der zwölften Sitzung
des krainischen Landtages
in Laibach
am 10. War 1898.
dvanajste seje
deželnega zbora kranjskega
v Ljubljani
dne lO. maja 1893.
Nazoči: Prvosednik: deželni glavar Oton Detela in deželnega glavarja namestnik baron Oton Apfaltrern. — Vladni zastopnik: c. kr. vladni svetnik Josip Dralka in e. kr. okrajni komisar vitez Viljem Laschan. — Vsi članovi razim: ekscelenca knezo-škof dr. Jakob M i s s i a, grof Ervin Auersperg, grof Leo Auersperg, Karol Luckmann, Janez Mesar, Luka Svetec, dr. Ivan Tavčar. — Zapisnikar: deželni tajnik Josip Pfeifer.
Dnevni red:
1.	Branje zapisnika XI. deželno-zborske seje dne 9. maja 1893.
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
3.	Priloga 66. Poročilo deželnega odbora glede dovolitve priklad za cestne namene.
4.	Priloga 67. Poročilo deželnega odbora glede zgradbe dekoracijske shrambe za deželno gledališče.
5.	Ustno poročilo finančnega odseka o načrtu zakona glede osuševanja Ribniških in Kočevskih dolin (k prilogi 53.).
li. Ustno poročilo finančnega odseka o samostalnem predlogu gospoda poslanca Šukljeja, da se izreče kiparju Alojziju Ganglu priznanje za njegove umotvore in dovoli nagrada (k prilogi 50.;.
7.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občin Studenec, Iška Vas in drugih za izločitev iz zdravstvenega okrožja Šmarij e in ustanovitev samostojnega okrožja.
8.	Ustno poročilo upravnega odseka o zgradbi ceste Hrib-Sodražiea
J. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji:
st) podobčin Selšček in Begunje za podporo za napravo vodovoda;
b) okrožnega zdravnika dr. Emila Klimeka na Bledu za podporo kot zdraviščinemu zdravniku na Bledu; o) nadučitelja Jožefa Božje na Blokah za zvišanje plače ali osebno doklado;
d) posestnikov v Bušinji Vasi, občine Suhor, za podporo za napravo vodnjakov.
70. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca Šukljeja g ede preskrbovanja kraških pokrajin z vodo.
nloga 63. Poročilo finančnega odseka o napravi kranjskega zavoda za gluhoneme in slepe otroke (k prilogi 40.).
Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Otto Detela und Landeshauptmann-Stellvertreter Otto Baron Apfa l-trern. — Vertreter der f. k. Regierung: K. k. Regiernngs-rath Josef Dralka und k. k. Bezirkscommissär Wilhelm Ritter v. Lasch an. —- Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Sc. Excellenz Fürstbischof Dr.JakobMissia, Erwin Graf Auersperg, Leo Graf Auersperg, Karl Luckmann, Johann Mesar, Lucas Svetec, Dr. Ivan Tavčar. — Schriftführer: Landesseeretär Josef Pfeifer.
Tagesordnung:
1.	Lesung des Protokolles der XI. Landtagssitzniig vom 9. Mai 1893
2.	Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
3.	Beilage 66. Bericht des Landesausschusses, betreffend die Geneh-mignng von Umlagen für Straßenzwecke.
4.	Beilage 67. Bericht des Landesansschusses, betreffend den Bau eines Deeorationsmagaziits für das Laudestheater.
5.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Gesetzentwurf, betreffend die Entwässerung des Reifnitzer und Gottscheer Thales (zur Beilage 53).
6.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den selbständigen Antrag des Abgeordneten Herrn Šnklje, dass dem Bildhauer Alois Gangl für seine Kunstwerke die Anerkennung ausgesprochen und demselben eine Remuneration bewilliget iverde (zur Beilage 50).
7.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition der Gemeinden Brunndorf, Jggdorf und anderer um Ausscheidung aus dem Sanitätsdistriete St. Marein und Bildung eines selbstständigen Distrietes.
8.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses in Angelegenheit des Straßenbaues Hrib-Svderschitz (zur Beilage 47).
9.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition:
a)	der Untergemeinden Selšček und Vigaun um Subvention für die Anlage einer Wasserleitung;
b)	des Distrietsarztes Dr. Emil Klimek in Veldes um Ge-währung einer Subvention als Curarzt in Veldes;
c)	des Oberlehrers Josef Bozja in Oblak um Gehaltserhöhung oder Bewilligung einer Personalzulage;
d)	der Insassen von Wuschinsdorf, Gemeinde Suchor, um Subvention zur Errichtung von Brunnen.
10.	Begründung des selbständigen Antrages des Abgeordneten Herrn Šnklje, betreffend die Versorgung der Karstgegendeu mit Wasser.
11.	Beilage 63. Bericht des Finanzausschusses, betreffend dieErrichknng einer krainischen Taubstummen- und Blinden-Anstalt (zur Beilage 40).
292
XII. seja dne 10. maja 1893. — XII. Sitzung mn 10. Mai 1893.
12.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji:
a)	občin Črnomelj, Petrova Vas, Kot in Semič za napravo vodovoda;
b) županstva v Ribnici za podporo za napravo vodovoda;
c) županstva na Vrhniki za podporo za napravo vodovoda;
d)	županstev v Št. Vidu in Poddragi za podporo za napravo dveh kalov (napajališč) na Nanosu;
e)	mestnega županstva v Ivočevji za podporo za napravo vodovoda.
13.	Ustno poročilo upravnega odseka glede naprave trtnic za po-žlahtene ameriške trte (k prilogi 55.).
14.	Ustno poročilo upravnega odseka glede uvrstitve v Bistriškem cestnem skladovnem okraji se nahajajoče občinske ceste, ki se v Koritenci zveže s knez SchBnburgovo zasebno gozdno cesto in stika v Knežaku z okrajno cesto Sv. Peter - Trnovo med okrajne ceste (k prilogi 56.).
15.	Ustno poročilo upravnega odseka glede prenaredbe §§ 3. in 7. deželnega volilnega reda z dotičnim načrtom zakona (k prilogi 58.).
16.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji posestnikov iz Ma-lene, Koprivnika in Zameškega za uvrstitev poti med Kostanjevico in Zameškim med okrajne ceste.
17.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji podobčine Laične za izločitev iz občine Trate in ustanovitev samostojne občine.
18.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji podobčine Rakek za izločitev iz občine Planine in ustanovitev samostojne občine.
19.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji podobčin Žilce, Osredek, Otave in drugih za izločitev iz Ložkega sodnega okraja in priklopitev Cerkniškemu sodnemu okraju.
20.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji kmetijske podružnice v Sent Jerneji za podporo za ustanovitev žrebetišča.
21.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji Valentina Prevca v Kranji za postavno pomoč proti poškodbam vsled jezov v Kokri.
22.	Ustno poročilo odseka za letno poročilo o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o:
a)	§ 3. C. Zdravstvene stvari;
b)	§ 7. Deželni zavodi in zakladi;
c)	§ 8. Šolstvo.
12.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petitioiu
a)	der Gemeinden Tscherstembl, Petersdorf, Winkel und SemiU um Anlage einer Wasserleitung;
b)	des Gemeindeamtes in Reifnitz um Subvention für' bit Anlage einer Wasserleitung;
c)	des Gemeindeamtes in Oberlaibach um Subvention für die Anlage einer Wasserleitung;
d)	der Gemeindeämter in St. Veit und Podraga um @«6= vention zur Errichtung von zwei Viehtränken am Saw
e)	dos Stadtgemcindcamtes in Gottschee um Subvenüon tut Anlage einer Wasserleitung.
13.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses , betreffend die Anlage von Pflanzstätten für veredelte amerikanische Reben (zu, Beilage 55).
14.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschnsses, betreffend dir Einreihung der im Straßen-Coucurrenzbezirke Feistritz vortm-menden, in Koritenze an die Fürst Schönburg'sche Privat-Md-straße anbindenden und in Grafenbrunn in die St. Peter-Dm-egger Bezirksstraße einmündenden Gemeindestraße in die Kategm der Bezirksstraßen (zur Beilage 56).
15.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses inbetreff der Änderung der §§ 3 und 7 der Landtags-Wahlordnung mit Süorhge des diesbezüglichen Gesetzentwurfes (zur Beilage 58).
16.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petit!» der Insassen von Malenze, Koprivnik imb Sameschko um Einreihung des Weges zwischen Landstraß und Sameschko in bit Kategorie der Bezirksstraßen.
17.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petit!» der Untergemeinde Lutschna um Ausscheidung aus der Gemeinde Trata und Errichtung einer selbständigen Gemeinde.
18.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petit!» der Untergemeinde Rakek um Ausscheidung ans der Gemeinde Planina und Bildung einer selbständigen Gemeinde.
19.	Mündlicher Bericht des Berwaltungsansschusscs über die Petit!» der Untergemeinden Schitze, Osredek, Otave und anderer ii» Ausscheidung aus dem Gerichtsbezirke Laas und Zuweisung j« jenem von Zirknitz.
20.	Mündlicher Bericht des Berwaltungsausschusses über die Petiti» der landwirtschaftlichen Filiale in St. Barthlmä um Submit!« behufs Errichtung eines Füllengartens.
21.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petiti« des Valentin Prevc in Kraiuburg um gesetzliche Abhilfe M die durch die Wasserwehren im Kankerflusse verursachten Schad«.
22.	Mündlicher Bericht des Rechenschafts-Berichtsausschusses über beit Rechenschaftsbericht des Landesausschusses, und zwar über:
a)	§ 3. C. Sanitäts-Angelegenheiten;
b)	§ 7. Landesanstalten und Fonde;
c)	§ 8. Unterrichtswesen.
Seja se začne ob 10. uri 20 minut dopoldne.
Beginn der Sitzung um 10 Ahr 20 Minuten vormittags.
XII. seja dne 10. maja 1893. — XII. Sitzung mn 10. Mai 1893.
293
Deželni glavar:
Potrjujem sklepčnost visoke zbornice in otvar-jam sejo.
Čast mi je predstaviti kot vladnega zastopnika gospoda c. kr. vladnega svetnika Josipa Dralko, ki bode namesto zadržanega gospoda voditelja deželne vlade barona Heina zastopal visoko vlado.
Prosim gospoda zapisnikarja, da prečita zapisnik zadnje seje.
1. Branje zapisnika XI. deželno-zborske seje dne 9. maja 18193.
1.	Lesung des Protokolles der XI. Landtagssitzung vom 9. Mai 1893.
Tajnik Pfeifer
(bere zapisnik XI. seje v slovenskem jeziku — liest
das Protokoll der XI. Sitzung in slovenischer Sprache).
Deželni glavar:
Zeli kdo kak popravek v ravnokar prečitanem zapisniku?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ako ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen.
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
Deželni glavar;
Naznanjam, da imajo gospodje poslanci: grof Leo Auersperg, dr. Ivan Tavčar in Karol Luckmann za danes dopust.
Došle so visoki zbornici sledeče peticije:
Gospod poslanec Klein izroča prošnjo Jakoba Alešovca, pisatelja v Ljubljani, za podporo, oziroma preskrbljen je v hiralnici.
_ (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Jaz izročam prošnjo občine Dolenja Vas pri Seno-žečab za primerno podporo v napravo občinskega mostu m podzidov ob potoku Močilnik na občinski poti Lozice-Vitovše-Vipava.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
3' Priloga 66. Poročilo deželnega odbora glede dovolitve priklad za cestne namene.
Bsilage 66. Bericht des Landesausschnffes, betreffend die Genehmignttg von Umlagen für Straßeuzwecke.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem F-inanz-"usschusse zugewiesen.)
4. Priloga 67. Poročilo deželnega odbora glede zgradbe dekoracijske shrambe za deželno gledišče.
4, Beilage 67. Bericht des Landesausschusses, betreffend den Bau eines Decoratiousmagazins für das Landestheater.
Deželni glavar:
Ta priloga še ni prišla iz tiska, bo pa še danes tiskana in se bode med sejo razdelila častitim gospodom poslancem.
Predlagam torej, da se takoj reši v prvem branji. (Pritrjuje se. — Zustimmung.)
Ker ni ugovora, nasvetujem, da se izroči ta priloga finančnemu odseku.
(Ni ugovora. — Wird kein Widerspruch erhoben.)
Ker nihče ne ugovarja, zmatram, da je predlog sprejet.
5. Ustno poročilo finančnega odseka o načrtu zakona glede osuševanja Ribniških in Kočevskih dolin (k prilogi 53).
5. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Gesetzentwurf, betreffend die Entwässerung des Reifuitzer und Gottscheer Thales (zur Beilage 53).
Deželni glavar:
Glede te točke omenjam, da se je zakon moral z nova natisniti, in dotično poročilo ni še prišlo iz tiska. Torej odstavljam to točko z današnjega dnevnega reda.
Gospod poročevalec finančnega odseka o 11. točki prosi, da bi sedaj prišlo na vrsto njegovo poročilo. Ce gospodje poslanci pritrde, da se sedaj obravnana o tej točki ?
(Pritrjuje se —Zustimmung) — se bode to zgodilo. Prosim gospoda poročevalca.
11. Priloga 63. Poročilo finančnega odseka O napravi kranjskega zavoda za gluhoneme in slepe otroke (k prilogi 40).
11. Beilage 63. Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Errichtung einer kraiuischen Tanb-stttmmen- und Blindenanstalt (zur Beilage 40).
Poročevalec Klun:
Visoki zbor! Jako zapeljivo bi sicer bilo, o napravi kranjskega zavoda za gluhoneme in slepe otroke govoriti obširno in Vam podati vso zgodovino tega vprašanja; in če bi Vas hotel tukaj šele poučevati o važnosti pouka gluhonemih otrok, če bi Vam hotel praviti, kako se ima uravnati ta pouk in kaj se je v
294
XII. seja dne 10. maja 1893. — XII. Sitzung tun 10. Mai 1893.
tem oziru storilo v raznih državah in v avstrijskih, zlasti že v sosednih deželah, moral bi Vas prositi za jako veliko potrpežljivost, ker bi za vse to potreboval morda še več časa, kakor se ga je porabilo včeraj za utemeljevanje nekega samostalnega predloga. Mislim pa, da bi Vas žalil, ako bi preveč časa porabil zase; zaradi tega Vas opozarjam le na poročili v prilogah 40. in 63., kjer vsakdo izmed gospodov poslancev nahaja to, kar mu je treba vedeti za pretres predlogov finančnega odseka. Zato mi ne bodete zamerili, če Vas prosim, da takoj prestopite v nadrobno razpravo do-tičnih predlogov, kateri se glase:
Visoki deželni zbor naj sklene:
-1.) Zavod za gluhoneme in slepe otroke na Kranjskem ustanovi se ko deželni zavod.
2.	) Pri napravi tega zavoda naj se gleda na to, da bode v njem približno za 100 gojencev prostora.
3.	) Ta zavod se napravi na deželnem zemljišči: njivi pare. št. 107., zemljiškoknjižna vloga št. 147. kata-stralne občine Kapucinsko predmestje, in njivi pare. št. 450/2, zemljiško-knjižna vloga št. 288. katastralne občine Spodnja Šiška, v skupnem obsegu 6 hektarov 21 arov in 5 štirijaških metrov.
4.	) Deželnemu odboru se naroča, sporazumeti se s c. kr. vlado:
a)	Kako bi se dala na najprimernejši način izvršiti posvetitev in zemljiško-knjižni prepis tega zemljišča ;
b)	da se napravijo nadrobni načrti in proračuni stroškov za novo zgradbo in da se kar najhitreje mogoče prične z nasajevanjem za vrt odmerjenega prostora;
c)	da se brez odloga store primerni koraki za pridobitev obema oddelkoma potrebnih učil in učnih pripomočkov;
d)	da se v deželno upravo prevzamejo vsi vzgoji gluhonemih in slepih na Kranjskem namenjeni, pa dozdaj tej upravi še ne izročeni zakladi, in da se preskrbi pravočasna izplačitev za zgradbo potrebnih denarjev, ki jih bo treba po napredovanji dela izplačevati iz zakladov, ki bodo v ta namen stali na voljo;
e)	da se sestavijo za napravo in vzdrževanje zavoda potrebna pravila, ki jih mora pa pred veljavnostjo potrditi deželni zbor, in se sploh še vse drugo potrebno ukrene.
5.) Dalje se deželnemu odboru naroča:
a)	da si ogleda zavod za gluhoneme otroke pri ubozih šolskih sestrah «De Notre Dame» v Šmihelu pri Novem Mestu v pedagogičnem in upravnem oziru in eventualno ž njimi stopi v dogovor, ali bi hotele proti pogodbi in pavšalni letni plači v pouk, vzgojo in oskrbovanje prevzeti za uk sposobne gluhoneme deklice?
b)	da o vseh teh rečeh deželnemu zboru poroča, oziroma svoje predloge stavi v prihodnjem za-zasedanji.»
Omenil bi le še, da je treba popraviti na pni strani priloge 63., koj od začetka druzega odstavki tiskovno pomoto. Ima se namreč tukaj glasiti: *ad l 3, 4 a in 5«», ne pa «5 e».
Deželni glavar:
Otvarjam splošno debato.
Zeli kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker nihče ne želi besede, prestopimo v nadrobno razpravo in prosim. gospoda poročevalca, da prečita prvi predlog finančnega odseka.
Poročevalec Klun
(bere predlog 1., 2., 3., 4. in 5. iz priloge 63., ki obveljajo brez debate ■—• liest die Anträge 1, 2, 3, 4 und 5 aus der Beilage 63, welche ohne Debatte angenommen werden.) Nasvetujem še glasovanje v celoti.
Deželni glavar:
Ker je več predlogov, treba je glasovanja v celoti. Prosim torej glasovati in prosim torej gospode, ki sprejmo ravnokar v drugem branji sprejete predloge finančnega odseka tudi v tretjem branji, da izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.)
Predlogi so sprejeti tudi v tretjem branji, in s tem je rešena ta točka.
Gospod poslanec Šuklje želi, da bi se sedaj uvrstila 10. točka dnevnega reda.
Ako ni ugovora (ni ugovora ■— wird kein Widerspruch erhoben), preidemo torej k 10. točki dnevnega reda.
Prosim gospoda poslanca, da utemeljuje svoj samo-stalni predlog.
10. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca Šukljeja glede preskrbo-vanja kraških pokrajin z vodo.
10. Begründung des selbständigen Antrages de« Abgeordneten Herrn Luklse, betreffend die Versorgung der Karstgegeuden mit Wasser.
Poslanec Šuklje:
Častita gospoda! Neko vprašanje bi stavil m j tem bi pričel utemeljevanje svojega predloga. Vprašanje se glasi: Koliko je Krasa na Kranjskem? Po navadi se misli, da se pričenja Kras tam nekje med Planino in Postojino, ali, gospoda moja, geograf sodi druga» Zanj je Kraško ozemlje na Kranjskem veliko bolj obširno, zanj obseza celo Notranjsko in večjo polovico Dolenjske, kajti povsodi imate tisto geologično formacijo in tiste hidrologične razmere. Kazloček je k ta, da je na sivem Krasu, tam pri Postopni, ropal* človeška roka že pred stoletji uničila zelene gozde, talm da so ostale le sive pečine, po katerih sedaj kruto razsaja burja. Drugod pa, kjer so se vsaj deloma obrani1
XII. seja dne 10. maja 1893. — XII. Sitzung am 10. Mai 1893.
295
gozdje, tam imate gozdnat, zelen in prijeten svet. Ali povsod nahajate karakteristična svojstva Krasa, povsod imate iste nerazvite doline, iste visoke planote, ki ločijo Kraška korita, iste vode ponikvarne, ki se tu izgubivajo pod zemljo, drugod zopet stopajo na dan. Zanimiv svet je Kras in poln čudovitosti, le škoda, da ga ljudje tako malo cenijo in se tako malo zmenijo za lepote njegove. (Poslanec ekscelenca baron Schwegel — Abgeordneter Excellenz Baron Schwegel: «Ist nicht so arg!») Da, zanimiv svet je to, ekscelenca, da bi ga poznali, sodili bi drugače i Vi! Ali, gospoda moja, eno glavno nedostatnost ima ta svet, primanjkuje mu pitne vode. Kak razloček je v tem oziru med planinskim ozemljem in med Kraškim delom naše dežele! Gospoda moja! Podajte se na Gorenjsko. Na Gorenjskem imate povsod deroče vode, bistre, žuboreče studence in oživljajoče vodne sile, o katerih moram le žalibog reči, da se premalo izkoriščajo. Tam se zmenijo ljudje za vodo le, kadar nastane kaka povodenj. Komisija pride, zabeleži škode in se potem zopet mirno povrne domu ter čaka za akti, da zopet pr id ere kje kak hudournik.
