba ni dala v celoti razveljaviti, vendar je stolnemu kapitlju uspelo prevzeti polovico žage takoj, leto kasneje pa še eno četrtino, tako da je podjetje Feltrinelli delovalo le še do leta 1913 in to le na enem polnojarmeniku.
MED PRVO SVETOVNO VOJNO IN PO NJEJ
Ko so začeli italijanski strokovnjaki zapuščati žago, je začelo gospodarstvo pešati. Kriza na lesnem trgu, potem pa mobilizacija sta pač povzročili svoje. Ob izbruhu prve svetovne vojne 1914 je obratovala žaga natri polnojarmenikeveni izmeni. Takšno stanje je trajalo, z manjšimi spremembami do leta 1919.
Po vojni je postajalo povpraševanje za lesom večje in vse večje. Zato so uvedli obratovanje na žagi v dveh izmenah, toda redno, šele 1927. Takrat je namreč uprava začela kupovati tudi les od privatnikov. Ker je plačevala znatno boljše od trgovcev z lesom, je početje uprave povzročilo veliko negodovanja v teh krogih.
RAZVOJ LESNE INDUSTRIJE
Pravi razvoj lesne industrije v Nazarjah pa seje pričel leta 1929. Uprava je odkupila tri stare venec-ijanke in pričela graditi zabojarno, ki je pričela delovati l.maja 1930.Sprvaje bilo zaposlenih 40 delavcev. Leta 1936 pa je bilo zaposlenih že pre-
Na fotografiji z leve: inž. Lojze Žumer, ravnatelj veleposestva Marijingrad v Nazarjah, Niko Žumer in Srečko Žumer, predsednik JSZ, sedi Jože Celinšek.
ko 200 delavcev. Leta 1939je bila konjuktura na višku, delalo je 240 delavcev. Tega leta je delalo na žagi nad 200 delavcev! Zabojarna je bila še leta 1951 ena največjih in najmodernejših v Sloveniji.
Stroje, ki so bili montirani leta 1902, je bilo treba po letih izmenjati, vendar ne vseh. Med leti 1927 in 1939 so nabavili 2 polnojarmenika, razne cirku-larje, skobeljne stroje, avtomat za spajanje na lastovičji utor in pero ter več manjših strojev v skupnem številu 50 do 60 strojev. Večina jih je še danes v pogonu (1951, op. A.V.).
VODJE OBRATOV
V italijanski dobije vodil žago Italijan Bernardo, gozdno gospodarstvo pa sprva nadgozdar Krische, po rodu Kočevar, potem pa Viktor
Pariš. Po odhodu Bernarda je prevzel vodstvo industrije Fortunat Remše in ga obdržal do leta 1922. Takrat je nastopil službo upravitelja celotnega gospodarstva inž. Pelhan, njemu je sledil leta 1926 inž. Alojz Žumer. Pelhan je zapustil Žumru precej zavoženo in zadolženo gospodarstvo, ki ga pa je Žumer spravil kmalu na pravi tir.
OKUPACIJA 1941
Na začetku okupacije so obratovali v Nazarjah precej tako kakor pred vojno. Leta 1942 pa seje način gospodarjenja spremenil. Okupator ni več redno dobival hlodovine na žago zaradi raznih sabotaž in po zaslugi partizanov, ki so preprečevali sečnjo in odvoz lesa iz gozdov. Tudi delavstvo se je redčilo, nekaj so jih mobilizirali Nemci, nekaj pa jih je odšlo k partizanom. Ostali so vglavnem invalidi in ženske v obratih, ki so tako bolj životarili, dokler ni bila osvobojena Zgornja Savinjska dolina avgusta 1944. Tedaj so delo ustavili.
V okupacijskem času so obrati v Nazarjah dobili komisarja Iglarja, sina nadučitelja v Loki pri Zidanem mostu, ki je bil zagrizen hitler-janec. Po odhodu inž. Žumra v Ljubljano je postal Iglar ravnatelj, je pa kmalu zbolel in umrl. Za njim je prevzel vodstvo nadvse nevaren hitlerjanec Krupka in ga obdržal do avgusta 1944. Ko so Nemci decembra 1944 ponovno zasedli našo dolino, so začeli iz obratov odvažati vse, kar je bilo mogoče. Na skladišču ni ostal niti hlod, niti deska, skladišče tehničnega materiala je bilo izropano, na strojih so pobrali celo jermene in drugi pribor. Vse je čakalo na boljše čase!
POLETU 1945
Kljub vsemu seje po končani vojni maja 1945 posrečilo pričeti z delom. Na žagi julija, v zabo-jarni pa avgusta 1945. Leta 1946 je delalo v zabojarni 200, na žagi pa okoli 80 delavcev. V oktobru seje število delavcev v zabojarni povečalo na 249 in na žagi pa na 144 delavcev. V zadnji dobije bilo zamenjanih oziroma na novo nabavljenih 10 strojev, predvsem v mehanični delavnici.
Po osvoboditvi je škofijsko upravo zamenjala Državna gozdna uprava za eksploatacijo gozdov in predelavo lesa na žagi. To upravo je vodil inž. Juvan, dokler se ni pridružila leta 1946 Savinjskemu gozdnemu gospodarstvu s sedežem v Celju, to je postavilo za obratovod-jo Jožeta Vrečka. Leta 1947 so v Nazarjah ustanovili posebno Gozdno gospodarstvo in posebno Lesno-industrijsko podjetje. Za ravnatelja je bil imenovan Zdravko Klemše, njemu pa je 1. decembra 1948 sledil Miroslav Ferber.«
Razmišljam globalno, delujem lokalno
Spoštovani bralec!
Pred kratkim sem med brskanjem v knjižnici naletel na knjigo Nema pomlad (Silent Spring). Daljnega leta 1962jo je napisala Rachel Car-son, pri nas je izšla leta 1972. Po mnenju mnogih naravoslovcev je to eno najpomembnejših knjig s področja naravoslovja, zlasti ekologije. Knjiga je klasika poljudne ekologije, še danes je aktualna.
Pisateljica, znansh/enica, je v njej širši javnosti prvič predstavila negativne posledice insekticidov na okolje in na ljudi. V tistih časih še niso bile razvite informacijske tehnologije in velike korporacije, ki so obvladovale informacije, kako škodljivi so pravzaprav vsi pesticidi, so z vsemi topovi napadle Carson-ovo. A skrinja spoznanja je bila odprta, javnostje počasi, toda vztrajno začela spoznavati posledice uporabe pesticidov, ubijalcev življenja.
Danes je naše znanje o škodljivosti raznih vrst pesticidov mnogo širše, za nas skrbijo mnoge vladne in nevladne organizacije, tudi kmetje, največji, ne pa edini uporabniki teh strupov, so mnogo bolj osveščeni o posledicah njihovega delovanja. Koncentracije škropiv, ki imajo prav luštkano ime: »sredstva za varslvo rastlin«, so predpisane, predpisan je čas uporabe, škropilnice, pršilniki in kar je še tega morajo biti atestirani... A nič ne pomaga, ptice ne pojejo, čebele ne brenčijo, podtalnica je onesnažena, ljudje zbolevamo. Poraba pesticidov in drugih kemikalij je pač tako velika, da nas ogrožajo vsepovsod. Ljudje smo danes izpostavljeni preko 100.000 kemikalijam, ki tako ali drugače vplivajo na naše zdravje in na naravo.
Brez kemije v pridelovanju, transportu in predelovanju hrane danes menda ne gre. S pomočjo mineralnih gnojil in pesticidov je kmetijstvo skoraj podvojilo pridelavo hrane, s pomočjo kemije je hrana postala »trajnejša« in »mobilna«, saj lahko dobimo vsake vrste živil ob vsakem času. Seveda smo za to plačali davek.
GLASBENA SOLA NAZARJE Zadrečka cesta 37 3331 NAZARJE
Tel.: 03 839 4210 Faks: 03839 4211
VPIS UČENČEV ZA ŠOLSKO LETO 2009-2010
1.	VPIS BREZ SPREJEMNEGA PREIZKUSA V PROGRAMA:
- PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA Pouk se izvaja 45 miiut tedensko za učence v starosti 5 let,
-GLASBENA PRIPRAVNICA
Pouk se izvaja 60 minut tedensko za učence v starosti 6 let.
Vpis učencev v obe skupini bo potekal od 1. junija 2009 do zasedbe prostih mest (vsaka skupina po 12 - 15 učencev).
2.	VPIS S SPREJEMNIM PREIZKUSOM V 1. RAZRED
(INSTRUMENTI IN PETJE)
Priporočljiva starost za instrumente je od 7 do 11 let.
Priporočljiva starost za petje je od 17 do 24 let.
SPREJEMNI PREIZKUS BO V SOBOTO, 23. MAJA 2009, OD 10. DO 12. URE V GLASBENI ŠOLI NAZARJE.
Za dodatne informacije pokličite Glasbeno šolo Nazarje,
Tel.: 03 83 94 210.
r—
14
Nema pomlad
Lahko rečemo, da smo postali odvisniki od pesticidov in drugih kemikalij. Pri tem se izgovarjamo, da brez njih ne gre, da so škodljivci in bolezni vsepovsod, da brez kemije ne zmoremo več pridelati hrane, če pa bi jo že, bi bila oziroma je predraga.
Pri tem pozabljamo, da smo si gnojno jamo, v kateri stojimo, skopali sami. Namesto kolobarjenja smo izbrali monokulture, namesto domačih vrst gojimo uvožene, ki porabijo veliko hranil in vode, nekateri si na naša polja želijo gensko
spremenjene vrste, porabimo preveč mesa, pozidujemo najrodo-vitnejšo zemljo. Zato naše kmetovanje še vedno temelji na kemiji, ne na sonaravnosti.
Ekoloških kmetij je v Sloveniji za vzorec, le okoli dva tisoč, s per-makulturose ukvarja komaj kdo. Če pa se ozremo naokoli, vidimo upornega kmeta (Sepp Holzer; Uporni kmet), ki kmetuje na sonaravni način, v najožjem sodelovanju z naravo, brez kemije, brez pesticidov, gnojil, celo brez traktorja - orjejo mu prašiči. Česmo pripravljeni poslušati, lahko slišimo, daje celo mednarodna organizacija za kmetijstvo in prehrano (FAO) objavila, da bi lahko nahranili vse človeštvo s pomočjo ekološkega kmetovanja.
Seveda pa bi bilo pri tem treba spremeniti naše navade (kar je najtežje) in nehati poslušati lastnike koncernov, ki proizvajajo strupe, ter seveda temeljito spremeniti kmetijsko politiko, da bo postala sodobnejša! In bomo pomladi zopet lahko brez skrbi poslušali brenčanje čebel ter petje ptic.
Vas pozdravlja Vaš Zeleni Franček
Občina Ljubno objavlja na podlagi 87. in 90. člena Stanovanjskega zakona (Ur. I. RS št. 69/03) in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. I. RS št. 14/04 in 34/04)
JAVNI RAZPIS
za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem v Občini Ljubno
Predmet razpisa:
stanovanje št. 5, v izmeri 37.90 m2, v II. etaži večstanovanjske stavbe na naslovu Okonina 10, Ljubno ob Savinji.
Razpisni postopek:
1.	Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki imajo stalno bivališče v Občini Ljubno in so državljani Republike Slovenije.
2.	Čas razpisa je od 8.5.2009 do vključno 18.5.2009.
3.	Razpisne pogoje in obrazec za vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Ljubno, Cesta v Rastke 12, Ljubno ob Savinji.
4.	Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vloži v razpisnem roku po pošti ali osebno v zaprti kuverti s pripisom »Vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja - NE ODPIRAJ« na naslov Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12, Ljubno ob Savinji.
Dodatne informacije lahko dobite osebno ali po telefonu 03/839-17-70 na Občini Ljubno.
OBČINA LJUBNO
DRUŠTVO ZA RAZVOJ PODEŽELJA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Lokalna akcijska skupina pred prvini projektom
Člani Društva za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline so se 22. aprila sestali v sejni sobi mozirske občine na občnem zboru. Podpredsednik in odgovorna oseba društva Ivo Glušičje prisotnim predstavil dosedanje delo in načrte, ki so pred njimi.
Društvo so ustanovile zgornjesav-injske občine, pristopili so tudi zainteresirani predstavniki gospodarstva in posamezniki. Tako seje zbralo 25 članov, ki bodo skrbeli za razvoj oziroma pridobivanje sredstev za razvoj lokalnega okolja. Sredstva za različne projekte, ki na drugih razpisih ne morejo kandidirati, za realizacijo namenja v okviru evropskega programa Leader Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Slednje je v začetku tega leta na podlagi izdelane lokalne razvojne strategije društvu izdalo odločbo o pravici lokalne akcijske skupine do sredstev.
Z društvom upravlja zavod Savinja, ki ima svoj sedež na Ljubnem ob Savinji. Člani društva so letos že izvedli javni poziv za zbiranje projektnih predlogov. Gre za projekte, ki imajo namen ohranjati naravno okolje, zadržati poseljenost izven urbanih središč, izkoriščanja naravnih danosti za razvoj turizma in podobnih dejavnosti. Prispelo je več prijav, ki so bile uvrščene v letni izvedbeni načrt. Slednjega morajo sedaj potrditi na odgovornih službah kmetijskega ministrstva. Ob ugodni rešitvi načrta se lahko
prične z njegovim izvajanjem.
Prvi projektdruštvaje že pred vrati. Na Ljubnem, v Vrbju bo 12. junija potekala prireditev z naslovom Poletna zGodba. Na manifestaciji se bodo s predstavitvijo večjih lokalnih prireditev predstavile vse zgornje-
Ivo Glušič je prepričan, da je bila ustanovitev lokalne akcijske skupine dober korak k nadaljnjemu razvoju doline
(foto: Benjamin Kanjir)
savinjske občine. Zadeva bo podprta z nastopom Godbe Zgornje Savinjske doline in bo pomenila pester, predvsem pa drugačen in vsebinsko bogatejši vstop v letošnje poletje.
Benjamin Kanjir
DOBRODELNI MISIJONSKI KONCERT
Za gobavce v Vietnamu
Misijonski krožek mariborskih bogoslovcev prireja dobrodelni koncert, ki bo v torek, 12. maja, ob 19. uri v Slomškovem kulturnem domu v Slovenski Bistrici. Izkupiček od vstopnic bo v celoti namenjen za potrebe misijona v Vietnamu, kjerže štiri leta deluje slovenski misijonar, minorit Miha Benedikt Majetič, doma iz Mozirja.
Nastopili bodo: ansambel Golte, družina Galič, Matjaž Kink, Liguster,
ansambel Novi spomini in Trinitas. Generalni pokrovitelj je mariborski nadškof metropolit dr. Franc Kramberger. Vstopnice se v predprodaji dobijo: v Slomškovi knjigarni v Mariboru, v Mohorjevi knjigarni v Celju in na dan koncerta pred dvorano. Vabljeni vsi, ki ste pripravljeni s svojim prispevkom mnogim ubogim in pomoči potrebnim polepšati življenje v Vietnamu.
NN
OCENJEVANJE ZGORNJESAVINJSKEGA ŽELODCA
Letos predstavljeni tudi rezultati certificiranja
Združenje izdelovalcev zgornje-savinjskega želodca že vrsto let pripravlja ocenjevanje te edinstvene suhomesnate specialitete. Akcija je znana v slovenskem prostoru in izjemno odmevna, letos pa jo bodo člani združenja izvedli v soboto, 23. maja. Postopek akcijeje dokaj znan, zbirali se bodo dan pred ocenjevanjem, torej v petek, 22. maja, kraji in čas pobiranja pa bodo objavljeni v Savinjskih novicah. V ocenjevanju lahko sodelujejo samo izdelovalci iz Zgornje Savinjske doline oziroma z območja Upravne enote Mozirje.
Člani strokovne komisije pod vod-slvom dr. Stanka Renčelja, znanega slovenskega strokovnjaka na po-
dročju suhomesnatih izdelkov, bodo z delom pričeli v soboto, 22. maja, v dopoldanskih urah. Letos bodo v združenju predstavljeni tudi prvi rezultati certificiranja zgornjesavin-jskega želodca. V vzorčno kontrolo izdelka, kjer je bilo potrebno opažanja vpisovali v posebne dnevnike, je bilo namreč vključeno skoraj dvajset članov združenja.
Člani Združenja izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca vabijo k sodelovanju vse dosedanje udeležence akcije oziroma izdelovalce zgornjesavinjskih želodcev, hkrati pa tudi tiste, ki se doslej ocenjevanja niso udeležili.
Marija Šukalo
RADIO CELJE
Andreja Lenko blizu zvezd
Akcija Radia Celje imenovana S Katrco do zvezd, s katero izbirajo člane novega narodnozabavnega ansambla, se počasi približuje koncu. V preteklem tednu se je odvijal prvi polfinale, v katerem so izbirali pevko ansambla. V tem polfinalu je sodelovala tudi Andreja Lenko z Ljubnega ob Savinji.
Za 19-letno študentko Andrejo je bil to velik izziv, saj si že dolgo želi sodelovanja s kakšnim narodnozabavnim ansamblom. Izhaja iz družine, kjer je glasba doma in vsi igrajo kakšen inštrument. Sama že leta igra prečno flavto in je članica Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Nazarje in Godbe Zgornje Savinjske doline.
Z nastopom na radiu je bila zelo zadovoljna in na osnovi internetnega glasovanja je tudi vodila. Toda za sodelovanje v finalu so šteli še glasovi prek poslanih SMS sporočil, točke strokovne komisije in poslušalcev takoj po nastopu. Tako je na
Andreja Lenko je na Radiu Celje prišla v ožji izbor za pevko narodnozabavnega ansambla
žalostvskupnem seštevku točk zaostala za sotekmovalko in se vfinale ni uvrstila. Pravi pa, da je bila to, ne glede na rezultat, nepozabna izkušnja in že uvrstitev v polfinale je bil velik dosežek.
Štefi Sem
Portal Savinjske doline
SITViililinTfT
8)
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NAZARJE
Žalna seja nazorskih gasilcev
Na večer drugega dne letošnjih prvomajskih praznikov so se zbrali številni nazorski gasilci na žalni seji, na kateri so se poslovili od svojega dolgoletnega stanovskega prijatelja Viktorja Kolarja - človeka, kije svoje življenje posvetil gasilstvu. Kar šest desetletij je bil zvest temu humanemu poslanstvu.