Drugače na Krasu. Tam na sivem in na zelenem Krasu se prebivalstvo povodenj ne boji; tisto, pred čemer trepeta, je pomanjkanje pitne vode, tisti mučni položaj, ki včasih postane neznosen, kajti časi tudi za tisučak ne dobite kozarca pitne vode, s katerim bi si zamogli utešiti žejo.
Nastane vprašanje, odkodi izvira to pomanjkanje? Stvar je jasna in obče znana. Kraški svet je sestavljen iz apnenika, pripada deloma v trias, deloma v kredno formacijo. Kar je dolin in korit, to je pregrajeno večinoma z nepredorno plastjo, s težko ilovico zlasti, skozi katero voda ne more prodreti, temveč se na površji odteka. Kar se pa tiče tria sne formacije in krednega apnenika, tam voda kamen razjeda in razkroji, vsled tega se atmosferična voda takoj poni ca. Tam nimate studencev, ampak le posamezne vodne curke in pri teh v podzemeljskih žlebih in razpoklinah zbirajočih se curkih vidite, da voda kmalu izgubiva ogljikasti kislik m da je tembolj onesnažena in oblatena, čim dalje je njen tok. Le tam, kjer preide apnenik v dolomit, dobivajo se studenci in le tam je mogoče, priti do talne vode.
Posledice te prikazni, tega pomanjkanja vode so popolnoma evidentne. Ne bodem predolgo opisoval teh stvari, reči pa moram, da ta položaj razume prav za prav le oni, ki je delj časa moral pogrešati božji dar, pitno vodo. Prav za prav je moj dom sam v takih krajih. Mi smo doma v Metliškem okraji, tam na Lok-vicijter smo primorani bili, da smo hodili po vodo na Obrh, do potoka, ki je oddaljen skoraj dve uri. Prinašali smo jo v sodcih domu in tu je stal sod v veži, dokler voda ni bila zaužita. Kozarec take vode je dvomljiv užitek in jaz sam, ki sem bil bolj razvajen, nisem je mogel zauživati drugače, nego da sem prilil kozarcu vode nekoliko kapljic malinskega soka ali slivovke, da se je izgubil smrad po sodu. A vender rečem, pri vsem 'tem smo mi tam pri Metliki še pravi tavali rji nasproti drugim Kraškim okrajem! Kaj je L pela v zadnjih letih Suha Krajina, kaj sosedne Kočevske vasi! Ljudje so morali goniti živino po štiri ure na' Z(t°I do Krke in potem zopet nazaj in to po strmih
gorskih stezah. (Klici: — Rufe: «Čujte, čujte!») In gorje revežu, ki ni imel živine, da bi bil mogel spraviti večji kvantum vode domov.
Prijatelj — vsaj ga lahko imenujem, ravnatelj tukajšnjih obrtnih šol—je potoval pred kakimi tremi leti po ondotnih krajih, obedoval je v Starem Logu v krčmi, ko je prišla neka ženska ter krčmarja za Boga prosila in rotila, naj jej da malo vode, le požirek, kajti doma ima otroka, ki od žeje joka in, gospoda moja, krčmar jej ni mogel ustreči, ker vode imel ni. Ko je prijatelj moj po obedu zahteval črno kavo, rekla mu je krčmarica: «Drage volje, ali ne morem, ker vode nimam». (Klici: — Rufe: «Čujte!»)
Gospoda moja.! Jaz ne pretiravam, da je vse to gola resnica, potrdil Vam bode lahko vsakdo izmed gospodov, ki poznajo Dolenjski Kras, in jaz mislim, kolega Kavčič bi Vam tudi lahko postregel s takimi in še bolj drastičnimi vzgledi, koliko notranjski Kraševci trpe vsled pomanjkanja pitne vode.
In, gospoda moja, kake posledice izvirajo od todi?
Pred vsem velika škoda v zdravstvenem oziru. Danes imate na dnevnem redu celo vrsto peticij posameznih občin, ki zahtevajo deželne podpore za napravo vodovodov. Črnomelj n. pr. je mesto, je sedež okrajnega glavarstva in mnogih cesarskih uradov, pa kako vodo imajo tam? Da bi bil stari Pindar živel v Beli Krajini, overjen sem, nikoli ne bi bil izustil izreka: CCQIOTOV vöcüQ, boljše reči ni nego je voda. (Veselost — Heiterkeit.) Nikoli ne bi bil storil tega izreka, kajti črnomaljska voda je neužitna. Nimajo druge vode, kakor to, ki jo zajemajo iz potokov Lahinje in Do-bličke, ta voda pa je plahka, neužitna, zlasti ona iz Lahinje, ki pride iz močvirnatih krajev. Kakor potrjujejo zdravniška spričala, baš v slabi pitni vodi je iskati razloga, da v teh krajih tolikokrat razsajajo kužne bolezni.
In če si ogledate n. pr. prošnjo Ribniškega trga za deželno podporo povodom naprave vodovoda, imate tu nekaj enakega. Ribnica je trg, je eden najlepših krajev na Kranjskem, ima tudi sodišče in druge urade, ali kaj pravi okrajni zdravnik dr. Linkard o Ribniški vodi? On nravi sledeče — dovajajo jo iz Bistrice — (bere — liest):
-Ju beit Feistritzbach münden nicht nur Canäle, Rinnsale und Schmutzwässer, sondern auch die Meteor-wässer, welche die Verunreinigungen des Bodens aus der Ortschaft in den Flusslauf leiten oder schwemmen. Außerdem wird noch dieses Wasser durch verschiedene gewerbliche Anlagen, namentlich Weißgerbereien, wesentlich verunreinigt.»
In potem opisuje tok tega potoka in pravi (bere — liest):
«Der Feistritzbach gelangt aber durchaus nicht etwa als reines Flusswasser bis zur Ortschaft Reifnitz, sondern wird auf seinem Wege schon vorher vielfach verunreiniget; er entspringt am Fuße des Boncaberges, durchstießt die größere Ortschaft Soderschitz mit 811 Einwohnern, treibt zahlreiche Mühlen und Sägewerke und wird durch viele Wasserwehren künstlich gestaut. Hervorragend ist die Verunreinigung, die das Wasser dieses Flusslaufes in Soderschitz erfährt, woselbst sämmtliche Canäle und Düngerstätten
296
XII. seja dne 10. maja 1893. — XII. Sitzung tun 10. Mat 1893.
ihren flüssigen Inhalt in das Wasser ableiten. Die Brettersägen führen dem Wasser eine große Menge Sägemehl 51t, das im Wasser eine faulige Beschaffenheit annimmt; die Ufer sind verschlammt, die Sohle mit Zersetzungsprodueten bedeckt. In solchem Zustande gelangt dieses Wasser nach einem Laufe von 25 bis 30 Kilometer nach Reifnitz, um daselbst und in diesem Zustande, also ungereinigt und un-siltrirt, das einzige Trinkwasser einer großen Ortschaft darzustellen.-
Gospoda moja! Take so razmere v teh pokrajinah. Res, naš rod je, hvala Bogu, še krepak, ali jaz rečem, to se pravi na božjo milost grešiti, ako bi nadalje dopuščali tako gospodarjenje z naj cenej Šim kapitalom, kar jih je stvarnikova dobrota mogla podeliti človeškemu rodu. Pa ne le v zdravstvenem oziru je škoda velika, temveč ker ljudje v mnogih krajih tudi nimajo vode za druge porabe, nastane vsled tega tudi velika gospodarska izguba. Kaj koristijo poljedelcu obširne planote, obilna zemljišča, če ni v stanu intenzivno jih obdelovati, ker ni moč primerno število živine omisliti si vsled pomanjkanja vode! Kaj koristi, da mu prigovarjamo: «Poprimi se živinoreje!» Pride suša, kakor je bila leta 1890. in mislim tudi leta 1891. in ljudje so prisiljeni, za slepo ceno prodati svoja živinčeta.
A tu, gospoda moja, nastane vprašanje: ali prebivalstvo nikoli ni poskušalo* da bi odstranilo to zlo? in drugo vprašanje: ali deželni zastop ničesar ni storil v to svrho? Prebivalstvo samo se je trudilo, ali kar je bilo praktičnih poskusov njegovih, to j c bilo pomanjkljivo, nezadostno, dostikrat neracijonelno. Nečem Vam praviti o ponesrečenem vodovodu Črnomaljskem, ali vidi se, da so bili dosedanji poskusi premalenkostni ter da se je večinoma le tratil kapital z deželnim prispevkom vred. In dežela naša, oziroma deželni zbor — kaj je on ukrenil? Leta 1890. smo se enkrat ohrabrili do neke popolnoma primerne resolucije, le škoda, da je bila takrat storjena le neka pritiklina k podlogi o proračunu deželnega zaklada. Vender seje glasila dokaj odločno, slove namreč (bere — liest):
«3.) Deželnemu odboru se naroča, da naj se brez zamude obrne do visoke vlade s prošnjo, da bi prej ko mogoče državnemu zboru predložila načrt zakona glede državnih doneskov za napeljavo vode v one kraje dežele kranjske, kjer prebivalstvo gospodarstvu in zdravju svojemu na kvar trpi pomanjkanje vode.»
Resolucija je jasna, bila je popolnoma pametna in primerna, ali sadu ni imela nobenega, torej se je lani v seji dne 9. aprila 1892. zopet nekaj podobnega sklenilo (bere — liest):
«3.) Deželnemu odboru se naroča, da zvrši de-želnozborski sklep XV. seje dne 24. novembra 1890. 1. glede državnih doneskov za napeljavo vode v one kraje dežele kranjske, ki trpe pomanjkanje vode.»
Mnenje deželnega zastopa je bilo torej popolnoma prozorno in ravnotako sta bila jasna tudi ona dva sklepa. Ali kaj se je zgodilo s tema sklepoma v deželnem odboru ? Pred saboj imate letno poročilo. Jaz sem posebno pazljivo prečital poročilo deželnega odbora v m arg. št. 37, § 3. o preskrbljevanji vode. Prav zamaknil sem se v misterije te številke (veselost — Heiterkeit), naposled pa sem moral reči: škoda, veli-
kanska škoda, da se dotični gospod, ki je sestavil to obširno poročilo od strani 52. do 56., ni rodil pred kakimi 100 leti in postal diplomat. (Živahna veselost — Lebhafte Heiterkeit.) Kak izboren, izreden talent ima, mnogo govoriti in malo ali nič povedati, jasno stvar tako dolgo sukati, da se naposled živ krst ne spozna, za kaj da gre. (Živahna veselost — Lebhafte Heiterkeit.) Treba veliko študirati, predno pridete do spoznanja, da se dotični naš sklep nikoli rešil ni.
Gospoda moja! Tendenca naša je bila vender čisto dobro izražena. Zahtevali smo neko veliko akcijo na podlagi državnega zakona, in kaj izvemo iz tega poročila ? Da je deželni odbor obravnaval radi prispevkov za nekatere male naprave, katerih skupni znesek ne doseže svote 20.000 gkl. Tako seje tista akcija, ki smo jo z resolucijo leta 1890. nameravali ter jo urgirali leta 1892, popolnoma izjalovila. In, gospoda moja, da je tu zares treba velike akcije in da se z malimi paljativnimi sredstvi ne da ničesar opraviti, razvidno je iz študij in proračunov našega deželnega stavbnega urada. Priznana moč, izkušen hidrotehnik je naš deželni inženir Hrasky. On je dobro izvežban v takih vprašanjih, je preštudiral velik del našega Krasa ter napravil že tudi projekte za mnogo takih naprav. Gradivo še ni skupaj, še ni dovršil vseh dotičnih študij, ali že po sedanjem proračunu pridemo do lepe preliminirane svote. Računil je za celo Notranjsko 120.000 gld., namreč za Pivško ozemlje 30.000 gld., za Cirkniško dolino 40.000 gld. in za ostali del Notranjske 50.000 gld., torej da skupaj 120.000 gld. Potrebe na Dolenjskem so pa še veliko večje, kajti po preli-minaru deželnega inženirja Hraskega se računi za Strug in Dobropolje — in tam mislim, se bode dalo pomagati z vodo v jamah — 30.000 gld., za Kočevje že 80.000 gld., za Črnomelj 140.000 gld. in za Suho Krajino, kamor prištevam, gospoda moja, tudi del Novomeškega okraja, celih 200.000 gld.
Torej že po sedanjih računih znaša skupna potrebščina 570.000 gld. in čisto evidentno je, da tako ogromnih troškov sami zmagati ne moremo, niti dežela, niti siromašni interesenti. Mi moramo torej pritegniti v to veliko akcijo državno pomoč. Država ima moralno zavezo, priskočiti na pomoč deželi in občinam. Vsaj državi ne more biti vse eno, kake so zdravstvene razmere, če razsajajo kužne bolezni in če — rekel bi — vojaška čilost trpi pod neznosnimi razmerami. In vprašam, ali nič ne briga poljedelskega in finančnega ministra, ako peša poljedelstvo, ako je promet oškodovan in sploh ako nastanejo posledice, kakor jih je čestokrat videti po našem Krasu? Moralna dolžnost za državo je tukaj, priskočiti na pomoč in tej dolžnosti se ne bode mogla odtegniti . Ali eno stvar moram poudarjati — jaz mislim, da poznam državni proračun — da namreč v sedanjem okviru državnega proračuna tudi mi-nisterstvo pri najboljši volji ne more nič izdatnega ukreniti. Iz melioracijskega zaklada podpirati to stvar ne gre, kajti melioracijski zaklad ima svoje po zakonu določene namene, kar se pa tiče tistega malega kredita, s katerim razpolaga poljedelsko ministerstvo in ki ga nahajamo v državnem proračunu pod naslovom «subvencije», moram reči, da je veliko premajhen,
XII. seja dne 10. maja 1893. — XII. Sitzung am 10. Mai 1893.
297
nego da bi se dalo uspešno sodelovati z državnimi prispevki. Torej mislim, da se bode moralo postopati tako, da vlada zahteva potom državnega zakona posebni kredit v ta nameri, da ž njim pomaga Kraškemu svetu, Kraškim pokrajinam, da se preskrbijo s pitno vodo. Jaz rečem izrečno, Kraškim pokrajinam in ne pravim Kranjskemu Krasu, kajti če se enkrat loti osrednja vlada tacega projekta, take velike akcije, je naravno, da se pri tem ne sme omejiti na eno deželo, temveč da mora v obseg te akcije pritegniti vse dežele, kjer imate kraško formacijo, kjer imate kraške razmere. Po mojem mnenji ne bo kazalo drugače, nego napraviti neko analogijo onemu zakonu z dne 30. junija 1884., drž. zak. št. 116., s katerim se je ustanovil melijoracijski zaklad. Na približno enaki podstavi naj se ta stvar uredi. Naj se po državi napravi zaklad, ki se alimentuje z gotovimi letnimi prispevki in iz tega naj se podpirajo tiste vodne naprave, ki so potom posebnih deželnih zakonov proglašene za deželna podjetja. Jaz mislim, da naj bi država pri tem šla s svojimi prispevki do 50% kot maksimum, dežela do 30°/o, udeleženci pa bi imeli prispevati po svoji davčni sili in imovitosti najmanj 20%. To bi bila po mojem mnenji najbolj primerna pot, po kateri bi bilo mogoče zadostovati neizprosnim zahtevam. Seveda, kar se tiče onih prošenj, ki jih imamo tudi danes na dnevnem redu, se jim ne prejudicira s takim nasvetom. Dotične občine naj prispevajo po svoji moči, glavna stvar za nas je, da dotični deželni prispevki ne presegajo tiste svote, ki ima biti maksimum, sicer pa nimamo povoda, da bi že danes ne dovolili primernih podpor.
In sedaj še nekoliko kratkih besed. Meni se vidi, da se z velikimi centralnimi napravami ne da ničesar napraviti. Gleografične in hidroteknične razmere v posameznih Kraških pokrajinah so tako različne, da tu ne gre postopati po eni šabloni. Imate krajine, v katerih je mogoče od daleč napeljati stu-denčne vode. Tako n. pr. je danes na dnevnem redu peticija mestne občine Črnomaljske in nekaterih drugih občin, projekt je že izdelan po deželnem inženirju Hrasky-ju. Ta projekt obstoji v tem, da sevtam visoko zgoraj pri Blatniku — to je na poti iz Črnomlja proti Grmovnicam — zajemajo studenci ter potem dovede voda po železnih ceveh do Sodje Vasi skupno, tam pa se cepijo te cevi, eno krilo gre proti vzhodu, proti Semiču in v Podreber, drugo pa čez Kot in Petrovo Vas v Črnomelj. Kar je krajev na tej progi, imeli bodo vsi dobro pitno vodo. Troski za ta projekt bi znašali
75.000	gld.
Drugodi niso v stanu na ta način priskrbeti si 'v°do, tudi iz velike daljave ne. Tukaj so navezani na tekoče vode, zlasti na Kolpo in Krko. V obeh teh rekah vidite namreč prikazen, da se iz struge same dvigajo studenci in tukaj bi bilo mogoče, ker imata Kulpa hi Krka na gornjem teku zadosti padca, po naravni vodni sili in brez posebnih troškov dvigniti vodo v 'Išje kraje. Na ta način je napravil deželni inženir Hrasky projekt za Adlešiče, da se ima pri Freiturnu % reke Kolpe dvigniti studenec in potem se bo voda privajala v Adlešiče, Tribuče in Bojance, kar bo stalo
50.000	gld. In še veliko bolj eminentna naprava je
projektirana pri Krki, iz katere se ima dvigniti pitna voda in voda za namakanje zemljišč v Suho Krajino. So še drugi kraji, kjer se pa ne bo moglo postopati ne na ta, ne na oni način, in tam ne bo preostajalo drugega, nego napravljati betonovane in dobro zavarovane «Štirne».
Moj predlog, gospoda moja, meri na to, da se omogočijo vse te naprave. Potreba njegova je evidentna, zlasti ker se prejšnji resolucijski sklepi naši niso prav tolmačili in prav izvedli. Deželni odbor naj se še enkrat poloti inicijative ter stavi jasne zahteve nasproti osrednji vladi, izrekajoč ob jednem pripravljenost dežele, prispevati v ta namen tudi od svoje strani.
Priporočam svoj predlog visoki zbornici v sprejem, prečastitega gospoda zastopnika visoke vlade pa prosim, da ga blagovoli podpirati pri visokem min isterstvu, s čemer si bo slavna c. kr. deželna vlada pridobila veliko in trajno zaslugo. V formalnem oziru^nasvetujem, da se predlog izroči upravnemu odseku. (Živahno odobravanje — Lebhafter Beifall.)
Deželni glavar:
Gospod poslanec Suklje nasvetuje, da se njegov samostalni predlog izroči v posvetovanje upravnemu odseku.
Prosim gospode poslance, ki pritrde temu predlogu, naj izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Sedaj prestopimo nazaj k točki 6., to je:
6. Ustno poročilo finančnega odseka o samo-stalnem predlogu gospoda poslanca Šuk-ljeja, da se izreče kiparju Alojziju G-anglu priznanje za njegove umotvore in dovoli nagrada (k prilogi 50.).
6. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den selbständigen Antrag des Abgeordneten Herrn Šitfljc, dass dem Bildhauer Alois Gangl für seine Kunstwerke die Anerkennung ausgesprochen und demselben eine Remuneration bewilliget werde (zur Beilage 50).
Poročevalec dr. Papež:
Visoki deželni zbor! Znani so marsikateremu izmed nas prvi izdelki nekdanjega mladega kiparskega talenta Alojzija Gangl a iz njegovih šolskih let in že ti izdelki so nam dokazali, kolikor smo jih namreč videli, da je on nadarjen in nadepoln in da je, ako se ta talent naprej vzgaja, prav popolnoma utemeljeno pričakovati v bližnji bodočnosti, da se bode izdatno razvil v ponos naše dežele. Kasneje nas je včasih pre-senečilo kako redko delo, ko je bil akademik. Prese-nečilo nas je glede lepote, estetike in glede tega, da je tako hitro napredoval mladi umetnik. Rekel sem,
298
XII. seja dne 10. maja 1893. —- XII. Sitzung am 10. Mai 1893.
redkokedaj, kajti takih izdelkov ni mogoče v taki množini izdelovati, kakor se prilagajo priloge prošnjam za podporo. Redki so zato, ker je materijal okoren in drag in naročniki so — bi rekel — še okornejši, kajti znano je, in to je žalostno, da se naročuje in da se naročila v večji skupini zberö le pri onem umetniku, ki je modern. Kdor nima imena v modernem svetu, če še tako lepe umotvore izdeluje, ne dobi tako pogo-stoma naročil, ali jih mora sploh pogrešati in on trpi in ima skrb za vsakdanje življenje. V tem oziru bi jaz opomnil, da bi bilo popolnoma umestno, ako bi se na tega umetnika slavna vlada opozorila (Poslanec Šuklje: — Abgeordneter Suftje: «Dobro! dobro!»), da bi vsaj ona, ker ni drugih naročnikov, primerne originalne kipe pri njem naročevala in tem potom ga podpirala, ker izdatno podporo zasluži ne le glede naše dežele, ampak glede celega cesarstva, kajti on bo v kratkem po mojem mnenji tudi ponos naše države.
Danes je predmet prav za prav nagrada z ozirom na umotvorna dela njegova na novem deželnem gledališči. Vsakemu izmed nas so znani ti izdelki, osrednja skupina na pročelji in zraven tega pa postranski dve alegorični tiguri, komedija in tragedija. Ti umotvori so krasni, estetični, resni z ozirom na naravo, marljivo izdelani in vzvišenega koncepta; med njimi bi jaz za svojo osebo izdelku tragedije dal prednost.
Z ozirom na to§ da je Gangl dobil za ta dela vsega skupaj samo 4200 gld., je bil finančni odsek tega mnenja, da bi po pravi vrednosti teh umotvorov boljše plačilo bilo primerno, nego je bilo to in če je častiti gospod poslanec Šuklje predlagal, naj se mu dovoli še 500 gld., da bi tudi s tem ne bilo plačano, kolikor zasluži ta umetnik. Vender pa se je oziral finančni odsek na eni strani na povprečno ceno takih umotvorov, na drugi strani pa na deželno premoženje, in finančni odsek je torej sklenil priporočati visokemu deželnemu zboru, da sprejme predlog, ki je tiskan v prilogi 50. in torej stavi nasvet:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Kiparju Alojziju Ganglu izreka se za njegove umotvore za gledališko zgradbo priznanje deželnega zbora ter dovoli iz deželnih sredstev nagrada 500 (petsto) goldinarjev.»
Deželni glavar:
Zeli kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich)
Ker ne, bodemo glasovali in prosim gospode, ki pritrdijo 'temu predlogu, naj izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Prestopimo k daljni točki, to je:
7. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občin Studenec, Iška Vas in drugih za izločitev iz zdravstvenega okrožja Šmarij e in ustanovitev samostojnega okrožja.
7. Mündlicher Bericht des Berwaltungsausschnsses über die Petition der Gemeinden Brunnboch Jggdorf und anderer um Ausscheidung aus beut Sanitätsdistricte St. Marein und Bildung eines selbständigen Districtes.
Poročevalec Kersnik:
Visoki zbor! Županstva občin Studenec, Iška Loka, Iška Vas, Vrbljene, Tomišelj, Pijava Gorica in Zelimlje prosijo izločitve iz Šmarijskega zdravstvenega okrožja in ustanovitve posebnega zdravstvenega okraja za te občine s sedežem na Studenci. Prosilci utemeljujejo svojo prošnjo s tem, da so že veliko let imeli lastnega zdravnika na Studenci in da je Studenec središče občin tokraj Krima. Sklicujejo se na to, da prispevajo z 260 gold, k troškom celega zdravstvenega okrožja, dobička pa da nimajo nobenega, ker imajo, posebno ob časih povodnji — in teh je veliko — dosti ložjo pot v Ljubljano nego v Šmarije. Navajajo sicer še več okolnostij, vender pa upravni odsek ni bil v v položaji, prepričati se v tako kratkem času, ali so vsi podatki istiniti, ter navedeni razlogi utemeljeni ali ne. Upravni odsek imel je poleg tega ozir na zakon zdnč 24. aprila 1888, dež. zak. št. 12, kateri v § 2. določuje, da se imajo meje zdravstvenih okrožij navadno vje-mati z mejami posameznih sodnih okrajev, da pa sme le politično deželno oblastvo, dogovorno z deželnim odborom, posamezna zdravstvena okrožja ukaznim potom ustanoviti ali tudi drugače omejiti.
To je torej stvar, katera spada v eksekutivo, in ker je — kakor sem omenil — prošnja še premalo utemeljena, upravni odsek tudi še resolucije, naperjene na ustanovitev novega okrožja, ne more predlagati, ampak le nasvetuje:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Prošnja županstev občin Studenec, Iška Loka, Iška Vas, Verbljene, Tomišelj, Pijava Gorica in Zelimlje za izločitev iz Šmarij skega zdravstvenega okrožja in za ustanovitev posebnega zdravstvenega okraja za te občine s sedežem na Studencu odstopa se deželnemu odboru v poizvedovanje in rešitev ter poročanje v prihodnjem zasedanji.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
Ker ne, prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Točko 8. odstavim od današnjega dnevnega reda, ker ima gospod poročevalec o tej točki danes dopust.
Kar se tiče sledeče točke 9. a dovoljujem si predlog, da se ta točka reši šele pri točki 12., kjer bode prišlo več enakih prošenj na vrsto, da se vse peticije o vodovodih rešijo ob enem.
Ako nihče ne ugovarja (ni ugovora — wird M Widerspruch erhoben), zmatram, da visoka zbornica potrjuje tej premembi.
XII. seja dne 10. maja 1893. — XII. Sitzung am 10. Mai 1893.
299
Preidemo torej takoj k točki 9. b, to je:
9. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrožnega zdravnika dr. Emila Klimeka na Bledu za podporo kot zdraviškemu zdravniku na Bledu.
9. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Districtsarztes Dr. Emil Klimek in Veldes mit Gewährung einer Subvention als Cnrarzt in Veldes.
Poročevalec dr. Vošnjak;
Visoki zbor! Gospod dr. Emil Klimek je okrožni in ob enem zdraviški zdravnik na Bledu. Bled mora imeti zdravišltega zdravnika, ker sicer ne bi imel pravice do imena «zdravišče». Gosp. dr. Klimek je že lani prosil, da bi se mu dovolila podpora letnih 200 gld., katero je poprej dobival, tudi zanaprej. Visoki deželni zbor je takrat sklenil, da naj deželni odbor poizveduje, ali je opravičena dotična prošnja in kake podpore dobiva gospod dr. Klimek morebiti še od drugih strani. Deželni odbor je v tej stvari poizvedoval in konštatiralo se je, da dobiva od zdravstvenega okrožja na Bledu 200 gld. nagrade, in zato se je deželnemu odboru zdelo, da mu ne more nakazati naprošene podpore 200 gld., ako ni od visokega deželnega zbora posebej za to pooblaščen. Sedaj prihaja tisti prosilec zopet pred visoki deželni zbor s ponovljeno prošnjo, v kateri dokazuje, da je na Bledu velika draginja in pravi, da ne bi mogel živeti tam, ako se mu ne dovoli zopet enaka podpora, kakor jo je že prej dobival.
Finančni odsek je res priznaval, da je na Bledu velika draginja — dr. Klimek plačuje za majhno stanovanje 350 gld., torej stane stanovanje več nego v Ljubljani — in da je tudi v drugem oziru v zdravišči vse drago, tako da je prošnja nekako opravičena. Vendar pa misli finančni odsek, da se mu ne more dovoliti 200 gld. podpore, temveč nasvetuje:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Deželni zbor dovoljuje dr. E. Klimeku, okrožnemu zdravniku na Bledu, 100 gld. podpore za opravljanje službe zdraviščinega zdravnika iz deželnega zaklada za leto 1893.»
Deželni glavar:
Zeli kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ce ne, prosim gospode, ki se strinjajo s tem predlogom, da blagovole obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Prestopimo k daljni točki, to je:
c) nadučitelja Jožefa Božje na Blokah za zvišanje plače ali osebno doklado;
c)	des Oberlehrers Josef Božja in Oblak um Gehaltserhöhung oder Bewilligung einer Personalzulage.
Poročevalec Žitnik:
Visoki zbor! Nadučitelj Jožef Božja na Blokah prosi za povišanje plače, oziroma pripoznanje osobne doklade. V svoji prošnji navaja prosilec, da je vsled zadnje šolske novele mnogo učiteljev prišlo v višje plačilne vrste, on pa kot stari učitelj ostal je v prejšnjem plačilnem razredu. Utemeljuje svojo prošnjo z raznimi razlogi, da ima mnogo troškov, slabo stanovanje, več nepreskrbljenih otrok in da torej s sedanjo plačo ne more izhajati.
Finančni odsek je bil mnenja, kateremu se tudi jaz pridružujem, da deželni zbor kot tak, nima pravice določevati plačilne vrste, temveč da to spada v področje deželnega šolskega sveta in da torej prošnje te ne more rešiti. Kar se tiče pa osobne doklade, je stvar taka, ako pravimo, a, potem bi morali priti do z in dohajalo bi nam toliko prošenj, da bi zakon postal popolnoma iluzoričen.
Torej predlaga finančni odsek:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Prošnja Jožefa Božje, nadučitelja na Blokah, se izroča deželnemu odboru, ki naj jo predloži c. kr. deželnemu šolskemu svetu v primerno rešitev.»
Deželni glavar:
Zeli kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode, ki se strinjajo s tem predlogom, da blagovolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Daljna točka je:
d)	posestnikov v Bušinji Vasi, občine Suhor, za podporo za napravo vodnjakov;
d) der Insassen von Wnschinsdorf, Gemeinde Suchor, um Subvention zur Errichtung von Brunnen.
Poročevalec Žitnik:
Prebivalci v Bušinji Vasi v občini Suhor prosijo za podporo za napravo vodnjaka. Prošnje ne bom prečita!, iz nje se pa vsakdo izmed gospodov poslancev lahko prepriča, da so prebivalci zares v veliki nadlogi, posebno po leti, ko usahnejo zadnji studenci. Prebivalcev je nad 200 in vas šteje 41 številk. Sami si ne morejo vodnjaka napraviti, ker ne zmorejo takih troškov. Finančni odsek je bil soglasno mnenja,
46
300
XTT. seja dne 10. maja 1893. — XII. Sitzung nut 10. Mai 1893.

da se dovoli tej vasi primerna podpora. Ker pa prošnja nima nikakega načrta in proračuna, ni se mogel zjediniti za podporo, temveč je sklenil predlagati, naj se prošnja izroči deželnemu odboru, ki naj jo primerno reši.
Finančni odsek torej predlaga:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Prošnja posestnikov v Bušinji Vasi, občine Suhor, za podporo k napravi vodnjaka se izroča deželnemu odboru s priporočilom, da primernim potom dobi načrt in proračun troskov ter na podlagi teh dovoli primerno podporo.»
Deželni glavar:
Zeli kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ge ne, prosim gospode, ki pritrdijo temu predlogu, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Sedaj pride na vrsto točka 9 a, to je:
a) podobčin Selšček in Begunje za podporo za napravo vodovoda;
a) der Untergemeinden ©elščef und Vigaun um Subventiou für die Anlage einer Wasserleitung.
Poročevalec dr. Papež:
Visoki deželni zbor! Podobčini Selšček in Begunje sta vložili prošnjo na deželni odbor in prosili podpore za napravo vodnjakov, oziroma prav za prav vodovodov. Proračun za ta vodovod kaže potrebščino 13.000 goldinarjev. Deželni inženir Hraskv je izdelal načrt in proračun na podlagi svojih preiskav na lici mesta in iz tistih preiskav, oziroma iz njegovega tehničnega poročila, hočem navesti interesantnejše podatke. Samo to moram opomniti, da žalibog načrtov nimam pred saboj, kajti hiteli sta te pridni podobčini tako, da so vzeli načrt v Begunje, kjer že pričnejo delati vodovod. Studenca pri Selščeku sta dva, Majkova struga in Stra-žišni graben. Tam je več vrelcev in oba studenca dajeta na dan 420 m3 vode. Vse to je v dolomitnem svetu. Deželni inženir Hrasky je proračunil, da za Selšček in Begunje treba na dan 40 m3 vode. Vrh tega je proračunil potrebščino tudi za neko drugo podobčino, o kateri pa danes ni predavanje, namreč za podobčino Bezu-ljak, ki si bode tudi vodovod napravila, če jej bode mogoče potrebščino spraviti skupaj in ga spojila z vodovodom za Selšček in Begunje. Za to podobčino bi bilo treba 20 m3 vode na dan. Za vse tri vasi skupaj bi bila potrebščina 60 m3 vode na dan. V primeri k temu, da dajejo vrelci 420 m3 vode na dan, je torej to popolnoma zagotovljeno, da bodo te vasi imele vsak dan dovolj vode, kajti kar je zračunjeno kot potrebščina vode za vse tri vasi, je komaj sedmi del tega, kar dajeta oba vrelca. — Razloček v višini znaša med vrelci in Begunjami 52 m, nasproti Bezuljaku pa 8 m. Najnižji kraj je podobčina Begunje. V načrtu je
tudi sprejet reservoar, eden za Selšček in eden za Bezuljak. Cevi bode treba polagati v daljavi 2700 m od vrelcev do Selščeka in do Begunj in teh cevi bode treba 2100 m s 50 mm poprečnega premera in 600 m s 40 mm premera. Potem bi bilo treba v Begunjah napraviti še tri izlivne cevi in v Selščeku eno, dalje v Begunjah dvor hidranta za slučaj ognja in v Selščeku eden hidrant.
Kakor sem že poprej rekel, proračunjeni so troski teh del na 13.000 gld. To je prvi veliki projekt za Notranjsko, kajti dosedaj smo imeli v deželnem odboru samo malih načrtov tudi glede vodovodov ne samo glede vodnjakov, ki so tako mali. Proračunjeni so bili dotični troski k večjemu na 2000 gld., kakor za vodovod pri Strmci, ampak čez to svoto ni načrta, ki bi ležal pri deželnem odboru. Treba je bilo resnih in temeljitih preiskav, da je mogel deželni inženir izreči, koliko treba preskrbeti za vsak dan in za izredne slučaje tem dvem, oziroma trem krajem pitne vode, ki bode dobra ne le za ljudi, ampak tudi za živino in katere bode obilo ostalo tudi za slučaj požara.
Pri tej priliki bi omenil, da znašajo troški vodovoda za Bezuljak po proračunu 6000 gld.
Kadar bode to delo dovršeno — in dobili so prosilci že posojilo — uporabi se lahko marsikatera skušnja za hidrotehnika, ki sam vodi zgradbo, tudi potem, kadar se bodo snovali še drugi vodovodi.
Vrli tega je pa tudi deželni odbor bil tega mnenja, da se obrne za ta dva kraja in tudi za tretji kraj, kadar pride dotični projekt do nas do visoke vlade in jo naprosi za primerni prispevek.
Finančni odsek je bil tega mnenja, da bi bilo zadostno prispevati iz deželnega zaklada s 3000 gld., to je z blizu 23 °/0, posebno tudi zato, ker je vender pričakovati skoraj za gotovo, da potem, kadar je vodovod na progi Selšček - Begunje izdelan, da bo potem tudi prišla podobčina Bezuljak, ki bo hotela spojiti svoj vodovod z naglavnim vodovodom. Potem se bode določilo v razmerji med temi tremi podobčinani tudi Bezuljaškemu kraju primerno svoto, toliko višjo, kolikor več bi bilo treba, da bi se vrnilo od strani po-dobčine Bezuljaške podobčinama Begunje in Selšček za to, da je cel vodovod v eno celoto spojen, tako da n. pr., ako bi se dovolilo podobčini Bezuljak, recimo 30 °/o, bi se morda— prejudicirati se seveda ne more tukaj — stavil pogoj, da odstopi 5 % podobčinama Selšček in Begunje, ker sta prvi bili, ki sta progo vodovoda od vrelcev do Begunj zgradila in omogočila, da je proga za Bezuljak veliko krajša in izpeljava ložja.
Predlog finančnega odseka se torej glasi:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Podobčinani Selšček in Begunje v okraju Lo-gatskem se dovoli 3000 gld. podpore iz deželnega zaklada za napravo novega vodovoda po predloženem načrtu in je izplačati ta znesek v dveh enakih obrokih, m sicer prvi, kader se polagajo cevi, drugi pa po clove šenem delu in ob enem proti pogoju, da se zavez® obe podobčini, Selšček in Begunje, da se smejo spoj® cevi Bezuljaškega vodovoda z vodovodnimi cevmi v Begunjah po vzgledu Bezuljaškega načrta.»
XII. seja dne 10. maja 1893. — XII. Sitzung mn 10. Mal 1893.
301
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
Gospod poslanec dr. Vošnjak ima besedo:
Poslanec dr. Vošnjak:
Visoki zbor! Gospod poročevalec je že omenil, da imamo tukaj prvo večje vodovodno delo in to delo si upata zvršiti dve prav mali podobčini. Ti dve vasi se nista ustrašili troskov 13.000 gld., kateri so za nje res ogromni, ako se pomisli, da plačujeta davka 1200 gld. in štejeta kakih 70 hiš in 500 prebivalcev. Ta pogum se mora tembolj občudovati, ker ljudje ne vedo, ali bode in koliko bode država prispevala, in sedaj pa pride finančni odsek in nasvetuje, naj se jim dovolile 23°/o podpore. Jaz sem že v finančnem odseku opozarjal na krivico, katera bi se zgodila podobčinama, če se jim iz deželnega zaklada dovoli le 23 °/0 prispevek, torej manj nego sploh dajemo pri uravnavah rek in malih melijoracijskih delih. Navadno dajemo v takih slučajih 30°/0 in to je čisto naravno, ker interesenti in občine same ne morejo vseh troškov prenašati. Tukaj pa imamo dve čisto mali in revni vasi in te bi morale plačati 77 %, ako bi jim država ničesar ne dala in najbrž jim 50°/o tudi res ne bo dala, tako da bodo občine torej še vedno morale plačati kakih 6000 ali 7000v gld. 8 čem bodo pa pokrili te velikanske troske? Ce napravijo dolg, morajo ga plačati in si naložiti velikanske naklade. Meni se torej vidi, da je finančni odsek res pretesnosrčno ravnal in dovolil veliko premajhno podporo za tako važno napravo. Drugod se bodo tudi narejali vodovodi. Gospod poslanec Šuklje je kazal na to, da imajo drugod slabo vodo, tukaj pa imamo dve vasi, ki nimata nobene vode, tudi slabe ne, temveč si jo morata privažati od več kilometrov daleč in sta prisiljeni napraviti vodovod, če se ljudje hočejo preživljati. Torej moram še enkrat ponavljati, da bi bilo jako krivično, ako se jim da v primeri z velikimi troski, katerih s prikladami pokriti ne morejo, tako malo podpore, med tem ko mestom m trgom, ki imajo več davka, dovoljujemo podpore v enaki meri. Podpore se morajo dovoljevati po razmeri, kolikor premorejo interesenti. Mi dajemo po 20 do 30 %, ampak pri tem moramo gledati, ali so do-tični interesenti tudi v stanu, prenašati in koliko bremena. Ce mi pri uravnavah rek prispevamo s 30 %, potem pride na interesente vedno le 20 %, ker vemo, da prispeva država iz melijOracijskega zaklada 50 %, kdo pa tukaj garantira, da bo sploh in koliko bo dala država? Tam sedi gospod vladni zastopnik in vprašal bi ga, ali on kaj ve o tem. Prošnja je bila če lani pri deželnem zboru in lani že, kakor je omenil gospod poslanec Šuklje, sklenil je deželni zbor, da se prošnja na podlagi dotičnega sklepa odda vladi. Vlada mia to prošnjo menda celo loto že v roki, in morebiti tiani bo gospod vladni zastopnik povedal, koliko bo dalo ministerstvo. Jaz se jako bojim, da država ne bo dala' . /o>_ ampak morebiti le toliko, kakor dežela. Dosedaj je država v takih slučajih dajala le nekoliko procentov.
se dotične podpore so znašale v desetih letih, kakor sino slišali iz ust gospoda vladnega zastopnika, 12.000 gld.