Predsednik nazorskega društva Roman Krajner
je v predstavitvi pokojnikovega neprecenljivega doprinosa k razvoju gasilstva v Nazarjah poleg vseh zaslug na različnih področjih dolgoletnega aktivnega dela v društvu, poudaril predvsem njegovo pošteno vodenje blagajniških poslov, kijih je opravljal celih 25 let. Plemenita dejanja skozi vsa leta delovanja pokojnega Viktorja Kolarja v gasilskih vrstah bodo po Krajnerjevem prepričanju zbu-
jala spoštovanje do njegovega dela tudi v naslednjih generacijah nazorskih gasilcev.
Spoštovanje do pokojnega Viktorja Kolarja in njegovega dela v gasilski organizaciji so prisotni pokazali tudi z vpisom v žalno knjigo in z izreki sožalja pokojnikovima otrokoma, ki sta bila prisotna na žalni seji.
Franjo Atelšek
f	—N
Poslovila se je najstarejša Zgornjesavinjčanka
Zadnjega aprila je po krajši bolezni v bolnišnici preminila v 103. letu življenja najstarejša prebivalka Zgornje Savinjske doline, Vida Pariš. Zadnjih šest letje bila stanovalka v Centru starejših Gornji Grad, kamor se je preselila iz domače hiše. S svojo pozitivno naravnanostjo je bila med sostanovalci in osebjem posebej priljubljena. Na svoji izredno bogati življenjski in poklicni poti je spoznala Gornjegrajčana Bruna Pariša in se z njim poročila. Po upokojitvi leta 1961 je skupaj z družino živela v Gornjem Gradu.
Marija Lebar
V_____:__________________________/
Nazarski gasilci so se poklonili spominu na dolgoletnega stanovskega prijatelja Viktorja Kolarja (foto: Franjo Atelšek)
VABILO
Vabimo vas na ustanovni zbor članov Avto moto društva Zgornje Savinjske doline, ki bo v petek, 15. maja 2009, ob 19- uri v prostorih restavracije Gaj v Mozirju.
Še posebej lepo vabljeni člani AMZS, ki dosedaj niste imeli možnosti včlanitve in delovanja v avto moto društvu na območju Zgornje Savinjske doline.
Vljudno vabljeni!
odbor za ustanovitev Avto moto društva >rnjc Savinjske doline :ani Vinko Poličnik l.r.
»Osnovna šola Frana Kocbeka Gornji Grad
OE VRTEC Gornji Grad in Bočna Kocbekova cesta 21 3342 Gornji Grad Tel: 03 839 04 40, 839 04 41, Faks: 03 584 31 16
■ iji \j' -	E-pošta: sola.gornji-grad@guest.arnes.si
VPIS OTROK V VRTEC GORNJI GRAD IN BOČNA za šolsko leto 2009/2010
Vlose za vpis pošljite na naslov:
OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad,
Kocbekova cesta 21, 3342 Gornji Grad, najkasneje do 31. 5. 2009.
Prijavo za vpis otroka v vrtec in vse dodatne informacije dobite v tajništvu OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad (tel. št.: 839-04-40 ali 839-04-41), v Vrtcu Gornji Grad (tel. št. 584-31-15) in v Vrtcu Bočna (tel. št. 584-51-19).
Da se boste lažje odločili za vključitev svojega otroka v vrtec, ne zamudite priložnosti, da spoznate način življenja in dela v naših vrtcih v času TEOMA ODPRTIH VRAT, ki bo v Vrtcu Bočna in Gornji Grad od 18. 5. do 22. 5. 2009 od 9.00 do 10.30.
(—\ 16
MOZIRSKI GAJ
Obrezali žlahtne trte
V Mozirskem gaju je 30. aprila potekalo družabno srečanje ljubiteljev žlahtne kapljice, na katerem so poskrbeli za spomladansko rez tpm posajenih trt. Na dogodku so sodelovali tudi pevci Moškega pevskega zbora KD Mozirje in člani Pihalnega orkestra Svea Zagorje, ki so s tem pokazali na tesno pove-
zanost vina in kulture.
Da gre slednje dobro z roko v roki mora biti pitje vina v užitek in ne prekomerno popivanje, so bile besede voditeljice dogodka Janje Irman Kolar. Dobro vince v prijateljih vzbuja željo po druženju, po dobri volji in odkrivanju vedno novih okusov. Pred štirimi leti je bila prva trta posa-
jena tudi na trati Mozirskega gaja. Potomka najstarejše trte na svetu, sorte modra kavčina z mariborskega Lenta, je bila takrat podarjena Mozirju. Njen boter je mozirski župan Ivan Suhoveršnik, ki pa je skrb za žlahtno trto prepustil mozirskim sadjarjem. Slednji skrbijo za nudenje najboljših pogojev, za vsakoletno obrezovanje in skrb za kvaliteten pridelek.
Tej trti sta se pred dvema letoma pridružili še dve. Z apaškega vinogradništva Steyer sta bili v Gaj prineseni trti sort dišeči traminec in radgonska ranina. Obrodili sicer še nista, njuna rast pa vendarle kaže na dobre pogoje, v katerih rasteta in se krepita.
Vsakoletna družabna spomladanska rezjetako dogodek, na katerem se zberejo ljubitelji vina, žlahtnih pridelkov narave, vsega dobrega in koristnega. Rez modre kavčlne je opravil Franci Ločan, za traminca in ranino so v želji po čimprejšnjem pridelku poskrbeli Dani in Dejan Grudnik ter Alojz Plaznik in Miroslav Štrajhar.
Prisotne je ob tej priložnosti pozdravila tudi Janja Korošec, vins-
Dani (levo) in Dejan Grudnik pri rezu trte dišeči traminec
(foto: Benjamin Kanjir)
ka kraljica Radgonsko-kapelskih goric. Predstavila je široko paleto nalog vinskih kraljic, s svojo prisotnostjo pa polepšala prireditev. Obiskovalci dogodka so se lahko po uradnem delu posladkali z Izbranimi vini vinogradništev Steyer in Mastnak, zraven pa poskusili dobrote domače pekovske obrti Atelšek.
Benjamin Kanjir
Rez modre kavčine je opravil Franci Ločan (foto: Benjamin Kanjir)
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA
Ob 1. maju zagoreli kresovi po dolini
V noči iz zadnjega aprila na 1. maj je vsa Zgornja Savinjska dolina žarela v soju številnih kresov. Navada, s katero Slovenci oznanimo začetek prvomajskih praznovanj, je v naši dolini še močno prisotna. Skoraj vsak zaselek poskrbi za svoj kres, s katerim so v poganskih časih
pozdravili prihod toplega dela leta z rajanjem okrog ognja, danes pa je bolj povezan s simbolom delavstva. Ob spremljavi harmonikein kitareje marsikje zadonela vesela pesem, otroci pa so skupaj s svojimi starši zaplesali okoli živahnega ognja.
TG
V Gornjem Gradu so se na igrišču pri starem sokolskem domu zbrali številni krajani s svojimi družinami in še posebej najmlajši so ob spremljavi harmonikarjev pod vodstvom Primoža Zvira veselo rajali
(foto: Robi Škulj)
V Mozirju se vsako leto, dež gor ali dol, družijo ob kresu na igrišču ob Gaju (foto: Ciril M. Sem)
i
Pri koči nazarskega planinskega društva, Farbanci, so se v noči na 1. maj številni ljubitelji planin dodobra ogreli ob kresu (foto: TG)
TURISTIČNO DRUŠTVO PODVOLOVLJEK
Mlaj za začetek tradicije
V Podvolovljeku v Lučah že skoraj deset let deluje njihovo turistično društvo. Lansko leto je pobudo za delovanje v društvu prevzela mlajša generacija, na mestu predsednika pa je Aleša Robnika zamenjal Branko Petek. Letos je društvo pripravilo pustno maškarado, v marcu so izvedli očiščevalno akcijo po njihovi dolini, julija pa jih čaka še tradicionalna veselica. V sklopu TD deluje tudi spletni forum, kjer lahko člani izmenjujejo mnenja in informacije.
Prvič od ustanovilve društva pa sredi Podvolovljeka stoji tudi mlaj, ki ga je pred prvomajskimi prazniki zavzeto postavljala druščina mladih. Ti si želijo, da bi postavljanje mlaja postalo tradicija, tako kot redne aktivnosti in druženje v okviru njihovega turističnega društva.
Špela Robnik
V Podvolovljeku so letos prvič postavili mlaj (foto: ŠR)
Postavljanje mlaja kot v preteklosti
Gornjegrajsko turistično društvo je povezalo znanje starejših krajanov in pripravljenost mladih ter postavilo mlaja. Star običaj, kije skoraj utonil v pozabi, so namreč želeli prikazati tako, kot je to bila navada pred desetletji.
Mlaja je velikodušno prispeval Matija Ermenc, Branko Požežnik pa ju je pripeljal na kraj postavitve in delo je steklo. Gornjegrajski mladeniči so ob pomoči mentorjev Jožeta Pahovnika in Ludvika Bezovška ter izkušenih gornjegrajskih mlajevcev zavihali rokave in v roke vzeli: »šeler«, »malerin«, «žavre« in »aklne«. Timsko delo so začinili z obilico dobre volje. A ker brez malice ni energije za delo, so se okrepčali z žganci in mlekom.