0 j® bilo v desetih letih in sedaj pa bi naj naenkrat
dala 6500 gld. O tem moram dvomiti. Občini si morata vodovod izdelati, in čeravno nista imeli zagotovljenega deželnega prispevka, sta se vender nanj zanašali. Zanašali sta šepa, da dobita od dežele vsaj 30%, ker je deželni zbor lanskega leta naravnost sklenil, da glede vodovodnih naprav interesenti prispevajo le z 20 %.
Gospoda moja! Tukaj gre za dve revni kmetski občini, sklep deželnega zbora je storjen, in če torej finančni odsek naenkrat sklene, da se dovoli tema vasema le 23°/0 prispevek, nasvetuje to proti sklepu visokega deželnega zbora, ki je bil lani storjen, in sicer zaradi tega, da se ljudje vspodbujajo, da začenjajo sami delati vodovode.
Sedaj pa gospod referent v imenu finančnega odseka stavlja še neke pogoje. Te vasi sta začetkom hoteli napraviti vodovod samo zase, in šele potem se je pokazalo, da bi se s tem vodovodom dal spojiti tudi vodovod za Bezuljak. Vsled tega si morata te vasi naročiti večje cevi, da bo zadosti vode tudi za tretjo vas. Zato pa ne bodeta ničesar dobili, temveč imata le večje troske in sedaj naj pa dobita le 23 % podpore. Strašanska krivica bi bila, če bi se to sklenilo in zaradi tega predlagam, da se jima iz deželnega zaklada dovoli mesto 23 °/0 podpore 30 °/o, kar znaša 3900 gold, in prosim, da visoki zbor pritrdi temu nasvetu.
Deželni glavar:
Gospod poslanec dr. Vošnjak nasvetuje, da se dovoli vasema Selšček in Begunje 3O°/0 prispevek iz deželnega zaklada, to je 3900 gld.
Prosim gospode poslance, ki podpirajo ta nasvet, naj izvolijo ustati.
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
Predlog je zadostno podprt in je torej v debati.
Želi še kdo besede?
Gospod poslanec Kavčič se je oglasil k besedi.
Poslanec Kavčič;
Visoka zbornica! Zdi se mi skoro nepotrebno, besede izgubljati in čaš tratiti, pa kot zastopnik do-tičnih občin me veže dolžnost, da spregovorim nekoliko besed o tej stvari. Popolnoma u ver j en sem, da., če danes tudi sklenemo, kakor se nadejam, prispevek 30 °,'o; te dve vasi vender ne bodeta mogli pričeti dela, ker so troški preveliki. Na ta način se jih sili, da zabredejo v dolgove, brez katerih itak niso. Čuditi se pa moram pri tej priliki, da smo culi iz ust gospoda poročevalca v deželnem odboru priporočati tak nasvet, ki vender mora vedeti, da je visoki deželni zbor sklenil podpirati vsako občino glede naprave vodovodov in vodnjakov, vsaj s 30% deželnim prispevkom. Sedaj pa kar naenkrat pri teh občinah, ki imajo srečo biti na Notranjskem, prezira seta sklep in se pride na 23 %. Če na primer pogledamo v druge kraje, kjer gre za uravnavo rek, vidimo, da se postopa drugače. Jaz sam sem sicer vedno pripravljen glasovati za vsako žrtev, katera koristi kmetskim občinam, in tudi ne bom od-jenjal v tem, ali samo to me peče, da se, kadar gre za Notranjsko, občine vedno tako prezirajo. Poglejmo
46*
302
XII. seja dne 10. maja 1893. — XII. Sitzung am 10. Mai 1893.
si uravnavo potoka Mirne. Zares srečen je ta kraj, katerega ima čast zastopati gospod poročevalec. Lani smo slišali pri dotičnem poročilu, da se bodo zemljišča, kadar bode uravnan potok Mirna, zboljšala za 200.000 goldinarjev in takrat se je reklo, dežela naj da 30 °/0, udeleženci pa 20 °/0. Takrat smo dovolili skoro preveč, kajti od teli 28.000 gld., katere morajo plačati interesenti, pripada na okrajni cestni odbor Mokronoški 3000 gld. in na občine 3000 gld., tako da preostaje za dotične neposrednje interesente le 22.000 gld. Videti je torej kakor da bi se v nekaterih slučajih delilo milosti. Ne rečem, da visoka zbornica glede uravnave Mirne ni prav ravnala, ali dotični interesenti so smeli zadovoljni biti, če se jim je reklo, dajte 28.000 gld. in dobite 200.000 gld., kajti za toliko se bodo zboljšala zemljišča; drug bi dal še več, tudi 100.000 gld. za 200.000 gld. Bes je bila potreba tam velika, reči pa moram, če ta slučaj primerjam z današnjim, da se glede naših občin postopa nekako mačeško. Če se na primer te dve mali občini lotita dela s tako malo podporo, katero nasvetuje finančni odsek, je nemogoče, da se delo z vrši, kajti potem bi bilo treba obe vasi prodati — ne vem, če bi dobili 10.000 gld. (Veselost — Heiterkeit.)
Predlog gospoda poslanca dra. Vošnjaka nikakor ni pretiran, primerna bi bila še višja podpora, pa ker dežela nad 30 °/0 dovoljuje le v redkih slučajih, toplo priporočam, da sprejmete vsaj ta nasvet in to že zato, ker sem uverjen, da sicer vlada tudi ne bo dala višje podpore. Kajti tega se ne bojim, da vlada ničesar ne bo dala, temveč sem prepričan, da bode gotovo prišla s primerno podporo, ali če vlada vidi, da dežela, ki je prva mati teh občin, tako malo za nje stori, potem bo rekla: «Moja dolžnost tudi ni, več dati, kakor dežela.» Prosim torej visoko zbornico, da glasuje za predlog častitega gospoda tovariša dra. Vošnjaka.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
Gospod poslanec Murnik ima besedo.
Poslanec ces. svetnik Murnik:
Visoki zbor! V finančnem odseku se je precej obširno o tej stvari obravnavalo in zdelo se mi je, da se bode z nasvetom njegovim ugodilo tudi enim gospodom, ki mislijo, naj bi se tema dvema podobčinama dalo 3900 gld. in ne, kakor nasvetuje finančni odsek, le 3000 gld. To pa predlaga finančni odsek zaradi tega, ker se je reklo, da je naprava vodovodov za Sel-šček in Begunje in za Bezuljak eno delo. Ker pa dela zaradi vodovoda v Bezuljaku še niso tako daleč napredovala, da bi mogla stvar že v tem zasedanji visokega deželnega zbora priti v obravnavo, ampak se bo to zgodilo šele v prihodnjem zasedanji, reklo se je v finančnem odseku, da se sedaj dovoli za napravo vodovoda za Selšček in Begunje samo 3000 gld.; ker se pa naprava tega vodovoda s tem obteži, da se bode ž njim spojil tudi vodovod za Bezuljak in morajo zaradi tega cevi večje biti in se napraviti tudi večji re-servoar, mislilo seje, da se bode, kadar pride na vrsto podpora za Bezuljak, tej občini dovolila podpora tako,
da bode del te podpore prišel na Selšček in Begunje da bodeta te dve vasi ž njim nekoliko dolga, katerega bi naredili za napravo vodovoda, lahko poplačali. S tem je mislil finančni odsek, da se bo tisti končni efekt dosegel, kakor če bi se že sedaj dovolil za dotiere napravo prispevek 30 °/0 proračunjenik troškov. Ako bi visoka zbornica pritrdila spreminjalnemu nasvetu gospoda poslanca dra.Vošnjaka, bi to moralo odpasti in bi se takrat, kadar se bode obravnavalo o podpori za napravo vodovoda za Bezuljak, dovolila podpora samo tej vasi.
Toliko v pojasnilo, da ve visoka zbornica, katerih načel se je držal finančni odsek.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
Gospod poslanec dr. Vošnjak ima besedo.
Poslanec dr. Vošnjak:
Jaz sem že poudarjal, da morata vasi Selšček in Begunje veliko več plačati za svoj vodovod, ker morata napraviti večje cevi in večji reservoar vsled tega, da se ima preskrbeti voda tudi za Bezuljak. Želel bi, da bi se bil gospod referent v deželnem odboru bolje informiral, koliko to več stane. Jaz sem se informiral, in inženir Hrasky mi je rekel, da bodeta te dve vasi morali 3000 gld. več dati za močnejše cevi in večji reservoar. Ako bi torej napravili vodovod saino zase, izhajali bi s 10.000 gld., ker je pa ž njim zvezan vodovod za Bezuljak, znašajo troški 13.000 gld. Skrajna nekrivica bi bila torej, ako se jim ne dovoli 30%. Gospod poročevalec pravi, da bodeta pozneje še nekaj dobili, kadar se bo dovolila podpora za vodovod v Bezuljaku. Koliko bo pa ta podobčina dobila podpore? To je tudi revna vas, troškov pa bo imela za vodovod 6000 gld. Ako jej mi damo 30 °/0, dobila bode 2000gld. Kaj pa naj od tega da onima vasema? V Bezuljaku sami ne bodo mogli z vršiti dela. 6000 gld. je velikanska svota za eno samo malo vas. Jako čudno je, in jaz ne vidim nobene logike v tem, če se pravi: danes damo za Begunje in Selšček toliko, prihodnjič pa bomo za Bezuljak več dali, da bodeta te dve vasi nekaj nazaj dobili. Vas Bezuljak bo izdelala vodovodna svoje' troške, stal bode 6000 gld. in če bo dobila kako podporo, ne bo ničesar mogla oddati. Nikakor ne morem razumeti, kako se more izgovarjati mojemu nasvetu, kajti vasi bodeta imeli 3000 gld. več troškov in če jima mi damo 3000 gld. podpore, one svoj vodovod same plačajo in ne dobe nobene podpore od nas, ker tistih 3000 gld. morajo izdati za Bezuljak. Prosim torej visoko zbornico, da pritrdi mojemu nasvetu. če dovolimo 3900 gld., dobe vsaj 900 glL če bi se pa storil sklep po nasvetu finančnega odseka, bi bilo to, kakor da bi rekli: mi ne damo ničesar, delajte brez deželne podpore.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, ima gospod poročevalec končno besedo.
XII. seja dne 10. maja 1893. — XII. Sitzung am 10. Mai 1893.
303
Poročevalec dr. Papež:
Gospod poslanec dr. Vošnjak me je vprašal, ali vem, koliko bode vlada prispevala k temu podjetju. Jaz seveda moram reči, da od vlade nismo dobili rešitve. Prošnja je bila pač pri vladi, pa ona je ukrenila, da se naj vršijo vodopravne obravnave in to je deloma še pri okrajnem glavarstvu, kajti za Bezuljak leži cel načrt v Logatci. Kadar so vodopravne obravnave končane, bode mogel deželni odbor poročati o tem podjetji in prositi pri vladi za primerno podporo.
Kar se pa tiče opazk častitega gospoda poslanca Murnika, s katerimi se tudi jaz strinjam, moram le reči, da se, če se vasi Bezuljak, ki bo imela troskov 6000 gld., dovoli več nego se je sedaj navedlo, morebiti 32 % al* 35 %, vender lahko stavi pogoj, da 10 °/0 odstopi onima dvema podobčinama, kajti sicer bi pa ne dovolili toliko. To je menda jasen račun in to je vender logično, da se za Bezuljak več dovoli, kakor bi se drugače dovolilo. Ako mi dovolimo za to vas 25 “/o» se gospod poslanec dr. Vošnjak ne bo pritožil in za 30 °/0 tem manj in ne bo še več zahteval; če pa mi dovolimo še več, smemo vender pogoj staviti, da se ima nekaj odstopiti podobčinama Selšček in Begunje za to, da sta napravili debeleje cevi in večji reservoar v Begunjah.
Gospod poslanec Kavčič je omenil, da vasi Begunje in Selšček ne bodeta pričeli delo. (Poslanec Kavčič: — Abgeordneter Kavčič: «Nisem tako rekel!») Pojasniti moram, da je v vlogi navedeno, da imajo že posojilo in da bodo pričeli delo takoj. Cevi so že kupili, kakor je deželni inženir rekel (Poslanec Kavčič: — Abgeordneter Kavčič: «Ali so jih že plačali?»), in hidrotehnik Vik je meni že vzel načrt in je na lici mesta, kjer so že pričeli določiti progo za cevi. Podpora, katero sklepamo, je torej prav za prav podpora v pokritje posojila, katerega so si najeli in to je ravno prav, da dežela prispeva v to svrho.
V	drugem pa v imenu finančnega odseka ne morem odstopiti od predloga, da se dovoli tema podob-činama 3000 gld. pod tistimi pogoji, kakor za vsak drug vodovod, da je osigurjen in da se ne zgodi kakor z vodovodi v Črnomlji, v Metliki in v Ribnici, in še bolj komično glede vodovoda v Knežaku. Ti pogoji so, da se izplača polovica podpore, kadar se začnejo polagati cevi in druga polovica, kadar je kolavdacija končana.
Jaz torej vstrajam pri predlogu finančnega odseka.
Deželni glavar:
Prosim gospode poslance, da se podajo na svoje prostore.
V	prvi vrsti se bo glasovalo o predlogu gospoda poslanca dr. Vošnjaka, ker sega dalje nego predlog finančnega odseka.
Prosim torej glasovati in prosim gospode, ki pri-jrde nasvetu gospoda poslanca dr. Vošnjaka, da izvo-njo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet in torej odpade glasovanje o predlogu finančnega odseka.
Preidemo k daljni točki, to je:
12. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji:
a) občin Črnomelj, Petrova Vas, Kot in Semič za napravo vodovoda;
12. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition:
a) der Gemeinden Tschernembl, Petersdorf, Winkel und Semitsch um Anlage einer Wasserleitung.
Poročevalec Šuklje:
Visoki zbor! Bodem lahko jako na kratko poročal o tej prošnji ravno zaradi tega, ker je slučajno prišla na razpravo isti dan, ko sem utemeljeval svoj samostalni predlog, ki je v direktni zvezi z enakimi razmerami, kakor jih imamo pri teh občinah.
Mestna občina črnomaljska, dalje občine Petrova Vas, Kot in Semič vložile so prošnjo, v kateri razpravljajo svoj položaj popolnoma istinito, popolnoma utemeljeno. Petitum se glasi (bere — liest):
«Visoki deželni zbor Kranjski blagovoli se usmiliti trpečih Belokranjcev in potrebno ukreniti, da se naprava vodovoda proti Črnomlju mimo Kota in Petrove Vasi, odnosno proti Semiču, potom zakona kot deželno podjetje prevzame, kjer bi prispevka za omenjeni vodovod po razmerji imela pokriti dežela, država in tan-girane občine.»
Ali, gospoda, kakor stoje stvari dandanes, na podlagi zakonov ni z lahka mogoče, ugoditi tej prošnji, trebalo bi zakona, po katerem bi bilo mogoče za take naprave, katere proglasi dežela kot deželna podjetja, pritegniti tudi državo.
To bi bilo pri melijoracijskem zakladu mogoče, ako bi namreč to podjetje spadalo pod one namene, katerim služi melijoracijski zaklad, toda za vodovodne naprave tacega zakona nimamo in torej ne preostaje druzega, nego odložiti stvar za toliko časa, da izvemo, kaj bode z ono akcijo, katero sem danes nasvetoval in o lcaterej se nadejam, da jo tudi sprejme visoki zbor. Cela potrebščina je proračunjena na 75.000 gld.; uže ta svota kaže, da sami ne moremo izhajati, da treba najti drugo pot in vsled tega moram, akoravno poudarjajoč istinitost v prošnji navedenih okolnostij in priporočajoč peticijo v stvarnem oziru, vender za sedaj v imenu finančnega odseka zastopati le predlog, ki se glasi:
Visoki deželni zbor linj sklene:
«Prošnja občin Črnomelj, Kot, Petrova Vas in Semič odstopa se deželnemu odboru v primerno rešitev.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
Gospod poslanec Pfeifer ima besedo.
304
XII. seja dne 10. maja 1893. — XII. Sitzung am 10. Mai 1893.
Poslanec Pfeifer:
Visoki zbor! Strinjam se z nasvetom finančnega odseka glede naprave vodovoda iz Verčič čez Semič v Črnomelj, da se namreč dotična prošnja izroči deželnemu odboru v rešitev. Pričakujem, da bo deželni odbor to zadevo gotovo povoljno rešil in se pri nalaganji in razdelitvi troskov med državo, deželo in udeleženci oziral na slabe gmotne razmere, zlasti vinorodnih krajev. Dotični kraji imajo za ponovitev po trtni uši uničenih vinogradov ogromne troške, poleg teh pa še troške, o katerih se nam pred par leti še sanjalo ni, n. pr. za škropilnice proti peronospori, za vitrijol, apno in za vodo itd. V kraškik pokrajinah, katere trpe pomanjkanje vode, potem ob času hude suše, kadar se posuše vodnjaki in mlake je treba vodo od daleč dovažati za ljudi, živino, škropljenje itd., kar prizadeva mnogo truda in troskov. Z ozirom na to se nadejam, da bo deželni odbor za napravo vodovoda izposloval pri visoki vladi izdatno podporo, ako bi med tem časom ne bilo mogoče, izgotoviti dotičnega zakona glede konkurence.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne in ker se je tudi gospod poročevalec odpovedal končni besedi, bodemo glasovali.
Prosim torej gospode, ki se strinjajo z odsekovim predlogom, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Daljna točka je:
b) županstva v Ribnici za podporo za napravo vodovoda;
b) des Gemeindeamtes in Reifnitz um Subvention für die Anlage einer Wasserleitung;
Poročevalec Šuklje:
Poročal bodem o peticiji, obsezajoči prošnjo županstva v Ribnici za podporo za napravo vodovoda. Prej že, ko sem utemeljeval svoj predlog, sem mimogrede tudi opisaval hidrologične razmere Ribniške in popisal tisto vodo, katero zauživajo Ribničanje. Ribniški trg se je že pred leti trudil, napraviti si svoj vodovod, ali podjetje se je ponesrečilo in občina je vsled tega izgubila 5000 do 6000 gld. Sedaj je projekt narejen po deželnem inženirji Hraskem in meri na to, da se dovede voda iz dveh studencev: iz Rad-lesovca in iz Bobodlivca, katera sta kake 3 km oddaljena od Ribniškega trga. Radlesovec bi moral za navadne slučaje dajati vode, Bobodlivca pa bi bilo pritegniti, ako bi se naposled pokazalo, da je premalo vode v Radlesovcu. Cela potrebščina za to napravo znaša 21.000 gld., in sicer tukaj ni vštetih troškov za odkup zemljišča in dovoznih troškov za cevi in armature iz ljubljanskega kolodvora. Razdeli se teh 21.000 gld. tako-le: za vzdigovanje vode in za reservoir proraču-njenih je 3000 gld., za jarek za cevi 4600 gld., za
cevi in armaturo 11.049 gld. 75 kr., za montažo 1950 gld. 25 kr. in za stavbno vodstvo 400 gld. Če temu pritegnete še one troške, ki niso zapopadeni v proračunu, vidite, da bodo trošiti na vsak način večji nego 22.000 gld. Omenjam še, da, kar se tiče količine vode in padca od teh studencev do Ribniškega trga, je vse povoljno in tudi kemična analiza je povsem ugodna.