Po besedah predsednika društva Kristjana Kramerja sedaj mlaja pričata o tem, kako znajo Gornjegrajci z združenimi močmi stopiti skupaj tudi pri tovrstnih opravilih.
Marija Sukalo
Mlajevci iz Gornjega Grada so obeležili 1. maj, kot se šika (foto: Robi Škulj)
e
Slovenska pevka, pianistka "V	in pedagoginja
Tanjo Žagar je J	/	konec aprila v
^	studiu Radia
Maribor s fanti ansambla Spev posnela duet z naslovom Minili sta že leti dve. Pesem bo premierno predstavljena na Alpskem večeru 9. maja na Bledu.
Pesem Ansambla Lojzeta Slaka, ki je znana predvsem starejšim poslu-
šalcem, bo tokrat v novi preobleki dobila tudi video podobo, Tanja Žagar in fantje iz ansambla Spev se namreč že pripravljajo na snemanje videospota.
Alenka
Blanki Pungartnik
vse najboljše
Zgodi se samo enkrat, nikoli dvakrat enako. Trenutkov ni moč zadržati, ostanejo preteklost; življenje mine tako naglo, vendar le za pogumne, prave ljudi.
Ko pride tvoj trenutek, ga nikar ne zamudi, kajti ljubezen in življenje lahko splahnita v hipu in čar trenutka zbledi.
Z ljubeznijo tvoja SARA in vsi, ki te imajo radi
KONJEREJSKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
S prvomajskim pohodom v glavni del sezone
Drušlvo konjerejcev Zgornje Savinjske doline, ki bo prihodnje leto praznovalo 30-letnico delovanja, trenutno šteje 96 članic in članov. Člani društva se poleg konjereje ukvarjajo tudi s konjen-ištvom oziroma jezdenjem, vožnjo vpreg, tekmovanji v različnih disciplinah, izobraževanjem in delovnimi akcijami. Z udeležbo na raznih prireditvah društvo skrbi tudi za ohranjanje tradicije ter osveščanje o odvisnosti človeka od narave.
V	letošnjem letu so si zgornjesavinjski konjere-jci zastavili obsežen program dela, ki so ga začeli izvajati že januarja z žegnanjem konj v Podvolovljeku. Februarja so organizirali predavanje z naslovom Bolezni in prva pomoč konj ter pohod v Mozirje. V začetku marca so opravili občni zbor, v času prvomajskih praznikov pa so izvedli pohod po trasi Mozirje - Šmihel - Dol-Suha -Blate - Prihova.
V	nadaljevanju leta se nameravajo lotiti še zavarovanja za odgovornost, organizacije tečaja za jahače, pridobivanja društvenih prostorov v Šentjanžu, organizacije še enega pohoda, žeg-nanja konj v Mozirju, Šentjanžu, Bočni in Podvolovljeku ter organizacije strokovne ekskurzije. Kakor v preteklosti bodo tudi letos prisotni na
AMERIŠKI NOGOMET NA REČICI OB SAVINJI
Gold Diggers! krepijo svoje vrste
Prikaz ameriškega nogometa je zbudil pozornost tako pri Rečičanih kot pri fantih, ki so se odločili, da se pridružijo Gold Diggersom (foto: Tea Orač)
Zadnjo aprilsko soboto se je na nogometnem igrišču na Rečici ob Savinji odvijal 2. preizkus savinjske ekipe ameriškega nogometa Gold Diggers. Novi nadebudneži, kijih zanimata šport, in tudi stari člani kluba so se preizkusili v različnih vajah, s katerimi so preverili svojo hitrost, motoriko, moč in druge spretnosti.
Po predstavitvi treninga so si najbolj pogumni lahko nadeli in preizkusili opremo ter se pri vaji, tako imenovani »nebraski« podali iz oči v oči z drugimi soudeleženci. Za tiste, ki pa jim tek, zaletavanje In valjanje po travi ni najbolj pri srcu, je ekipa poskrbela na drugačen način. Za 2. try out, kot se preizkusu reče v jeziku tega športa, so se
Gold Diggersi zelo potrudili z organizacijo in pripravo. S tem so hoteli spodbuditi nove člane, ki so zainteresirani za ta šport, in domačine, ki so si prišli pogledat, kako se igra ameriški nogomet.
Glavni trener Tim Orač nam je povedal: »S preizkusom smo izjemno zadovoljni, saj smo zagotovo naredili velik korak naprej od lanskega leta in pokazali, da bo v prihodnosti ta dogodek sigurno vreden obiska. Kljub temu da ekipa zdaj šteje že skoraj 40 članov, z veseljem sprejemamo nove igralce, s katerimi se bomo jeseni podali na prvo državno prvenstvo v ameriškem nogometu, s ciljem poseči po najvišjih mestih. Upamo, da poleg že udeleženih članov spoznamo še več fantov, katerim bo ekipa Gold Diggersov in ameriški nogomet prav gotovo všeč. Najlepše se seveda zahvaljujemo tudi vsem sponzorjem, ki so nam pomagali, da je preizkus tako dobro uspel, še posebej Občini Rečica ob Savinji, da nam omogoča uporabo igrišča.«
Gold Diggersi so pripravili še dve tekmovanji -streljanje na gol in vleko Hummerja, kjer se je pokazalo, da biti član njihove ekipe, poleg trdega treninga in tekmovalnosti, pomeni tudi veliko smeha in veselja s soigralci. Samega preizkusa se je udeležilo 18 fantov, izmed katerih se jih je zdaj že kar nekaj priključilo treningom ekipe Gold Diggers. Ti so ob torkih in četrtkih ob 18. uri ter ob sobotah ob 12. uri na igrišču na Rečici ob Savinji.
Nika Pukart
V času prvomajskih praznikov so člani zgornjesavinjskega društva konjerejcev izvedli pohod po trasi Mozirje - Šmihel - Dol-Suha - Blate - Prihova (foto: Marija Šukalo)
nekaterih prireditvah v dolini in izven nje. Njihova stalna naloga je pridobivanje novih članov, veliko pozornosti pa bodo namenili tudi sofinanciranju njihove dejavnosti s strani občin, ki se doslej za
to še niso odločile. Vsi zainteresirani lahko najdejo dodatne informacije o delovanju društva na spletni strani http://konjenica.atspace.com.
UR
ŽENSKI NOGOMETNI KLUB RUDAR SKALE
Robnikova zopet »razmontirala« Dornavo
Monika Robnik je zopet dokazala svoj talent in bila z dvema zadetkoma ponovno igralka srečanja med Dornavo in svojim klubom iz Velenja, kije zmagal s 5:0 (3:0). Že v šesti minuti je bil v kazenskem prostoru nad njo narejen prekršek za najstrožjo kazen. Na žalost je strel z bele točke Zorice Garič obranila odlična Murkova. Ta pa je bila nemočna v 35. minuti, koje bila 18-letna Krničanka Monika prehitra za gostujočo obrambo in zadela za vodstvo Rudarja.
Drugi zadetek za Velenjčanke je dosegla odlična Anja Antolič, ki se vrača v formo. Končni rezultat prvega dela je bil še enkrat več delo Monike Robnik, ki je rutinirano kaznovala neodločno gostujočo obrambo.
Na začetku drugega dela je v igro namesto Martinovičeve vstopila Podvolovlječanka Brigita Žagar, kije na presenečenje vseh začela na klopi in odigrala fantastični polčas ter opozorila, da je njeno mesto v
Monika Robnik je bila z dvema zadetkoma ponovno igralka srečanja
(foto: Matjaž Kovač)
začetni enajsterici. S svojimi prodori po levem krilu je spravljala v obup gostujočo obrambo.
Četrti golje za Rudar zadela veteranka Irena Založnik. V 67. minuti je
- Okrog Uršlje gore - Dan druženja treh generacij, 9.5., organizator: PD Ravne na Koroškem, dodatne informacije: Viljem Kotnik, 02/ 822 2883.
-	Pohod na Dovško babo, 9.5., organizator: PD Mislinja, dodatne informacije: mirko.tovsak@siol.net, www.pdmislinja.si, Stane 040 876 291.
-	Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje, 9.5., organizator: Zdravstveni dom Velenje, dodatne informacije: Simona Špital, 03/ 899 56 05, www.cindi-slovenija.net.
-	Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje, 9.5., organizator: Zdravstveni dom Žalec, Žalske lekarne in ZKŠT Žalec, dodatne informacije: Majda Donko, 031 318 040, in Nataša Čater, 041 675 706, www.cindi-slovenija.net.
-8. Barjanski kolesarski maraton, 10.5., organizator: Športno društvo Špica, dodatne informacije: Jože Nered in Majda Nered, 01 / 78711 33; www.spica-drustvo.si.
-15. Šmarješki tek, 10.5., organizator: ŠD Šmarjeta, dodatne informacije: Boštjan Štrasberger, 041 760 730, www.smarjeski-tek.com.
-	Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje, 10.5., organizator: Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje, dodatne informacije: Maja Gosar, 03/ 839 24 45, www.cindi-slovenija.net.
Več informacij o prireditvah na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe.
ob velikemu aplavzu gledalcev reprezentantko Moniko Robnik v napadu zamenjala še ena Savinjčanka, Mateja Mlinar, ki se razvija v dobro igralko z izjemnimi tekaškimi sposobnostmi. Končni rezultatje 15 minut pred koncem srečanja postavila Antoličeva s svojim drugim zadetkom.
RudarŠkalejez21 točkami na šestem mestu v 1. slovenski ženski nogometni ligi. Po 17. krogu vodi novomeška Krka. V naslednjem kolu Velenjčanke gostujejo na Ptuju.
V Ljubljani je bil 25. aprila peti turnir deklic U-14. Prva tekma proti
Prvo nedeljo v maju je v italijanskem Felettu potekala 17. dirka Corsa per Haiti. Tekmovanja, kije veljalo za državno prvenstvo in seje odvijalo v sklopu organizacije dobrodelnega projekta za pomoč zapuščenim otrokom Haitija, seje poleg številnih slovenskih kolesarjev udeležil tudi Andrej Marovt Helešič z Ljubnega ob Savinji. Zgornjesavinjski kolesar si je z enajstim časom privozil drugo najboljšo slovensko uvrstitev. Najboljši Slovenec je bil Jure Robič na drugem mestu.
»158 km dolga dirka z višinsko razliko 2.480 m seje pričela s 50 km nervozne vožnje po ravnini in pre-
Velesovem seje končala brez zadetkov, v drugi pa so mlade »knap-inje« proti novomeški Krki zmagale s 7:0 in tako ohranile možnost za igranje na finalnem turnirju. V ekipi Rudarja Škal odlično nastopajo tudi igralke iz Zgornje Savinjske doline. Maruša Sevšek (Mozirje), Gabi Robnik (Luče) in Kaja Gregorc (Solčava) s Tino Marolt, Laro Prašnikar (hčer slavnega selektorja Bojana Prašnikarja), sestrama Pi-jukovič in še nekaterimi ostalimi igralkami sestavljajo eno najboljših ekip v Sloveniji.
Matjaž Kovač
rivanja ni manjkalo. Vzponi, ki so sledili, so upravičili zloveščo napoved naporne, garaške dirke. Na letošnji spremenjeni trasi meje presenetila zahtevnost ozkih, vijugastih spustov z obilico peska na nekaterih ovinkih. V zadnjemu spustu je do cilja sledilo še 50 km zame neugodne, pretežno ravninske ceste in prednost, privožena v gorah, je počasi kopnela. V cilj sem prikolesaril v štirih urah in 44 minutah in tako za zmagovalcem Italijanom Ballanom zaostal le slabe 3 minute,« je dirko, ki šteje za točkovanje Alpe Adria Tour, ocenil Ljubenec Heli.
Marija Sukalo
1/. DIRKA CORSA PER HAITI V ITALIJI
Heli drugi najboljši Slovenec
Jure Robič (levo) in Andrej Marovt Helešič pred štartom
(foto: Helena Kučar)
ODPRTO PRVENSTVO AZIJE V STRELJANJU ZA INVALIDE
Tiršek srebrn in bronast v Koreji
Vdneh od 23. do 30. aprila so slovenski strelci invalidi uspešno nastopili na odprtem azijskem prvenstvu vjužnokorejskem Cheongjuju.
Domača strelska reprezentanca v sestavi Nani Tiršek, Franc Pinter, Damjan Pavlin, Dušan Rupar in Srečko Majcenovič je skupno osvojila šest medalj, od tega je Tiršek prispeval kar dve.
S tem je potrdil izvrstno formo, v kateri se nahaja. Zaradi privajanja na časovno razliko je zadnje tedne
svoje treninge pričenjal tudi ob petih zjutraj. Prvi tekmovalni danjeTiršek nastopil v neolimpijski disciplini padajoče tarče. Žal je moral zaradi
tehničnih težav s puško opraviti precej korekcij in nastavitev, kar ga je bržkone stalo višje uvrstitve. Na končuje po dodatnem strelu osvojil nehvaležno četrto mesto.
V disciplini R4-zračna puška stoje je imel več sreče. Po rednem delu je s 597 krogi zasedel četrto mesto, v finalu pa seje po hudem boju s
Nani Tiršek (levo) je bil z dvema medaljama eden najuspešnejših tekmovalcev prvenstva (foto: AK)
Napovednik dogodkov
•	Petek (8. maj), ob 16.30. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Mala muca piratka
•	Sobota (9. maj), ob 09.00. Športna dvorana Polzela.
Košarkarska tekma - Hopsi Polzela: Nazarje Input (pionirji U-12)
•	Sobota (9. maj), ob 10.00. Kulturni dom Ljubno
1. območno srečanje predšolskih pevskih zborčkov in plesnih skupin Zgornje Savinjske doline________________________________
•	Sobota (9. maj), ob 15.00. Parkirišče pred Elkrojem
Preventivna akcija Policijska izkušnja kot nasvet______________
•	Sobota (9. maj), ob 19.00. Kulturni dom Bočna
Pesem pomladi	___________
•	Nedelja (10. maj), ob 9.00. Gasilski dom Grušovlje
5. srečanje izdelovalcev suhih mesnin________________________
•	Nedelja (10. maj), ob 10.00. Športna dvorana Log, Hrastnik. Košarkarsko tekma - Hrastnik: Nazarje Input (pionirji U-14)
•	Nedelja (10. maj), ob 14.00. Dvorana 1. OŠ Rogaška Slatina.
Košarkarska tekma • Savinja: Nazarje Input (mladinci)__________
•	Nedelja (10. maj), ob 16.00. Dvorana 1. OŠ Rogaška Slatina.
Košarkarska tekma - Rogaška: Nazarje Input (mladinci)__________
•	Sreda (13. maj), ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji
Pravljična ura za otroke: Krtek Gregor in košček neba ________
•	Sreda (13. maj), ob 18.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Pravljična ura za otroke: Tonček, mali modri slonček
serijo 103,9 kroga prebil na tretje mesto. Prvo mesto je osvojil Korejec Ji Seok Lee, drugo pa Novozelandec Michael Johnson.
Tiršek seje z odličnim streljanjem izkazal tudi v disciplini R5 - zračna puška leže. V rednem deluje zaostal za Avstralcem Jasonom Maron-eyem in si s 599 zadetimi krogi delil rezultat s še tremi tekmovalci. Z najboljšim izkupičkom finalne serije (105,6 kroga) pa je na koncu posegel po srebrni medalji. S tem je premagal tudi aktualnega paraolim-pijskega prvaka Korejca Leeja, ki se
je uvrstil na osmo mesto. Zlato odličje sije prislužil Avstralec Maron-ey, bronasto pa Novozelandec Johnson. Tiršek je bil tako v obeh olimpijskih disciplinah tudi najbolje uvrščen Evropejec.
Zaradi odpovedi julijskega evropskega prvenstva na Poljskem je bilo azijsko tekmovanje za strelce invalide zelo pomembno. Prvenstvo v Koreji je bilo namreč edino, kjer so lahko letos dosegali norme za kvalifikacije za paraolimpijske igre v Londonu leta 2012.
ID
ŠPORTNO DRUŠTVO VRBOVEC NAZARJE
Vamosu turnir v počastitev praznika dela
Ekipa Vamos je v finalu suvereno opravila s tekmecem
(foto: Franjo Pukart)
Člani Športnega društva Vrbovec Nazarje že vse od leta 1979vpočas-titev 1. maja - praznika dela, organizirajo malonogometni turnir, kije bil na začetku izredno priljubljen in prepoznaven kot tradicionalni 24-urni nogometni maraton med starimi in mladimi, v zadnjih letih pa pridobiva predvsem turnirski pridih. Mogoče je temu kriva tudi situacija gospodarske krize, v kateri smo se znašli, saj omenjeni praznik ob vse večji brezposelnosti vsekakor izgublja svoj pomen tudi v športu.
Na igrišču ob Dreti se je tokrat pomerilo deset ekip iz naše doline, ki so v spremenljivih in mokrih vremenskih pogojih prikazale dokaj kvalitetno in dopadljivo igro. Predvsem polfinalna obračuna sta bila
vredna ogleda, kjer je bil Jeroplast uspešnejši od avtoprevoznikov iz Bočne, medtem ko sije favorizirani Vamos zagotovil veliki finale šele po izvajanju »penalov«. Poraženci tega dvoboja iz Gornjega Grada so nato v tekmi za tretje mesto tesno prema-gali svoje sosede, ekipo Avto-prevozništvo Suhoveršnik.
V finalnem obračunu je bilo vse odločeno že v prvem polčasu, saj so izkušeni futsalerji ekipe Vamos dodobra napolnili gol Juroplasta. Ob pokalih in praktičnih nagradah, ki so jih najboljše ekipe prejele iz rok nazorskega župana Ivana Purnata, so organizatorji podelili še pokal za najboljšega strelca, to lovoriko pa je tokrat osvojil Jure Šemenc.
Franjo Pukart
Z ignoriranjem dejstev ta ne nehajo obstojati
Vsakodnevne pogovore o vremenu so izpodrinile eksistencialne teme, ki so se nas še kako dotaknile in se kot metastaze selijo s področja na področje. Na resni preizkušnji je tudi pravna država in s tem varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Opozorila uglednih strokovnjakov, med njimi prof. Bučarja, žal sežejo le do načelnega pritrjevanja. Kot bob ob steno so tudi opozorila OECD, računskega sodišča, varuha človekovih pravic in ministrice za javno upravo, ki opozarjajo na erozijo pravne varnosti in slabe predpise. Ugledna strokovnjakinja na področju okoljskega prava mag.