Potrebščina bode torej vsekalto znašala naj 22.000 gld. Temu nasproti je pomisliti, da ima Ribniški trg pač 3535 gld. 99 kr. direktnega davka, ali da je v zadnjem času marsikatero škodo pretrpel, katera je zmanjšala davčno zmožnost. Pred vsem mi je opomniti na veliki požar, ki je leta 1887. razsajal po Ribnici in boljšo, lepšo polovico trga uničil.
Z ozirom na te razloge je bil finančni odsek mnenja, da je ugajati tej prošnji ter nasvetuje za napravo tega vodovoda v Ribnici deželni prispevek v okroglem znesku 22 °/0, namreč 5000 gld. z istimi pogoji, kakor smo jih imeli pri vprašanji glede Begunjskega vodovoda.
Zaradi tega mi je čast v imenu finančnega odseka nasvetovati:
Visoki deželni zbor naj sklene :
«Občini Ribnici dovoljuje se za napravo vodovoda podpora v znesku 5000 gld. iz deželnega zaklada, in sicer tako, da se prva polovica deželnega prispevka izplača tedaj, ko se začno polagati cevi, druga pa tedaj, ko se vodovod izroči javni porabi.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ce ne, prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlogje sprejet ter prestopimo k daljni točki, to je:
c) županstva na Vrhniki za podporo za napravo vodovoda;
c) des Gemeindeamtes in Oberlaibach um Subm-tion für die Anlage einer Wafserleitung.
Poročevalec Hribar:
Visoka zbornica! Leta 1886. se je v trgu Vrhniškem pojavila kolera, in sicer je bil to j edini kraj na Kranjskem, kjer se je takrat prikazala ta bolezen. Vsled tega je prišla tudi Ljubljana v strah. Na srečo se kolera ni zanesla v Ljubljano. Za Vrhničane jo vender ta slučaj bil povod, da so začeli poizvedavati po uzrokih, kako je prišlo, da se je bolezen pojavila na Vrhniki in dotična poizvedovanja so dovedla županstvo do prepričanja, da se je to zgodilo vsled slabe pitne vode. Dasiravno to ni moje prepričanje, temveč mislim, da se je morala bolezen od dr ugodi zanesti, moram vender priznati, da so povpraševanja in poizvedavanja p° vzrokih imela dobre nasledke, da so se namreč vode
XII. seja dne 10. maja 1893. — XII. Sitzung am 10. Mai 1893.
305
kemično preiskale in se je pokazalo, da imajo Vrhničani deloma prav slabo pitno vodo. Gospod profesor Knapitsch je na povabilo županstva Vrhniškega leta 1892. preiskal vse studence in vodnjake na Vrhniki in vse tekoče vode v tamošnji okolici in je podal županstvu Vrhniškemu rezultate teh preiskav v tabeli, ki je priložena aktu. Iz te tabele je razvidno, da imata prav dobro pitno vodo, ki se brez nevarnosti sme piti tudi za časa kake kužne bolezni: Hiški potok nad Vrhniko in Hribska voda, dokler ne pridejo vmes odpadki, potem pa v vsakem slučaji Ljubljanica, katera tam izvira in katera ima toliko moči, da sama od sebe izčisti ter uniči škodljive substance. Poleg tega so kemične preiskave dokazale, da imajo izmed 12 vodnjakov in studencev, ki so se preiskali, dobro pitno vodo štirje, drugi štirje vodnjaki niso posebno škodljivi, ostali štirje vodnjaki, namreč: Verbičev, Gabrijel Jelovškov, Mulejev in Korenčanov, pa so taki, da bi se takoj morali zapreti, ker je voda v njih sploh zdravju škodljiva. Zaradi tega je občinski odbor Vrhniški sklenil, da se napravi vodovod za Vrhniko, in županstvo je v sled tega sklepa dne 14. januvarja letošnjega leta prosilo deželni odbor, da odpošlje deželnega inženirja Kraškega na Vrhniko, da preišče tamošnje vodne razmere in napravi načrt za vodovod. Deželni odbor je ustregel tej prošnji in je odposlal gospoda Kraškega, ki je napravil načrt, po katerem bi se vodovod imel izpeljati od studenca <pri Stajah».
Studenec «pri Stajah» je 2'5 km oddaljen od trga Vi Eniškega. Voda njegova je po analizi prof. Knapitscha jako dobra in ne veliko slabejša od vode iz Stixensteinskega vrelca. Županstvo Vrhniško celd pravi, daje voda tako izvanredno čista, «kakor sploh malo kje na svetu». Kakor je gospod Hrasky izmeril, ima studenec «pri Stajah» toliko vode, da popolnoma zadostuje za Vrhniški trg in za vas Hrib ne le kot pitna voda, temveč tudi za druge namene. Studenec daje namreč 173 m3 vode na dan; za Novo Vrhniko in Hribsko vas pa zadostuje, ker imata oba kraja po ljudskem štetji leta 1880. 324 hiš in 2110 prebivalcev in se mora računati po 60 litrov na osobo in dan, povprečno 120 ni3 vode na dan. Preko te potrebe preostaje torej še 53 m3 vode na dan. Daljava od studenca «pri Stajah» do Vrhniškega trga, respektive do reservoarja, ki bi se imel napraviti na hribu pri sv. Trojici, znaša 2■ 5 km. Re-servoar hi bil velik za 180 m3 in vsled tega hi imeli Vrhničani tudi za izvanredne slučaje vedno toliko vode, da bi se komaj 20 °/0 porabilo. Od reservoarja bi se potem vodovod moral izpeljati v trg Vrhniški in v Hribsko Vas. Cevi bi bile dolge 2 • 5 km, ves vodovod pa bi imel dolžino 5 km. Ker je Studenec «pri Stajah» ® 80 m. višji ko državna cesta in bi bil vsled tega v°dni pritisk v ceveh prehud, potrebno je, da se na-pijivi redukcijski Saht, da bi se voda za 22 m zadr-za il> respektive za toliko zmanjšal vodni pritisk.
lJri vodovodu bode treba napraviti 15 izlivov in 6 hidrantov, voda pa se bode mogla napeljati v vse llse' 1 reški za napravo tega vodovoda so proračunjeni nn 22.000 gl d., in sicer je proračunjenih za stavbinska rea 2200 gld., za jarek za polaganje cevi 5355 gld., za cev* 8865 gld. 73 kr., za armaturo 1962 gld., za
dovoz železja 152 gld., za montažo 2175 gld., za odkup zemljišča 450 gld. in za neprevidne slučaje 840 gld. 27 kr. Gospod Hrasky me je zatrdil, da bodo s tem popolnoma pokriti vsi troski.
Kar se tiče vodnih razmer Vrhniških, moram opomniti, ker je danes na dnevnem redu več prošenj, katere se tičejo naprave vodovodov, da so na Vrhniki razmere drugačne nego n. pr. v Ribnici in Kočevji. V Ribnici in Kočevji imate kraški svet in tam ni mogoče, priti do podtalne vode; na Vrhniki je pa to mogoče, kajti tam nahajate poleg Ljubljanice povsod! podtalno vodo, kjerkoli se tla navrtajo. Napaka je le ta, da so vodnjaki večinoma preblizu gnojnic in vsled tega imajo v sebi veliko soli, amonijaka in soli tarske kisline. To poslednje pa je ravno uzrok, da si Vrhničani žele napraviti svoj vodovod. Davka plačujeta Vrhnika in Hrib po došlem mi brzojavnem obvestilu županstva 2612 gld., torej manj kakor Ribnica in manj kakor Kočevje, vender pa je glede na to, da so razmere na Vrhniki čisto drugačne in da se tukaj da z malimi troski priti do dobre podtalne vode, finančni odsek mislil, da bi se glede te prošnje ne smelo jemati istega merila, kakor glede prošenj Ribniške in Kočevske občine, temveč merilo, katero bi bilo primerno Vrhniškim razmeram.
Zaradi tega je prišel finančni odsek do sledečega predloga, katerega priporočam visoki zbornici, da ga sprejme:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«1.) Za napravo vodovoda od vrelca «pri Stajah» v trg Vrhniko in vas Hrib dovoli se iz kredita za vodovodne naprave podpore 3000 gld.
2.) Te podpore prva polovica izplačati se ima, ko se začno polagati cevi; druga polovica pa, ko bode vodovod izročen javnej uporabi.»
Deželni glavar:
Zeli kdo besede ?
Gospod poslanec Lenarčič ima besedo.
Poslanec Lenarčič:
Visoka zbornica! Prisiljen sem, v tej zadevi oglasiti se k besedi, ker se mi vidi, da se z nekako dvojno mero meri enemu kraju nasproti drugemu. Razmere, katere so na Vrhniki in katere so pripravile občino do tega, da misli na napravo vodovoda, so take, da je res dokazana potreba take naprave, kajti dosedaj je še vedno veljalo to načelo, če se je kje v kaki občini od strani interesentov izrekla pripravljenost, tudi gmotno žrtvovati kaj, da so takrat vselej gospodje v tej visoki zbornici pripoznali potrebo. Ko je šlo na Vrhniki zato, da se ima napraviti vodovod, vprašali so se posamezniki, ali ne bi hoteli razen tega, kar bi se dalo dobiti po prikladah, tudi prostovoljno prispevati in tacih prispevkov bi se res nabralo olcolu 4000 gld. Gospoda moja, ta svota, se mi zdi, je tako visoka, da pač jasno dokazuje, koliko je Vrhničanom na tem ležeče, da se napravi vodovod. Častiti gospod poročevalec sicer pravi, da ima Vrhnika dobre vod-
306
XII. seja dne 10. maja 1803. — XII. Sitzung n m 10. Mai 1893.
njake in da ima Ljubljanico, Hvibsko vodo, potok K lis itd. Res imamo Ljubljanico, pa tisto, kakor je tukaj v Ljubljani. (Poročevalec Hribar: — Berichterstatter Hribar: --Ni res!») Razlike je prav malo. Ali Ljubljanica prvič ni v neposrednji bližini Vrhniškega trga in ne teče skozi, temveč teče poleg trga, drugič pa se neposrednjo nad Vrhniko iztekajo v Ljubljanico nekatere postranske vode, katere so sicer v sanitetnem poročilu izkazane kot dobre vode, katere se pa iztekajo v Ljubljanico šele potem, ko so od naših stro-jarn pobrale mnogo odpadkov. Strokovnjak, ki je preiskal Hribsko vodo in potok Ivlis, vzel je vodo za svoja preiskovanja tam, kjer prihaja iz zemlje, kajti mislilo se je, da je to tako visoko nad Vrhniškim trgom, da bode mogoče vodo od tam zajemati. Ako bi bil strokovnjak vzel vodo tam, kjer jo jemljejo ljudje, kjer perejo perilo in kjer se steka v Ljubljanico, bi pač ne bil mogel priti do zaključka, da imata Hrib-ska voda in KHs dobro pitno vodo.
Častiti gospod poročevalec pravi dalje, da ima Vrhnika dobro talno vodo. Tej trditvi moram odločno oporekati. Res je sicer, da je vodnjak napravljen v trdem svetu, da je v skalo vsekan in da daje nekoliko vode, ali množina te vode je tako majhna, da komaj zadostuje okolišu kakih 20 hiš. Drugodi pa vodnjaki niso taki. Ako omenjam preiskavanja gospoda profesorja Knapitscha, opomniti moram tudi, da so se vodnjaki neposredno, predno se je voda izvzela za preiskavo , dobro pomili in da so torej bili v nenormalnem stanji. V tistem času je bila velika suša, tako, da je to pomitje bilo mogoče. Zaradi tega je rezultat preiskovanj nekoliko boljši, nego bi bil, ako bi bil kdo vodnjake o normalnem stanji preiskal.
Talne vode imamo nekoliko na Vrhniki, ali ta talna voda je nerabljiva kot pitna voda, kajti tla imajo v spodnji plasti mlevko ali droben pesek, katerega je voda nanesla, zgoraj pa ilovico, dokaz temu so ope-karnice v okolici Vrhniški. Če bi se hotel vodnjak napraviti in dobiti dobra voda, moralo bi se globoko kopati, da se proderejo te plasti. Ako je kdo že poskušal kopati na takem svetu, prepričan je gotovo, da delo ni lahko izpeljivo. Ako se enkrat prodere zgornja plast, mora delo prenehati, naprej v svižu je nemogoče dalje kopati. Kar se je izkopalo, se zopet zgrudi, vode ni mogoče spraviti iz jame, kajti vsaka sesalka odpove, tako da ni mogoče priti globeje. Podtalne vode torej, kot pitne vode, ne moremo uporabljati. Gospod poročevalec pravi, da je vzrok slabi vodi ta, da se v nekatere vodnjake steka gnojnica. To je nekoliko resnično, kajti sicer bi ne bilo mogoče, da bi bila kemična analiza izkazala pri pomitih vodnjakih toliko kisline.
Kar se tiče potrebe same, moram reči, da jo čutimo tudi z ozirom na obrtnijo, katera nekako nare kuje napravo vodovoda. Vas Hrib in Vrhniški trg imata mnogo strojarn in izvzemši Tržič ima Vrhnika na Kranjskem skoro največ obrtnije v tej panogi. Nekoliko let sem, odkar se je začelo bolj ozirati na dobro pitno vodo, kažejo se pa povsodi tej obrtniji zapreke. Dotični prebivalci namreč, ki imajo hiše nižje od strojarn, se pritožujejo, da tista Hribska voda in potok
Klis nista za rabo in vsled tega so se od oblastev do-tičnim obrtnikom dali strogi predpisi. Ako bi se ti predpisi točno zvrševali, bi bila posledica ta, da bi morali ljudje popolnoma pojenjati z njihovo obrtnijo Ako bi pa Vrhničani imeli vodovod, bi se gotovo dotični posestniki, kateri so dosedaj imeli povod za pritožbe, več ne pritoževali.
Ako se oziram na to, koliko dežela prispeva za posamezne vodovodne naprave v drugih občinah, ako pomislim, da se je ravnokar, predno je prišla v razgovor prošnja Vrhniškega trga, gospod poslanec dr. Voš-njak pritoževal — in zdi se mi, opravičeno pritoževal — da je finančni odsek za Begunje in Selšček predlagal podporo le v visokosti 23 °/0 cele potrebščine, in ako nadalje pomislim, da se je za napravo vodovoda v Ribnici dovolila podpora 22 °/0, reči moram, daje finančni odsek, kateri za Vrhniški trg predlaga samo 170/0, ravnal prav po mačeško. Gospoda moja, ne bodem se opiral na to, kar se je poprej reklo, da je deželni zbor takorekoč zavezan, dovoljevati za vodovodne naprave podpore po 30 °/0, temveč zadovoljujem se s tem, da se Vrhničanom nakloni podpora v jednaki meri kakor Ribničanom, in da se jim dovoli 22'5°/(,
Usojarn si torej, prav lepo prositi visoko zbornico, da se pridruži mojemu nasvetu, naj bi se za napravo vodovoda na Vrhniki dovolila podpora 5000 gld., to je ravno 22 5 % cele potrebščine.
Deželni glavar:
Prosim gospode, kateri podpirajo nasvet gospoda poslanca Lenarčiča, naj izvolijo ustati.
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
Predlog je zadostno podprt in je torej v debati.
K besedi se je oglasil gospod poslanec baron Apfaltrern.
Abgeordneter Baron Apfaltrern:
Wir haben heute sieben derlei Petitionen um Wasserversorgung auf der Tagesordnung.
Zur Begründung dieser Petitionen werden öon beit Petenten, vom Berichterstatter und, nachdem jede dieser Petitionen von Petenten ausgeht, die hier im Landtage einen Vertreter zu haben glauben, auch von diesem Vertreter die verschiedensten Umstände dargelegt, so dass der hohe Landtag nicht in der Lage ist, hier in der Sitzung die verschiedenen vorgebrachten Gründe in jener Weise zu erwägen, welche ein gewissenhaftes Votiern möglich machen würde. Ich für meinen Theil halte bei Petitionen von diesem Charakter nur einen solchen Vorgang für richtig, wenn der Landesausschuss vom hohen Landtage einen Credit bekommt, um dann nach seiner Prüfung der Umstände die betreffenden Vertreter zu berücksichtigen. Aber hier im Landtage, mitten in der Verhandlung, einen Antrag ans einen höheren Betrag hineinwerfen und uns zumuthen, dass wir bie ©teuer gelber des Landes dafür verwenden sollen, ist ein starte« Stück; ich habe dazu das Gewissen nicht und muss gegen alle diese Sachen stimmen.
XII. seja dne 10. maja 1893. — XII. Sitzung am 10. Mai 1893.
307
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. -— Niemand meldet sich.)
Ker ne, ima gospod poročevalec končno besedo.
Poročevalec Hribar:
Najprej moram odgovarjati nekoliko besedam častitega gospoda neposrednjega predgovornika, ker je dejal, da o takih prošnjah, kakor so danes na dnevnem redu, ni mogoče resno razpravljanje v zbornici. Dovoljujem si opozarjati častitega gospoda predgovornika, da je visoka zbornica iz svoje srede izbrala finančni odsek, da on stvari, katere so mu prideljene, resno uvažuje in potem po svojem najboljšem prepričanji poroča o do-tičnih zadevah. Mislim torej, da se potemtakem visoka zbornica vsekako more ozirati na njihove sklepe in da zamore biti prepričana, da so dobro uvaževani in dobro pretehtani. Gledč opombe, da bi bilo najbolje, ako bi se take prošnje prepuščale deželnemu odboru, kateri bi jih potem imel reševati sam, mislim, da bi deželnemu odboru s takim sklepom ne bilo ugodeno, ker bi s tem moral prevzeti preveliko odgovornost. Kredit za take stvari imamo sicer res; ako pa visoki deželni zbor še posebej sklepa o teh stvareh, odvzel je s tem deželnemu odboru veliko odgovornost, za kar mu more isti po mojih mislih le hvaležen biti.
Sedaj pa moram odgovoriti nekoliko besed še častitemu gospodu poslancu Notranjskih mest in trgov. Kakor je hvalevredno, da se tržka občina Vrhniška toliko briga za upeljavo vodovoda in kakor je hvalevredno, da se je častiti gospod tovariš s tako toplimi besedami potegoval za korist kraja, katerega zastopa v tej visoki zbornici in mu skuša pridobiti večjo podporo, nego jo predlaga finančni odsek, moram vender reči, da me vsi njegovi argumenti niso prepričali, da finančni odsek ni storil pravega sklepa. Reči moram, da sem bil jaz sam v finančnem odseku prvotno za večjo podporo, da so me pa argumenti drugih gospodov prepričali, da imajo prav in da je njihovo stališče bolj opravičeno, kakor moje. Že pri utemeljevanji predloga, kateri sem stavil v imenu finančnega odseka, sem dejal, da se glede prošnje Vrhniškega trga ne sme jemati istega merila, kakor glede prošenj Ribniške in Kočevske občine. Ribnica in Kočevje sta na Kraških tleh in tam talne^ vode ni, Vrhnika pa ima dosti talne vode in ima vodnjake, kjer je povsodi prvotno bila dobra voda, dokler se ni onesnažila po dotokih iz gnojišč. Najboljši dokaz za to je, da je kemična analiza našla v dotičnih 'odah soli in amonjaka. Razmere na Vrhniki torej niso rike, temveč čisto drugačne, kakor v onih dveh krajih.