Adrijana Viler Kovačič je pred dnevi, na okrogli mizi Varstvo okolja vslov-enski pravni ureditvi, opozorila, da postaja okoljsko pravo tako obsežno in zapleteno, da skoraj ni več obvladljivo. Državni organi, ki delujejo na tem področju, se torej ukvarjajo pretežno sami s seboj.
Za kako pravnosistemsko nedodelane in nerazumljive predpise gre, naj v ilustracijo navedem lansko zgodbo Komunale Mozirje, kije med drugim tudi krajanom naselja Podvolovljek začela pošiljati položnice za okoljsko storitev (kasneje dajatev) za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Okoljske
ČRNA KRONIKA
•	ČIGAVA JE VREČKA?
Mozirje: 25. aprila je občan v Mozirju našel vrečko, v kateri je bilo več delov za računalnike. Policisti so prevzeli najdene predmete in ugotovili, da izvirajo iz kaznivega dejanja enega od vlomov v Mozirju.
•	NAJDEN FOTOAPARAT
Mozirje: 30. aprila se je v prostorih Policijske postaje Mozirje oglasil občan, ki je v Mozirskem gaju našel fotoaparat znamke Kodak. Če ga kdo pogreša, ga lahko dobi na policijski postaji.
•	TREŠČIL V PARKIRANO VOZILO IN POBEGNIL
Luče: 30. aprila je neznani voznik v Lučah trčil v parkiran osebni avtomobil in s kraja odpeljal. Policisti so opravili ogleda kraja in po zbranih informacijah povzročitelja kasneje izsledili. Ugotovili so, da je v času nesreče vozil močno pod vplivom alkohola, saj je preizkus pokazal kar 1,55 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka.
•	ODVRGEL STARE SALONITNE PLOŠČE
Mozirje: 30. aprila je občan obvestil dežurnega policista, daje neznani storilec pripeljal v gozd na Brezje več kosov starih salonitnih plošč in jih tam odvrgel. Za storilcem tega početja policisti še poizvedujejo.
•	PREVEČ ALKOHOLA
Bočna: 30. aprila je v Bočni prišel domov vinjen mož, kije razgrajal. Do prihoda policistov seje kršitelj že umiril, pred tem pa prišel v besedni spor s hčerko, ki jo je tudi klofutnil. Izdan mu je bil plačilni nalog.
Rečica ob Savinji: 1. maja je na Rečici ob Savinji doma vinjeni mož pretepel svojo ženo. Policisti so na kraju ugotovili, daje kršitelj ob prihodu domov prišel v besedni spor z ženo in jo tudi udaril, nakar je posredoval njun sin in preprečil nadaljnjo kršitev, Tudi tu so policisti izdali plačilni nalog.
•	MOTORIST V AVTOMOBIL
Mozirje: 2. maja je prišlo v Mozirju pri bencinskem servisu do prometne nesreče. Voznik motornega kolesa je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v zadnji del osebnega vozila in pri tem dobil hudo telesno poškodbo. Izdan mu bo tudi plačilni nalog.
•	VANDALI NA DELU
Mozirje: V noči na 3. maj je skupina mladostnikov na stanovanjski hiši v Mozirju poškodovala roleto na oknu. Policija je opravila ogled kraja kaznivega dejanja, v zvezi poškodovanja pa bo napisano poročilu na okrožno državno tožilstvo.
dajatve kottudi delovanje obveznih lokalnih služb varstva okolja predpisujeta 112. in 142. člen Zakona o varstvu okolja, podrobneje pa šote obveznosti razdelane v okoljski uredbi. Okoljska dajatev je torej ukrep varstva okolja in plačilo za obremenjevanje okolja, ki gaje dolžan plačati vsak uporabnik s stalnim prebivališčem na nekem območju, ne glede na to, ali se komunalna odpadna voda odvaja v kanalizacijo, nepretočno ali pretočno greznico ali malo čistilno napravo. Do tu vse lepo in prav, a kaj koje hudič vedno v podrobnostih. Določba 112. člena citiranega zakona govori o tem, da država (in občina) dosega okoljske cilje z ekonomskimi in finančnimi instrumenti, vendarto ni vse; isti člen govori namreč tudi o pospeševanju in spodbujanju ciljev varstva okolja.
Te besedne zveze pa očitno ne država ne občina ne razumeta oz. jo ignorirata. Za lažje razumevanje te trditve naj navedem nekaj dejstev.
Naselje Podvolovljek kottudi druga odročna naselja do leta 2015 ne bodo opremljena z javno kanalizacijo, kar skladno z okoljskim pravom pomeni, da bodo morali uporabniki komunalne odpadne vode sami -na svoje stroške - sanirati obstoječe greznice, pridobiti ustrezna gradbena dovoljenja in jih zamenjati z nepretočnimi triprekatnimi greznicami ali biološkimi čistilnimi napravami ustrezne velikosti. In kaj bo v konkretnem primeru za nas storila Občina Luče? Verjemite mi, da toliko kot do sedaj - nič, saj je skladno z Zakonom o financiranju občin okoljska dajatev od 1.1.2009 občinski prihodek. Temu pa se občina ne bo
Srce plemenito je obstalo, nas v žalost in bolečino je obdalo. Življenja luč ti je dogorela, v srcih naših večno boš živela. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti.
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila
Fanika GNADER
z Brezja pri Mozirju (7.11.1939-22.4.2009)
V dneh, ko se spopadamo z bolečino, bi se radi zahvalili vsem, ki ste s svojo prisotnostjo, besedo, mislijo ali s pomočjo izkazali spoštovanje in sočustvovanje ob boleči izgubi.
Zahvala velja vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalja, darovali sveče in za svete maše.
Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, govornici Mariji Gregorc ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
POGREŠAM SLUŠNI APARAT
Na poti iz Mozirja do Nazarij (Mozirski gaj - desni breg Savinje) sem izgubil slušni aparat. Če ga je mogoče kdo našel, vas lepo prosim, da me pokličete na tel. št. 031 -500-720 ali 5-834-165. Hvala!
Ivan Poljanšek, Dobletina 17,3331 Nazarje
odrekla, kljub dejstvu, da ji zaradi pomanjkanja vizije denar v proračunu vsako leto ostaja. Saj veste, za vsak slučaj, po drugi strani pa ima prikladen izgovor in kaže s prstom na izvajalca javne službe, t.j. Komunalo Mozirje. Mar ni pomenljivo, da izvajalec javne službe za lansko leto ni imel niti operativnega programa odvajanja... in da iz naselja Podvolovljek ni odpeljal litra odpadne vode ali kilograma odpadnega blata iz malih čistilnih naprav. Po črki zakona pa je zaračunaval komunalno storitev, še več, za »nedelo« je zaračunaval celo DDV. Domnevam, da je pošiljanje položnic do sedaj tudi edina storitev
Komunale Mozirje, kajti do danes komunalcev v Podvolovljeku še nismo videli. Višek absurda pa predstavlja predlog za izvršbo zoper posamezne neplačnike. Zaradi ugovora na predlog za izvršbo bo zadeva pristala na Okrajnem sodišču v Velenju. Pomislite, za ušivih 14,30 EUR bo tretja veja oblasti razsojala v imenu ljudstva. Ali pa si mogoče naši nosilci okoljske politike tako predstavljajo spodbujanje in pospeševanje okoljskih ciljev?
Daje parodija še večja, je Slovenija že leta 2004 ratificirala Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, ki v
V SPOMIN
Elizabeta KUMPREJ
(19.10.1927 - 3.5.1999)
Deset let minilo je od takrat, ko videli smo te zadnjikrat.
Takrat nepričakovano tiho si zaspala in v večni sen od nas odpotovala.
Zdaj že dolgo več te ni v vrtu in ne hiši, in nič več se glas tvoj ne sliši.
Če ti lučko kdaj na grobu upihnil bo vihar, je v naših srcih ne bo nikdar.
Vsi njeni
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk!
9. čl. med drugim nalaga pogodbenicam, da morajo zagotoviti, cit. »da ima vsaka oseba dostop tudi do hitrega brezplačnega ali poceni z zakonom določenega postopka za ponovno obravnavo zahtevka s strani organa javne oblasti ali za revizijo, ki jo opravi neodvisno in nepristransko telo, ki ni sodišče«.
Krajani naselja Podvolovljek, ki smo se s peticijo obrnili na Državni zbor, Ministrstvo za okolje in prostor, poslanca iz naše doline, občino Luče, žal do danes lahko ugotovimo leto, kar sem zapisal v naslovu. Zaradi omejitve prostora se na tem mestu ne dotikam eklatantnih kršitev načel pravne države iz 2. čl. Ustave, pravici do enakega varstva pravic iz 22. čl. in pravici do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.
Moje trditve, da gre v konkretnem primeru za javnopravno zadevo, za katero je potrebno uporabnikom izdati upravno odločbo, niso zalegle, ravnanje odgovornih pa me spominja na delo slovenskega satirika - Frana Milčinskega. Med drugim opisuje velike težave, ki sojih imeli Butalci z zajci. Ti so venomer hodili v deteljo, jo grizli in povzročali škodo. Problem je bil rešen šele takrat, koje detelja zrasla in zajcev ni bilo več videti. Pokojni publicist in dopisnik Savinjskih novic Edi Mavrič bi gotovo, v svojem stilu, duhovito pripomnil:»... in mi bomo s puklasto ponižnostjo sprejemali vse te oblastniške darove«. Mi pa niti ne pis-nemo, kaj šele, da bi zarjuli.