Ako je častiti gospod predgovornik dejal, da je Ljubljanica pri Vrhniki tista, kakor v Ljubljani, mislim, p J® hekoliko pretiraval in še celo precej pretiraval, omisliti se mora, da je Ljubljanica, prodno priteče v jubljano, pretekla močvirje in tekla memo obljudenih jajev, ter tako dobila mnogo substanc, ki so jo onesna-joe, med tem, ko na Vrhniki prihaja šele izpod zemlje.
menil sem že poprej, da je tudi analiza dokazala, da se, Ljubljanica na Vrhniki sme piti brez nevarnosti za Miavje in to celo o časih kake epidemije.
Jaz bi Vrhnike ne primerjal niti s Kočevjem niti z Ribnico, temveč primerjal bi jo z Ljubljano. Na Vrhniki imate tiste razmere glede talne vode, kakor jih imamo tukaj, ali Ljubljansko mesto zidalo si je, ne da bi se bilo obrnilo do deželnega zbora za kako podporo, z velikimi troški samo svoj vodovod, prebivalstvo ga samo plačuje in jaz mislim, kjer so razmere jednake, kakor pri nas — in to velja glede Vrhnike — naj bi se občine ne zanašale preveč na deželno pomoč, temveč se postavljale bolj na lastne noge. Pomisliti je treba, kam bi dežela prišla, ako bi se hotelo ugoditi vsem prošnjam, katere nam dan na dan dohajajo in ustrezati vsem pretenzijam, katere so včasih res take, da se jim moramo kar čuditi. Želeti bi bilo torej, da bi se občine bolj na svoje noge postavljale in ne zanašale vedno na deželno pomoč. (Poslanec dr. Schaffer: — Abgeordneter Dr. Schaffer: -Sehr richtig!») Sicer pa ustrojarn pri predlogu finančnega odseka in sem prepričan, da se je že s tem predlogom za Vrhničane več storilo, nego bi z ozirom na okolnosti bili smeli pričakovati. (Poslanec dr. Schaffer: — Abgeordneter Dr. Schaffer: «Ganz richtig!»).
Deželni glavar:
Preidemo na glasovanje, in sicer prosim najprej glasovati o predlogu gospoda poslanca Lenarčiča, ker sega dalje, nego nasvet finančnega odseka.
Prosim gospode poslance, ki pritrdijo nasvetu gospoda poslanca Lenarčiča, da se dovoli za Vrhniški vodovod podpore 5000 gld., naj izvolijo ustati.
(Se odkloni. — Wird abgelehnt.)
Predlog ni sprejet.
Prosim torej glasovati o predlogih finančnega odseka in prosim gospode, ki pritrdijo prvemu predlogu, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Prosim gospode poslance, ki pritrdijo drugemu predlogu finančnega odseka, naj izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Tudi drugi predlog je sprejet, in prestopimo k daljni točki dnevnega reda, to je:
d) županstev v Št. Vidu in Podragi za podporo za napravo dveh kalov (napajališč) na Nanosu; d) der Gemeindeämter in St. Veit und Podraga um Subvention zur Errichtung von zwei Viehtränken am Nanos.
Poročevalec Hribar:
Županstvi Podraške in Sentvidske občine prosita, da bi se jima za napravo dveh kalov vrh Nanosa dovolila primerna podpora. V prošnji navajata županstvi, da so svoje dni, ko so bili še boljši časi, dali si posestniki pašnikov, gozdov in planin Nanoških sami napraviti dva kala na Nanosu; da sta pa bila ta dva
47
308
XII. seja dne 10. maja 1893. — XII. Sitzung am 10. Mai 1893.
kala tako slabo napravljena, da nista držala vode in ker jih ni bilo mogoče popraviti, sta sedaj popolnoma razpadla. Posestniki Podraške in Šentvidske občine imajo na Nanosu 3000 oralov dobre zemlje, katero porabljajo tako, da - poleti pasejo tam živino. Poleg živine je pa poleti na Nanosu vedno tudi 500 do 600 ljudi in ker ni nikjer na Nanosu vode, morajo ljudje daleč v dolino po vodo hoditi in jo potem nositi gori, kar je pa silno težavno zanje. Te razmere in zlasti okolnost, da je visoki deželni zbor v poslednjem času večkrat dovolil podpore za naprave vodnjakov, privedle so posestnike Nanoških zemljišč do tega, da si mislijo napraviti dva kala na Nanosu. Zaradi tega so predložili načrta za napravo teh kalov, katera sta oba jednaka. Kala se imata napraviti 2 m globoko, spodnja premera ima znašati 8 m, zgornja pa 20 m. Vsak kal bode stal po proračunu 878 gl d. 50 kr., in sicer je za izkopanje 350 m3 zemlje proračunjenih 157 gld. 50 kr., za 60 ms ilovice z dovoznimi troški vred 60 gld., za 150 dnin za zidarje 255 gld., za 150 dnin za druge delavce 135 gld., potem za 6 m8 cementa, da se zamažejo špranje med kamenjem, z dovoznimi troški iz Trsta vred 210 gld., za pesek z dovoznimi troški iz St. Vida 36 gld. in končno za razstrelila 25 gld. Skupni troški za vsak kal znašajo torej 878 gld. 50 kr. ali za oba kala 1757 gld.
Finančni odsek se je posvetoval o tej prošnji in je prišel do prepričanja, da je naprava dveh kalov vrh Nanosa zares potrebna, vender pa ni mogel priti do sklepa, kakošna podpora naj bi se v ta namen dovolila, temveč je mislil, naj deželni odbor, kateri ima itak na razpolaganje kredit za take namene, reši to prošnjo in dovoli 500 do 600 gld. podpore ali morebiti tudi več, ako se mu bode to primerno zdelo, in zaradi tega nasvetujem:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Prošnja županstev občin Podraga in St. Vid pri Vipavi, da se jima dovoli podpora za napravo dveh kalov na Nanosu, odstopa se deželnemu odboru z naročilom, naj v ta namen dovoli primerno podporo iz kredita za vodovodne naprave.»
Deželni glavar:
Zeli kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ce ne, prosim gospode, ki se strinjajo s tem predlogom, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Daljna točka je:
e) mestnega županstva v Kočevji za podporo za napravo vodovoda;
e) des Stadtgemeindeamtes in Gottschee um Subvention zur Anlage einer Wasserleitung.
Berichterstatter Dr. Schaffer:
Es ist bereits von einem früheren Herrn Berichterstatter in Wasserleitungs - Angelegenheiten hervorgehoben worden, dass die Terrain- und Wasserbeschaffungsverhalt-
nisse in Gottschee beiläufig dieselben sind wie in Reisch In beiden Fällen haben wir es mit dem Karstboden w thun, dessen Beschaffenheit eine solche ist, dass man «in ein eonstantes Grundwasser nicht rechnen kann, vielmehr ist die Bevölkerung nur auf da und dort sporadisch verkommende Quellen angewiesen. Was das Gottscheer Thal anbelangt, so finden wir da nur zwei Quellen, welche überhaupt bei der Herstellung einer Wasserleitung in Betracht kommen können. Die eine Quelle, welche sich in verhältnismäßiger Nähe der Stadt befindet, indem sie nur 21/, km von derselben entfernt ist, ist der Rohrbrunnen, weshalb es wünschenswertst gewesen wäre, wenn man wegen bei Kürze der Entfernung die Wasserleitung von dieser Quelle in die Stadt hätte führen können. Dies war jedoch nicht möglich, weil die Quelle zu wenig ergiebig ist, auch zu tief liegt und es daher nicht möglich gewesen wäre, ein entsprechendes Gefälle zu gewinnen. Aus diesem Grunde musste man sich dazu entschließen, zu der zweiten Quelle, dem sogenannten Reberbrnnnen, zu greifen, welcher 5 Hz Inn von der Stadt entfernt ist; diese Quelle hat gutes Wasser, und reicht nach wiederholt angestellten Messungen auch deren Quantität vollkommen aus. Die Leistungsfähigkeit der Quelle beträgt 336 ms per Tag, und würde dieses Quantum für eine Bevölkerung von etwa 3000 Seelen ausreichen, während Gottschee dermalen nur eine solche van rund 1360 Seelen aufweist und für den Consmn ans dieser Wasserleitung nur ungefähr 1200 Personen in Betracht kommen. Ich habe schon erwähnt, dass diese Quellt 5Va km von der Stadt entfernt ist; sie liegt jedoch mir I2V2 m hoch über dem Trottoir der Stadt. Das Gesiill der Wasserleitung wäre somit sehr klein, und es wäre nicht möglich, den nöthigen Druck für die Benützung des Wassers für den Fall einer Feuersbrunst zu bewerkstelligen, wenn man nicht, um die Steigkraft des Wassers zu vergrößern, ein Reservoir projeetirt hätte. Das Wasser kann somit nicht einfach in die Stadt geleitet, sondern es muss am Hügel bei der Kirche St. Bartholmä ein Reservoir ausgeführt werden, was die unangenehme Folge mit sich bringt, dass sich dadurch die Kosten der ganzen Anlage nicht unerheblich vergrößern. Unter der Voraussetzung, dass sieben Auslausbrunnen und 13 bis 16 Hydranten angebracht werden -wenn einzelne Hausbesitzer das Wasser auf eigene Kosten ins Haus leiten wollen, so steht das mit den Auslagen der ganzen Anlage in keinem Zusammenhange, — betragen bit Gesammtkosten nach dem Projeete, welches von Herr» Ingenieur Hrasky ausgearbeitet wurde, 38.000 fl., und zwar:
Bauarbeiten........................... 1700	fl.
Rohrgraben.............................8101	»
Rohrlieferung........................ 18824	->
Armaturenlieferung.................... 1992	»
Zufuhr des Eisenmaterials .	.	270	»
Montage............................... 3778	»
Einlösungen........................... 1880	»
Unvorhergesehenes..................... 1453	»
Was nun die Finanzlage der Stadt Gottschee anbelangt, welche Frage für die Bemessung des Beitrages, welchen das Land zu leisten hätte, von Wichtigkeit ist, 1° erlaube ich mir darauf hinzuweisen, dass die Jahres-Stencr-summe 5746 fl. beträgt, wobei der Umstand in Betrau) kommt, dass sich die Stadt für Herstellungen, die in neueste
XII. seja dne 10. maja 1893. — XII. Sitzung am 10. Mai 1893.
309
Seit unvermeidlich waren, bereits eine Schuldenlast von 17000 fl. aufgebürdet hat, dass weiter ein Schulbau bevorsteht, wofür die Kosten mit ungefähr 49.000 fl. präli-n>inirt sind, und dass auch für den Kirchenbau sehr bedeutende Kosten auflaufen werden, die sich im Falle eines Neubaues sogar auf mindestens 100.000 fl. belaufen werben, die aber noch immer sehr bedeutend bleiben, wenn intm sich mit Rücksicht auf die finanziellen Schwierigkeiten „ur mit einer angemessenen Reparatur der Kirche begnügt. Das Deficit im Budget der Stadt allein beträgt für Heuer ungefähr 1900 fl.; zur Deckung desselben wäre eine 32% Anlage nothwendig, welche aber seinerzeit nicht bewilligt wurde, sondern man hat sich durch den Verkauf von Holz „nd anderen Baumaterialien geholfen.
Wie bereits gesagt, ist der Vergleich zwischen Gottschee und Reifuitz ein naheliegender, weil im großen und ganzen nicht nur die geologischen Verhältnisse eine Analogie bieten, sondern auch die in Betracht kommende Einwohnerzahl nicht wesentlich differirt. Für Reifnitz ist zum Zwecke der Herstellung einer Wasserleitung ans Landesmitteln ein Beitrag bewilligt worden, der ungefähr 22% des bezüglichen Ge-sammterfordernisfes gleichkommt, somit würde nach diesem Maßstabe der Beitrag für Gottschee 8300 fl. betragen.
Der Finanzausschuss konnte sich jedoch nicht entschließen, eine so bedeutende Subvention in Vorschlag zu bringen, sondern hat in Berücksichtigung gewisser Momente, die zu Gunsten von Gottschee sprechen, eine Minderung vorgenommen und beantragt eine Summe, welche etwas weniger als 16°/, des Erfordernisses beträgt, nämlich den runden Betrag von 6000 fl. als Subvention. Indem ich noch bei-siige, dass die Auszahlungsfristen ebenso festgestellt sind, wie bei den übrigen Wasserleitungen, beehre ich mich im Name» des Finanzausschusses zu beantragen:
Der hohe Landtag wolle beschließen:
«Der Stadtgemeinde Gvttschee wird zur Anlage einer Wasserleitung vom Reberbrunnen in die Stadt mit dem Kostenvoranschlage von 38.000 fl. ein Beitrag von 6000 fl. Ms dem Landesfonde bewilliget, wovon die erste Hälfte bei Beginn der Röhrenlegung und die andere nach Vollendung der Arbeiten zur Zahlung anzuweisen ist.»
Deželni glavar:
Zeli kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode, ki pritrdijo temu predlogu, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Prestopimo k daljni točki.
(Deželnega glavarja namestnik baron Oton Apfal-trern prevzame predsedstvo. •— Landeshauptmann-Stell-bertrcter Otto Baron Apfaltrern übernimmt den Vorsitz.)
13. Ustno poročilo upravnega odseka glede naprave trtnic za požlahtnene ameriške trte (k prilogi 55.).
13. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses, betreffend die Anlage von Pflanzstätten für veredelte amerikanische Reben (zur Beilage 55).
Poročevalec Lenarčič:
Beseda «trtna uš» se je že mnogokrat imenovala v tej visoki zbornici in razprave o trtni uši so se ponavljale že tolikokrat, da bi rekel, da bi vsakteri izmed gospodov poslancev lahko že bil trtnoušni komisar. Strah pred trtno ušjo in želja, da bi se temu zlu kakor hitro mogoče izdatno odpomoglo, napotila sta deželni odbor, da je poslal vodjo Grmske šole na Ogersko, poučevat se, kako tam delajo z cepljenjem ameriških trt, oziroma kako se vzgajajo ameriške trte. Vodja je šel v Paulis Baraszko, kjer je velika trtnica, v kateri izrejajo ameriške trte, in sicer tako, da se posajajo ključi, oziroma bilke amerikanske požlahtnjene z domačimi trtami. Do-tični zavod je v velikanskem stilu napravljen in meri 120 oralov, kar je enega posestva, razen tega pa ima tudi še navadno trtnico, katera obsega 48 oralov. Vodja poroča v svojem poročilu, katero je poslal deželnemu odboru, prav obširno o tem svojem potovanji in navaja, da v Paulis Baraszko dosedaj tako hvaljeno zeleno požlaht-njenje ni uvedeno, temveč da imajo tam suho požlabtnjenje. Prvotno se je suho cepljenje jako hvalilo, pozneje se je pa pokazalo, da uspehi niso dobri in daje zeleno cepljenje mnogo boljše. Dosedaj je bilo vedno slišati priporočilo, naj se trte zeleno cepi. V svojem poročilu pa naglasa gospod vodja Grmske šole, da bi bilo bolje-nego zeleno cepljenje suho cepljenje po nekem francoskem načinu. On utemeljuje to s tem, da pravi, da se s zelenim požlahtnjenjem ne morejo doseči toliki uspehi, kakor s suhim, ker se zeleno cepljenje ne more tako hitro vršiti. V poročilu so navedene velikanske številke, koliko se bode v Paulis Baraszko požlahtnilo letos, koliko prihodnjo jesen in koliko leto naprej. Tako se omenja, da se bode to leto oddalo 8,000.000 požlahtnjenih in ukoreninjenih trt iz dotičnega zavoda, drugo leto pa 12,000.000. To so velikanske številke, katere bi morale človeka napotiti na misel, da se bode kar naenkrat vsa kranjska dežela dala spraviti v prejšnji stan, ako bi se pri nas ustanovila taka trtnica. Gospodarski odsek je bil tega mnenja, da je jako dobro, ako se kmetu dajo že požlahtnjene ameriške trte, ker se potem najhitreje pride do uspeha. Vender pa se je zdelo upravnemu odseku, da iz tega poročila še ni popolnoma jasno, ali bi bilo umestno, da se pri nas v večjem stilu vrši tako požlahtnjenje, ker drugega poročila odsek ni imel na razpolaganje, nego poročilo gospoda vodje Grmske šole. Zaradi tega je tudi gospodarski odsek mislil, da bi bilo bolje, ako bi se ta reč bolj pretresala in še od kod drugod dobilo kakih podatkov. Sklicala naj bi se morebiti kaka en-keta pri deželnem odboru, da bi se gospodje pogovorili in šele potem na podlagi natančnih in temeljitih preiskovanj naj bi se začelo vsajati ameriške trte s suhim cepljenjem v večjem številu.
310
XII. seja dne 10. maja 1893. — XII. Sitzung a IN 10. M ni 1893.
Glede na to se gospodarski odsek ni mogel strinjati s predlogi deželnega odbora. Ti sicer niso tako optimistični, kakor poročilo gospoda vodje, in tudi ne zahtevajo 10.000 gld., kakor gospod vodja predlaga, temveč samo 3000 gld. za tako trtnico. Pa tudi 3000 gld. se je gospodarskemu odseku zdelo preveč, ker misli, da bi za sedaj bolj kazali poskusi v malem stilu.
Deželni odbor omenja v svojem poročilu, da bi se taka trtnica dala napraviti tudi pri prisilni delalnici. Meni razmere niso znane, ampak za poskus bi se gotovo j tukaj ali kje drugod dal najti primeren prostor in potem se bode pokazalo, kakšni bodo uspehi.
Usojam si torej nasvetovati:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Deželnemu odboru se naroča, da vprašanje, bi li ne kazalo trtnice za vzgojite v požlahtnjenih ameriških trt v naši kronovini napravljati, na vse strani temeljito pretresa in pretehta ter v prihodnjem zasedanji o uspehih poroča.
Za potrebni poskus se v ta namen dovoli kredit do 1000 gld.»
Landeshauptmann-Stellvertreter |3nron Apfaltrern:
Der Herr Abgeordnete Pfeifer hat sich zum Worte gemeldet. Ich ertheile ihm dasselbe.
Poslanec Pfeifer:
Visoki zbor! Prav obžalujem, da je gospodarski odsek skrčil kredit, katerega predlaga deželni odbor, za 2000 gld. in nasvetuje le 1000 gld. kredita. Ako hočemo kmalu obnoviti uničene vinograde, kar gotovo vsa visoka zbornica želi, treba je vsako leto imeti na razpolaganje več sto tisoč cepljenih trt. To se pa ne da doseči z zelenim cepljenjem, ker je zeleno cepljenje omejeno na kratki čas od konca maja do konca junija, če je vreme ugodno. Veliko število cepljenih trt je mogoče pripraviti s cepljenjem na les, katero se ob zimskem in pomladnem času skozi pet mesecev lahko vrši pod streho. Na Ogerskem v Baraszku imajo 120 oralov zemlje in na dan 443 delavcev skozi pet mesecev. Ko bi mi imeli le deseti del te zemlje in deseti del delavcev, ne zadostovalo bi 1000 gld. podpore. Torej bi bilo bolje in bi jaz nasvetoval, da visoka zbornica sprejme nasvet, katerega stavlja deželni odbor v prilogi 55. in ki se glasi:
Visoki deželni zbor naj torej sklene:
«1.) Deželnemu odboru se naroča, da v svrho naprave pepinijer za vzgojite v požlahtnenih ameriških trt odredi, kar je treba.
2.) Vlada se naprosi, da za te trtnice podeli podporo ter brezplačno prepusti ameriške ključe in ukoreninjene trte iz državne trtnice pri Kostanjevici.