Vinko Poličnik, Podvolovljek 49, Luče
Ko bolezen te je objela, si srčno želel, da sam bi še po hiši šel.
A bolezen bila je nemila, vse moči ti je izpila.
Zaprl trudne si oa, hvaležni za vzglede in ljubezen smo ti vsi.
ZAHVALA
Na prvi dan meseca maja je v 87. letu prenehalo biti zlato srce našega ljubega moža, atija, starega ata in pradedka
Gregorja PRODNIKA
iz Logarske doline (2.3.1923 - 1.5.2009)
V dneh, ko se spopadamo z bolečino, se želimo zahvaliti vsem, ki ste ga v življenju spremljali, posebej pa tistim, ki ste ga obiskovali v letih njegove bolezni in kdajkoli kaj dobrega storili zanj.
Posebna zahvala dr. Žunterju, patronažni sestri Verici, Bredi in Jožici ter vsem ostalim prijateljem, sosedom in sorodnikom. Hvala gospodu Vikiju Koscu, Lovski družini Solčava, čebelarjem, solčavskim pevcem in pevcem iz Luč z gdč. Lakner, govornici go. Katarini Prelesnik, praporščakom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, zanj molili in darovali.
Vsi njegovi
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
Če me kdo išče, me ni!
Petelinjenje 1
Mož, preveč sramežljiv, da bi šel k zdravniku, pošlje ženo po zdravila zase k veterinarju z izgovorom, da jih potrebuje za domače živali. Ves nervozen jo pričaka: “Kako je? Si dobila viagro?”
“Ne, je rekel, da če petelinu ni več do kokoši, naj ga karza-menjam.”
“Kaj?Ajenor?”
“Najbrž, saj se je začel kar pred mano slačiti.”
“In kaj si ti naredila?”
“Rekla sem mu, da če se že ponuja, naj malo počaka, da skočim prej domov po kure.”
Na sodišču
“Tale tip je ves čas silil v moje hlačke.”
“In zato ga tožite?”
“Ja, saj sploh nisem bila v njih!”
Če pošljete sina na vrt s sredstvom proti plevelu, se tisto leto raje odpovejte špinači.
Petelinjenje 2
Janez po letu dni spet sreča Miciko in se takoj kakor lani stisne k njej.
“Počakaj, poba!” reče Mici-ka. “Lani si mi rekel, da se morava objemati in vse te reči, ker življenje na Zemlji zaradi globalnega segrevanja mogoče ne bo več dolgo mogoče. Letos pa ni več tako zelo vroče.”
“Ja, glej jo, no. A nisi slišala, da Sonce ne pošilja več toliko energije na Zemljo kot prej? Lahko da bomo zapadli v krajšo ledeno dobo.”
“Če bo kratka kot tvoje veselje do mene lani, se me že ni treba nič tiščati.”
Dovoljeno varanje
Bepo je na obisku pri Šimnu. “Kako da prenašaš, da ti žena osvaja drugega moškega preko telefona?”
“Daj mir in ne moti jo, kadar govori z vodoinštalaterjem, ki nama bo prišel popravit napeljavo.”
Vsako leto pridem na srečanje lastnikov starodobnih vozil v Zgornjo Savinjsko dolino, a se vedno vsi že razidejo, preden pridem do tja.
Cvetke b koprive
V ROŽICAH MED ROŽICAMA
Janja Korošec, vinska kraljica Radgonsko - kapelskih goric:
»Naročeno mije bilo, da moram predstaviti naloge, kijih imamo vinske kraljice, in govoriti tako dolgo, da bo gospoda Štrajharja minilo, da bi tudi sam prijel za mikrofon.«
Mag. Miroslav Štrajhar, predsednik uprave in generalni direktor podjetja SVEA: »Da se le dokopljem do mikrofona, pa bom prišel iz rožic mogoče še v Cvetke in koprive.«
TIČI ISTEGA PERJA SKUP’ LETAJO
Anton Podmeninšek, starosta ljubenskih mesarjev (levo): »Veš,
Forti, pred pol stoletja, ko sem bil na tem mestu, nismo imeli mesarji tako pri roki gostilne kot sedaj...«
Forti Ermenc, mesar in lastnik Gostilne pri mesarju: »Veš, kolega, časi se spreminjajo, meso in dobra kapljica pa še vedno pašeta skupaj, zato tudi oštarija tik ob mesariji...«
ROKOMET NAS DRUŽI
Helena Kotnik, vodja trženja Savinjskih novic: »Kaj ne, Ivo, lepo je biti na tekmi, kadar zmagajo rokometaši Gorenja?«
Mozirjan Ivo Milovanovič, legendarni komentator TV Slovenija: »Je,
še lepše pa je biti v lepi družbi.«
SOVJETSKI
ARHEOLOG-
NIKOLAJ
CERKVENI
PEVSKI
ZBOR
GLOBOK VRATNI IZREZ PRI ŽENSKIH OBLEKAH
NOVA
DALMATINS
KO
ČRNO
VINO
PONOVNO
NASTAJANJE
UNIČENEGA
TKIVA
PRITRDILNI
CA
(DOMAČE)
REKA V VZHODNI ANGLIJI
VRSTA,
NOV
ODSTAVEK
NAGOVOR BOGA V MOLITVI PRI JUDIH
STRANSKA
DOLINA
TRENTE,
SLOVENIJA
SOL ALI ESTER OCETNE KISLINE
SVETA
VERSKA
PODOBA
GEORGE
ADE
OTROK
(KNJIŽ.)
ZLATNIK
(ZAST.)
REKA V PERUJU
JUŽNOAME
RIŠKA
ŽELVA,
TARTUGA
SOČUTEN,
USMILJEN
ČLOVEK
ALMA
KARLIN
KRAJ PRI PIVKI
INDIJSKI
FILOZOF
IN
TEOLOG
(315-385)
LJUBITELJ
LEPEGA
VLOGA,
VLOŽNI
SPIS
AMATERSKO PETJE OB GLASBENI SPREMLJAVI USPEŠNIC
POSTAVKA
TRDITEV
VSE V REDU
ARABSKI
ŽREBEC
OČETOVA
SESTRA,
TETA
JAPONSKI
BORILNI
ŠPORT
NENASELJEN
OTOK
V
KORNATIH
JUDOVSKI
DUHOVNIK
VMESNO
GESLO
ZID
VOH
(ZAST.)
TEKOČI
RAČUN
JAPONSKO
RIŽEVO
ŽGANJE
REŠKA
KNJIŽNA
ZALOŽBA
OČE
(NAR.)
DIVJA
MAČKA,
GOZDNA
ZVER
VZDEVEK
HINKA
BRATOŽA
DEL
KROŽNICE
PRVOTNI
PREBIVA-
LEC
APENINSKEGA
POLOTOKA
KAR KAJ OBROBLJA
VLADIMIRA
SKALE
OKOV,
OKOVJE
(KNJIŽ.,
REDKO)
NEKDANJA
RUSKA
ATLETINJA-
MARIJA
MESTO
NA
TAJVANU
DODATEK
K
POGODBI
MINI SLOVARČEK:
TAINAN- mesto na Tajvanu MARR- sovjetski arheolog- Nikolaj ADONAJ- nagovor Boga v molitvi pri Judih NARIN- kraj pri Pivki RABIN- judovski duhovnik
Matična kronika za mese« april 2009
ROJSTVA:
Rodilo se je deset deklic in pet dečkov.
SMRTI:
Frančiška Fedran iz Bočne, Janez Stradovnik iz Bočne, Vida Fužir iz Meliš, Frančiška Gnader iz Brezja, Roza First iz Radmirja, Franc Cajner iz Pustega Polja.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE
Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje.
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE
Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo.
BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051 /307-035 ali tel.: 839-56-50. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm; 041/651-196.
Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji.
NUDIMO VAM RAZNOVRSTNE STORITVE Z MATERIALOM
Centralno ogrevanje: montaža sončnih kolektorjev, toplotnih črpalk, peči na biomaso... Vodovod in odtoki: čiščenje odtokov in ostala manjša hišna popravila. Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev in različnih naprav. Gsm: 041/354-562 ali 041/354-528, e pošta: jmlinar@siol.net.
Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad.
PRODAJA KOKOŠI IN PIŠČANCEV Nesnice grahaste, rjave in črne ter bele piščance za zakol, prodamo. Nakup 10 kom - petelin brezplačno. Živali so redno cepljene, tel. 03/ 547-20-70, gsm 041/763-800.
Kmetija Winter, Lopata 55 Celje.
VINSKA KLET FURLAN PONUJA VINA:
refošk 2,30 eur, kabernet 1,80 eur, merlot - barbera 1.65 eur, char-donnay 1,50 eur, na turistični kmetiji Leve v Lokah pri Mozirju; tel. 03/ 839-53-60 ali 031/738-399.
Vinska klet Furlan FURLAN KLEMEN & VALTER ZAVINO, 22 Branik; 041 /664-192 in 041/216-542.
IZDELUJEMO IN BRUSIMO NOŽE
za kmetijske stroje, les in plastiko. Gsm 041/464-027.