3.) Za napravo trtnih pepinijer in za plačo trtno-ušnega komisarja dovoli se svota 3000 gld. iz deželnega zaklada.»
Der hohe Landtag wolle beschließen:
«1.) Der Landesausschuss wird beauftragt, behufs Anlegung von Pepinieren für veredelte amerikanische Reben die nöthigen Anordnungen zu treffen.
2.	) Die Regierung wird um die Gewährung einet Subvention und um die unentgeltliche Ueberlassung von amerikanischen Schnitt- und Wurzelreben aus der äravijdjen Pflanzstätte bei Landstraß für diese Anlagen ersucht.
3.	) Für die Errichtung von Pepinieren und den Gehalt des Reblauscommissärs wird ein Credit von 3000 fl. aus dem Landesfonde bewilliget.»
Ta predlog je bolj umesten, ker je vender mogoče, da deželni zbor v jeseni ne bo sklican, kajti ako ne bi zborovali, bi ne bilo ničesar pripravljenega, da bi se po zimi začelo cepljenje in na ta način bi se celo leto izgubilo.
Priporočam torej visoki zbornici, da pritrdi nasvetu deželnega odbora.
Landeshauptmann-Stellvertreter öaron Apfnltrmi:
Nachdem der Antrag, welchen der Herr Abgeordnete Pfeifer stellt, ein selbständiger Antrag ist, muss ich die Unterstützungsfrage stellen.
Ich ersuche jene Herren, welche den Antrag des Herr» Vorredners, welcher eongruent ist mit den Anträgen des Landesausschusses in der Beilage Nr. 55, unterstützen wolle», sich zu erheben.
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
Der Antrag ist unterstützt und steht in der Debatte.
Wünscht jemand von den Herren zu sprechen?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Nachdein dies nicht der Fall ist, werde ich die letzte» Anträge zuerst zur Abstimmung bringen, und ersuche jene Herren, welche den Anträgen des Landesausschusses, me sie in der Beilage Nr. 55 zu finden sind, zustimmen, sich zu erheben.
(Se odkloni. — Wird abgelehnt.)
Es ist die Minorität.
Nun bitte ich jene Herren, welche dem Antrage btj Verwaltungsausschusscs ihre Zustimmung ertheilen, sich zu erheben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Der Antrag des Verwaltungsausschusses ist l1ll< genommen.
Wir übergehen zum Punkte 14 der Tagesordnung, das ist:
XII. seja dne 10. maja 1893. — XII. Sitzung NIN 10. Mai 1893.
311
14. Ustno poročilo upravnega odseka glede uvrstitve v Bistriškem cestnem skladovnem okraji se nahajajoče občinske ceste, ki se v Koritenci zveže z knez Schönburgovo zasebno gozdno cesto in stika v Knežaku z okrajno cesto Sv. Peter-Trnovo, med okrajne ceste (k prilogi 56.).
14. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses, betreffend die Einreihung der im Straßencon-currenzbezirke Feistritz vorkommenden, in Koritenze an die Fürst Schönburg'sche Privatwaldstraße anbindenden und in Grafenbrunn in die St. Peter-Dornegger Bezirksstraße einmündenden Gemeinde-straße tu die Kategorie der Bezirksstraßen (zur Beilage 56).
Poročevalec Kavčič:
Visoka zbornica! Županstvo občine Knežak obrnilo se je dne 8. septembra 1. 1891. do okrajnega glavarstva. v Postojini s prošnjo, naj bi se sedanja občinska cesta iz Knežaka v Koritnico uvrstila med okrajne ceste. Županstvo utemeljuje svojo prošnjo s tem, da se po tej cesti, odkar je napravljena zveza z Ložko Dolino, jako veliko vozi, tako n. pr. stavbnega lesa iz Schönburgovih in Cubarskih graščin vsako leto na blizu 20.000 vozovih. Ker je pa ta proga, ki bi sc imela uvrstiti med okrajne ceste, 4 km dolga, bi bilo za tako male vasi, kakor sta Knežak in Koritnica, pač preveč dela, da bi jo vzdrževale v dobrem stanji. Okrajno glavartsvo je poslalo dotično prošnjo okrajno-cestnemu odboru Bistriškemu, kateri jo je pa z nemškimi besedami na kratko odklonil, češ, da občina Knežak in Sneperška graščina lahko vdržujeta dotično cesto. Vrnil je prošnjo okrajnemu glavarstvu in okrajno glavarstvo poslalo jo je s prav toplim priporočilom deželnemu odboru. Deželni nadinženir, ki je stvar v roko dobil, prošnjo tudi prav toplo priporoča in je sam priznal, da je ta cesta ena izmed najvažnejših, kar jih je naNotranjskem. Osobito treba je na to ozir jemati, da se jepred ne dolgim časom en del ceste, ki vodi iz Ložke doline na Pivko, uvrstil nad okrajne ceste, to je namreč oni de( ki vodi iz Pudoba mimo graščine Šneperšlte. če se je tisti del uvrstil nad okrajne ceste, kar je bilo popolnoma opravičeno, je gotovo opravičeno, ako se uvrsti med okrajne ceste tudi ta del od Knežaka do Koritnice.
Deželni odbor je torej predložil sledeči predlog, katerega imam čast predlagati tudi v imenu upravnega odseka in ki se glasi:
«Visoki deželni zbor izvoli na podstavi § 23., lodka 3.f zakona z dne 28. julija 1889. L, dež. zak. šb 17, skleniti:
)•) V cestnem skladovnem okraji Bistriškem se nahajajoča občinska cesta, ki se v Koritnici zveže s i.nezv Schönburgovo zasebno gozdno cesto in stika v vnezaku z okrajno cesto Sv. Peter-Trnovo, se uvrsti med okrajne ceste.
2.) Deželnemu odboru se naroča, da zaradi izročitve te ceste v oskrbo okrajnega cestnega odbora Bistriškega potrebno ukrene.»
Landeshauptmann-Stellvertreter Laron Apfaltrern:
Wir sind nicht beschlussfähig: ich bitte die Herren hereinzukommen.
(Po kratkem odmoru. — Nach einer kurzen Pause.)
Ich bitte den Herrn Berichterstatter, die Anträge noch einmal vorzutragen.
(Zgodi se. — Geschieht.)
Die Herren haben die Anträge vernommen, welche congruent sind mit jenen des Landesausschusses.
Wünscht jemand darüber zu sprechen?
' (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Nachdem dies nicht der Fall ist, bitte ich um die Abstimmung und ersuche jene Herren, welche den Anträgen des Verwaltungsausschusses zustimmen, sitzen zu bleiben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Die Anträge des Verwaltungsausschusses sind angenommen.
Wir übergehen nun zum nächsten Punkte der Tagesordnung, das ist:
15. Ustno poročilo upravnega odseka glede prenaredbe §§ 3. in 7. deželnega volilnega reda z dotičnim načrtom zakona (k prilogi 58.).
15. Mündlicher Bericht des Berwaltungsausschusses ht Betreff der Aenderung der §§ 3 und 7 der Landtags-Wahlordnung mit Vorlage des diesbezüglichen Gesetzentwurfes (zur Beilage 58).
Poročevalec Kersnik:
Visoki zbor! Razlogi, ki so vodili upravni odsek, ko je sklepal o zakonskem načrtu, katerega je predložil deželni odbor, so popolnoma tisti, ki so napotili deželni odbor, predlagati prenaredbo § 3. in 7. volilnega reda. Glede na to, da politična teritorijalna razdelitev, ki je bila podlaga volilnemu redu z dne 26. febru-varja 1861, ne obstoji več tako, kakor je bila takrat, treba je volilni red z leta 1861. v soglasje spraviti z obstoječimi razmerami.
Upravni odsek se popolnoma strinja s predlogom deželnega odbora in s predloženim zakonskim načrtom, glede katerega le nasvetuje neko malo spremembo v slovenskem tekstu. Prenoviti je namreč v členu I., in sicer v §§ 3. in 7., povsod beseda «en» v «eden», isto-tako je povsod beseda «skup» premeniti v «skupaj»; dalje je v členu III. beseda «naročeno» nadomestiti z besedo «naročena».
Nasvetujem torej v imenu upravnega odseka:
312
XII. seja dne 10. maja 1893. — XII. Sitzung am 10. Mai 1893.
Visoki deželni zbor izvoli skleniti:
«1.) Priloženemu načrtu zakona se pritrdi.
2.) Deželnemu odboru se naroča, da izposluje temu načrtu zakona Naj višje potrjenje.»
Der hohe Landtag wolle beschließen:
«1.) Dem angeschlossenen Gesetzentwürfe wird die Zustimmung ertheilt.
2.) Der Landesausschuss wird beauftragt, dem Gesetzentwürfe die Allerhöchste Sanction zu erwirken.»
Landeshauptmann-Stellvertreter Baron Apfaltrern:
Wünscht jemand von den Herren im allgemeinen zu dem vorliegenden Gesetzentwürfe das Wort zu ergreifen? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Nachdem dies nicht der Fall ist, gehen wir in die Detailberathung des Gesetzes ein und ich ersuche den Herrn Berichterstatter, Artikel I zu verlesen.
Poročevalec Kersnik
(bere člen I. iz priloge 58. — liest Artikel 1 aus der Beilage 58).
Landeshauptmann-Stellvertreter Baron Apfaltrcrn:
Wünscht jemand zu diesem Artikel zu sprechen? (Nihče se ne oglasi. -— Niemand meldet sich.) Nachdem dies nicht der Fall ist, bitte ich um die Abstimmung und ersuche die Herren, welche diesem Artikel zustimmen, sich zu erheben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Artikel I ist angenommen.
Ich ersuche den Herrn Berichterstatter, § 3 zu verlesen.
Poročevalec Kersnik
(bere § 3 iz priloge 58. — liest § 3 aus der Beilage 58).
Landeshauptmann-Stellvertreter Baron Aptaltrern:
Wünscht jemand zu § 3 zu sprechen?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Nachdem dies nicht der Fall ist, bitte ich um die Abstimmung und ersuche die Herren, welche den § 3 votiern , sitzen zu bleiben.
(Obvelja. — Angenommen.)
§ 3 ist angenommen.
Ich ersuche den Herrn Berichterstatter, ß 7 zu verlesen.
Poročevalec Kersnik
(bere § 7 iz priloge 58. — liest § 7 aus der Beilage 58).
Landeshauptmann-Stellvertreter Baron Äpfaltrern:
Wünscht jemand zu § 7 zu sprechen?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Nachdem dies nicht der Fall ist, bitte ich um ^ Abstimmung und ersuche die Herren, welche diesem Paragraphen ihre Zustimmung ertheilen, sitzen zu bleiben. (Obvelja. — Angenommen.)
§ 7 ist angenommen.
Ich ersuche den Herrn Berichterstatter, Artikel II p verlesen.
Poročevalec Kersnik
(bere člen II. iz priloge 58. — liest Artikel II aus bet Beilage 58).
Landeshauptmann- Stellvertreter Baron Äpfaltrer»:
Wünscht jemand zu Artikel II das Wort zu ergreife»? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Nachdem dies nicht der Fall ist, bitte ich um die Abstimmung und ersuche die Herren, welche diesem AM zustimmen, sitzen zu bleiben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Artikel II ist angenommen.
Ich ersuche den Herrn Berichterstatter, Artikel III zu verlesen.
Poročevalec Kersnik
(bere člen III. iz priloge 58. — liest Artikel III aus der Beilage 58).
Landeshauptmann-Stellvertreter Baron Apfal trenn
Wünscht jemand zu diesem Artikel zu sprechen? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Nachdem dies nicht der Fall ist, bitte ich um die Abstimmung und ersuche die Herren, welche Artikel III annehmen wollen, sitzen zu bleiben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Artikel III ist angenommen.
Ich ersuche den Herrn Berichterstatter, Titel und Eingang des Gesetzes zur Verlesung zu bringen.
Poročevalec Kersnik
(bere naslov in uvod zakonskega načrta iz priloge 58. — liest Titel und Eingang des Gesetzentwurfes aus bet Beilage 58).
Landeshauptmann-Stellvertreter Baron Apfnltreni:
Wünscht jemand hiezu das Wort zu ergreifen? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Nachdem dies nicht der Fall ist, bitte ich um bte Abstimmung und ersuche die Herren, welche Titel und Eingang des Gesetzentwurfes aunchmen wollen, sitzen F bleiben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Titel und Eingang sind genehmigt.
Der Gesetzentwurf ist in zweiter Lesung angenommen.
XII'. seja dne 10 maja 1893. — XII. Sitzung am 10. Mai 1893.
313

Ich bitte nunmehr die dritte Lesung vorzunehmen und ersuche die Herren, welche den in zweiter Lesung votirten Gesetzentwurf in dritter Lesung annehmen wollen, sich zu erheben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Der Gesetzentwurf ist in dritter Lesung angenommen.
Ich eonstatire, dass bei Votirung der Änderung der Wahlordnung drei Viertel der Mitglieder des hohen Hauses anwesend waren und dass zwei Drittel für den Gesetzentwurf gestimmt haben.
Wir übergehen zum Punkt 16 der Tagesordnung, das ist:
16.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji posestnikov iz Malenc, Koprivnika in Za-meškega za uvrstitev poti med Kostanjevico in Zameškim med okrajne ceste.
16. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition der Insassen von Malenze, Koprivnik und Sameschko mit Einreihung des Weges zwischen Landstraß und Sameschko in die Kategorie der Bezirksstraßen.
Poročevalec dr. Papež:
Posestniki iz Malenc, Koprivnika in Zameškega so vložili prošnjo, da bi se pot med Kostanjevico in Zameškim uvrstila med okrajne ceste. Pot je občinska, dolga je 7 km, in navedeno je v prošnji, da, ako bi se popravila, bi bila dobra in močno ugajala zlasti onim, ki vozijo drva iz Krakovskega gozda. Drugega v prošnji ni navedeno, natančnejših podatkov manjka in akoravno spada v delokrog deželnega zbora, sklepati o takih stvareh, je vender potrebno, izročiti prošnjo deželnemu odboru, da preiskuje, kar treba, in posebno da poizveduje, v koliko so prizadete občine zmožne prenašati doklado, ki nastane, kakor hitro se uvrsti ta pot med okrajne ceste. Potem je treba sklepati v občinskih zastopih in o okrajno-cestnem odboru, in vsled tega predlaga upravni odsek:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Deželnemu odboru se izroči prošnja posestnikov iz Malenc, Koprivnika in Zameškega za uvrstitev občinske poti, katera prične na enem koncu ob severni strani Kostanjevice pri državni cesti in konča pri okrajni cesti poleg Zameškega, mej okrajne ceste, ter se naroča, da stori, kar je treba, za meritorno rešitev in naj o tem poroča v prihodnjem zasedanji deželnega zbora, oziroma stavi primerne predloge.»
fniibroljnuptinann-Stellucrtrctcr Koron Apfaltrcrn:
Die Herren haben den Antrag des Verwaltungsaus-schusses vernommen; wünscht jemand zu sprechen?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Nachdem dies nicht der Fall ist, bitte ich um die Abstimmung und ersuche die Herren, welche diesem Antrage v>e Zustimmung ertheilen, sich zu erheben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Der Antrag des Verwaltungsausschusses ist ange-noinmen und wir kommen zum Punkt 17 der Tagesordnung, das ist:
17.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji podobčine Lučne za izločitev iz občine Trate in ustanovitev samostojne občine.
17.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition der Untcrgemeiude Lutschna um Ausscheidung aus der Gemeinde Trata und Errichtung einer selbständigen Gemeinde.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
Visoki zbor! Podobčina Lučna selske občine Trata se je obrnila do visokega deželnega zbora s prošnjo, da bi se izločila iz občine Trata in ustanovila kot samostojna občina Lučna.
Prosilci navajajo, da ima. j o precej daleč do župana , še dalje do sodnije in okrajnega glavarstva in jih torej dotično pota mnogo zamude in troskov stanejo. Podobčina Lučna šteje 522 prebivalcev, kar mislijo, da je zadostno, da bi mogla ves občinski posel sama opravljati. Ali prošnji manjka vseh drugih podatkov, na katere bi se sploh mogel naslanjati načrt zakona in zaradi tega ne preostaje upravnemu odseku druzega, nego staviti oni nasvet, katerega o jednakih prošnjah stavlja in ki se glasi:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Prošnja podobčine Lučine izroča se deželnemu odboru z naročilom, da o tej stvari vse natančno preiskuje in potem poroča deželnemu zboru.»
Landeshauptmann-Stellvertreter Karon Apfattrerii:
Wünscht jemand zu dem soeben vernommenen Antrage des Verwaltungsausschusses zu sprechen?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Nachdem dies nicht der Fall ist, bitte ich um die Abstimmung und ersuche die Herren, welche dem Antrage zustimmen, sitzen zu bleiben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Der Antrag ist angenommen und wir übergehen zum Punkt 18 der Tagesordnung, nämlich:
18.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji podobčine Rakek za izločitev iz občine Planina in ustanovitev samostojne občine.
18. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition der Untergemeinde Rakek um Ausscheidung ans der Gemeinde Planina und Bildung einer selbständigen Gemeinde.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
Podobčina Rakek-Unec se je obrnila do visokega deželnega zbora s prošnjo, da bi se izločila iz občine Planina in ustanovila kot samostojna občina. V svoji
314
XII. seja dne 10. maja 1893. — XII. Sitzung am 10. ill ni 1893.
prošnji navaja, da so razmere od leta 1850. vse drugačne postale. Prej je podobčina Rakek z vasmi Ivanje Selo, Unec in Slivice štela le 1039 prebivalcev, do leta 1880., ko se je vršilo predzadnje ljudsko števi-ljenje, pa je naraslo prebivalstvo na 1820 duš. Dalje je v prošnji omenjeno, da ima župan navadno svoj sedež v Planini, kamor pa ljudje iz Rakeka o povodnjih po zimi ne morejo priti drugače, nego čez Postojno. Davka ima podobčina Rakek 4962 gld. 40 kr., prebivalcev po številjenji leta. 1880. pa 1820 in torej misli, da bi mogla izhajati kot smostojna občina. Ker pa prošnji manjka še mnogo stvari, na katere se mora naslanjati poročilo, katero bi sklepalo s posebnim zakonskim načrtom, torej upravni odsek ne more kaj druzega nasvetovati nego:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Prošnja podobčine Rakek-Unec izroča se deželnemu odboru v daljno obravnavo z naročilom, da o tem poroča v prihodnjem zasedanji.»
Landeshauptmann - Stellvertreter Saro» Apfaltrern:
Wünscht jemand zum Antrage des Verwaltungsausschusses zu sprechen?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Nachdem dies nicht der Fall ist, bitte ich tun die Abstimmung und ersuche die Herren, welche diesem Antrage zustimmen, sich zu erheben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Der Antrag ist angenommen.
19. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji podobčin Žilce, Osredek, Otave in drugih za izločitev iz Ložkega sodnega okraja in priklopite v Cerkniškemu sodnemu okraju. 19. Mündlicher Bericht des Verwaktungsausschusscs über die Petition der Untergemeindcii Schitze, Osredek, Otave und anderer um Ausscheidung ans dem Gerichtsbezirke ikaas und Zuweisung zu jenem von Zirkuitz.