Knapič d.o.o., proizvodnja in storitve, Grušovlje 24,3332 Rečica ob Savinji.
KMETIJA HRAŠAR
Iščemo pomoč pri obiranju jagod; tel. 5726-010, gsm 041/693-706.
Kmetija Hrašar, Črni vrh 48,3304 Tabor.
ZAPOSLIMO DELAVCA ZA DELO V PROIZVODNJI Zaželjena tehnična smer izobrazbe, dodatne informacije dobite na gsm 041/402-426.
Jeroplast, Jerovčnik Marko s.p., Obrtniška 1, Nazarje.
HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji.
RAČUNOVODSKE STORITVE
2 meseca brezplačno vodenje, dodatni popusti! 041/429-755.
ASU Suzana Urbanc Renko s.p., Ljubija 95,3330 Mozirje. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108.
Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p, Šalek 20,3320 Velenje.
Napovednik dogodkov najdete na strani 21.
ŽIVALI - PRODAM	Prodam planimo desko - zadnjo, za doic in
Prodam bikca sivca, teža 150 kg, cena po dog, in silažne bale; gsm 051/601-159.	IMT, š. 2 m, v. 60 cm in živilsko prikolico; gsm 041/924-970.
Prodam bikca sivca, starega 10 dni; gsm 041/547-425.	Markizo - tendo (2 kom), sivo-marelična nova, prodam, ter vogalnike - okovje za streho za paradižnik; gsm 041/627-205. Prodam otroški voziček hartan-racer, lupin-co s podstavkom peg-perego; gsm 040/512-437.
Prodam 1 teden starega bikca pasme limuzin; gsm 041/324-438.	
Prodam teden dni starega sivega bikca; tel 584-53-76.	
	Prodam radiator jugoterm d. 220 cm, v. 60 cm ter mašino za šivat, staro 100 let po simb ceni; gsm 041/602-412.
Prodam bikca sivca, 130 kg; gsm 031/759 955.	
Prodam bikca, težkega 100 kg in nakladalko sip 17 m3 z novejšo pobiralno napravo; gsm	
	Prodam stol za v avto od 3 - 12 let - ugodno; gsm 031/575-695.
	Prodam fantovsko obleko, črne barve, za 1 obhajilo - ugodno; gsm 031/575-695.
Prodam bikca rj. pasme, starega 1 teden, gsm 031/278-502.	
	
Prodam teličko šarole, težko 130 kg; gsm 031/855-186.	
	DRUGO - IŠČEM
Prodam teličko sivko, staro 1 teden, od dobre molznice; gsm 041/783-489. Prodom telico sr. pasme, staro 10 dni - mat dobra molznica; gsm 031/266-738. Prodam telici, breji 6 in 4 mesecev; tel. 584-	Če prenavljate stanovanje in ne veste, kam s starim toplim podom - pridemo ga iskat na dom; gsm 041/216-481.
	
	VOZILA IN OPREMA
17-24.	Prodam audi A4 - avant, let. '04, odi. ohran-
Prodam telice, breje 9 mesecev, pašne ter siloreznico mengele; gsm 041/793-519. Prodam dve kozi burske pasme; gsm 041/ 763-526.	jen, cena po dogovoru; gsm 041/649539. Prodam R clio 1,5 dei extreme, 01/2005 82.000 km, 60 kW, klima, za 5.900 eur; tel 839 50 14; gsm. 031/642-353.
Prodam brejo zajkljo; tel. 583-40-03.	Ugodno prodam R-laguna 1.9 del (karavan) let. '01, veliko opreme; gsm 070/550-759.
ŽIVALI - KUPIM	
	Prodam gume za terenca 265-70 15, cena po dogovoru; gsm 041/783-971. Prodam gorsko kolo balance 25 col, 21 prestav, novo; gsm 031/661-097.
Kupim kozo molznico na svežem mleku; tel 584-52-34.	
	
ŽIVALI - PODARIM	
Podarim psa - je majhne rasti, bele barve in zelo ljubezniv; gsm 031/409167.	KMETIJSKA MEHANIZACIJA Prodam samonakladalno prikolico sip 17 kosilnico koto 135 in obračalnik 220; tel. 584-
DRUGO - PRODAM	18-91.
Prodam cepljena bukova drva; gsm 041/	
642-647.	NEPREMIČNINE
Prodam silažne bale; gsm 031/292-286. Prodam silažne bale; gsm 041/649-539.	V najem oddam starejšo hišo; informacije na gsm 051/339247 - po 15. uri.
Okrogle bale prodam; gsm 041/783-976. Prodam 10 bal 1. in 3. košnja, cena po dogovoru; gsm 031/564-182.	Najamem hišo, vikend ali stanovanje; gsm 031/755-371.
	
Prodam 7 bal za 140 eur in suhe smrekove deske, mizar, kvalitete; gsm 041/423-935, Prodam deske za streho, debeline 20 mm (suhe); gsm 041/942-169.	OSEBNI STIKI Iščem moškega, starega od 50 - 60 let, ker sem v finančni stiski; samo resni na gsm 030/918-823.
OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, daje rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo. s				'	
Steklarstvo Benda
BENGLAS d.o.o.
Loke 33, 3330 Mozirje
03/839-45-10,
031/302-121
KBE
OKENSKI SISTEMI
PRVIČ V SLOVENIJI!
miklavžu pri Gornjem Gradu
SOLMI TEMPELJ in SOLNE TERAPIJE
Ostala ponudba:
-	izdelava termopan stekla
-	vrtanje
-	brušenje
-	fazatiranje
-	izdelava namiznih plošč
-	uokvirjanje slik
-	montaža na domu
-	kratka čakalna doba
UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI!
IZDELAVA IN MONTAŽA PVC OKEN, VHODNIH VRAT, SENČIL, ŽELUZIJ, ROLET..
(sinusitisu, bronhitisu, otitisu, pljučnici)
-	alergijah
-	boleznih kože
-	imunski odpornosti proti virusnim in gripoznim obolenjem
( Naročila vsak delovni dan od ponedeljka do L petka od 16.00 do 19-00 na telefonu 031 788 881.
Uradni zastopnik za prodajo solnih generatorjev in izdelavo solnih sob, za Slovenijo in Hrvaško.
Komerciala: 031 788 881. Več o nas na www.solni-tempelj.com
MSaSKO ZAVAROVANJE Sp» PRAVNO ASISTENCO
NOVO VREDNOST

Ü

Odločite se za OPA!, edino premoženjsko zavarovanje z dodano	poškodovane ali uničene stvari z novo in dva nasveta letno pri
osebno in pravno asistenco ter asistenco doma. Ob izbiri	odvetniku-na katero koli temo!
zavarovanja na novo vrednost si namreč zagotovite zamenjavo
ZAVAROVALNICA MARIBOR
080 19 20 . www.ZavarovalnicaMaribor.si
Naročnik oglasa: Grajska vrata dao, Šmiklavž 3a, 3342 Gornji Grad
arhitekturam
Ljubljana Maribor Celje info@obenauf.si www.obenauf.si www.obena
wfei|»%ašf
*	't'v. d? '	'' ' -W'- g ^	M
POZEJDON
TURIZEM
«N'
V Grajski trg 15,2327 Rače
NAGRADNA IGRA
KRIŽARJENJE OKROG SOSEDOVEGA ŠKORNJA
V šestih zaporednih številkah Savinjskih novic smo objavili kupon z vsakokrat drugačnim nagradnim vprašanjem. Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori smo vsak teden izžrebali tri dobitnike praktičnih nagrad, vsi poslani kuponi pa so na koncu sodelovali v velikem finalnem žrebanju, kjer je najsrečnejši prejel glavno nagrado - brezplačno križarjenje za eno osebo Okrog sosedovega škornja od 22. do 27. novembra 2009. Podrobna pravila nagradne igre so objavljena na spletni strani www.savinjske.com.
äoaiEicDififiMsl^
]0fflf3älXD(öJkKiK05mil3K
Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori na nagradno vprašanje št. 6: kako se imenuje ladijski časopis na Costi Sereni (Costa Today), smo izžrebali naslednje dobitnike promocijskih majic z logotipom Savinjskih novic in turistične agencije Pozejdon turizem:
Vera Mikek, Radegunda 8. Mozirje
Gašper Beričnik, Nove trate 36, Mozirje Špela Kumer, Krnica 62, Luče
Nagrajenci prevzamejo majice na uredništvu do 22.5.2009
Samo še do 31.5.2009 velja posebna ugodnost za bralce Savinjskih novic. Vsi, ki vas zanima križarjenje z nami, nas pokličite na tel. 839-47-68.
Celje - skladišče D-Per
7/2009
511111"
5000023791,19
SEZONA ŠPARGUEV
Domača BIO pridelava!
COBISS o
GSM: 041 752 111
www.prodnik.com
v Gostišče Ptodliik kjer vam bomo
pr i pra vi I išpa rgfe ma sto fh edina"
(SDDTj
ćfcemit
Ćterstone
Betonska strešna kritina
strešne kritine

■ Ljubljana	Maribor	Celje
Crf.tfia jDunajska c. 421, 1000 Ljubljana Tržaška c. 23, 2000 Maribor Mariborska c. 88, 3000 Celje
01/561 32 39, 031 891 321	02/613 01 00,051 610 080 03/600 12 20,031 288 936,070 857 403
OSREDNJA KNJ. CELJE