Poročevalec Kersnik:
Visoki zbor! Podobčine Žilce; Osredek, Otave, Ravne, Jeršiče, Kranj če, Cajnarje, Kremenca in Štrukljeva Vas prosijo posredovanja, da bi se izločile iz Ložkega in priklopile Cerkniškemu sodnemu okraju. Izročile so te občine dobro utemeljeno prošnjo, iz katere je posebno razvideti, kako bistveno se bo spreobrnil položaj teh občin vsled ustanovitve Cerkniškega sodnega okraja. Istina je, da sedaj morejo gravitirati le proti Cerknici, ker je Lož preoddaljen. Upravni odsek je pa tudi sprevidel, da vprašanje - še ni povsem zrelo. Nekaj druzega bi bilo prej treba rešiti, vprašanje namreč glede izločitve teh občin iz Ložke samostojne občine. O tem vprašanji bode imel poizvedovati deželni odbor in poročati v prihodnjem zasedanji in zaradi tega predlaga upravni odsek:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Deželnemu odboru se naroča, glede izločitve pod-občin Žilce, Osredek, Otave, Ravne, Jerziše, Kranjce Cajnarje, Kremenca in Štrukljeva Vas iz sodnega okraja Ložkega in njihove priklopitvc sodnemu okraju Cerkniškemu stopiti z vlado v dogovor ter o svojem času o tem poročati.»
Landeshauptmann-Stellvertreter Saro» Apfaltrern:
Wünscht jemand zum Antrage des Verwaltungsms-schusses zu sprechen?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Nachdem dies nicht der Fall ist, bitte ich um die Abstimmung und ersuche die Herren, welche diesem Antrage zustimmen, sich zu erheben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Der Antrag ist angenommen.
20. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji kmetijske podružnice v Šent Jerneji za podporo za ustanovitev žrebetišča.
20. Mündlicher Bericht des VerwaituugsansschHs über die Petition der hub wirtschaftlichen Filiale in St. Bartljlmä um Subvention behufs Errichlliag eines Füllengartcus.
Poročevalec Lenarčič:
Visoki zbor! V imenu upravnega odseka mi je čast poročati o peticiji kmetske podružnice v Sent Jerneji za podporo za ustanovitev žrebetišča. Ker je prošnja jako temeljito in dobro sestavljena, usojal si jo bodem prečitati.
Glasi se (bere — liest):
«Visoki deželni zbor! V obče je znano, da seje na Dolenjskem povspela konjereja v nekaterih okrajih do prav znatne stopinje, in sicer toliko glede koli kosti, kolikor glede kakovosti. Veselje Dolenjca do konjereje je že staro, a v zadnjih letih ga je pa tudi sila privedla, da se je pričelvintenzivnejše pečati z živinorejo, osobito s konjerejo. Število plemenskih kobil narašča od leta do leta in se bode gotovo še pomnožilo, dasi konjereja na Dolenjskem žali bog ne donaša tistega dobička, ki bi ga morala dajati. Vzreja konj je jako draga, ona zahteva ne le veliko truda in časa, ampak tudi veliko žrtev, ki veliko stoje. Vsota, katero Dolenjec običajno dobi za svojega prodanega konja, največkrat niti ne krije vseh troškov, v obče pa nikakor ni primerna velikemu naporu, ki je potreben za vzgojo konja. Odstavljena žrebeta se prodajajo po 50 do 60 goldinarjev; eno- in dvoletne konje je zelo težko prodati , a trileten konj mora biti vže lep, da se dobi zanj 200 gld. Da dolenjski konji nimajo tolike vrednosti, je uzrok v dolenjskih razmerah, katerih je Dolenjec tudi sam nekoliko kriv, a le v toliko, v kolikor mu manjka pouka ter spodbuje, katere je žalibog
XII. seja dne 10. maja 1803. — XII. Sitzung am 10. Mai 1893.
315
malo vžival. Kri naših dolenjskih konj je vštev dobrih erarskih žrebcev vrlo zboljšana, da, skoz in skoz plemenita. Podlaga za vspešno konjerejo je tedaj tukaj, a neracionalna vzgoja, žali bog, preveč pokvari. Tej vzgoji so pa največ krive razmere. V pričetku dolenjske konjereje se na njeni dobiček tako veliko ni gledalo, ker je 'bil glavni dobiček vino, a sedaj je ta dohodek usahnil, kmetovalec je prisiljen intenzivnejše se pečati s poljedelstvom in živinorejo, česar nasledek je razdelitev pašnikov in njih obdelovanje. Pašniki so pa prvi pogoj izplačujoči se konjereji, teh Dolenjci v glavnih konjerejskih pokrajinah več nimajo, oni svoje konje največ vzrejajo v neprimernih hlevih in to naredi, da se vzreje malovredni konji, ki se težko prodajajo. Nakupovanje konj za c. in kr. vojno ter vsakoletne dirke v Sent Jarneju so pokazale, kaj je na Dolenjskem glede konjereje pred vsem potrebno ukreniti. Vdrti hrbti, slabi križi, debele ter nečiste noge, majhna sposobnost za akcijo itd., to so glavne napake dolenjskih konj, ki pa prav vse izvirajo edino le iz napačne izreje. To napačno vzrejo s poukom in izgledom odpraviti mora biti sedaj na Dolenjskem skrb interesujočih faktorjev, zato je uljudno in udano podpisana podružnica vzela to reč v roke ter je ukrenila ustanoviti v Sent Jarneji, ki je središče dolenjske konjereje, «žrebetih dvor», v katerem se bodo vzgajala odstavljena žrebeta od 1. marca do zadnjega oktobra izključno le na prostem in na način, ki je primeren konjski naravi. Ni dvoma, da se bodo dosegli najboljši uspehi in da bode našlo to podjetje vsled tega v vseh dolenjskih konjerejskih občinah s časom posnemanje. Mimogrede bodi omenjeno, da leži velik del uspehov ogerske konjereje v takih žrebetiščih, katere narediti so ogerske občine po posebnih naredbah prisiljene. Podpisana podružnica se je pa poprijela tega velevažnega in neobhodno potrebnega podjetja le v nadi, da dobi tudi potrebno podporo. Konjegejski odsek e. kr. kmetijske družbe je obljubil podpirati jo in ji je že izposloval od c. kr. kmetijskega ministerstva letne podpore 300 gld. in tudi veleslavna kranjska hranilnica ji je obljubila podpore, kakor hitro bo to storilo rnini-sterstvo in visoki deželni zastop. Prvo je dotično prošnjo sedaj rešilo, a s pričujočo prošnjo obrača se pa udano podpisana podružnica do visokega deželnega zastopa za primerno podporo k ustanovitvi napominanega žre-betišča, ki bode postalo za dolenjsko konjerejo naj-rečjega pomena. Kakor hitro bodo vse predpriprave zvršene, vzela bode podružnica tik Sentjarnejske vasi večji prostor v najem, ki se bode ogradil, obdelal kakor angleška žrebetna paša, razdelil in priredil sploh za žrebetih dvor. Postaviti bode seveda potreben, zračen, lahek hlev za varstvo žrebet v vročini ter hudem dežju ter napraviti napajališče. Vse to bode podružnico veliko stalo, ona bode v ta namen vse dohodke porabila, dobila bo podpore od občine, od konj erej sitega odseka, otl hranilnice ter od države, a še ji bode veliko man-‘vho, zlasti za ustanovitvene troske. Iz tega vzroka prosi uljudno podpisana podružnica kar naj toplejši mogoče visoki deželni zbor naj izdatnejše podpore. Visoki deželni zbor je dovolil za Gorenjsko, t. j. težko konjerejo, v lanskem svojem zasedanji 1000 gld., dasi gorenjska-konjereja ni na slabem stališči, kajti Gorenjci pri veliko
manjših vzgojevalnih troških, pri manjšem trudu, ki se ga ima za vzgojo ordinarnega pinegavskega konja, prodajajo svoje konje za tako visoke cene, kakoršnih se na Dolenjskem v obče nimamo nadejati in kako rš n e bi na Dolenjskem naredile konjerejo za najdobičko-nosnejšo panogo kmetijstva. V očigled veliki važnosti, katero ima konjereja na Dolenjskem v obče, posebno pa sedaj, ko je glavni vir dohodkov, t. j. vinoreja, uničena, izvoli naj visoki deželni zbor to nujno prošnjo uslišati ter dovoliti na korist jako obširni dolenjski konjereji vsoto 1500 gld. podpisani podružnici, kot prispevek k ustanovnim troskom «žrebetnega dvora» v Sent Jarneji. Konečno se omenja, da bo to žrebetišče jako veliko ter da se bodo vanj vzprejemala žrebeta z ozirom na prostor, ki bode na razpolaganje, iz vse Dolenjske, seveda le od tistih konjerejcev, ki se bodo zavezali izpolniti vse pogoje, zlasti vzrejati žrebeta tudi v zimskih mesecih v takih hlevih, ki so primerni i. t. d.
Podružnica c. kr. kmetijske družbe v Sent Jarneji dne 24. aprila 1893.»
Velika napaka je to, da se konji izrejajo večinoma po hlevih, in naravna posledica tega je, da postanejo sedi jati. Vsled tega, ker vedno vzdigujejo glave, da dosežejo krmo v jaslih, udere se jim križ. To je napaka, napaka pa je tudi, da konji nimajo prilike, vež-bati ude, in vsled tega noge ne dobijo tiste čvrstosti, katera je zlasti konjem lahkega plemena potrebna. Tem napakam hoče kmetijska podružnica v okom priti, kajti v Sent Jarneji je konjereja najbolj razvita. Tam so prišli na to, kje je prav za prav hiba pri dolenjski konjereji, in vsled tega je kmetijska podružnica sklenila, da napravi žrebetih dvor, to se pravi, nek prostor, zagrajen z dvojno ograjo in v prostoru samem lahek hlev, v katerega se ob slabem vremenu in po noči konji morejo zatekati. Prostor meri okoli pet oralov. Skupna daljava ograje znaša 1500 m. Kmetijska podružnica, oziroma konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe, obrnil se je že bil na visoko ministerstvo v ta namen, da bi se dobila državna podpora za napravo žrebeti šča, ali ministerstvo se je izreklo, da za napravo ne da ni kake podpore, pač pa da je pripravljeno sub-vencijotirati že obstoječi žrebetih dvor. Zato je ministerstvo dovolilo 300 gld. letne podpore, kadar bode delo dovršeno. Kmetijska podružnica v Sent Jarneji nima sredstev, s katerimi bi mogla napraviti stavbo, zlasti bi tega ne mogla storiti v kratkem času. Obrnila se je torej do visokega deželnega zbora za podporo, zlasti pa tudi zato, ker se je obrnila tudi na kranjsko hranilnico, katera jej bode podporo dovolila, alt o bode tudi dežela prispevala s primernim doneskom.
Gospodarski odsek je uvkževal vse razloge in je videl, da je podpora iz deželnega zaklada neobhodno potrebna, alco se hoče v kratkem času priti do primernega žrebetišča; vsled tega usojam si staviti sledeči predlog:
Visoki deželni zbor naj sklene :
«Podružnici c. kr. kmetijske družbe v Sent Jarneji dovoli se za zgraditev stavb na žrebetišči podpora 1000 gld. iz deželnega zaklada».
316
XII. seja dne 10. maja 1893. — XII. Sitzung mn 10. Mm 1893.
Landeshauptmann-Stellvertreter Barv» Apfaltrern:
Wünscht jemand über diesen Gegenstand zu sprechen? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Nachdem dies nicht der Fall ist, bitte ich um die Abstimmung und ersuche die Herren, welche diesem Antrage zustimmen, sich zu erheben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Der Antrag ist angenommen.
Wir kommen nunmehr für heute zum letzten Gegenstände der Berathung, nämlich:
21. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji Valentina Prevca v Kranji za postavno pomoč proti poškodbam vsled jezov v Kokri.
21. Mündlicher Bericht des Verwaltimgsansschusses über die Petition des Valentin Prevc in Krain-bnrg um gesetzliche Abhilfe gegen die durch die Wasserwehren im Kankerflnsse verursachten Schäden.
Berichterstatter Ritter von Langer:
Es liegt vor ein Gesuch des Valentin Prevc in Krain-burg um Abhilfe gegen die durch die Wasserwehren im Kankerflusse verursachten Schäden. Der Thatbestand ist folgender:
Ein gewisser Thomas Pavsler hat seinerzeit an die
k.	k. Bezirkshauptmannschaft in Krainburg ein Gesuch um die Bewilligung zur Errichtung eines neuen Wehres unterhalb eines im Kankerflusse bereits bestehenden gerichtet. Diesem Gesuche wurde unter der Bedingung stattgegeben, dass das neue Wehr 200 m unterhalb des bereits bestehenden alten Wehres in einer Höhe errichtet werde, dass die Krone des neuen Wehres 0'40 m tiefer liegen soll, als jene des alten Wehres, und dass Pavsler den ungefähr 100 m oberhalb des alten Wehres, nahe am linken Ufer im Flussbette liegenden Felsblock auf seine Kosten abzusprengen habe, alles dies binnen drei Monaten von der erhaltenen Bewilligung
ab.	Auf der rechten Seite des Flusses oberhalb des alten Wehres befindet sich ein Garten, welcher der Frau Marie Preve gehört. Nun kam ein Hochwasser, welches diesen Garten beschädigt hat. Herr Preve war der Ansicht, dass die Beschädigung dadurch entstanden ist, dass Pavšler den oberhalb im Flusse befindlichen Felsblock nicht abgesprengt hat. Er machte an die k. k. Bezirkshauptmannschaft eine Anzeige und diese schickte einen Sachverständigen hinaus, welcher constatirte, dass sich Pavsler gegen die Bestimmung des § 48 des Wassergesetzes zwar vergangen habe, indem er nicht binnen drei Monaten den Felsen abgesprengt hatte, dass aber die Nichtabsprengung nicht als Ursache angesehen werden könne, dass der Garten des Herrn Preve beschädigt worden ist. Preve recurrirte dagegen an die Landesregierung ; diese aber bestätigte das erstinstanzliche Erkenntnis, worauf sich Prevc an das k. k. Ackerbauministerium wendete, welches wieder das Erkenntnis der Landesregierung und der Bezirkshauptmannschaft bestätigte. Nun wendete sich Preve an den Verwaltungsgerichtshof, dieser aber bestätigte alle früheren Erkenntnisse. (Veselost. — Heiterkeit.)
Herr Preve hat sich aber in der Begründung feiner Beschwerden zu sehr erhitzt und über den sachverständigen Ingenieur Bemerkungen gemacht, welche die k. k. Landesregierung veranlassten, die k. k. Bezirkshauptmannschaft z„ beauftragen, gegen Herrn Preve disciplinariter vorzugehen. Die k. k. Bezirkshauptmannschaft verürtheilte infolge dessen Herrn Preve zu drei Tagen Arrest. Dagegen recurrirte Herr Preve wieder an die Landesregierung, aber in einer derartigen Weise, dass der betreffende Ingenieur sich veranlasst fühlte, gegen Herrn Preve die Ehrenbeleidigungsklage zu überreichen, über welche zu verhandeln das k. k. Bezirksgericht in Laibach delegirt wurde. Das k. k. Bezirksgericht in Laibach verürtheilte Herrn Preve zu einer Geldstrafe von 50 fl. Herr Preve recurrirte dagegen an das k. f. Landesgericht, dieses aber bestätigte das erstrichterliche Urtheil, und nun erhebt er sich gar zur Würde eines Generalprocnrators und verlangt die Nichtigkeitserklärung zur Wahrung des Gesetzes. (Veselost. — Heiterkeit.)
Das k. k. Landesgericht hat dieses Begehren abgelehnt. Jetzt richtet Herr Preve an den hohen Landtag ein ähnliches Gesuch, jedenfalls von der Meinung ausgehend, der Landtag sei eine vierte oder fünfte Instanz (veselost -Heiterkeit), welche berufen ist, alle erwähnten Erkenntnisse und Urtheile aufzuheben und ihm zur Schadloshaltung zu verhelfen.
Ich glaube, dass, wenn in einer Sache vier politische und drei Gerichtsinstanzen in gleichem Sinne sich ausgesprochen haben, man zur Annahme berechtiget sein kann, dass bellt Manne nicht unrecht geschehen ist; außerdem halte ich den hohen Landtag nicht für befugt, in einer Angelegenheit, welche im ordentlichen Jnstanzenzuge ihre Erledigung gefunden hat, als letzte Instanz nochmals zu interveniren, weshalb ich im Namen des Verwaltungsausschusses den Antrag stelle:
Der hohe Landtag wolle beschließen:
«Über das Gesuch des Valentin Preve vom 2. Mai 1893 wird zur Tagesordnung übergegangen.»
Landeshauptmann-Stellvertreter Baron Apfaltreni:
Die Herren haben den Antrag des Verwaltnngs-ausschusses vernommen; wünscht jemand hiezu das Wort zu ergreifen?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Nachdem dies nicht der Fall ist, bitte ich um die Abstimmung und ersuche die Herren, welche diesem Antrage beistimmen, sich zu erheben. '
(Obvelja. — Angenommen.)
Nachdem ich genöthiget bin, Punkt 22 der Tagesordnung von derselben abzusetzen, da die Berathung über diese Gegenstände wider Vermuthen nicht vollständig erfolgt ist, sin^ wir am Ende der Tagesordnung angelangt, um ich bin "ln der Lage, den Herren bekanntzugeben, dass der Herr Landeshauptmann gewünscht hat, dass die nächste Sitzung am Freitag um 10 Uhr stattfinden möge.
Poslanec ces. svetnik Murnik:
Prosim besede! Poročilo deželnega odbora glecb prepustitve v posesti dežele se nahajajočih glavinsKiH delnic lokalne železnice Ljubljana - Kamnik vladi po
XII. seja dne 10. maja 1893. — XII. Sitzung am 10. Mai 1893.
317
ceni 50 odstotkov nominalnega zneska, je še v tisku. Ker se bode to poročilo danes izročilo častitim gospodom poslancem, nasvetoval bi, da bi se že sedaj sklenilo, da se odda finančnemu odseku, in sicer zaradi tega, da se obravnava skrajša, kajti sicer bi prišlo do prvega branja šele v petek in bi se stvar v odseku težko do sobote rešila, med tem, ko se bode to lahko zgodilo, če se poročilo že danes izroči finančnemu odseku v pretresovanje.
Landeshauptmann-Stellvertreter Karon Apfaltrcrn:
Ser Antrag des Herrn Abgeordneten Murnik geht dahin, dass der Bericht der Laudesausschusses, betreffend die Ueberlassung der int Besitze des Landes befindlichen gtammactien der Steiner-Bahn an die Regierung um 50% des Nominalbetrages, dem Finanzausschüsse zugetviesen werden soll, welcher darüber in einer der nächsten Sitzungen Bericht zu erstatten hat.
Ich ersuche jene Herren, welche damit einverstanden sind, sitzen zu bleiben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Poslanec ces. svetnik Murnik:
Prosim besede! Pri konci zasedanja smo že, ali še vedno nam dohajajo prošnje. Ker smemo pričakovati, da se bo to godilo do zadnjega dne, tako da ne bi
mogli do konca priti z zborovanjem, ako bi jih vse hoteli rešiti; nasvetoval bi, da visoki zbor sklene, naj se vse prošnje, katere bi se odslej še vložile pri deželnem zboru, izročile deželnemu odboru v rešitev.
Landeshauptmann-Stellvertreter Karon Apfaltrcrn:
Der Antrag geht dahin, dass weiter einlaufende Petitionen dem Landesausschusse zur Erledigung zugewiesen werden sollen. Ich ersuche die Herren, welche damit einverstanden sind, sich zu erheben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Die nächste Sitzung findet am Freitag den 12. Mai um 10 Uhr vormittags statt.
Ich bin nunmehr in der Lage, die nächste Tagesordnung festzustellen, und zwar gelangen gemäß § 16 der Geschäftsordnung zunächst jene Punkte an die Reihe, welche von der heutigen Tagesordnung abgesetzt worden sind, also Punkt 4, 5 und 22, das ist:
(Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung.)
Weiters habe ich mitzutheilen, dass der Finanzausschuss am Freitag um % 10 Uhr, der Rechenschaftsberichtsausschuss aber heute abermals um 6 Uhr Sitzung halten.
Ich erkläre die Sitzung für geschlossen.
Konec seje ob 2. uri 15 minut popoldne. — Schluss der Sitzung um 2 Uhr 15 Minuten nachmittags.
Založil kranjski deželni odbor.
Tiskala pl. Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani.