CELJSKI TEDNIK
Celje, 26. oktobra
Leto XII. štev. 42
GLASILO SOCUUSnCNE ZTKU
D«X>YNEGA LJUDSTVI
OKRAJA CajE
CX)fX>VORNI URE3)NIK
TONE MA5LO
LIST IZDAJA IN TISKA
ČASOPISNO PODJETJE
>C«LJSKI TISK«
ETODU 20 DIN
V VERI IN
HOTENJU
Ko je pred sedemnajstimi leti
po strahoviti svetovni moriji bila
ustanovljena Organizacija združe-
nih narodov, je človeštvo verovalo
» cilje in naloge te organizacije
«4 občuvanje miru, za pravice člo-
veka, njegovo dostojanstvo, za
enakopravnost narodov, spola, za
enakost velikih in malih.
yRešiti bodoča pokolenja vojnih
strahot, zagotoviti pogoje za ohra-
nitev pravic in spoštovanja obvez-
nosti, preiti od zakonov džungle
k sistematičnemu sodelovanju in
truditi se za družbeni razvoj in
izboljšanje življenjskih pogojev v
oečji svobodi.< To so besede, ki so
imele pred sedemnajstimi leti na
dan 24. oktobra prav tak pomen
tn veljavo, kot jo imajo danes.
Pravzaprav je njihov značaj da-
nes še večji, saj z vsakim dnem
raste nujnost uresničitve teh na-
log.
Zadnje leto svetu ni prineslo
ohrabrujočih izboljšanj v medna-
rodnem političnem in gospodar-
skem življenju. Svet živi pod grož-
njo jedrskih eksplozij in v senci
neuspehov pri razgovorih o razo-
rožitvi. Mednarodno ekonomsko
sodelovanje hromijo blokovske go-
spodarske integracije, ki poveču-
jejo usoden prepad med razvitimi
in nerazvitimi deželami, prepad
med antagonizmom Vzhoda in Za-
hoda. In prav v dneh okoli dneva
Združenih narodov se miroljubno
človeštvo srečuje z nerazumljivo
zaostritvijo med velikimi silami
ob kubanskem vprašanju.
Čas, v katerem letos proslav-
ljamo dan Združenih narodov, ni
rožnat, toda hkrati tudi ne tako
brezupen, da bi opadal naš opti-
mizem. Ravno aktivno hotenje mi-
roljubnih sil na letošnjem zaseda-
nju OZN vzbuja upanje in pri tej
miroljubni akciji sodeluje tudi na-
ša delegacija ob podpori vseh ju-
goslovanskih ljudstev.
Tudi danes, kot pred sedemnaj-
stimi leti, čvrsto verujemo v po-
slanstvo OZN za dobrobit, za mir
in razvoj sveta. Vendar zgolj ni
dovolj, če bi ne bilo tudi tvornega
hotenja. Ni dovolj da smo proti
zlu, moramo ga uspešno odstra-
njevati. Pri tem lahko in moramo
sodelovati vsi kjerkoli že deluje-
mo kot člani človeške skupnosti
z dobrim delom, poštenimi odnosi
in visoko zavestjo odgovornosti
pred sedanjo in bodočimi genera-
tijami.	Kr.
Pri kraju temeljitih priprav
za uspešno tolmačenje
temeljnih dokumentov
Ce bi merili aktivnost v zvezi
z razpravo in tolmaCenjem pred-
osnutka nove ustave v našem
okraju na osnovi števila že oprav-
ljenih množičnih sestankov, po-
tem bi utegnili pomisliti, da smo
v zaostanku. Vendar to ni res, ker
tej nalogi pač ne smemo pristopiti
niti s trohico kampanjščine in
preživelega aktivizma. Važnost ra-
zumevanja predosnutka in aktiv-
no sodelovanje vseh delovnih lju-
di, vseh državljanov, je tolikšna,
da bi bilo tako početje ravno v
nasprotju z namenom in smotrom
te akcije.
Čeravno so v mnogih kolekti-
vih, pa tudi na posameznih te-
renih obravnavali osnutek usta-
ve, smo v celjskem okraju prav-
zaprav na koncu priprav za širo-
ko akcijo, ki se bo pričela po
sprejetju predosnutka republiške
ustave in po seznanitvi z glavni-
mi točkami občinskih statutov.
Zakaj bomo šli v širino po ome-
njenem času? Odgovor je pre-
prost.
Prvič bi ne bilo prav, niti iz-
vedljivo sklicevati povsod sestan-
ke in organizirati razprave o vsa-
kem izmed teh važnih temeljnih
dokumentov, ki pa se medseboj-
no dopolnjujejo in zlasti v občin-
skih statutih odnose močno kon-
kretizirajo. Na marsikatera vpra-
šanja v zvezi s predosnutkom no-
ve zvezne Ustave bo lažje kon-
kretizirati ob republiškem pred-
osnutku in ob osnutku občinske-
ga statuta.
Drugi razlog je v tem, da je se-
stav poslušalcev na predavanjih
in v razpravi na različnem nivo-
ju in da je ta heterogenost toliko
večja v primerjavi med posamez-
nimi kraji, naselji, pa tudi kolek-
tivi, ustanovami itd. Zato so pri-
prave terjale več časa, da bi ob-
činski aktivi za tolmačenje in vo-
denje razprav mogli obiti nevar-
nost stereotipnosti. Ti tovariši bo-
do morali naposled biti priprav-
ljeni odgovarjati na čisto kon-
kretna vprašanja, zato se morajo
s problemi in težnjami, ki pre-
vladujejo na posameznih področ-
jih in v okoliških, podrobno spo-
znati.
V tej akciji ne pričakujemo sa-
mo to, da se bodo naši občani v
čim večjem številu spoznali z no-
vo temeljno listino. Več ko bo
konkretnega sodelovanja, kon-
kretnih predlogov in pripomb, to-
liko bolje bo akcija uspela. Pre-
velika ihtavost pa bi prej odvrni-
la tok poteka od tega poglavitne-
ga namena. Zlasti si čim več raz-
prav in poglobljenih obravnav
želimo v vrstah strokovnih dru-
štev kot so pravniki, ekonomisti.
socialni delavci, prosvetni in
zdravstveni delavci, tehniška in
tiligenca, kmetijski strokovnjaki
itd. V razpravi naj bi državljani
ne razpravljali zgolj kot posamez-
niki, temveč predvsem kot člani
kolektivov, kot pripadniki dolo-
čenih plasti, strokovne usmerje-
nosti, družbenega interesa itd.
V posameznih občinah se je
pripravilo za pomoč pri tej važni
nalogi od 20 do 45 tovarišev, v
okraju pa preko 200. Vsi ti tova-
riši so morali in bodo še morali
temeljito študirati materiale, zla-
sti pa se seznanjati s konkretnimi
prilikami terena, kolektiva in sku-
pine kamor bodo šli pojasnjevat
in vodit razprave. Tam, kjer so
o predosnutku zvezne ustave že
razpravljali, bodo neogibno še
morali govoriti tudi o republi-
škem predosnutku ustave in o
osnutkih občinskih statutov, ki so
po naših informacijah v vseh ob-
činah že izdelani.
Po vsem tem lahko trdimo, da
se prava široka akcija okoli raz-
prav in seznanjanja s temeljnimi
dokumenti šele začenja in da bo-
mo v naslednjih treh mesecih
imeli v tem pogledu izredno raz-
giban teren. Treba bo storiti mno-
go, se močno zavzeti, da bodo
nove temeljne listine za pospešen
razvoi naše socialistične družbe
osvojil vsi naši ljudje, da za ni-
kogar ne bo neznana ali celo
mrtva črka na papirju.
c. k.
Dan mrtvih
Spet se bomo poklonili
spominu mrtvih, pred ,citt
spominu žrtev fašizma —
najgrozovitejšega grobarja v
zgodovini človeštva. PokL»-
nili se bomo junak om, Li f^r
za bodočnost delov u ^a ljud
stva položili najvišjo c:-^^o —
svoja življenja. Sporne. »Iki
nad posmrtnimi ostanki o-
svobodilnega boja in ljudske
revolucije niso zgolj manifC'
stativni zunanji izraz naše
globoke hvaležnosti in zave-
sti neizmernega dolga. Spo-
meniki na grobiščih so tudi
opomin, so spodbuda vsem
nam, da se vselej in povsod
zavedamo naših nalog. Opo-
zarjajo nas, da oddolžitev do
žrtve za tako svetle ideje in
cilje padlih junakov ne mo-
re biti nikoli izpolnjena.
Osemnajst let je preteklo
od dni, ko so prenehali pada-
ti borci za novi svet, ko je
prenehala teči kri po zemlji
tako ljubljene domovine. V
osemnajstih letih je zrasla
nova generacija, ki bo jutri
dedič vsega, kar je zraslo na
žrtvah vojne in povojnih na-
porov. Naj bo dan mrtvih
posvečen poglabljanju in
utrjevanju zavesti o visoki
ceni za našo svobodo in na-
predek med mladino, posve-
čen naj bo razmišljanju o
veliki vrednosti pridobitev
naše borbe in miru.
Konference Zveze
komunistov
vobčinsh
OH srede so v celjskem oTcraju
v teku konference občinskih ko-
miteiev Zve'ze komunistov. S tem
podaiaio občinski komiteji ZKS
obračnne svojega dela v zadnjih
dveh letih in sestavljajo načrte
o bodočih nalogah in delu Zveze
komunistov. Letošnje konference
bodo brez dvoma vsebinsko zelo
bogate in plodne, saj bodo na
njih delegati razpravljali o zelo
perečih problemih, ki so jih na-
kazali ipismo IK CK ZKJ. govor
maršala Tita v Splitu in IV. ple-
num CK ZKJ. Številne politične
akcije in trajne naloge, za katere
je Zveza komunistov nosila polno
odgovornost, bodo na teh konfe-
rencah kritično in analitično ob-
ravnavane, na osnovi izkušenj pa
podana možnost za nadaljnjo
programsko politiko komunistov
pri konkretnih nalogah na vseh
področiih našega družbenega
življenja.
Konference so hkrati tudi vo-
lilne konference in bodo ob tej
priliki izbrani novi ljudje v ob-
činske komiteje. V vseh občinah
so o kandidatih za nove člane ko-
mitejev razipravljali v vseh več-
jih osnovnih organizacijah. V no-
ve komiteje bodo predvidoma iz-
voljeni predvsem mlajši, moralno
neoporečni komunisti ter v naj-
večji meni iz vrst neposrednih
proizvajalcev.
Občinske konference ZK bodo
zaiključene v prvih dneh meseca
novembra. V šentjurski občini je
bila v sredo, v Žalcu in Mozirju
bo v soboto 27. oktobra, v La-
šikem 30. oktobra, v Slovenskih
Konjicah in Šmarju 3. novembra,
v Šoštanju 5., v Celju pa 10. no-
vembra.
AVGUST  NAJUSPEŠNEJŠI
MESEC LETA
Po podatkih o gibanju proiz-
 3dnje, s katerimi razpolaga o-
krajni zavod za gospodarsko pla-
niranje in statisitiko, se je do-
slej izkazal avgust kot najuspeš-
nejši mesec v letošnjem letu. V
tem mesecu je bil plan prvikrat
presežen za 0,5 %. Tudi primer-
java s proizvodnostjo v istem
mesecu preteklega leta je zelo
ugodna, saj je v tem mesecu letos
proizvodnja za 14,9 % večja kot
lani.
Do konca avgusta je bil plan
proizvodnje dosežen z 96,1 %. To
se pravi, da smo v okraju bili v
avgustu še vedno za 3,9 % pod
predvidevanji za dobo osmih me-
secev. V odnosu na proizvodne
dosežke v lanskem letu je za
enako obdobje letos (proizvodnja
večja za 9.4 %.
Postavljene zadolžitve presega-
jo naslednje industrijske stroke:
Proizvodnja električne energije,
črna in barvasta metalurgija, ke-
mična, lesna, živilsika ter grafič-
na industrija. Ostale panoge so
pod planom, zlasti pa industrija
gradbenega materiala, usnjarska
industrija in industrija nekoria.
Plan izvoza je bil do konca
avgusta v okraju dosežen z 67,5
odstotka, če bi ostalo pri prvot-
nih zadolžitvah. Ker pa so pod-
jetja v siporazumu z gospodarsko
zbornico obveznosti do izvoza po-
večala, se odstotek doseženega
izvoza zmanjša na 64,4 %• Pri iz-
vozu dosegajo najboljše uspehe
lesna, usnjarska in nekovinska
industrija.
PRENOS
REZERVNEGA
SKLADA
Na zadnji seji okraja je bil po-
trjen zaključni račun rezervnega
sklada za leto 1961. Dohodki so
znašali 8,473.470 dinarjev, izdatki
pa 1.724.600 dinarjev. Ostanek v
znesku 6,748.870 dinarjev je bil
presešen kot dohodek v rezervni
sklad za okraj v letu 1962.
VARČEVANJE
EKONOMSKA
NUJNOST
Zadnji dan oktobra praznuje-
mo tudi pri nas mednarodni dan
varčevanja. Za nas je ta praznik
sunbol ne samo denarnega var-
čevanja, temveč varčevanja na
sploh. Varčevanje ima velik po-
men za izgradnjo socializma, to
je za boljšo in srečnejšo prihod-
nost naših narodov. Denar, ki se
ibere z varčevanjem, se porabi
v našem gospodarstvu, se vlaga
la gradnjo tovarn, cest, šol, bol-
nišnic, kulturnih in drugih usta-
nov. Prihranjeni denar pa ima
seveda svoj pomen tudi za vlaga-
telja samega, saj ga varuje pred
najrazličnejšimi nevšečnosti, za-
dregami itd. Ljudska oblast je
varčevanju posvetila posebno
skrb; država jamči za vloge; de-
narni zavodi pa dajejo zanje
strežne obresti.
Potreba po varčevanju je sta-
ra, saj je narava sama silila člen
reka, da se je naučil varčevati.
Varčevanje je tako povezano s
človekom, da mora biti sleherne-
mu prav takšna potreba, kot de-
lo. Kdor varčuje ne razsipa; kdor
varčuje ni skopuh, ampak razu-
men in dobro vzgojen človek.
Skopuhu je denar vse, varčnemu
človeku pa le sredstvo za dobro,
zmerno življenje.
Razvoj varčevanja je tesno po-
vezan s kulturno stopnjo ^sa-
meznika in ljudstva. Pa tudi ob-
ratno. Kajti, varčen človek mora
biti delaven, mora znati prema-
govati negativne vplive po^ tre-
nutnem nepotrebnem trošenju
denarja, mora skrbeti za sebe in
svojo družino.
Pri nas, v socialistični družbeni
areditvi, bi morali vzgoji varče-
'^anja posvetiti dosti več pozor-
nosti. Znano je namreč dejstvo,
da tisti, ki ne zna varčevati s svo-
jo imovino, ne zna najbolje rav-
nati z družbeno lastnino.
Ekonomske prednosti in koristi
varčevanja so v socialistični
družbeni ureditvi najrazličnejše
in številčne. Z odvajanjem dolo-
čenega dela trenutnih dohodkov,
se človek zavaruje pred morebit-
nimi nepredvidenimi dogodki in
nesrečami v življenju. Koristi
varčevanja se kažejo tudi v se-
danjem času. Človek, ki razpo-
laga z določeno vsoto prihranje-
nega denarja, je močnejši in bolj
neodvisen od raznih sprememb
na tržišču, katerih pri nas, na ža-
lost, še vedno ne manjka. Razen
tega se človek, ki varčuje, izogi-
ba najrazličnejših oblik prisilne-
ga varčevanja, to je zadolževa-
nja, posojil, kupovanja na po-
trošniški kredit itd. S tem ko lah-
ko naša skupnost uporablja pri-
hranjena sredstva za hitrejše iz-
polnjevanje nalog družbenega
načrta, pa lahko trdimo še to, da
varčevanje povečuje tudi druž-
beni standard.
Denarno varčevanje je lepo
razširjeno v celjskem okraju.
Zadnji dan septembra letošnjega
leta je beležila celjska Komunal-
na banka s podružnicami in sku-
paj s Celjsko mestno hranilnico
nad 1 milijardo 750 milijonov
dinarjev hranilnih vlog. Število
vlagateljev pa je znašalo skoraj
35.000. Ce bi k tem številkam do-
dali še one, ki so značilne za Ko-
munalno banko v Šoštanju ter za
uspehe, s katerimi se ponašajo
hranilni odseki pri kmetijskih
zadrugah, potem bi znesek hra-
nilnih vlog v našem okraju moč-
no presegel številko dveh mili-
jard. To pa je uspeh, ki kaže, da
je denarno varčevanje pri našem
človeku udomačeno, da lahko
vsaj v tem primeru govorimo o
skrbnih gospodarjih in preudar-
nih ljudeh.
ZAČETEK POLITIČNE SOLE
v Celju
v ponedeljek popoldan je bila
na IV. osnovni šoli v Celju
skromna svečanost ob začetku
gouka na občinsiki politični šoli.
večanosti se je poleg slušateljev
petih oddelkov udeležilo tudi
precej predstavnikov političnih
in oblastnih forumov. O pomenu
in nalogah šole, predvsem o nuj-
nosti političnega izobraževanja je
na tem [)rvera sestanku letošnjih
slušateljev sipregovoril sekretar
občinskega komiteja ZKS tov.
Divjak. Med drugim je dejal, da
je za vse slušatelje v času traja-
nja šole edina in glavna dolžnost
temeljito učenje ter aktivno so-
delovanje pri izvedbi programa
te šole.
Kot smo že pisali ima letošnja
politična šola v Celju pet specia-
liziranih oddelkov. Vsi ti oddelki
bodo v tem tednu imeli prva pre-
davanja. V prvi etapi bodo slu-
šatelji poslušali predavanja, ki
bodo letos bolj kot vsa leta do-
slej posvečena gos^darskiim, po-
litičnim in družb jnim problemom
v celjski komuni. V drugem delu
bodo slušatelji, razdeljeni v time,
aktivno sodelovali v učnem pro-
gramu z raziskovalnim delom na
različnih problemskih področjik
življenja v občini. S temi anali-
zami bodo v tretjem delu nasto-
pili pred celotnimi oddelki.
Tako positaja politična šola v
Celju ne samo .politično izobra-
ževalno telo, temveč hkrati ob
veliki aktivnosti slušateljev tudi
analitični organ za politične in
gospodarske organizacije v celj-
ski komuni. V petih oddelkih je
letos vpisanih 125 slušateljev —
torej sikoraj dvakrat toliko kot
v prejšnjih letih.
NOV GASILSKI DOM
V ZRECAH
V nedeljo bo industrijsko ga-
sils'ko društvo v Zrečah odprla
nov gasilsiki dom. Začetek grad-
nje tega doma sega več let nazaj.
Sredstva zanj so v veliki meri
prispevala podjetja v Zrečah;
medtem ko je okoli dva milijona
dal ljudski odbor konjiške obči-
ne, so dobršen del nestrokovnih
opravil izvršili člani gasilskega
društva.
KONFERENCA O TURIZMU
IN GOSTINSTVU V G.Gradu
Preteklo soboto je predsednik
občine Mozirje inž. Slavko Kor-
ber sklical v Gornjem gradu tu-
ristično konferenco, ki so se je
udeležili poleg predstavnikov tu-
rističnega društva še predstavni,
ki občine, občinskih političnih
organizacij, nadalje predsednik
okrajne gospodarske zbornice
tov. Franjo Uibej, podpredsednik
te zbornice tov. Vitez in drugi.
Na konferenci so obravnavali
pereče probleme turističnega go-
spodarstva v tej občini, pred-
vsem pa vprašanje gostinstva,
prometnih zvez in objektov. Ra-
zumljivo je, da je bilo najveA
govora o modernizaciji ceste T
Logarsko dolino od Rečice nsr
prej. Konferenca je dala turizmu
v Gornji Savinjski dolini pravo
težo kot /poglavitni gospodara^ki
panogi, ki pa je bila v preteklo-
sti precej zapostavljena.
SIMBOL JESENI
Spet je tu prava jesen. Hlad pritiska vse bolj, megla ob jutrib pre-
kriva doline. Med drugimi znaki prave jeseni so stojnice, ki jih
ovija dim in vonj po pečenem kostanju. Ogenj, nad katerim pokajo
kostanji, nas opozarja, da bomo monii kmalu zakuriti tudi peči
v stanovanjih.
Padavine pričakujemo okrog
30. oktobra in okrog 3. novembra.
V ostalem suho oz. lepo vreme.
Dr. V. M.
2
CELJSKI TEDNIK STEV. 42. — 26. oktobra 1962	a
POGLED PO SVETU
Naj še tako iščemo opore za
optimistično presojo položaja in
tajimo znamenja vojne psihoze,
se nam ta vendarle vriva pred
oči in noče splahneti kakor blazni
prividi ali izmišljene pošasti ob
jutranji zori. Sovjetski minister
Gromko je o tej psihozi odprto
govoril, češ da nastaja iz stere-
otipne zahodne trditve, ki straši
v svetovni zgodovini že več kot
40 let, da je namreč komunizem
glavni vzrok mednarodne nape-
tosti. Zahod neprestano poziva
na boj proti idejam komunizma,
namesto da bi iskal mirno reši-
tev.
Zal ta vojna psihoza ni samo
stvar ideološkega boja, nož, ki se
bliska naperjen, ima svojo tvarno
podobo, na priliko, v zahodno-
nemškem proračunu »-radikalne
militarizacije«, kakor to imenu-
jejo. Eno tretjino vseh sredstev
uporablja Zahodna Nemčija za
oborožitev, kar je jasen dokaz,
da vodi revanšistično politiko, da
ne prizna sedanjih mej, da gre
zoper žrtve Hitlerjeve roparske
vojne z zloglasno Hallsteinovo
doktrino in z njo skuša z gospo-
darsko ofenzivo uresničevati svo-
je nedemokratične, mednarodne-
mu miru nevarne cilje. Ce po-
gledamo v vodilni nemški časnik,
je tu na pretek obžalovanja, ker
je Nemčija v zadnji vojni dovo-
lila vojno na svojem lastnem
ozemlju in da po Stalingradu ni
razumela, kako naj se zavaruje
pred porazom.
General Norstad je nedavno
ponovno pogrel svojo zahtevo, da
bi NATO moral imeti lastni atom,
češ toliko je napredoval, da je
svojo obrambo pomaknil do »-že-
lezne zavese"^ in se na svojih me-
jah lahko »-upre napadu«. Mc Na-
mara in Wheeler, dva prvaka
ameriške vojne sile, sta se ne-
davno ponašala, da sovjetske ra-
ketne rampe ne pomenijo več
strahu za atlantski tabor, število
redne vojske pa da znaša zdaj
960.000 mož, ki lahko brez rezer-
vistov opravljajo, rekli bi, poli-
cijske svetoaliansne cilje po ze-
meljski oblL Tudi ZDA imajo
svojo ofenzivno metodo v gospo-
darstvu s tem, da se povezujejo
z EGS, jo obvladajo in nastopajo
kot hegemon zahodne politike
tudi v azijskem in afriškem go-
spodarstvu kot prvi in največji
na svetu.
Mir je ogrožen, nedvomno, če-
prav ni rečeno, da je vojna ne-
izogibna. A tudi ni neizogibna.
To majavo stanje je zaznal tudi
vatikanski seizmograf in lansiral
s koncila klic po pomirjevanju
sveta. Vatikan je v dveh vojnah
zabeležil velikanski teritorialrii
cdpis in za svoje interese od tretje
vojne ne more nič drugega pri-
čakovati kot nadaljnjo izgubo.
Trenutno je najbolj vroče^ okoli
Berlina, čeprav še niso izčrpane
vse možnosti za izhod iz zagate.
S Z vztraja pri separatnem miru,
ZDA pri svobodnem dohodu, pri
berlinskih pravicah in »-svobošči-
nah-« berlinskega prebivalstva. Za
ZDA je zdaj še Anglija po lordu
Homeu povedala SZ, da zaradi
Berlina ne mislijo popustiti niti
za las. Schroder, nemški zunanji
minister, je v ZDA dobil zagoto-
vilo, da ne odstopijo od statusa
quo, ne pristanejo pa tudi ne na
to, da bi v zahodni Berlin vkora-
kala zahodno nemška soldateska.
ZDA pa hi rade spremenile sta-
tus quo v jugovzhodni Aziji, ven-
dar jim gre slabo od rok. Vse
kaže, da njihov Din Diem z deželo
ni zrasel niti z eno koreninico. V
Aziji se še ni pomirilo vojno ža-
rišče med Kašmirom in Nepalom.
Oba azijska podkontinenta si sto-
jita naproti ne samo s puško »-na
gotovs«, ampak z nožem med
zobmi. Kitajci silijo čez Mac
Mahonovo linijo, to pa ruši davno
ravnovesje na strehi sveta. Poru-
šeno je dosedanje stanje v južni
Arabiji, tudi če Jemen ne bo na-
šel poti v unijo z Egiptom ali
Adenom. Revolucija je zmagala,
novi Jemen je že na tem, da ga
priznajo velike zahodne sile. Ka-
kor Jemen se je tudi Alžir po Ben
Beli ponovno izjavil za izven-
blokovsko politiko.
Francozi! De Gaulle bi rad iz
njih iztisnil še en »-da-«, da po-
daljša svojo vladavino in Fran-
ciji spremeni ustavo, s katero bi
onemogočil, da država še enkrat
zabrede v negotovost in inferi-
oren položaj na mednarodni teht-
nici. Levica je zoper de Gaullove
namere, ker vidi v njih poskus,
da se ljudstvu skratijo demokra-
tične pravice.	T. O.
Z vsebino nove ustave
se mora seznaniti vsak državljan
četudi so organizacijske pri-
prave za razpravo o zvezni in re-
publiški ustavi ter statutih ko-
mun v glavnem končane, je ven-
darle zadnja seja okrajnega ak-
tiva za tolmačenja osnutka nove
ustave potrdila, da bo treba tu in
tam še pohiteti, če bodo politične
organizacije hotele biti v prvih
dneh novembra pripravljene na
vodenje razgovorov in sestankov
o tem najpomembnejšem doku-
mentu socialistične Jugoslavije.
Po sklepu okrajnega aktiva za
tolmačenje osnutka nove ustave
naj bi na celjskem območju za-
čeli s široko razpravo o osnutku
zvezne in republiške ustave ter
statutih komun šele na začetku
novembra, torej potem, ko bo re-
publiška skupščina prvič skupaj
s člani glavnega odbora SZDL
Slovenije obravnavala vsebino
osnutka republiške ustave.
Kot se na tej seji poročali
predstavniki občinskih aktivov
za tolmačenje osnutka nove usta-
ve, so v vseh občinah celjskega
okraja že ustanovili širše in ožje
aktive ter izdelali prve načrte,
kako bo potekala razprava na te-
renu in v delovnih kolektivih. Iz
teh poročil smo povzeli, da po-
nekod niso povsem razumeli za-
hteve in potrebe, da se mora z
vsebino nove ustave seznaniti
sleherni državljan, vsak občan.
Sicer je težko razumeti, zakaj so
se n. pr. v Šmarju odločili, da bo-
do v občinskem središču pripra-
vili samo eno predavanje o os-
nutku nove ustave, ko pa že v
naprej vedo, da je nemogoče
zbrati na enem sestanku večino
občanov tega kraja. Vendar to
ni edini primer; tudi v nekaterih
drugih občinah celjskega okraja
so se prvotno odločili za takšne
organizacijske oblike, ki bi sicer
zagotavljale polne dvorane, toda
če bi ocenjevali udeležbo v njih
nasproti skupnemu številu prebi-
valstva na tistem območju, bi
ugotovili, da so na razgovor o os-
nutku nove ustave zbrali le
majhno število državljanov. Ce
so delovni kolektivi oziroma nji-
hove sindikalne organizacije
sprejele načelo, da morajo biti
sestanki v večjih kolektivih po
vseh ekonomskih enotah, kjer so
pa te velike, tudi v manjših sku-
pinah, potem bi moralo enako
pravilo veljati tudi za razpravo
na terenu.
Okolnosti namreč potrjujejo,
da je nemogoče pripraviti samo
en sestanek n. pr. za stanovanj-
sko skupnost Dolgo polje, Otok,
Center in podobno v Celju, ker
bi na razgovorih v takem obsegu
ne mogla sodelovati niti desetina
prebivalcev teh območij. Zato se
bo treba tako v teh primerih, kot
tudi na podeželju, kjer so vasi
raztresene, naselja oddaljena, od-
ločiti za sestanke v okviru manj-
ših enot. Gre tudi za to, da naj
bodo sestanki, ali bolje rečeno
razgovori o osnutku obeh ustav
ter občinskega statuta delovni;
to pa pomeni, da mora na njih
prevladovati debata, ne pa pre-
davanje. Razgovori o katerem
koli problemu pa so uspešni le
takrat, kadar je na sestanku do-
sežena intimnost, ko lahko na ta-
kem zboru v besedo poseže sle-
herni udeleženec, ko se na njem
zbere kvečjemu sto udeležencev,
ne pa več sto ali celo tisoč. Raz-
govori o osnutku ustave ne smejo
postati mitingi, pri katerih nam
je najvažnejša množična udelež-
ba.
Da bodo pomenki o osnutku
obeh ustav ter občinskega statu-
ta kar najbolj uspešni, jih bo tre-
ba povezati s konkretnimi prime-
ri iz življenja in dela delovnega
kolektiva, krajevne ali stano-
vanjske skupnosti. Vendar pa to
ne pomeni, da bi se naj ti se-
stanki spremenili v razpravo o
perspektivnih nalogah v gospo-
darstvu in podobno. Nasprotno,
zdaj gre za vsebinsko tolmačenje
osnutka nove ustave, ne pa toli-
ko za načrte v gospodarstvu in
na drugih področjih, čeprav tudi
besed o teh problemih ne kaže
podcenjevati. Vendar, poudarek
naj bo na ustavi.
M. B.
Resno in odgovorno
ZA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE KOMUNALNE SKUPNOSTI ZA-
VAROVANCEV CELJE SO IZVOLILI TOV. MILANA KAVČIČA
Z ustanovitvijo treh komunal-
nih skupnosti je socialno zavaro-
vanje na območju celjskega
oikraja dobilo ne samo trdnejše
organizacijsike temelje, temveč se
tudi prilagodilo sedanji s«topnji
družbenega razvoja in gospodar-
skim razmeram. Socialno zavaro-
vanje se je namreč postavilo na
takšne organizacijske in materi-
alne temelje, da bo v prihodnje
(poslovalo kot samoupravna orga-
nizacija zavarovancev po načelih
vzajemnosti in solidarnosti. V
bodoče se bo socialno zavarova-
nje financiralo tako, da bo teži-
šče financiranja za zdravstveno
zavarovanje v komunalni skup-
nosti, za invalidsko in pokojnin-
s-iko ipa v republiki. Tako postane
občina oziroma njena sikupnost
zavarovancev nosilec vseh rizi-
kov, ki nastanejo v zdravstvenem
zavarovanju.
Pod tem vplivom in zavedajoč
se te izredne odgovornosti je po-
tekla tudi prva seja novoizvolje-
nega organa družbenega uprav-
ljanja komunalne sikupnosti so-
cialnega zavarovanja Celje, ki
zajema občine Celje, Mozirje,
Laško, Šentjur, Šmarje in Sloven-
ske Konjice. Na prvi seji skup-
ščine komunalne skupnosti zava-
rovancev s sedežem v Celju, ki
ima 55 članov, so se namreč po
uvodnih besedah direktorja Za-
voda za socialno zavarovanje Mi-
lana Loštrka temeljito pogovorili
o vseh nalogah, problemih in
dolžnostih, zlasti pa o prizade-
vanjih, da se do konca leta
zmanjša primanjkljaj, ki je na-
stal v skladih zdravstvenega za-
varovanja predvsem zaradi pre-
številčnih izostanikov od dela.
Ko se je konstituirala skupšči-
na komunalne skupnosti zavaro-
vancev, so za prvega predsednika
izvolili tov. Milana Kavčiča iz
tovarne emajlirane posode, za
njegovega namestnika pa inž.
Ivana Vrečarja.
Glede- na to, da se s prvim ja-
nuarjem (prihodnjega leta ukinja
oikrajni zavod za socialno zava-
rovanje in spričo dejstva, da ima
pogoje za ustanoviitev lastnega
zavoda samo celjska komunalna
skupnost, so člani skupščine spre-
jeli priporočilo izvršnega odbora
zavoda, po katerem naj bi celjski
zavod za socialno zavarovanje
opravljal posle za vse tri komu-
nalne sikupnosti zavarovancev, to
je za celjsko, žalsko in šoštanj-
slko. Ta predlog bo dobil svoje
pravomočje, ko ga bodo potrdili
še člani žalske in šoštanjske
sikuipščine komunalne skupnosti
za socialno zavarovanje.
iNa prvi seji so se zedinili še
o tem, da bo štel upravni odbor
zavoda enajst članov, od tega je
šest članov izbrala celjska skup-
ščina, po enega žalska in šoštanj-
ska, ostale tri pa bo izvolil ko-
lektiv zavoda. Končno so se glede
na poseben ključ o volitvi pogo-
vorili, da bodo imeli zavarovanci
celjskega okraja v skupščini re-
publiške skupnosti socialnega za-
varovanja devet članov; od tega
sedem iz celjske ter po eden iz
žalske in šoštanjske komunalne
sku(pnosti zavarovancev.
—mb
Statut občine Celje
v javni razpravi
V odsotnosti predsednika je
torkovo sejo obeh zborov občin-
skega ljudskega odbora v Celju
vodil podpredsednik Beno Kri-
vec. Pomembnost te seje je bila
predvsem v razpravi o odgovorih
na vprašanja, ki so jih postavili
volivci na svojih zadnjih zborih
in končno v debati po poročilu
komisije glede uporabe poslovnih
prostorov po izselitvi okrajnega
in okrožnega sodišča ter Narod-
ne banke v nove prostore.
Četudi ljudski odborniki niso
sprejeli predloga posebne komi-
sije, so v razpravi dali nekaj
koristnih napotkov za rešitev te-
ga izredno pomembnega vpraša-
nja. Komisiji pa so naročili naj
do prihodnje seje vskladi pred-
loge, ki so jih dali na seji in ta-
ko pripravi predlog, ki naj, koli-
kor se le da, upošteva vse želje
in mnenja.
Člani obeh zborov so nadalje
sprejeli predlog o začetku javne
razprave o osnutku občinskega
statuta. Ko pa so sprejeli pro-
gram dela ljudskega odbora za
četrto tromesečje, so potrdili tudi
predloge komisije za volitve in
imenovanja. Tako so razrešili tov.
Jožeta Hebarja dolžnosti pred-
sednika sveta za stanovanjske
zadeve in imenovali na. njegovo
mesto inž. Marjana Kogoja. Za-
radi odhoda na odsluženje red-
nega kadrovskega roka so razre-
šili Ivana Seničarja dolžnosti di-
rektorja celjske delavske uni-
verze. Končno so v skladu z novo
organizacijsko obliko razrešili
tov. Darinko Joštovo kot upravi-
teljico vajenske šole »Borisa Ki-
driča« ter Rudija Macarola kot
upravitelja vajenske šole za ko-
vinarske stroke.
V POČASTITEV MEDNARODNEGA DNE VARČEVANJA
Ušdata y ^taku...
v počastitev 31. oktobra, mednarodnega dneva varčevanja,
je celjska Komunalna banka s podružnico Celjsko mestno hra-
nilnico in ekspoziturami v Žalcu, Mozirju, Slovenskih Konjicah,
Šm^ju pri Jelšah, Šentjurju in Laškem pripravila več zanimi-
vosti predvsem propagandno nagradnega značaja.
Tako bo s pomočjo celjskega aerokluba izvedla propagandno
nagradno žrebanje padal, ki jih bo letalo celjskega kluba od-
vrglo 28., v primeru slabega vremena pa 29. oktobra nad Celjem,
Žalcem, Mozirjem, Slovenskimi Konjicami, Šmarjami pri Jelšah,
Šentjurjem in Laškem. Padala bodo oštevilčena. Akcija naj bi
potekala tako, da bi najditelji prinesli padala na sedeže Komu-
nalnih bank v posameznih krajih, v Celju pa na sedež Celjsike
mestne hranilnice. Povsod tod bo žrebanje padal na sam praznik
mednarodnega dne varčevanja, 31. oktobra. Vsak izžrebanec bo
prejel hranilno knjižico Komunalne banke Celje z osnovno vlogo
.1000 dinarjev.
Celjska Komunalna banka je to akcijo namenila predvsem
mladini; zato prosimo starejše, da v njej ne sodelujejo in da ne
posežejo v iskanje padal.
Praznik varčevanja pa bo lepo zapisan tudi v kroniki četrte
osnovne šole v Celju, saj jim bodo ta dan predstavniki Komu-
nalne banke v Celju podarili knjižno zbirko v vrednosti okoli
dvesto tisoč dinarjev.
Za prijetno presenečenje pa je poskrbela tudi Celjska mestna
hranilnica, ki bo tudii to pot žrebala nekaj vlog.
In končno. Komunalna banka v Celju z vsemi svojimi po-
družnicami, pa tudi Komunalna banka s sedežem v Šoštanju,
bodo 27. oktobra sodelovale pri javni radijski oddaji RTV Ljub-
ljana, na kateri bodo žrebali tudi osemnajst številk hranilnih
knjiižic z območja celjskega okraja. Nagrade za to bodo cnašale
EK) tri tisoč dinarjev. V poštev bodo prišle tudi tiste knjižice
oziroma vloge, ki bodo na novo odprte v mesecu oktobru.
Za večjo
aktivizacijo
članov SZDL
Po sklepu okrajnega odbo-
ra SZDL morajo biti konfe-
rence krajevnih organizacij
SZDL na območju celjskega
okraja opravljene do 20. no-
vembra. Tako padaj a te kon-
ference v obdobje izredne po-
litične živahnosti; in še več —
prav ti pregledi političnega
dela na območjih krajevnih
in stanovanjskih skupnosti
naj pripomorejo k večji ak-
ti vizaci ji članov pri reševanju
vseh komunalnih problemov
lin k množičnejši udeležbi ob-
čanov v razpravah o osnutku
zezine in republiške ustave
ter statutov komun.
Ce hočemo, da bi konfe-
rence krajevnih organizacij
SZDL izkoristili za aktiviza-
cijo članov ter za razgovore
o vseh problemih in nalogah,
je na nedavnem ix)svetu s
predsedniki občinskih odbo-
rov SZDL v Celju dejal pred-
sednik glavnega odbora SZDL
Slovenije tov. Jakopič-Kajti-
mir, potem bi se ne smeli za-
dovoljevati, da bi v okviru
ene krajevne organizacije pri-
pravili samo en občni zbor. V
organizacijskem pK>gledu bi
morali na območju ene kra-
jevne organizacije, zlasti pa
tiste, ki združuje večje števi-
lo članov, ali pa zajema več
vasi in naselij, pripraviti na
vsakem takem področju ipo-
seben sestanek, na katerem
bi se morali pogovoriti o delu
ter izvoliti delegate za letni
občni zbor krajevne organi-
zacije SZDL.
Na zborih krajevnih, pa tu-
di podružničnih organizacij
SZDL, se bo prav gotovo po-
javilo tudi vprašanje sodelo-
vanja neposrednih proizva-
jalcev pri obravnavanju p>ro-
blemov, ki se pojavljajo na
tistem območju, kjer ti ljudje
živijo. Naloga političnih or-
ganizacij je, da pri teh lju-
deh, da pri delavcih v tovar-
nah in drugih podjetjih, vzbu-
dijo zanimanje za trošenje ti-
stih sredstev, ki jih oni ust-
varjajo. Ali je v današnjem
času sploh še mogoče, da bi
bilo proizvajalcem vseeno, za
kaj in na kak način se tro-
šijo sredstva, ki jih ustvarja-
jo s svojim delom? Razumlji-
vo je, da jim ni in nadalje,
da ne morejo ostati ravno-
dušni nad morebitnim nepra-
vilnim izkoriščanjem dobrin,
ki jih dajejo. In prav zaradi
tega bi rnoral biti delež pro-
izvajalcev v političnem živ-
ljenju krajevne ali stanovanj-
ske skupnosti, v politični ak-
tivnosti krajevne organizaci-
je SZDL neprimerno večji,
kot je bil doslej, logična po-
sledica upravljanja.
-mb
TERMALNO KOPALIŠČE
TUDI V PORTOROŽU
Ko so v ipiransflki občini v okvi-
ru praznovanja občinskega bor-
benega praznika v sredini tega
meseca izročali namenu nekaj
pomembnih gospodarskih in dru-
gih objektov, so se odločili za
nadvse posrečeno propagandno
akcijo. V (priljubljeno obmorsko
letovišče Portorož so povabili
predstavnike vseh slovenskih
časnikov in radijskih postaj; to
srečanje z novinarji pa so izko-
ristili ne samo za tiskovno kon-
ferenco, ampak tudi za otvoritev
termalnega kopališča v hotelu
>Palace«.
Novo termalno kopališče v ok-
viru portoroškega hotela >Pala-
ce« pomeni samo del tistih priza-
devanj piranske komunalne
skupnosti, da bi ta občina še bolj
povečala turistični promet in zla-
sti še, da bi vsaj v tem svetovno
znanem turističnem obmorskem
kraju podaljšali sezono na vse
leto. Novo termalno kopališče so-
di v vrsto pomembnih zdravstve-
nih objektov; kopanje v tem ko-
pališču bo pod strogim nadzor-
stvom stalnega zdravnika-balne-
ologa. V okviru termalnega kopa-
lišča je enajst izredno lepo ure-
jenih zaprtih kabin, v katerih
lahko zidane kadi za kopanje na-
polnite s hladno ali toplo sladko
oziroma morsko vodo. Kopališče
ima tudi posebne sobe za inhali-
ranje. Spričo tega je novo ter-
malno kopališče namenjeno tako
bolnikom nosne oziroma ustne
votline, kot tudi onim, ki bole-
hajo za revmatizmom. Predvsem
pa so nove termalne kopeli na-
menjene za zdravljenja ženskih
bolezni.
Ce pomenijo nove termalne ko-
peli samo prvi korak k podaljša-
nju turistične sezone na vse leto,
pa naj bi dru£:i ali poslednji na-
pravili z ureditvijo zaprtega pla-
valnega bazena, prav tako v ok-
viru hotela Palače. Pravijo, da
bi s termalnim kopališčem ter
zaprtim bazenom zadostili vsem
pogojem za podaljšanje sezone
na vse leto. Vendar ne gre pri
tem samo za stalno zasedbo hote-
la Palače, marveč tudi za stal-
nost dela in zasedenost vseh ka-
pacitet še v ostalih hotelih v tem
kraiu. Sredstva in načrte za
gradnjo tega obiekta imajo veČ
ali manj zagotovljena.
V siklop vseh teh prizadevanj
za povečanje turističnega prome-
ta pa lahko uvrščamo še otvori-
tev ustreznega letališča.
Primer piranske občine je za-
nimiv tudi za nas. saj je to ob-
močie slovenske obale zabeležilo
v letošnipm letu komaj nekaj
več turističnih nočitev kot celot-
no celisko področje. Nove ter-
malne kopeli, zaprti bazen in po-
dobno pa kažejo, da so se tod
lotili reševanja turistične proble-
matike z dosti večjim pogumom
kot pri nais. Zato naj zlasti piran-
ski primer kaže. kako se je treba
lotevati nalog, ki takoj pokažejo
svoje prednosti.	M. B.
Dve sliki iz Portoroža. Na levi: podpredsednik ObLO
Piran tovariš Korošec odpira termalno kopališče; na
desni: motiv — hotel Palače
CELJSKI TEDNIK STEV. 42. — 26. oktobra 1962
3
INTERESANTNA POBUDA
V polzelski tovarni nogavic je vzbudila
pre:ejšnje zanimanje tudi drugcd
Polzelska tovarna nogavic se
hitro spreminja v sodobno ureje-
no industrijsko podjetje. Nova
proizvodna .poslopja, sodobni
stroji, ki omogočajo neprimerno
večjo proizvodnjo, razširitev
asortimana, uvajanje novih mod-
nih izdelkov, ki so se že pojavili
na trgu, nižje cene... vse to so
pridobitve kolektiva z rekon-
strukcijo. Ta hitra preobrazba
preboldske tovarne v moderno
veliko tovarno zahteva tudi pove-
čanje števila zaposlenih, saj se
tovarna iz dneva v dan kar vidno
veča. Doslej so sprejeli že 77 že-
na iz okolice, potrebovali pa jih
bodo vsaj še toliko, pozneje še
več.
Na tem območju Savinjske do-
line sicer ni pomanjkanja delav-
ne sile. Z istočasno modernizaci-
jo kmetijske proizvodnje in z že-
ljo po višjem standardu se vse
bdj pojavlja težnja po dvojni
zaposlitvi v družini. Zlasti mlada
dekleta žele v industrijsko pro-
izvodnjo, tako da je kadrovski
oddelek polzelske tovarne v tem
času dobil kar preko petsto pro-
šenj za zaiposlitev na novih ali
izpraznjenih delovnih mestih.
Ker so taik razmah proizvodnje
v kolektivu že prej pričakovali
in ker so računali na veliko šte-
vilo kandidatinj, so se na Polzeli
že pred časom odločili za siste-
matičen sprejem nove delovne
sile. Skupaj z Zavodom za za-
poslovanje delovne sile v Žalcu
im s strokovno pomočjo delavsko
umiverze so pripravili poseben
strokovni isistem za izbiranje
kadrov, ki jih nanovo zaposluje-
jo v tovarni. Ta sistem sloni na
dveh značilnih in posebnih sme-
reh, ki so po vsebini in smotrih
tudi posebnost v Sloveniji in vsej
državi.
TEDEN DNI ZA PREIZKUŠNJO
V prvi fazi opravijo vsi kandi-
dati enotedonsko preizkusno ob-
dobje, v kateri se urijo v plete-
nju, šivanju, repasiranju (pobi-
ranje zank) in v parovanju. Po
tem obdobju opravijo vse kandi-
datinje poseben sprejemni ispit.
Pni tem proizikušajo njihovo
sprotmost, isplošno telesno sposob-
nost — zlasti vid, nato jih testi-
rajo z znanimi testi industrijske
psihologije, ki pokažejo sposob-
nost delavk za posamezna delov-
na mesta in podobno. Razen tega
točkujejo in upoštevajo tudi dru-
ge kriterije s stališča kadrovsko-
socialne službe. Med temi so na
primer socialno stanje kandida-
tov, starost, upoštevajo tudi sta-
novaniiske potrrtbe, izogibajo se
polproletarcev itd.
Ko vse te elemente po objek-
tivnih kriterijih analizirajo s
točikovnim sistemom, kjer imajo
testiranje in rezultati praktične-
ga izpita poglavitno važnost, raz-
poredijo kandidate po vrstnem
redu oziroma po številu točk. Z
ozirom. da imajo odrejen mini-
mum točk. ki jih mora v času po-
izlkusne dobe kandidat zbrati, z
lahkoto ugotovijo, kdo zadovo-
Ijuie zahtevam sodobne proiz-
vodnje. Na ta načim že pred de-
janslkiim sprejemom odpadejo
razne intervencije, protekcije in
ostali subjektivni činitelji. Uve-
ljavijo se le objektivni činitelji
in izenačevanje pogojev za vse
kandidate. Odpade tudi vsako go-
drnjanje, huda kri in podobno.
Istočasno pa ima kolektiv tudi
zagotovilo, da so v svoje vrste
izbrali najibolj sposobne ljudi, ki
bodo lahiko po obdobju, ki je po-
trelbno za priučitev, v celoti sle-
dili zahtevam sodobne proizvod-
nje in zahtevam po visoki storil-
nosti in izredni kvaliteti, ki je
predpogoj za uspešno delovanje
tovarne.
Po sprejemu se torej vsi spre-
jeti delavci in delavke skozi na-
slednja tri meseca izobražujejo
za določene faze dela v izobraže-
valnem centru tovarne. Tu se tu-
di izvrši specializacija zaposle-
nih. TaJko delavike nastopijo red-
no delo kot že priučene in sezna-
njene z vsemi posebnostimi pro-
izvodnje v tovarni nogavic.
Istočasno pa so v polzesiki to-
varni nogavic sklenili, da vsi
sprejeti delavci, ki nimajo popol-
ne osemletke, morajo dokončati
šolanje v večernih šolah. S tem
dvigujejo stopnjo izobrazbe ko-
lelktiva v povprečju in omogoča-
jo zaposlenim v celoti nemoteno
napredovanje pri delu in tudi
nasploh.
Zanimivo je, da je polzelski
primer vzbudil precej pozornosti
ne samo pri sorodnih podjetjih,
temveč tuidi v podjetjih izven
te^kstilne panoge. Tako se je tudi
tovarna keramičnih izdelkov v
Liibojah že odločila za podoben
sistem, pa tudi drugje se močno
zanimajo za uspehe novega siste-
ma sprejemanja in nastavljanja
delavcev v polzelski tovarni no-
gavic.
Za vsako
gospodinjstvo
osnutek občinskega statuta. Tak
sklep so pred kratkim sprejele
politične organizacije v mozirski
občini. Gradivo je že pripravlje-
no, po tiskanju pa ga bodo razde-
lila vsem gospodinjstvom. Sodijo,
da bodo občani tako mnogo bclj
prizadeto sodelovali v razpravi o
temeljnih listinah federacije, re-
publike in komune.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA ZA BLAGOVNI PROMET V CELJU
Tri tisoč dinarjev za
petdeset metrov hoje
ZANIMIV PRIHRANEK - ALI ZNAJO NAŠI POTROŠ-
NIKI IZBIRATI BLAGO - CENE SI POGLEJMO PREJ, NE
ŠELE TEDAJ, KO JE ŽE PR3POZNO - ZANIMIV POIZKUS
KONTROLE CEN TRŽNE IN 5PEKCIJE OBČINSKEGA LJUD-
SKEGA ODBORA V CELJU — ZAKAJ TOLIKA ODSTOPA-
NJ A — KOLIKE SO MOŽNO STI ZA ZNIŽANJE - ALI JE
NEENOTNA POLITIKA FORMIRANJA CEN KORISTNA IN
ALI JE POTROŠNIKOM RAZUMLJIVA — KAJ PRIDOBI S
TEM TRGOVSKO PODJETJE?
i
Vse to so vprašanja, ki jih je
zasledovala občinska tržna in-
špekcija v Celju, ko je analizira-
la cene trgovskesra podjetja
Elektromerkator. Cene določe-
nim predmetom za široko potroš-
njo so nato primerjali s podob-
nimi trgovinami v Mariboru,
Ljubljani in Zagrebu. Ugotovili
so precejšna odstopanja. Zani-
mivo je vedeti, da so prav veli-
ka odstopanja v škodo celjskih
potrošnikov nastopila pri pred-
metih široke potrošnje, ki so raz-
meroma dragi.
Ko so pregledali in primerjali
cene enajstim predmetom, ki so
jih imela na zalogi vsa podjetja,
ki so prišla v poštev za primerja-
vo, so ugotovili tele neskladnosti:
Kar dvanajst predmetov je v
Celju možno v maloiprodaji do-
biti za višjo ceno, trije predmeti
so bili ceneiši in pri šestih pred-
metih ni bilo posebnega odsto-
panja. Najvišje odstopanje v
'škodo potrošnika so za;beležili
pri hladilnikih, televizorjih, pral-
nih strojih, dražjih radijskih
sprejemnikih, in sicer za neka-
tere (zlasti za hladilnike) pred-
mete tudi do pet tisoč dinarjev.
Zabe]ežili pa so razliko 4-000 din
v škodo celisikih potrošnikov tu-
di pri radijskem sprejemniku
slabše izdelave — ali kar za
10 odstotkov.
Razumljivo je, da taka odsto-
panja ne morejo biti povsem
upravičena, čeravno je formira-
nje maloprodajnih cen znotraj
določenih povipreonih marž iz-
ključna pravica trgovskega pod-
jetja in kolektiva. Vendar velja
pripomniti, da je kolektiv celj-
skega podjetja Elektromerkator
z razumevanjem sprejel poskus-
no kontrolo cen ter da so v krat-
kem čaisu popravili vse večje ne-
gativne premike pri cenah. Isto-
časno so pri .podrobni analizi ugo-
tovili, da pri teh nesorazmerjih
podjetje pridobi v enem letu
okoli milijon dinarjev, da pa v
istem času zaradi nezadovoljstva
izgubi dokaj večjo vsoto na ra-
čun prelivanja sredstev v druga
središča. Ta pojav je namreč
značilen zlasti za sedanje obdob-
je, ko prevoz tehničnega blaga s
porastom motornih vozil ni več
poseben problem. Jasno pa je, da
se potrošniku pri nakupu draž-
jih predmetov izplača le-te kupi-
ti v Ljubljani, Mariboru ali
druffje, če jih tam dobi za nekaj
tisočakov ceneje. Zaradi tega je
podjetje takoj mskladilo cene.
Spremenili pa so tudi način for-
miranja maloprodajnih cen v
svojih ekonomskih enotah.
To je bilo nujno potrebno, kaj-
ti dosedanji sistem je slonel na
izključni pravici ekonomskih
enot pri formiranju cen. Ker po-
samezne ekonomske enote svoiih
cen niso vsklajevale z ostalimi
ekonomskimi enotami, se je celo
zffodilo. da je naiholjši televizij-
ski sprejemmik bil v eni trfrov'ni
kar za tri tisoč dinariev dražji,
kot v drugi, ki je le (kakih pet-
deset me+rov vstran. Potrošnike
ie ta razlika prizadela, bila jim
je tuja, sicer pa je tudi ekonom-
sko gledano nerazumljiva. Pod-
jf^tje je po prito?;hi notrošnikov
obe ceni takoj vskladilo. odločili
pa so se tudi, dn se bodo kalku-
lacije sproti prilagajale, seveda
s tem da tudi v naiprej ne bodo
okrnili pravic ekonomskih enot
in zmanišali iniciativo kolekti-
vov ekonomskih enot.
Ko so na seji Sveta za blagov-
ni promet pri celj<^iki občmi ana-
lizirali navade potrošnikov, so
ugotovili, da ljudje ugotovijo
razlike v cenah navadno šele po
nakupu predmetov, torej potem
ko je že prepozno. Opozorili so,
da je spričo različnih stalnih ob-
veznosti kolektivov deloma ra-
zumljivo, da cene niso povsem
enake. Istočasno pa so poudarili,
da je treba strmeti za tem, da
ne bo kričečih razlik, zlasti pa
ne razlik v prodajalnah istega
podjetja.	M.
NA CESTI NISI SAM
je geslo letošnje obsežne akcije
v mesecu varnosti v prometu, ki
bo polagoma prerasla v kontinui-
rano prizadevanje, da se odpra-
vijo vsi subjektivni činitelji, ki
vplivajo na pK)večanje prometnih
nesreč. Predavanja, testiranja,
razgovori izkušenih voznikov s
šolarji, filmi za otroke, ki prika-
zujejo vzroke in posledice nepre-
vidnosti pa še vrsta drugih za-
nimivosti in sprejemljivih nači-
nov aktivnosti so v tem obdobju
pokazale občinske komisije za
organizacijo meseca varnega pro-
meta.
Prav vsi vozniki sodelujejo po
svoje v tej skupni akciji. In 'ena
izmed vzporednih pozitivnih pri-
dobitev zadnjih treh tednov je še
večja solidarnost med vozniki mo-
tornih vozil. Kajti ne samo nesre-
ča — tudi okvara na cesti je la-
hko huda nevšečnost. In tedaj je
pomoč na cesti dobrodošla, hkrati
pa tudi hvaležno spoznanje, da
voznik na cesti ni sam!
M.
SEMINAR ZA PREDAVATELJ-
SKI KADER
Tudi v žalski občini se živahno
pripravljajo na začetek pogovo-
rov o novi ustavi. Domenili so se,
da bodo s pogovori o novi ustavi
začeli v začetku novembra. Tako
bodo lahko obravnavali hkrati
s posameznimi poglavji zvezne
ustave, tudi določila predosnutka
republiške ustave in občinski sta-
tut.
Sodobna vozila za
rešilno postajo
V interesu vseh zavarovancev
je, da ima rešilna postaja sodob-
ne in »mehke-« rešilne vozove.
Kajti gotovo je za težko poškodo-
vanega ali bolnega zavarovanca
mučno — v določenih primerih
pa tudi usodno, če ga morajo pe-
ljati z dotrajanim rešilnim vozom
do bolnišnice. Z novimi vozovi, ki
jih je celjska rešilna postaja na-
ročila, bo odpravila te nevšečno-
sti. Hkrati pa bodo vozovi sčaso-
ma le iste tovarniške znamke. S
tem bodo popravila pocenili, lažje
in cenejše pa bo tudi redno vzdr-
ževanje.
Samopostrežbe na prepihu
v zadnjem času se vse bolj
glasno slišijo pritožbe in pripom-
be o cenah v samopostrežnih tr-
govinah. V teh je že udomačena
praksa, da je blago za okoli dva
odstotka dražje- kot v klasičnih
trgovinah. Navidez je ta razlika
v maloprodajni ceni do neke me-
je razumljiva. Podjetja, ki so
zgradila m uredila samopostrež-
ne trgovine, imajo precejšnje ob-
veznosti z anuitetami. Nova opre-
ma je bila draga. Tudi ito je ra-
zumljivo. V klasičnih trgovinah
namreč doslej ni bilo poseibndh
hladilnih vitrin, sistem prodaje
je ;počasnejši in podobno. To so
gotovo prednosti za potrošnika,
toda kako zadeva izgleda, če si
jo podrobno ogledamo še z dru-
gih vidikov?
Ljudje so dokaj težko odobrili
komentarje in zagotovila, da bo
samopostrežna trgovina z novimi
pogoji pridobila pri vseh elemen-
tih dobrega gospodarjenja, se
pravi, da se bo povečala ekono-
mičnost, rentabilnost in hkrati
tudi izboljšala solidno postrežbo.
Tedanji argumenti so bili pre-
pričljivi in sprejemljivi. Investi-
torji so trdili, da bo promet v sa-
mopostrežni trgovini bistveno po-
rastel. S tem se zmanjšajo režij-
ski stroški, relativno gledano pa
nastanejo objektivni pogoji za
zmanjšanje pribitkov v primerja-
vi s klasičnimi trgovinami. Kajti
zmanjševanje delovne sile, siste-
matično delo v zadnjih prostorih,
manjša zahtevnost dela in polse-
rijsko delo zmanjšuje tudi po-
trebo po visokokvalificiranih
kadrih in podobno. Vsi ti elemen-
ti pomenijo za podjetje, ki ima
samopostrežno trgovino določene
pnihranke in zmanjševainje stro-
škov. Istočasno pa potrošniki
ugotavljajo, da je v resnici prav
nasprotno — višja marža in ra-
zumljivo višje cene.
Samopostrežne trgovine zatrju-
jejo. da je pakiranje blaga draž-
je, da od tod izvira tudi potreba
po nekoliko višji marži. Vendar
so te trditve sila problematične.
Kajti v samoprostrežni trerovini
blago zapakirajo pred proda jo še
preden ga prineso ma pulte, v
klasični trgovini pa morajo blago
tehtati sami pradajalci, zavijajo
in pakirajo ga sproti, kar Vzame
vsekakor več čaisa — skupni stro-
ški pa niso nič manjši — večji
so! Razen tega tudi klasične trgo-
vine prodajajo v veliki meri že
zapakirano blago in večinoma tu-
di v posebnih vrečkah. Torej tu-
di naslonitev na ta arErument ne
more držati povsem. Razen tega
moramo vedeti, da si v samopo-
strežbi ljudie sami izbirajo bla-
go, da zaradi razstavljenosti bla-
ga ponavadi kupijo več ali za več
kot so nameravali in da s tem
odpadejo dodatni režijski stroški,
ki jih klasična trgovina še ima.
Naslednje pripombe lete na
nekdanjo trditev o hitri postrež-
bi. Sicer res ni možno zanikati,
da bi potrošniki v samopostrežbi
ne bili nekoliko hitreje postre-
ženi. Vendar ne toliko kot iso
pričakovali. Verjetno je temu
kriva nepravilna organizacija. To
velja predvsem za samopostrežno
trgovino v Stanetovi ulici, kjer
je ob dvanajsti uri, zlasti pa po
drugi uri čakanja pred blagajna-
mi vse preveč in postaja ta po-
jav že redno in neizbežno zlo sa-
mopostrežbe. Razen tega je ne-
razumljiv tudi pojav, da so na
primer konzervirani^ živilski
predmeti v samopostrežni trgovi-
ni tudi dražji, čeravno s konzer-
vami ni posebnega dela, režijski
stroški pa so seveda nižji.
Ko že govorimo o anuitetah,
moramo tudi opozoriti, da so
mnoge klasične trgovine preure-
jene, da imajo hladilne vitrine,
sodobno opremo in podobno. To-
rej tudi dokaj visoke anuitete.
Ce vse elemente analiziramo
skupaj, nam zares ostane vpraša-
nje, ali je res potrebno, da je
marža za samopostrežne trgovine
višja in ali je potrebno, da so
cene v novih samopostrežnih tr-
govinah višje? Morda bi bilo le
prav, če bi o tem problemu pove-
dal svoje mnenje še Svet za bla-
govni promet pri občinskem ljud-
skem odboru.
M.
Betonski stebri
za limeljišča
Kmetijski kombinat Žalec
je podrobno obdelal in utrdil
investicijski program za ob-
novo in nove gradnje. Med
temi zavzemajo vidno mesto
investicije za hmeljišča. Le-
tos bodo obnovili 143 hektar-
jev, osnovna dela — pripravo
zemlje in vsaditev vkori-
njencev pa bodo opravil na
77 hektarjih. To je tudi prvi
primer na našem območju.
Za vsa ta dela so pripravljal-
na dela opravljena, priprav-
ljen je tudi ves potreben ma-
terial, tako da ne bo objek-
tivnih ovir. Vsa dela morajo
biti opravljena do spomladi
in začetka rednih del v hme-
ljiščih. Za vse površine bodo
v tem času porabili kar okoli
pol milijona hmeljevih sadik
vkoreninjencev.
Posebna značilnost je tudi,
da bodo pri gradnji nosilnih
stebrov prvič vpeljali v Jugo-
slaviji praktično tudi beton-
sko tehniko. Kar na 92 hek-
tarjih bodo namesto doseda-
njih klasičnih lesenih nosil-
nih drogov za žičnice monti-
rali nove železobetonske. Ta-
ke stebre je v zadnjih letih
preizkusil žalski hmeljarski
ništitut. Žičnice z betonskimi
nosilnimi stebri so se zelo
dobro obnesle. Življenjska
doba žičnic z betonskimi steb-
ri je kar štirikrat večja, ce-
na hmeljske žičnice pa je za-
radi drugačne razporeditve
stebrov (betonski stebri ima-
jo namreč precej večjo nosil-
nost) enaka kot pri gradnji
žičnic z lesenimi stebri.
Med hmeljarji je za nov
način gradnje veliko zanima-
nje, saj se gotovo investicij-
ski stroški za hmeljišča s tem
bistveno znižajo, ostane pa
tudi postrani doslej pereče
vprašanje redne zamenjave
slabših lesenih nosilnih steb-
rov. Sodijo namreč, da bo
življenjska doba hmeljskih
žičnic z betonskimi oporniki
preko 50 let.
Istočasno bodo v Spodnji
Savinjski dolini na hmelji-
ščih kmetijskega kombinata
zgradili tudi za okoli 52 hek-
tarjev hmeljevih žičnic z le-
senimi oporniki.
B0 stalkosl detevke siie
v kmetijskem kobinatu Ža-
lec so se letos odločili, da bo-
do čez zimsko obdobje obdr-
žali iudi le sezonsko zapos-
leno delovno silo. S tem bodo
hkrati rešili dva pomembna
problema.
Problem zaposlovanja se-
zonske delovne sile namreč
postaja iz leta v leto bolj pe-
reč in problematičen. Kajti
zaposleni se namestitvam se-
zonskega značaja vse bolj iz-
ogibajo. Tako se je navadno
dogajalo, da so nekatera dela
tudi nekoliko zakasnila zara-
di pomanjkanja ustrezno u-
sposobljenih delavcev pred-
vsem za potrebe hmeljske
proizvodnje.
Istočasno pa je ta problem
mučil tudi kmetijske delavce,
saj je znano, da je sezonski
značaj zaposlitve dokaj nego-
tov in da razen polproletar-
cem ne ustreza. Delavci so se-
zonsko zaposlitev jemali kot
nujno zlo, in sicer le tisti, ki
so brez potrebne izobrazbe in
strokovne usposobljenosti.
Oni pa, ki so si strokovno
usposobljenost pridobili, so se
raje odločili za redno delo, in
sicer brez ozira kje so ga do-
bili.
Zaradi tega so ta problem
v žalskem kmetijskem kom-
binatu še posebej skrbno pro-
učili. Ugotovili so, da lahko
s pravilno organizacijo odpa-
de vsaj polovica sezonskih
delavcev, ki jih kombinat lah-
ko zaposli tudi v zimskem
obdobju na raznih delih. To
bodo tudi storili. Sodijo pa,
da bo v naslednjih letih, ko
bodo poiskali še ostale mož-
nosti za redno zaposlitev do-
sedanjih sezonskih delavcev,
pojem začasno zaposlenih do-
mala^odpadel.
Priprave za
krajevne
konference
V žalski občini imajo po vseh
večjih krajih pripravljene ses-
tanke in .posvetovanja pred kra-
jevnimi konferencami l^cialistič-
ne zveze. V ospredju so predvsem
kadrovski problemi. Gre za pra-
vilno razdelitev funkcij v krajev-
nih organizacijah in društvih.
Doslej se je namreč dogajalo, da
so bile le-te porazdeljene med
skupino istih ljudi, ki so delali
v Socialistični zvezi, v prosvet-
nem društvu, v šolskem odboru in
podobno. Sodijo tudi, da bo v no-
ve odbore društev potrebno pri-
tegniti predvsem mlajše ljudi.
4
CELJSKI TEDNIK STEV. 42. — 26. oktobra 1962	
TRGOVINA IN GOSTINSTVO
nista
v celoti
zadovoljila
Trgovska mreža v občini Šo-
štanj je v letošnjih osmih mese-
cih opravila promet na drobno
v višini 1,5 milijarde dinarjtv in
s tem za 9 odstotkov povišala
promet v primerjavi z istim ob-
dobjem lani. Zal pa to povišanje
gre delno na račun 5 odstotkov
več zaposlenih, tako da ni dose-
glo predvidevanj prometa za 12
odstotkov.
Morda bi lahko iskali delno
krivdo v nesoglasju trgovskih
podjetij Šoštanja in Velenja, ki
nikakor niso našla skupnega jezi-
ka pri razpravah o organizaciji
ekonomsko močnih trgovskih pod-
jetij. To ostaja zaenkrat odprto
vprašanje. Mnogo pa so trgovine
storile za boljšo preskrbo prebi-
valstva s kmetijskimi pridelki.
V ta namen so v Šoštanju uredili
tržni prostor, v Velenju pa je
kmetijsko gospodarstvo Salek od-
prlo nov lokal za prodajo sadja
in zelenjave. Na ta način so v
glavnem potrebe krite. Se bolj pa
bo do izraza prišlo dobro preskr-
bovanje z zelenjavo v zimskih
mesecih, kajti v letošnji zimi bo
toplovodni rastlinjak dal svojo
prvo zimsko proizvodnjo. Ne-
dvomno se bo tu porajalo vpra-
šanje najbrže pretiranih cen, to-
da to je v veliki odvisnosti od
pravilnega tretiranja rudnika lig-
nita Velenje, ki bo ali ne bo za-
računal toplovodno ogrevanje
(kar je ena zelo visokih postavk!).
Kljub lepo postavljenim ciljem
organizirane prodaje kmetijskih
pridelkov s strani kmetijske za-
druge, to ni bilo izvedeno.
Vlaganje v adaptacije in ure-
ditve trgovskih lokalov so v le-
tošnjem letu potekala skladno s
predvidevanji. Tako so v velenj-
ski tržnici uredili toplovodne na-
prave in nabavili nov avto. Raz-
širila pa se je tudi mreža indu-
strijskih prodajaln z otvoritvijo
novega lokala »-Slavonija-« Osijek.
V doglednem času pa bo začela
v Velenju poslovati prodajalna
gumijastih izdelkov »^Borovo«. V
Smartnem ob Paki so dokončno
prenovili vinsko klet in tako je
ostalo nerešeno vprašanje edinole
bencinske črpalke v Velenju, ki
bi bila glede razvejitve treh sme-
ri — prometnih zvez — več kot
nujna.
Gostinska podjetja šoštanjske
občine pa so v letošnjem letu
zdaleka izpod predvidevanj, saj so
s 117 milijoni prometa v prvem
polletju ustvarili za 2 odstotka
manj kot lani v istem obdobju.
Na takšen izpad je največ vpli-
valo gostinsko podjetje »Paka« v
Velenju, ki je računalo na mno-
go večji promet, kot je dejansko
bil.
Vlaganja v gostinstvo so bila
dokajšnja in v celoti izvedena.
Tako je bilo letos prenovljenih
veliko gostinskih obratov (Kolo-
dvorska restavracija, gostišče pri
Stari pošti v Šoštanju in gostišče
»Rudar-« ter restavracija »Jeze-
ro<-<). Pomembno vlogo za uspešen
razvoj turizma ima nedvomno
restavracija »-Jezero-«, kjer je v
letošnjem letu pač primanjkova-
lo prenočitvenih prostorov.
Aktivnost turističnega društva
Šaleške doline pa je v letošnjem
letu bila izredno pomembna in
kaže vse zasnove dobrega razvo-
ja. V kratkem bodo izdali turi-
stični prospekt, ki bo seznanil
širšo javnost s turističnimi in
zgodovinskimi zanimivostmi šo-
štanjske komune. Pripravljajo pa
tudi ponovno ureditev kraške ja-
me Huda luknja. Do začetnih del
bi že prišlo, če bi turistično dru-
štvo iz Slovenj Gradca z večjo vo-
ljo in razumevanjem pristopilo k
skupnim hotenjem (jama je nam-
reč na njihovem območju).
-ik
Pred vratarno preboldske tekstilne tovarne, so našli kamioni Av-
toprevozništva svoje »počivališče«. V ozadju kraljuje mogočna
preboldska graščina
S SEJE OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE V MOZIRJU
TESNO SODELOVANJE
kmetijstva in
gozdarstva
Na zadnji seji občinskega od-
bora Socialistične zveze v Mozir-
ju so največ poudarka posvetili
vprašanjem kmetijstva in go-
zdarstva. Jasino in odločno so za-
vzemali stališča ijk) doslednejšem
uvajanju družbene proizvodnje
v teh dveh panogah. Med po-
membnimi ugotovitvami je bila
ta, da so doslej vse preveč upo-
rabljali metodo zakupa, Kar ni-
kakor ni v korist zadruge. Di-
rektnega odkmpa so se posluže-
vali v vse premajhni meri, zato
i'e v družbenem sektorju zaen-
;rat le 316 ha ali 4,6 odstotkov
obdelovalne zemlje. Seveda je
temu stanju pripomoglo pomanj-
kanje namenskih sredsitev, kate-
rih je letos sicer nekaj več, in
sicer 17 milijonov. S ponosom
pa so pokazali na dokaj lepe
uspehe kooperacijskih odnosov
za vzrejo živine. Tako bodo v le-
tošnjem letu odkupili čez 1.000
glav pitane živine, ki je večidel
namenjena za izvoz.
V zvezi z doslednješim zasledo-
vanjem določb agrominimuma ,so
bili mnenja, da je predvsem So-
cialistična zveza tista, ki mora
v slehernem zaselku tolmačiti te
ukrepe in vztrajati, da jih bodo
posamezniki upoštevali, kajti ne
sankcije, le povišana proizvodnja
je osnovni namen. Kmetijska za-
druga je pripravila vse potrebno
za jesensko setev, tako da'bo v
celoti lahko izfpolniila svoje ob-
veznosti do kmeta.
Temeljito ,so pretresali vpraša-
nje arondacije zemlje, kjer na-
stopajo številni problemi. Bili so
mnenia, da je potreba: sleherno
naselje posebej analizirati, kajti
arondacija sama mora biti ute-
meljena — izvedena tam, kjer
vse kaže, da je možen sodoben
način obdelave.
Nič manj kritično niso načeli
viprašanja dvotirnosti v gozdar-
stvu, kar poraja določene pro-
bleme. Dejavnost kmetijske za-
druge in gozdnega gospodarstva
je nujno vsikladiti, saj je le v
skupnem reševanju te panoge go-
spodarstva v povezavi s kmetij-
stvom bo možno doseči boljše re-
zultate za vso občino.
Stalne konference
za aktivnost žena
v Šoštanju
V Šoštanju se je v torek sestalo
predsedstvo stalne konference za
aktivnost žena z namenom, da bi
žene ocenile dosedanje delo ter
izdelale akcijski program za pred-
stoječe naloge. V izredno plodni
razpravi so ugotovili, kolikšno
vlogo je odigrala ta komisija v
družbeni aktivizaciji žena. Tako
so si zastavile nalogo, da v čim
krajšem času uresničijo skle po
otroškem vrtcu kot kombinirani
ustanovi za predšolsko in šolsko
mladino. Doslej to ni bilo ures-
ničljivo, ker še vedno dvoje sta-
novanj (v Šoštanju) zasedata dve
stranki. S pravilnim razumeva-
njem in z rešitvijo stanovanj pa
bo to možno. Vrtec kot kombini-
rana ustanova je vse večja nuj-
nost, kajti otroci zaposlenih star-
šev so za določen čas preveč pre-
puščeni cesti.
Dotaknili pa so se tudi vpraša-
nja otroškega varstva po hišnih
svetih, kar vkljub dokaj šnjemu
razpravljanju po terenu ni uspe-
lo. V tem primeru gre za prosto-
re v zgradbah. V večini novih
stanovanj v Velenju in Šoštanju
so prostori, ki bi lahko služili te-
mu namenu, vendar jih zaradi
še vedno perečega stanovanjskega
problema uporabljajo za stano-
vanja (kljub temu, da niso pri-
merna za to). V večini primerov
so to mansardne sobice, ki bi ko-
ristno služile za zbirališče otrok.
Za takšno rešitev se ogreva ve-
čina stanovalcev.
Predsedstvo je kot pozitivno oce-
nilo delo pri reševanju perečih
stanovanjskih prilik in dosledno
zavzemanje za prostore mlečnih
kuhinj na tistih šolah, kjer tega
še niso imeli. Sprejeli so akcij-
ski program za krajše obdobje,
kajti po mnenju žena je takšen
način predvidenih nalog lažje
uresničljiv, ker jih terminsko ve-
že. Tako bodo temeljito preverili
aktivnost žena v vseh organih de-
lavskega upravljanja, v društvih
ter organizacijah. Sele prikaz ak-
tivnosti žena bo osnova za na-
daljnje delo, obenem pa bo ta
analiza služila za pravilnejšo ka-
drovsko {K)litiko žena.
Najpomembnejša pa bo gotovo
analiza o tem, v kolikšni meri so
stanovanjske skupnosti uspele
razbremeniti ženo. Že dobro raz-
vita servisna služba v Velenju in
Šoštanju nedvomno v mnogočem
razbremenjuje zaposleno ženo,
vendar pa še v vse premajhni
meri, kajti večina žena je še ved-
no ves dan zaposlenih.
Načeli pa so tudi vprašanje
družbene prehrane. To je velik
problem v Velenju, kjer bodo pri-
hodnji mesec povišali ceno posa-
meznim obrokom.
-ik
IZ MOZIRSKE KMETIJSKE
ZADRUGE
Zgornja Savinjska dolina ima
izredno dobro lego za kvalitetni
hmel, zato bodo v prihodnjem le-
tu razširili hmeljišča v Radmir-
ju na 14 ha površine. Letošnji
pridelek je bil večinoma druge
vrste. Količinsko ga je bilo ne-
kaj manj, ker je del nasadov po-
škodovala toča, a kljub temu so
ga v vsej dolini imeli nekaj čez
60 ton. Zanimivo pa je. da ravno
pri tej kulturi prednjači zadruga,
ki ga je sama imela 35 ton.
Jasno je, da je poleg gozdov
najipomembnejša panoga živino-
reja, saj je Zgornia Savinjska
dolina polna sočnih travnikov.
Zato se je zadruga odločila, da
bo drugo leto začela z gradnjo
velikega hleva za 200 glav živine
v Radmirju. Za sedaj so namenili
sredstva za vodovod, ker smatra-
jo. da je to najosnovnejša potre-
iba, preden se lotijo gradnje ob-
jekta.
Ker bo obenem vodovod služil
celotnemu naselju, je zadruga
prispevala levji delež sredstev,
medtem ko bodo v materialu in
z delom pripomogli tudi prebi-
valci.
SLOVENSKO LJUDSKO
GLEDALIŠČE CELJE
V MURSKI SOBOTI
V okviru proslav občinskega
praznika so v Murski Soboti od-
prli prenovljeno gledališko dvo-
rano v tamkajšnjem graščinskem
poslopju. Slovensko ljudsko gle-
dališče iz Celja je gostovalo v tej
dvorani kot prvo poklicno gleda-
lišče z uprizoritvijo Walterja
Bauerja pravljice RDEČE IN
MODRO V MAVRICI z dvema
predstavama. Prva predstava v
Murski Soboti je bila hkrati tudi
premiera te nove uiprizoritve Slo-
venskega ljudskega gledališča iz
Celja. S tem je bilo še posebej
poudarjeno praznovanje tam-
' kajšnjega občinskega praznika.
Obe predstavi v Murski Soboti
sta bili razprodani preko zmog-
ljivosti dvorane. Občinstvo je
celjske gledališčnike nagradilo z
navdušenim aplavzom. Zaradi iz-
rednega pomanjkanja kulturnih
prireditev v tem delu Slovenije
90 se predstavniki kulturnih in-
stitucij v Murski Soboti dogovo-
rili z vodstvom Slovenskega ljud-
skega gledališča iz Celja tudi še
za nadaljnja občasna gostovanja,
j. k.
Glbonje osebnih dohodkov v
šoštanjski občini
V letošnjem letu je gibanje
osebnih dohodkov izredno dina-
mično v gospodarstvu in vsklaje-
no z velikimi spremembami v go-
spodarstvu. Tako od 4875 zapo-
slenih v gospodarstvu šoštanjske
občine sprejema le slabih 10 od-
stotkov do 20.000 dinarjev (od te-
ga 3 do 10.000 din). V primerjavi
s prvim polletjem letošnjega leta
je ta odstotek dokaj nizek — za-
jema pa v glavnem delavce v tr-
govini, gostinstvu in kmetijstvu.
Podoben padec je v znosni sre-
dini od 20.000 do 40.000 din, kjer
se je poprejšnja absolutna večina
znižala na 46,7 odstotkov vseh za-
poslenih. Po uspehih, ki so jih ne-
katera podjetja imela v zadnjih
mesecih, bi skorajda pričakovali
porast števila delavcev s prejem-
ki v teh mejah. Začuda pa je po-
rast v šoštanjski občini, ki pred-
njači v celjskem okraju z višino
osebnih dohodkov, ne le zazna-
ven, temveč hudo znaten pri sku-
pini nad 40.000 dinarjev. Od prej-
šnjih 26,5 odstotka prejemnikov
jih je sedaj kar 43,6 odstotka. Od
tega jih odpade 1448 v skupino
40.000 do 60.000, 502 delavcev v
skupino od 60 do 80.000, kjer je
število poraslo za celih 300. Prav
tako visok porast je zabeležen pri
višji skupini od 80 do 100 tisoč,
kjer se je v zadnjem tromesečju
60 prejemnikov pridružilo že na-
daljnjih 80, podvojilo pa se je
tudi število tistih, ki sprejemajo
več kot 120.000 dinarjev. Finanč-
no izraženo nedvomno lep uspeh,
ki pa najbrž kaže na premajhno
kritičnost, kajti obstoječe stanje
znova prerašča razumno dogovor-
jene meje odnosov znotraj obči-
ne, ki naj bi bili v razmerju 1:6.
Res je, da sta storilnost in pro-
izvodnja narasli, toda v pogledu
KA2E NA PREMAJHNO
KRITIČNOST
kvalitete pa še ni bilo storjeno
preveč bistvenega, da bi to smelo
v tolikšni meri vplivati na giba-
nje prejemkov.
VEC SEMEN
Med kmetovalci na območju
konjiške občine vlada v letošnjem
letu zelo veliko zanimanje za na-
kup in setev visokorodnih vrst
pšenice. To kaže najbolj dejstvo,
da so semena, ki jih je nabavila
kriietijska zadruga, v kratkem ča-
su razprodali. Zadruga je spričo
tega naročila še več semena, ven-
dar pa bo lahko le hitra dobava
zadostila potrebam kmetov
U y delu fe %H\€H\e
MISLI OB LETNI KONFERENCI MLADIH RUDARJEV
Počasi se je dvigovala bela
megla in v jesenskem soncu
se je zasmejalo mlado rudar-
sko mesto. Dan počitka in mi-
ru je blagodejno bdel nad ze-
lenicami. Tiho in hitro so pri-
bijali mladinci industrijsko-
rudarske šole v kulturni dom
novega mesta. Že hram sam
ti uliva neko posebno spošto-
vanje, da v njem ne smeš in
ne moreš biti prešerno raz-
igran.
»Mladinski šolski komite je
lani poskrbel, da smo opra-
vili tri tisoč prostovoljnih de-
lovnih ur za ureditev našega
mesta. Na šoli smo ustanovili
politično šolo, toda slušatelji
so bili žal premalo resni, da
bi vzdržali do konca. Izredno
pa je uspel plesni tečaj. Ško-
da, da nismo uspeli vključiti
še več mladincev v prijetno
mladinsko razvedrilo, kajti to
nas veže in druži. Aktivi pr-
vih razredov so se tedensko
sestajali oh večerih in se v
medseboinih razgovorih izo-
braževali. donolnjevali ter
zdravo zabavali.^
Še in še .s^no poslušali poro-
čilo sekretarja mladinskega
komiteja in bili zadovoljni,
kajti poročilo ni bilo nikakrš-
na hvala, temveč temeljit pre-
rez skozi delo— prikaz uspe-
hov in napak ter ugotovitev
vzrnkov napak.
Takoi PO poročilih se je
vnelf živahna ra^vrava. ki je
trajala več kot dve uri. In ti
dve uri sta bili polni, kffjti
mladi rudarji so razpravljali
tehtno — p niihovi razpravi
je bilo polno hotenj in zdra-
vih želja.
Česa vsega niso predlagali.
Politično izobraževanje v ci-
klusih, gradnjo igrišča za od-
bojko, ustanovitev pevskega
zbora ipd. Že doslej dela pri
mladinskem odru Svobode v
Velenju nad dvajset mladin-
*cev. Mnogi se aktivno zani-
majo za lahko in težko atle-
tiko, saj športnike industrij-
sko rudarske šole iz Velenja
pozna jo že vsepovsod.
Tako razgibano delo mla-
dih v prostem času pa naleti
na objektivne ovire. Tretjin-
sko delo na šolskih čelih v
jami iim časovno ne daje naj-
boljših možnosti za udeistvo-
vanje, občutno pa je tudi po-
manjkanje prostorov. Vendar
pravijo, da z dobro voljo vse
gre.
Niso pozabili na odnose, na
praktično delo. Grajajo neka-
tere nepravilne odnose moj-
strov do učencev. Vsi pa ve-
do. da jim ho le delo v življe-
nju prinašalo kruh in .srečo.
Ob vsaki izrečeni misli si
lahko jasno čutil nenehno
skrb vodstva šole za izobraz-
bo in vzgojo mladih rudar-
jev.
Talne volitve. Zopet so iz-
birali in izbrali enajst naj-
boljših mladih rudarjev za
šolski komite. Vse predloge so
sprejeli kot sklepe. Čas je hi-
tel in že je od daleč kovinski
glas oznanjal poldne. Živa re-
ka se je hitro razšla in uto-
nila v sl^nraj pnmladan^kpm
soncu. Kako čudovita simbi-
oza. sem pomislil: mlado živ-
ljenje se preliva z mlado je-
senjo. ki nheta hop.aie sadove.
Ni rni rf^na. ki «em Pa r>re-
sedpl n drtnrppi. Sadovi hf^do
naslednje leto .še bolj popolni,
bolj zreli.
Tristo mladincev pa je še
dolgo mislilo na letno konfe-
renco ... Nov šolski komite se
je ta teden že sestal. Treba je
takoj pričeti, kajti čas je zla-
to. Kako obrabljena fraza, to-
da večno resnična.
V. S.
Kako je s krompirjem
Tako kot drugod je tudi v mo-
zirski občini vprašanje odkupa
krompirja dokaj pereče, saj so
cene dosegle le previsoko višino.
Kmetijska zadruga odkupuje
kromipir v poviprečju 38 do 40
dinarjev za kilogram. K temu so
precej pripomogli nakupovalci za
razne kolektive, ki so na terenu
krompir preplačevali ter s tem
rušili enotno politiko odkupa. So
celo primeri, kjer so le-ti ponu-
jali in plačevali po 50 dinarjev
za kilogram. Takšno stanje je
vsekakor nevidržno.
Zato so v mozirski kmetijski
zadrugi sklenili, da v prihodnjem
letu povečajo površine kronupiT-
ja na 100 ha. Od tega bo sama
zadruga razširila pridelovanje
krompirja na 25 ha, ostalo pa t
kooperaciji. Ker je že sedaj oib-
čutno. pomanjkanje semenskega
krompirja, že letos usmerjajo od-
kup v to, da bi zjbrali čimveč do-
brega krompirja. Tako plačujejo
za semenski ovetnik okrog 55 di
narjev, za merkur pa 30 dinar
jev. Doslej imajo namreč le 50
odstotkov tovrstnega krompirja
VLJUDNOST NA CESTI
Tovariš urednik!
Pišem to pismo z namenom, da
nekaj pohvalim, čeprav vem, da
je rubrika »pisma uredništvu«
pravzaprav ogledalo napak. Ven-
dar pa človek tu in tam doživi
nekaj, kar se ga toliko dojmi, da
čuti dolžnost po javni zahvali.
Rad bi povedal nekaj o tova-
rištvu, o vljudnosti, o nečem ne-
vsakdanjem na naših prometnih
žilah, ki so venomer polne utri-
pa iočega življenja.
Pred dnevi sem na potovanju
s štirikolesnim konjičkom obtičal
pred križiščem v Petrovčah za-
radi manjše okvare. Moral sem
zamenjati zračnico. Pripravil
sem se k delu in mimogrede opa-
zil. kako so drsela vozila mimo
mene v ohe smeri. Lepo nedelj-
sko POT>o1dne ie pač priganjalo
l;ic+nike mofornih vozil k brez-
brižnosti. Brzeli so kot blisk in
prnv začuden sem bil. ko se ie
nred menoT "»»na-ionia n^+avil
Fi«t ri^O — CE-12-36. Opazil me
je in je prišel, da mi ponudi svo-
jo pomoč. Res je, da pomoč ni
bila potrebna, kajti zamenjav«
zračnice pač ni najtežja okvar«?
vendar sem bil presrečen, ko sena
v času atomske naglice srečal ne^
koga, ki v človeku vidi tovariš*
in ki še čuti, kaj je dolžnost ir
vljudnost.
Nekako nerodno sem se zahva
lil za nudeno pomoč — bil sen
pač presenečen — verjamem pa,
da se ta človek ni ustavil le pri
mojem vozilu in da je verjetno
že marsikomu pomagal morda u
hujše zadrege, kot je bila moja
Prav zato se mu iskreno za-
hvaljujem in želel bi le to, da bi
ta vzgleden primer deloval nit
našo že tako ustaljeno brezbriž-
nost in nevljudnost, ki sta s«^
močno razbohotila po naših ce-
stah.
Janko Bider
Rečica ob Savinji
CELJSKI TEDNIK STEV. 42. — 26. oktobra 1962
5
Urejenost ni birokratizem
V krajevnih organizacijah
SZDL v šmarski občini je prav-
kar polno skrbi. Letne konferen-
ce so pred durmi, toda marsikje
še nimajo urejenih temeljnih or-
gcUiizacijskih zadev. V občini je
27 krajevnih organizacij SZDL,
večjih in manjših, toda samo pri
17 so uredili evidenco in finanč-
no kartoteko. Pred konferencami
je potrebno vse urediti, toda na-
enkrat je težko. Tam, kjer niso
sproti pobirali članarino ali vsaj
polletno, je še huje. Nekaterim se
zdi letno članarino naenkrat pla-
čati preveč, po obrokih bi morda
bilo laže. Tu pa se kaže pomanj-
kljiva organizacija stikov krajev-
nih odborov s člani. Na letnih
konferencah bo potrebno tudi o
tem sprejeti določene sklepe.
To so drobne organizacijske za-
deve, toda nujne. Urejenost ni
birokratizem, kakor hočejo neka-
teri podtakniti ljudem, ki se tru-
dijo, da bi administrativne posle
v redu opravili. Brez take ureje-
nosti ne moremo govoriti o trd-
nem delu krajevnih organizacij,
čeprav hkrati ugotavljamo, da so
člani SZDL v šmarski občini ven-
dar precej napravili. Ni prav, da
skoraj 30% volivcev še vedno
stoji ob strani in se ne vključijo
v članstvo SZDL. Morda so temu
vzrok prav organizacijske slabo-
sti posameznih krajevnih odbo-
rov SZDL, ki se premalo trudijo,
da bi zaživele tiste oblike delo-
vanja, ki bi bile zanimive in po-
trebne za vsakogar. Težko se je
sprijazniti z dejstvom, da so po-
samezne krajevne organizacije, ki
vključujejo samo okoli 40% vo-
livcev. Nekaj podobnega je v Za-
gorju na Vinskem, torej v najbolj
odmaknjenih krajih v občini. Ne-
verjetno pa je spet to, da je
članstvo samo v Zagorju precej
napravilo: uredili so si klubski
prostor in v delovni akciji popra-
vili ceste.
Se ni dolgo, ko so nekatere kra-
jevne organizacije SZDL združili
v večje in osnovali podružnične
odbore. Vsepovsod to ni bilo naj-
bolj upravičeno, ker je dejavnost
uplahnila in so se stiki s člani
zrahljali. Nekaj takega se je pri-
petilo z združitvijo v Imenem in
Virštanju. Letos se namerava vir-
štanjsko območje zopet osamo-
svojiti, ker imajo za to primerne
pogoje. Virštanj je v ožjem smi-
slu zaključena celota, krajevna
organizacija pa ima tudi prosto-
re v prijetno urejenem klubskem
prostoru, kjer imajo televizijo in
ozkotračni kinoprojektor, tako da
je skoraj nesmiselno, če ne bi de-
lovali v samostojni krajevni orga-
nizaciji. Na letošnjih letnih kon-
ferencah bo potrebno posebno
pazljivo izbrati vodstveni kader,
tako da bodo v vodstva krajev-
nih odborov izvoljeni dejansko
sposobni, razgledani in predvsem
dela.voljni člani. Vsekakor pa bo
potrebno voditi tako kadrovsko
politiko, ki bo dovolj kompleks-
na, da bo upoštevala tudi ostale
množične organizacije.
Predvsem bo na novembrskih
konferencah potrebno povedati
povsod, kaj pomeni organizacija
SZDL za občane. V večini to že
čutijo, toda zavest o moči Socia-
listične zveze, o najširši uporab-
nosti te ljudske tribune naj pro-
dre do zadnjega zaselka tudi na
Vinskem vrhu. Občani na Vin-
skem vrhu so dejansko v zelo
neugodnem položaju, ker nimajo
zvez do sedeža občine. Cesto od
Šmarja pri Jelšah proti Vinske-
mu vrhu sicer gradijo že več let,
toda prav gotovo bo potrebno z
delom pospešiti. K temu pa v ve-
liki meri lahko pripomore kra-
jevna organizacija SZDL, če bo
dovolj močna, da bo pritegnila v
akcijo vse tamkajšnje občane. Ne-
kateri pravijo, da bi se priklju-
čili k šentjurski občini. O vseh
takih vprašanjih se morajo pogo-
voriti prvenstveno ljudje sami in
najvplivnejšo vlogo lahko odigra-
va prav krajevna organizacija
SZDL.
Priprave za letne konference
tečejo po vsej občini: zdaj je pol-
no drobnih skrbi, toda obračun o
delu verjetno ne bo slab.
PREPREČIMO NESREČE
Tov. urednik!
Ko ob moji vsakodnevni poti mi-
mo Linhartove ulice opazujem ta-
mošnji promet, se vprašujem, za-
kaj je v tako ozki ulici kot je ta,
promet sploh dovoljen. Verjetno je
bilo doslej le srečnim naključjem
pripisati, da do težjih nesreč ni pri-
šlo. Do teh pa lahko še pride, če
ne bomo otrokom, ki žive v teh
starih hišah brez sončnih dvorišč,
preskrbeli vsaj varen prehod po
njihovi ulici.	D. A. — Celje
Ob
zaključnih
delih
na
avtocesti
Le nekaj desetin kilo-
metrov in zaključena
bodo dela na letošnjem
odseku avtoceste »Brat-
stva in enotnosti«. Pra-
vijo, da gre delo mla-
dim graditeljem lepo od
rok, saj bodo vsa glav-
na dela zopet predčasno
zaključena. Po glavnih
delih bodo dokončali še
male opravke na raznih
vozližčih, dokončno ure-
dili dohode stranskih
cest, namestih promet-
ne znake in še nekaj
drobnarij. Vsa ta konč-
na drobna dela bodo
končana do 10. novem-
bra, s tem pa bo letoš-
nji odsek avtoceste
»•Bratstva in enotnosti*«
dan v promet 20 dni
predčasno.
Z ustavo v vsako vasico
Prav gotovo ne bi bilo dovolj,
če bi seznanjali z ustavnim gra-
divom občane samo na sedežih
krajevnih organizacij SZDL. Ne-
katere organizacije so tudi v
šmarski občini velike, saj štejejo
celo preko 1000 članov. Toliko
ljudi pa se ne more zbrati hkrati,
zato bodo vodili pomenke po po-
sameznih naseljih, kjer se bodo
zbrali lahko tudi tisti, ki sicer
težko gredo z doma. Največkrat
je navada taka, da se udeležuje
sestankov le družinski poglavar,
toda prav bi bilo, da pridejo na
pomenek tudi žene, stari in mla-
di, saj se vsebina ustave dotika
vsakega državljana, načelno ure-
juje in predvideva take medse-
bojne odnose, ki so sprejemljivi
za slehernega delovnega človeka.
Že zdaj se je nabrala cela vrsta
vprašanj, ki zanimajo šmarske
občane v industriji in kmetijstvu.
Delavec vprašuje, kako je z nje-
govim neposrednim samouprav-
ljanjem, kmet želi zvedeti, kako
je z zemljo, kdo bo poskrbel zanj
in za družino, če odstopi zemljo
kmetijski zadrugi? Mladincu v
Kozjem se je zazdelo čudno, da
ustava poudarja, da je zajamčena
svoboda misli in govora. Toda to
je revolucionarna pravica, ki jo
je dal šele dolg zgodovinski raz-
voj v uporu človekovega duha
proti togim dogmam. Celo pionir-
ček je vprašal tovarišico v Pod-
četrtku, zakaj bo v novem grbu
šest plamenic? Socialistična Ju-
goslavija združuje v neločljivo
skupnost šest republik, kjer žive
vsi ljudje enakopravno, so delav-
ci in upravljavci s pravicami in
dolžnostmi. Vprašanj je veliko:
vse je potrebno pojasniti, ker je
za našega človeka vse važno. Vsi
naj vedo, kako se za človeka, ki
dela, urejujejo odnosi v družbi.
V Šmarju pri Jelšah so pričeli
z velikim zborovanjem. Povabili
so ljudskega poslanca tovarišico
Vinko Simoničevo, da pojasni te-
meljna načela nove ustavnosti in
obrazloži nekaj najbolj perečih
členov, ki zanimajo šmarske ob-
čane. Od tod pa živa beseda o
ustavi jugoslovanskega človeka
steče v sleherni vasici od Donač-
ke gore do Orlice, od Boča do Bo-
horja. Posebej govorijo še po de-
lovnih kolektivih, po ustanovah
in uradih, po mladinskih organi-
zacijah in šolah, tako da bo v ob-
čini preko sto takih pomenkov.
Drugo veliko zborovanje bo v to-
rek v Kozjem, kjer bo spregovo-
ril predsednik občine Joško Lo-
jen. Ljudska poslanca ing. Vojo
Djinovski in Lojze Libnik bosta
govorila na uvodnih zborovanjih
v Rogaški Slatini in Rogatcu.
Dva človeka - dva značaja
Tov, urednik!
Pred kratkim se je v Dobju pri Pla-
nini 18-letnemu mizarju Jožetu Centri-
hn zgodila nezgoda. Pri žaganju drv
si je poškodoval roko.
Kot humani reševalci so se to pot
prvi izkazali tamo«nji učitelji, ki so o
nezgodi tudi obvestili Reševalno posta-
jo. Ta pa trenutno ni imela na razpo-
lago voza za prevoz ponesrečenca. Zato
se je humana akcija učiteljev nadalje-
vala. Zaprosili so tovariša Salobirja,
zaposlenega v trgovskem podjetju »Re-
sevna«, da bi s svojim tovornim avto-
mobilom ponesrečenca odpeljal v bol-
nišnico. Ta je bil voljan pomagati, po-
treben je bil le pristanek njegovih
nadrejenih.
Zaprosili so za dovoljenje tovariša
Plemenitaša, ki je bil prav takrat kot
inšpektor trgovskega podjetja »Kesev-
na« pri otvoritvi novega trgovskega lo-
kala. Toda, ta je pomoč odločno od-
klenil.
Da vsi ljudje niso brez občutkov do
bližnjega, je dckazal tovariš Regul, na-
meščenec trgovskega podjetja »Merx«,
ki je s svojim avtomobilom priskočil na
pomoč. Toda že v vasi Crnolica ga je
srečal rešilni avtomobil, ki je s .pone-
srečencem nadaljeval pot do bolnišnice.
Pa recite, če takšen dogodek ni vred-
no zabeležiti!
v. B. — Dobje
OfkaUu itaste!
Prav gotovo mlade Zagorjanke
na Kozjanskem niso edine, ki bi
rade hitro zrasle. Njihovi dav-
nejši predniki se nedvomno niso
tako radovedno zanimali za šolo,
kot se te deklice. Ne hodijo še k
pouku, toda okoli šole stikajo ve-
nomer. V šoli je baje tako lepo:
igrajo se, gledajo slike, poslušajo
lepe zgodbice! Najmlajše Micke,
Trezike, Pepce pa morajo še ča-
kati, toda to je težko! V zagorski
šoli imajo samo štiri razrede, po-
polno osnovno šlo zaključujejo
na Lesičnem. Vrtec hi jim prav
gotovo ustrezal, toda v Zagorju
tega še ne bo tako hitro, saj ga
še v Šmarju nimajo, kjer bi ga
zelo potrebovali. Kar,prisluškujte
šoli, to vam ne bo škodovalo!
»lueoa, naše muce ni doma .. .*<,
to se lahko brez skrbi naučite
tudi pred šolo in jo takole na
zidku zdeklamirate! Zrastle pa
boste še prehitro! Ne verjamete?
K ROBU
SPOMINOV NA
Jožeta Jeršeta
Ob vrstah osmrtnic v
dnevnem časopisju se kdaj
pa kdaj zgrozimo bolj kot
sicer... Ime človeka, ki jc
pomenil del v teku življenje
pridobljene vsebine, je na-
tisnjeno v črnem robu...
Med dolgo vrsto osmrtnic
je v soboto 20. oktobra bile
natisnjeno ime Jožeta Jer-
šeta. Kako boleče prizadene
nehanje človeka v človeku!
Prvi šolski upravitelj m
je bil. Koliko vsebine po-
meni dober upravitelj v živ-
ljenju učitelja ve vsak, k
v tej službi preživlja svoje
leta. Ni ga več in vendar j<
pred menoj ves, kot ožarjer.
lik pedagoškega mentorja..
Tovarištvo se je v med-
vojnih letih kovalo v skup-
nem življenju ob skupnen.
»rpljenju. A poslej so mnog^
mnogi v množici dela izgu-
bili neposreden, topel stik
i človekom, postali so v pre-
>bilju nalog uradniki. Kako
'.elo drugače je bilo to ob |
iirini in človekoljubni pre-
žetosti pokojnega Jožeta
feršeta. Ta čut iskrenega
:iotenja pomagati sočloveki
li v njem nikoli zamrl, kljul
»bilnosti dela, kljub odgo-
vornosti, kljub trpljenju zz
mauthausenskimi žicami, ki
^a je preživljal skupaj j
Prežihovim Vorancem. Po-
leg vsega velikega, kar jc
ial življenju, je ob njem ne-
pozabno občutje izžarevajoči,
humanosti.
Izmed mnogih, mnogih sa-
mo še droben snpomin na
ijegovo pedagoško vod-
stvo ... Prve mesece na šoi.
ni lahko nobenemu novincu
Oelo v razredu je marsikda.
-telo drugačno od naučenil
prijemov. Kako samo ol
sebi umevno je prihajal po-
kojni Jože prve tedne \
razred dan za dnem. Vsa'
njegov obisk v razredu mi
je bil v pomoč v vzgojneu
in učnem delu z razredom
Pismeno deljenje je za
učnce vedno težje poglavja
kot ostale računske opera-
cije. »Kako ga boš obrav
navala?« je povprašal. V
šoli pridobljeno metodično
pot obravnave sem mu po-
vedala. Pritrdil ji je, a po-
tem s toliko dobrohotnostjo
pokazal svoj način s pri-
pombo: »Vidiš, takole so pa
mene naučila dolga leta
učiteljevanja«, da neizkuše-
nost ni zabolela.
Poleg velikih del je pre-
našanje vedno humanejših
odnosov do soljudi kulturna
dediščina, ki raste iz roda
v rod. V naši generaciji je
pokjni šolski upravitelj Jože
Jerše to kulturno poslanstvo
zajel v čašo svoje nesmrt-
nosti. Vsi, ki smo ga poznali,
vsem, ki smo delali z njim
je s toplino svoje osebnosti
zarisal sledove v vsebine na-
ših življenj. Hvala, hvala!
D. V. F.
Prizadevanja za višjo molzncst
V letošnjem letu so pri Kme-
tijskem kombinatu v Žalcu po-
svetili posebno pozornost dviga-
nju mlečnosti. Kajti v zadnjih le-
tih se je mlečnost spričo neustrez-
nih hlevov in slabše kakovosti
prehrane manjšala, tako da je bi-
lo potrebno storiti vse, da se le-ta
poveča in da se doseže potrebna
ekonomičnost in rentabilnost
obratov s kravami molznicami.
Podobno in tudi še večje upada-
nje mlečnosti je bilo možno za-
slediti v zadnjih letih domala po
vsej Sloveniji, zaradi tega je
sklep, da se začne odločneje re-
ševati ta pereči problem na ob-
močju žalskega kombinata toliko
pomembnejši. Zanimivo je tudi,
da so se v tem času zaposleni de-
lavci na obratih s kravami molz-
nicami precej trudili in vendar
niso uspeli povečati molznosti.
Nekateri so v preteklem letu celo
izgubili zaupanje v lastno spo-
sobnost in so zaradi zmanjševa-
nja stroškov začeli zniževati
prehrano mlekaric. Rezultat je bil
seveda še slabši. Kajti problem
ni bil v subjektivnih slabostih,
temveč v objektivnih vzrokih, ki
so jih pri žalskem kmetijskem
kombinatu temeljito proučili in
začeli načrtno odpravljati.
Medtem ko so lani imeli pov-
prečje okoli 2050 litrov pri 1000
glavah, so letos postavili nalogo.
da vsaj za petino povečajo mleč-
nost. Start pri dveh tisočih litrih
in povečanje za 500 litrov pov-
prečno na eno molznico je huda
naloga, ki so si jo zastavili. Ven-
dar že sedanji rezultati kažejo, da
bodo nalogo že v letošnjem letu
izpolnili. Kljub temu, da je nisko
povprečje iz prvih mesecev leta
znatno zniževalo skupno povpreč-
je, so v devetih mesecih že do-
segli skupno povprečje 2263 litrov
na eno glavo. Istočasno pa so
boljše molznice dale povprečno
tudi preko 6000 litrov.
Značilne uspehe so zabeležili
predvsem z ureditvijo razmer pri
nastanitvi živine, s pravilno teh-
nologijo pri prehrani in s siste-
matičnim hranjenjem ter razki-
seljevanjem travnikov. Posebno
pozornost so posvetni tudi kon-
centraciji molznic, kar logično
precej vpliva na zniževanje stro-
škov po enoti proizvoda. Istočas-
no pa so odprodali slabše molz-
nice, selekcijo pa nameravajo še
naprej sistematično izvajati. Ob
tem načrtnem delu na obratih z
molznicami pričakujejo v nasled-
njem letu še večje uspehe, saj go-
tovo še niso vse notranje rezerve
izčrpane. Z dograditvijo novih
ustreznih hlevov za krave mleka-
rice pa bodo ustvarili bistveno
ugodnejše pogoje.
M.
Tov. urednik!
Naše mesto slovi kot eno naj-
lepših. Pa tudi glede čistoče so
nas uvrstili med prvake. Vendar
pa ugotavljamo, da ta sloves ni
sad prizadevanja vseh prebival-
cev.
Ozrimo se na izložbena okna
nekaterih trgovin. V njih bomo
med razloženim blagom opazili ne
le sledi mušje zalege, temveč tu-
di cele roje tega mrčesa.
Ker takšna izložbena okna ni-
so v okras našemu mestu, svetu-
jemo: proč z nesnago! Z. A. Celje
JAKA SRŠEN: PERSPEKTIVNI KADER...
KOMUNALNA BANKA IN CELJSKA MESTNA
HRANILNICA V CELJU
čestitata vsem svojim komitentom k mednarodnemu
dnevu varčevanja in sporočata, da bosta tudi letos na-
gradili vlagatelje, ki bodo na dan 31. X. vložili na svojo
hranilno knjižico najmanj 1000 din z lepimi denarnimi
nagradami.
Komisijsko žrebanje dobitnikov nagrad bo 2. novembra
ob 12. uri v prostorih Komunalne banke in Mestne
hranilnice.
Izid žrebanja bo objavljen v prvi naslednji številki Celjskega
tednika in na razglasni deski v banki in hranilnici.
6
CELJSKI TEDNIK STEV. 42. — 26. oktobra 1962	
POTROŠNIK V SLEPI ULICI
Jabolka dražja od grozdja — kaznovana previdnost in ne-
vera — Kdaj bo krompir cenejši — Navzgor še cene gredo,
toda navzdol...? — Cesa se lahko naučimo od letošnje jeseni?
Le težko bi našli letos potrošni-
ka, ki bi bil zadovoljen z niha-
njem cen kmetijskih proizvodov,
zlasti pa so hude gospodinje, ki
svoje izdatke za prehrano družine
le težko planirajo. Od meseca do
meseca je namreč potrebno pri-
makniti k vsoti za nabavo sadja,
zelenjave in drugih prehranbenih
predmetov dodatno vsoto na ško-
do drugih potreb v družini. Kako
je prišlo do tega?
KROMPIRJEVA SPIRALA
Ce podrobno pogledamo gibanje
cen krompirja v odkupu zasledi-
mo divje skoke. Na trgu pa je
bila že drugačna podoba. Kako je
do tega prišlo.
Celjsko preskrbovalno podjetje
je namreč v času od 20. septembra
do 10. oktobra kupovalo pri pro-
izvajalcih krompir po 32 dinarjev
za kilogram — v istem času pa so
ga v obdobju ozimnice prodajali
v večjih količinah ijk) 28 dinarjev
za kilogram. Na ta način so po
znosnih cenah oskrbeli preko 1500
družin v Celju in okolici. Podjet-
je je v prid p>otrošnikov pri tem
prehranbenem predmetu delalo z
načrtno izgubo. Po desetem oktob-
ru pa so seveda obveljale kalku-
lacijske cene. Od tedaj> naprej se
je krompir podražil kar za de-
set dinarjev.
Pri tem so seveda oškodovani
vsi potrošniki, ki niso verjeli, da
je obdobje ozimnice pripravljeno
s temeljitim pomislekom v prid
potrošnikov. Torej prvi pouk.
Sicer pa velja pripomniti, da
bodo cene krompirju vsekakor
zdrsnile navzdol, in sicer s plas-
majem uvoženega krompirja. Ta
bo imel za posledico predvsem
znižanje neprimerno visokih od-
kupnih cen in konec špekulacij
proizvajalcev, ki računajo na no-
vo povišanje cen krompirja. Torej
še en pouk o nesmiselnosti špe-
kuliram j a, kajti tedaj bo pač le
teSjko plasirati večje količine
krompirja, ki sedaj čaka v kleteh.
Ugotovili so namreč, da so kmeto-
valci v Sloveniji prodali le kakih
10 odstotkov svoje proizvodnje in
še to največ na Štajerskem.
VRTOGLAVA JABOLKA,
PARADOKS SEZONE
Najbolj nesmiselno pa je stanje
v preskrbi z najbolj znanim zim-
skim sadjem v Sloveniji. Jabolka
II. kategorije so se v maloprodaji
povzpela kar do 90 dinarjev za
kilogram. Istočasno pa je na trgu
dovolj grozdja izredno dobre kva-
litete po istih cenah, dobiti pa je
možno grozdje tudi po 80 dinar-
jev za kilogram.
Do tega nesmisla je prišlo pred-
vsem po zaslugi proizvajalcev.
Zakaj le-ti zahtevajo za kilogram
jabolk večinoma 70 dinarjev in za
boljša jabolka (jonatan) tudi po
90 dinarjev za kilogram. Razum-
ljivo so potem ob upoštevanju ob-
činskega odloka o maloprodaji s
sadjem in zelenjavo (20 % pribit-
ka) jabolka v maloprodaji še za
14 oziroma 18 dinarjev dražja.
V tej situaciji so se v celjskem
preskrbovalnem podjetju odločili,
da ne bodo odkupovali večjih ko-
liičn jabolk, ker so pač sedanje
cene za naše potrošnike previso-
ke. Istočasno pa so si oskrbeli za-
dostne količine južnega sadja (ba-
nane, pomaranče in pKxiobno), ki
bodo v prodaji hkrati z grozdjem
po istih cenah kot jabolka. Dokaj
razumljivo je, da proizvajalci ne
bodo mogli zdržati konkurenco,
saj je tudi nelogično, da bi jabol-
ka bila po istih cenah kot grozd-
je, pomaranče in banane.
IN DRUGE CENE ...
Istočasno smo zvedeli, da je pre-
skrbovalno podjetje oskrbelo za-
dostne količine fižola, zelja in
drugih zimskih p>ovrtnin.
Vendar tudi pri teh velja ugo-
tovitev, da so pri nabavi dosegli
ugodnejše odkupne cene pri pro-
izvajalcih iz drugih republik —
zlasti pa v Medjumurju. Torej za-
sledimo isti pojav, da so po vrtni-
ne enako kot sadje iz oddaljenej-
ših krajev kljub izredno težavnim
prevoznim pogojem cenejše od
cen, ki jih zastavljajo proizvajal-
ci v neposredni okolici mesta, kjer
prevozni stroški i>o železnici do-
mala odpadejo.
Pri tem pridemo do najvažnej-
šega vprašanja, ki si ga zastav-
ljajo enako potrošniki in oskrbo-
valna podjetja. Kako je to mogo-
če in kje so vzroki?
Kajti kljub neomejenem tržišču
je dokaj logično, da je zlasti za
vrtnarske kmetijske obrate prva
naloga oskrba svoie<^a območia.
Ta prodaja je hkrati tudi eko-
nomsko utemeljena. Ali ni nesmi-
selno prodajati sadje in zelenjavo
iz celjskega zaledja v druge kraje,
ko vemo, da ga je istočasno tre-
ba na to območje uvažati. S tem
se ustvarjajo nepotrebni izdatki
za dvojen prevoz, ustvarja se ne-
prijetno vzdušje in nazadnje ti
pojavi še kmetijcem niso več ra-
zumljivi.	^
Se nekaj velja ob tem pripom-
niti. V istem času so na našem
trgu nastopile kmetijske zadruge
in kmetijski kombinati od drugod
z mnogo nižjimi cenami kot ust-
rezne kmetijske organizacije iz
našega okraja, čeprav bi bilo ob-
ratno bolj logično in razumljivo.
Bržčas bo potrebno o teh poja-
vih temeljito razpravljati, in si-
cer z vso odgovornostjo, kajti se-
danji paradoksi, ki se pojavljajo
pri formiranju odkupnih in malo-
prodajnih cen sadja in povrtnin
so zares nevzdržni; in ne nazad-
nje kontrasti, ki sicer lahko estet-
sko prijetno delujejo, pa vsaj v
tem primeru bistveno prizadenejo
realni življenjski nivo zaposlenih.
Zaradi tega bi jih na tem F>odroč-
ju ne smeli dopustiti.
Mile Iršič
Zakaj je na trgu dovolj grozdja?
Zakaj gre tako lahko v prodajo?
Morda zaradi cen? Sami presodite
— kilogram dobrega namiznega
grozdja 80 dinarjev za kilogram,
jabolk (II. razred) pa 90 dinarjev!
Kontrola?, ne! Skoda, da ne!
NAŠ KOMENTAR
Kar more kdo, pgj Jela
V zadnjem obdobju — zlasti pa
ob volitvah novih samoupravnih
organov skupnosti socialnega za-
varovanja, so v gospodarskih or-
ganizacijah postavili v ospredje
tudi pravilno predvsem pa ustrez-
no zaposlitev manj sposobnih to-
varišev. Ta problem so temeljito
proučili tudi zdravstveni delavci.
Tako je prišlo v žalski občini
do zanimive pobude občinskega
zdravstvenega doma. Dogovorili
so se za skupno akcijo pri zdrav-
stveni preventivni dejavnosti, o
dajanju pomoči z nasveti in ne-
posrednimi intervencijami zdrav-
stvenih kadrov v gospodarskih
organizacijah. Gre namreč za zelo
resno vprašanje — kako prepre-
čiti prehitro izčrpavanje manj
odpornih tovarišev na nekaterih
delovnih mestih in ustrezna za-
poslitev obolelih tovarišev.
Isti problem so obravnavali tudi
v Celju. Prišli so do enakega
sklepa — zdravstveni delavci in
kadrovsko socialne službe gospo-
darskih organizacij morajo tes-
neje sodelovati.
Zakaj gre, nam zgovorno po-
kaže primer, ki ga je obravnavala
posebna zdravstvena komisija so-
cialnega zavarovanja, ki dovoljuje
bolniški stalež nad mesec dni in
ki podaljšuje bolezenski dopust.
NESREČA — ALI RES ZA
VSELEJ PRIZADET?
Pred časom se je v kamnolomu
ponesrečil mlad delavec. Poško-
doval si je hrbtenico. Sčasoma
je okreval, toda zdravniki so mu
svetovali, da si naj poišče drugo
zaposlitev. Kajti, tako so menili,
težavno delo v kamnolomu mu
bo škodovalo in prav gotovo bo
moral že čez nekaj mesecev zno-
va k zdravniku, v bolnišnico in
še na posebno okrevanje. Fant
se je temu uprl iz popolnoma ra-
zumljivega razloga. V svoji stroki
je namreč dotlej že dosegel kva-
lifikacijo. Ce bi se zaposlil kje
drugje, bi se lahko spet le kot
nekvalificiran delavec. Zaradi
tega je nameraval nazaj, bal se
je namreč, da bo z menjavo služ-
benega razmerja in z zaposlit-
vijo na lažjem delovnem mestu
močno oškodovan pri osebnih do-
hodkih.
Čeravno je fant že okreval, ga
zdravniki niso mogli pustiti na
težavno delo v kamnolom. Za
enkrat so mu še podaljšali bol-
niški stalež. Toda to ni moglo iti
v nedogled. Zato so se na nasled-
njem pregledu pri zdravstveni
komisiji -'ponovno posvetovali s
fantom. Se enkrat so mu pojas-
nili, kako je za njega nevarno,
če se vrne nazaj na staro delovno
mesto v kamnolom. Kajti pono-
vitev poškMbe hrbtenice bi lahko
bila katastrofalna. Fant je bil še
huje prizadet.
Nato so se zdravniki povezali
s kadrovsko socialno službo v
podjetju, kjer je bil fant zaposlen.
V podjetju so razumeli in spre-
jeli argumente zdravstvene komi-
sije in že po nekaj dneh je fant
dobil ustrezno delovno mesto z
isto kvalifikacijsko stopnjo in za
delo, ki ga telesno ob poškodovani
hrbtenici lahko opravlja.
Ta sugestija zdravnikov je bila.
izredno koristna, človeško hu-
mana in vredna pohvale. Hkra-
ti pa se nam zastavlja novo
vprašanje — ali nas ta primer ne
pouči, kako pomembno je tesno
sodelovanje zdravnikov s kadrov-
sko socialnimi službami. Kajti ne
samo pri namestitvah delno spo-
sobnih delavcev, tudi sicer je na-
svet in sodelovanje zdravnika
lahko izredno koristno. Kajti go-
tovo je, da ta oblika preventive
lahko bistveno zmanjša nepo-
trebno gorje, do katerega pride
zaradi nevednosti.
In prav v tem je pozitivna po-
buda zdravstvenega doma v Žalcu
in v Celju. Načelo, ki so ga pri
tem osvojili, je preprosto — kar
kdo more, naj dela. Razen tega,
da pri tem ne pride do prehitrega
izčrpavanja zaposlenega delavca
ali do prehitre nezmožnosti za.
delo, pri pravilni namestitvi za-
posleni čutijo do svojega dela tu-
di veselje. S tem se veča storil-
nost. zaposleni ima višje dohodke
in hkrati zadovoljuje zahteve, ki
jih pred njega postavljajo pred-
postavljeni. Sicer pa je kaj hitro
zaradi nerazumevanja ali nepo-
znavanja njegovih sposobnosti v
»nemilosti« in ocenjen kot slabši
med slabimi, kar še bolj vpliva na
njegovo zdravstveno stanje.
Ob koncu velja še pripomniti,
da so kolektivi to pobudo z razu-
mevanjem sprejeli, kajti tudi iz-
datki kolektiva se s tem manj-
šajo, z uveljavitvijo novih določil
o financiranju izdatkov za bolnine
pa bo vprašanje izostankov z dela
zaradi bolezni še bolj pereče.
M.
SPOSOJENA REPORTAŽA
Sedemnajstletni fant je izgubil
življenje, ker je skušal zbežati iz
vinograda z dvema grozdoma v
rokah. Strel v hrbet ga je za vse-
lej ustavil tik pred ograjo, kjer
je obležal do prihoda. Suha vest o
umoru je zvenela kot eho iz pre-
teklega stoletja. Sodišče bo ugoto-
vilo podrobne okolnosti, v katerih
je storjena strašna eksekucija. To-
da vprašanje, kako se je to pri-
petilo bo ostalo odprto, in kazen
za morilca gotovo ne bo pHDvmila
mladega življenja. Istočasno pa je
za javnost pomembna še ugotovi-
tev: Nihče nima pravice sam so-
diti in sodbe izvrševati z orožjem
v roki, nihče pa tudi nima pravice
postaviti dvajsetletnega fanta v
vlogo sodnika.
Našim bralcem podobna trage-
dija ni neznana, saj je v celjskem
okraju podobno zaradi grozdja in
brezobzirnosti lastnika vinograda
obvisel mrtev otrok na žični ogra-
ji, v katero je bil speljan električ-
ni tok. Težjih poškodb objestnih
otrok pa smo v zadnjih letih za-
beležili precej.
Kako se je pripetila zadnja tra-
gedija, ki je razburila vso domo-
vino?
Sedemnajstletna sošolca Branko
Jelinič in Vlado Liblin sta se vra-
čala z izleta. Brez razmišljanja
sta prestopila ograjo vinograda in
si utrgala v vinogradu zagrebške-
ga agrokombinata po dva grozda,
da bi jih na poti domov s Sleme-
na zobala. Izza grmovja se je pri-
kazal čuvaj s puško.
Fanta sta zbežala, tedaj pa je
za njima počilo. Branko Jelinič je
obležal ob ograji, njegov tovariš
pa se je skril, da še njega ni do-
letela ista usoda. Ves naslednji
dan ga niso mogli najti. Bal se je.
Sedaj pa je na tiskovni konferenci
in za televizijo pojasnil, kako se
je tragična zgodba končala. Tedaj
še ni vedel, da je njegov tovariš
podlegel strelu v hrbet.
Ce pustimo ob strani pravo ana-
lizo tragičnega primera, je vendar
težko iti mimo okolnosti, ki so
pripeljale do nove tragedije.
Razumljivo je, da se nekateri
objekti čuvajo z orožjem, toda
dokaj jasno je, da čuvaju vino-
grada ali sadovnjaka ne kaže dati
v roke puško — zlasti pa ne dvaj-
setletnemu fantu (vinograd je ču-
val namreč dvajsetletni Jakob
Kranja). Ce pa je že neke po-
membne objekte potrebno čuvati
z orožjem — tega v tem primeru
ne more nihče opravičevati, naj-
manj pa še, da bi s puško varo-
vali sleherni gozd — potem vse-
kakor ni vseeno, komu odgovorni
ljudje zaupajo orožje. Splošno
mnenje, ki je zlasti prišlo do iz-
raza na tiskovni konferenci je, da
bi naj čuvaji, ki so oboroženi, mo-
rali biti skrbno izbrani. In sicer
razsodni ljudje, najbolje očetje, ki
bi znali tudi presoditi tragedijo,
ki jo lahko povzročijo s strelom
zaradi dveh grozdov.
Podobna tragedija se je pripe-
tila pred dvema mesecema v Sve-
tozarevu. Le da je bila še groz-
nejša. Oboroženi čuvaj ribnika je
namreč ujel fantiča, ki je lovil
ribe, tam kjer jih ne bi smel.
Pred sodiščem je zatrjeval, da je
otroku samo grozil z revolverjem.
Pri tem se mu je baje nehote
sprožil. Tedaj je ranjen otrok pro-
sil čuvaja, naj neha streljati, to-
da ta je še z enim strelom, v besu
in zbeganosti dokončal mlado živ-
ljenje.
Sodišče je čuvaja obsodilo na
smrt. Toda otroka staršem nihče
več ne more vrniti. Otrok je iz-
gubil življenje zaradi nekaj malih
rib, ki jih je s primitivnim pribo-
rom ujel v ribiiiku.
Vsi trije primeri, če zraven u-
poštevamo že znan primer iz na-
šega okraja, so enako grozotni.
Trije ljudje so se sami spustili
tako nizko, da so za sto dinarjev
vrednosti, ki bi jo izgubili, posegli
po življenjih. Kako je to tuje na-
šemu pKDjmovanju medsebojnih
odnosov in humanosti in kako se
nam zdi odmaknjeno, hkrati pa
opozarja vse, da življenja ne kaže
jemati za nekaj kovačev.
O PRAVEM ČASU
PREOBRAT V MISELNOSTI — TURIZEM NlC VEC PRI-
VESEK, TEMVEČ VODILNA GOSPODARSKA PANOGA V
MOZIRSKI OBČINI — SKRB ZA VZPOREDNE PANOGE —
TRGOVINA. GOSTINSTVO, USLUGE IN MEHANIČNA
SLU2BA.
Vsako leto po končani glavni
turistični sezoni se v mozirski ob-
čini sestanejo predstavniki turi-
stičnih društev, gostinskih podje-
tij in zastopniki občinskega ljud-
skega odbora. Posezonski sestanki
za turizem v tem delu celjskega
okraja zainteresiranih činiteljev
imajo delovni značaj. Najprej
pregledajo uspehe pretekle sezo-
ne in si hkrati na osnovi teh začr-
tajo dejavnost za naslednje ob-
dobje. Vsako leto pa sestanek or-
ganizira eno izmed krajevnih tu-
rističnih društev. Letošnje pMDSve-
tovanje je bilo še pomembnejše,
saj so na pobudo občinskega ljud-
skega odigra podrobno razprav-
ljali o perspektivah razvoja v tej
gorski dolini — osvojili pa so tu-
di načelo, da mora turizem po-
stati ij)oleg lesne industrije naj-
pomembnejša gospodarska pano-
ga.
Za tako orientacijo obstajajo v
Zgornji Savinjski dolini prav vsi
naravni E>ogoji, istočasno pa jih
k temu silijo tudi slabši pogoji za
industrilizacijo doline kot jo ima-
jo nižinski predeli okraja — veli-
ke razlike glede tehnične opreme,
slabe prometne vezi in podobno,
kar bistveno znižuje proizvodnost
dela na tem območju, znižuje aku-
mulativnost in povzroča neugodne
pogoje za nemoten razvoj in usta-
navljanje novih industrijskih po-
gonov.
Istočasno pa je zgornja Savinj-
ska dolina eden najlepših gorskih
predelov v naši domovini, za ka-
terega je med našimi ljudmi in
tudi med tujimi turisti zanimanje
v zadnjih letih bistveno poraslo.
2e samo podatek, da so v Gor-
njem Gradu letos kljub deževne-
mu vremenu v začetku sezone za-
beležili kar za 50 odstotkov več
nočitev kot lani, i>otrjuje to ugo-
tovitev. Podoben napredek so za-
beležili tudi v ostalih krajih v
Zgornji Savinjski dolini.
Vendar pa prizadevne turistič-
ne delavce v tej dolini močno ovi-
rajo nekatere objektivne težave.
Sem sodi zlasti neurejeno cestišče
od Rečice naprej proti najlepši
naši dolinici — Logarski dolini,
pomanjkanje ustrezno urejenih
nočitvenih kapacitet, slabo razvita
in neprimerno urejena gostinska
mreža ter neustrezne trgovine in
podobno.
Tako je bilo dokaj razumljivo,
da so udeleženci letošnjega posve-
ta o razvoju turi^a v Zgornji
Savinjski dolini razpravljali pred-
vsem o ukrepih in nalogah, ki jih
bodo v naslednjih obdobjih mo-
rali rešiti, da še bolj odpro per-
spektivo razvoja turizma in ga
privedejo na ustrezno višino.
Na posvetovanju sta postavila
osnovne teze predsednica občin-
skega sveta za turizem tovari-
šica Gologrančeva in predsednik
občine tovariš Korber. Po izredno
živahni razpravi, ki je zajela prav
vsa področja, ki zadevajo turizem
na območju mozirske občine, so
udeleženci sprejeli tudi nekaj po-
membnih sklepov. Med njimi tu-
di take, ki zahtevajo takojšnjo
dejavnost, vsi pa slone na načrtni
^alizi trenutnih in perspektivnih
potreb.
Za naslednje leto so izmed grad-
benih del za potrebe turizma dali
prednost investicijam za ureditev
trgovskih in gostinskih lokalov v
Mozirju, enako tudi v Ljubnem.
Za Gornji grad so nakazali po-
trebo po ureditvi tujskih sob v
zadružnem domu. Predvidevajo,
da bo tam možno urediti kar 38
ležišč. Prav tako pa so med prio-
ritetne naloge uvrstUi tudi dokon-
čanje vseh začetnih objektov
v Logarski dolini. Da bi delo
lahko izvajali hitro in nemoteno,
so ustanovili dve komisiji. Prva
bo podrobno proučila stanje go-
stinskih obratov na območju ob-
čine, druga pa -bo uskladila ob-
činsko davčno .politiko potrebam
razvoja turizma. Obe komisiji bo-
sta pripravili prav natančne in
dokumentirane analize, o katerih
bo še i>osebej razpravljal občin-
ski ljudski odbor.
V	mozirski občini so se namreč
postavili na trdno stališče, da
spričo posebnih pogojev, ki na-
stajajo zaradi gorskega značaja
občinskega območja, razvoj turiz-
ma ne more biti izključno naloga
turističnih društev, temveč da je
to ena najvažnejših nalog občin-
skega ljudskega odbora. Istočasno
pa so FK>stavili med E>omembne
naloge tudi potrebo po šolanju
ustreznih gostinskih in turističnih
kadrov, hkrati pa bodo pri ob-
činskem ljudskem odboru ustano-
vili posebno službo, ki bo skrbela
za pravilni razvoj te gospodarske
panoge in za sinhronizacijo vzpo-
rednih panog, ki so bistvene za
krepitev turistične dejavnosti.
V	nadaljevanju pa so prav po-
drobno obravnavali pomanjkanje
urbanistične rešitve Zgornje Sa-
vinjske doline in zlasti Logarske
doline. Domenili so se tudi, da bo-
do te naloge še posebej obravna-
vali predstavniki občine s Urba-
nističnim zavodom in ustreznimi
službami okrajnega ljudskega od-
bora. Potrebno bo tudi ustanoviti
stalni odbor za prirejanje turi-
stičnega tedna Zgornje Savinjske
doline, ki bo hkrati skrbel tudi za
prirejanje tradicionalnega flosar-
skega bala.
Najvažnejša naloga, ki so jo vsi
postavljali prav na vrh prioritet-
ne liste pa je dograditev asfalti-
rane ceste do Logarske doline. Saj
je prav neustrezna cesta eden od
odločilnih činiteljev pri zaviranju
normalnega razvoja turizma na
tem področju. Kajti gotovo je, da
mnogi, ki bi sicer radi večkrat
obiskali to prelepo dolinico, kre-
nejo raje drugam. To pa pomeni
praktično nepotreben odliv sred-
stev na druga področja. Ko so o
tem podrobno govorili, so menili,
da bo ob pomoči okraja in re-
publiškega sklada za ceste možno
naslednje leto nadaljevati z grad-
njo asfaltirane ceste do Ljubnega,
čez leto pa naprej do Logarslce
doline.
Svetlobna igra na gladini mozirs kega kopalnega bazena
CELJSKI TEDNIK STEV. 42. — 26. oktobra 1962
7
Rdeče in modro
v MAVRICI
(OB PREDSTAVI,
21. OKTOBRA 1962)
Nemški pisatelj Walter Bauer
in slovenski režiser Juro Kislin-
ger sta nam v nedeljski predstavi
poste-egla z dramsko umetnino po-
sebno žlahtne sorte. Razpravljati
o tem, ali je umetnina res dram-
ska in koliko/oziroma kako ni, ali
more oder polno in široko prene-
sti pripoved, kakršna je bila ta
naša o »-rdečem in modrem v
mavrici-«, bi bilo tvegano in bi
bik) nesmiselno. Močan in opojen
emocionalni vtis pušča ta predsta-
va in neko posebno težo: prema-
gala je vse družbene, časovne,
prostorske determinante in se i>o-
vzpela do tistih večnih, neuničlji-
vih človeških dragocenosti, ki
vkljub temu, da ne koreninijo v
nekem določenem času in da ne
rastejo v bolečo tragiko in zaple-
tenih ali kakršnihkoliže nasprotij
in protislovij, ostajajo vedno v
najlepšem pomenu človeške, člo-
veško preproste zato, ker so vkljub
vsej povzdignjeni poeziji, vkljub
navezanosti samih nase, vedno
in povsod pristne, občutene, doži-
vete z resnično mnogo krvi in iz
resnične bolečine pK>sojene. Fanta-
zijsko, alegorično pripovedovanje
o nesrečnih ljubimcih, ki se more-
ta šele mrtva prav zares združiti
kot rdeče in modro v mavrici,
nam prinaša poetično upodoblje-
nega iskanja velike lepote in ve-
like ljubezni, iskanja, v Bauerjevi
pravljici manifestiranega na iz-
redno okusno »eksofcizirani« način,
I)oetično, lepo, vendar ne lepo sa-
mo na sebi, marveč tako zato, ker
je zraslo iz človeka, iz večnih člo-
veških problemov in iskanj, tistih
najintimnejših in najbolj »-zaseb-
nih«, tako če&to tr^ičnih zaradi
nerazumljivih družbenih konven-
cij, včasih pa spet zaradi sra-
mežljivosti in slepote (kakor v
pravljici). Sele v povzdignjenem
svetu absolutnih meril je absolut-
na lepota združitev, stran od za-
blod tega sveta. Ta, tako neprisi-
ljena, iz ljudske p>oezije in ljud-
skih izročil izvirajoča metafizika
je v današnjem času še posebej
čarobna; v tem času, ko poskuša-
jo nekateri ljudje človeka meta-
morfozirati v predmet, ko se ali-
enirani človek zrevoltiran bori zo-
per surovi, pcpredmeteni svet, ko
skuša venomer na novo v različ-
nih iskanjih, (tako ali drugače
ekstremnih) odkriti spet svoje pra-
vo bistvo, svoje dragoceno člove-
ško jedro, ix>meni Bauerjeva ^>-ki-
tajska pravljica nadvse preprič-
ljivo potrdilo o lepoti tiste
prave, zares človeške, obupno ve-
like ljubezni, potrdilo o človeku,
ki se bo našel; gledališko pa nam
Bauer pomeni zanimiv, moderen,
nekoliko'na kitajskem gledališču
temelječ dramski kuriozum, pro-
dukt iskanja novih, plastičnih iz-
razil v gledališki književnosti. Če-
prav je bil tekst sprva napisan za
radio, velja poudariti, da je tudi
na odru izredno mičen in nikakor
ne statičen (vkljub pripovednemu
značaju).
Kislingerjeva režija je temeljila
na besedi, kateri je podrejala vsa
ostala izrazna sredstva; pri mi-
zansceni pa je iskala poezije v
pantomimično zasnovanih premi-
kih (mim je delo koreografa Ika
Otrina), z njo pa je uspešno čarala
štimungo, kakor jo pozna kitaj-
ska poezija, tudi eksotiko je črpa-
la iz mima; v kostumih (Vida Zu-
panova) je našla barvitosti, ven-
dar je pHDtrebno zapisati, da ni ni-
kjer zahajala v vsiljivo nenavad-
nost, marveč je kakor pri sceni
(Vlado Rijavec) in muziki (Dušan
Mitrovič) kazala pravo mero oku-
sa. Z izredno smiselno, preprosto-
dekorativno, likovno sceno in z
različnimi ereflektorskimi barva-
mi (ki so i>onazarjale menjave
različnih občutij, poglabljale sku-
paj z mimom in muziko primarno
vlogo poetičnega dialoga in zlasti
monologa) je uspelo Kislingerju
postaviti izredno lepo, likovno,
dognano skorajda »-akademsko či-
sto« predstavo.
V glavnih vlogah sta nastopila
Minou Kjudrova in Franci Gab-
rovšek. Odlika njune interpreta-
cije je predvsem v bleščečem in-
terpretiranju verzov, kjer sta bila
vedno polna in nista padala v laž-
no, deklarativno recitacijo. Gab-
rovšku morda pri zadnji sceni
(kjer bi morala postati ljubezen-
ska tragika njegovega lika naj-
bolj očita in najpretresljivejša) ni
uspelo zadeti prave poante, nekaj
verzov je kazalo preveliko plitvi-
no; sicer je njegova kreacija lep
dosežek. Kjudrova je prav tako
uspela s preprosto, poetično, doži-
veto igro ustvariti izredno toplo,
privlačno figuro.
Jeršinov pripovednik je bil so-
liden, vendar je po dikciji daleč
zaostajal za glavnima akterjema.
Lepa je bila tudi podoba stare
Mei-ling, dojilje, ki jo je up>odo-
bila Nada Božičeva.
Kislingerjeva predstava Walter-
ja Bauerja je za nas dragocena
zaradi po novem izpričane in člo-
veške razsežnosti, globine, ki naj
bo cilj tudi pri iskanju novega
človeka, dragocena kot sveža,
iskrena poezija na večno ljube-
zensko temo. (Predstava pa je za-
res bolj namenjena velikim »-otro-
kom« in je škoda, da je v teatru
niso uvrstili v redni abonma.)
Andrej Inkret
PRVA PREDAVANJA
O USTAVI
Občinski odbor Socialistične
zveze delovnih ljudi v Laškem
se je zelo resno lotil nalog pri
organizaciji razgovorov in raz-
prav o predosnutku nove ustave.
Sestavili so poseben predavatelj-
ski aktiv. Da bi se predavatelji
čimbolj seznanili z gradivom
predosnutka nove ustave, so štir-
je člani predavateljskega aktiva
bili na posebnem seminarju v
Ljubljani, vsi ostali pa so v Celju
prisostvovali predavanju podpred-
sednika republiškega Izvršnega
sveta dr. .Jožeta Vilfana.
Prva predavanja na terenu so
pripravili v Laškem in v Rim-
skih Toplicah. Ta so pokazala ve-
liko zanimanje občanov za novo
ustavo. Hkrati so se domenili, da
bodo novo ustavo tolmačili na po-
sebnih pogovorih v vseh večjih
naseljih na območju občine.
Štefan Frakelj
razmišlja o
umetnosti
Pred dnevi sva sedela s
Štefanom Frakljem v celj-
skem >*baru*<. Pomenkovala
sva se o vsem. o čemer se
pogovarja človek s človekom
v našem mestecu in naposled
prišla do umetnosti.
—	Umetnost, je pričel
Frakelj, — je tisto, česar
normalen človek ne razume.
In manj ko razumeš, tem
večja umetnina je pred te-
boj. Upam, da razumeš, kaj
mi je v mislih, saj skušam
govoriti človeško, ne umet-
niško ...
—	Pred dnevi sem prišel
k nekemu zdravniku, ker je
hotel moj svet zastran opre-
me stanovanja. Priznati mo-
ram, da je to stanovanje z
ekonomsko ceno devetnajst
tisočakov mesečno. Ko sem
se malce udomačil, sem
lahko ugotovil, da je moj
obisk kasen za nekaj mese-
cev, saj skorajda ni prostora
kam kaj dodati. Vse je
opremljeno sodobno in
funkcionalno. Naposled mi
je domačin priznal, da je ho-
tel le vedeti za mojo stro-
kovno mnenje o opremi.
Priznal sem mu, da je stano-
vanje opremljeno tako, kakor
ga opremi človek z dohodki
nad sto tisočakov. Predvsem
sem pa pohvalil njegovo iz-
virnost. Mislil sem namreč,
da je dal v okvir slike svo-
jega petletnega sinka. Ven-
dar mi je pojasnil, da so to
slike našega znanega slikar-
ja, ki je dosegel že velike
uspehe v Parizu in kje vem
Še vse. Spet dokaz, da je
umetnost zvišena nad poj-
movanjem povprečnežev.
—	Znanec zdravnik me je
povsem frapiral s svojim
znanjem o slikarstvu, saj je
naštel vsa orodja, ki jih je
avtor pri ustvarjanju upo-
rabljal. To je dolg spisek,
vendar zanimiv. Uporablja
likalnik, del lustra, ženin
pas za nogavice, sinove po-
nošene čevlje, kartonski vlo-
žek koledarja iz leta 1938
(ker se je takrat rodila nje-
gova žena), potlej še palec
leve in desne roke, stopalo,
leve noge, žago, kramp in
sekiro ter glasnik in tri
skrivljene žeblje. V trenut-
kih posebnega navdiha pa
slika z avtomobilskimi pnev-
matikami, ovitimi z bodečo
žico.
—	Ob slovesu me je vpra-
šal, če po mojem mnenju
primanjkuje česa v njego-
vem stanovanju. Svetoval
sem mu naj kupi stol moje
tete, ki stanuje ob glavni
cesti. Opisal sem mu ga
plastično, da si je mogel za-
misliti polomljene noge, vdr-
to sedlo in zvito naslonjalo.
Nekaj časa me je začudeno
gledal, potlej pa izprašal, če
se nemara ne norčujem iz
njega. Rekel sem mu da ne,
saj to ni navaden stol. Ta
stol je povozil avtomobil z
oznako FR ...
-V-
1. srednjeveški grad, 2. ilirsko grobišče, 3. neolitske, ilirske in rim-
ske naselbine
Prazgodovinski Rifnik!
Južni del doline pri Šentjurju
zapira venec nekoliko večjih, do
600 m visokih hribov, od katerih
je že dolgo najbolj znan Rifnik.
Popotnika, ki se pelje iz Celja
proti Roglaški Slatini pritegnejo
že razvaline gradu, ki je bil nek-
daj last celjskih grofov. Razvali-
ne gradu so kakih 100 m pod vr-
hom.
Vrh hriba, ki ima značilno ob-
liko pravokotnega trikotnika, pa
so izbrali ljudje že več 100 let
prej. Najstarejše najdbe, ki jih je
odkrila lopata arheologov, spada-
jo še v neolitsko dobo. Tako je
torej najstarejši človek živel na
Rifniku že pred 4000 leti. Ljud-
stva so takrat živela še v pra-
skupnosti. Edino kar se nam je
iz te dobe ohranilo, soposamezni
kosi neolitske keramike in kame-
nite sekire, ki so služile kot orod-
je in orožje. Tudi ostanki neolit-
ske hiše so se ohranili. Dobro so
bil vidni sledovi jame za pokonč-
ni tram stavbe. Neolitski elementi
so se strnjeno pojavili samo na
enem prostoru v globini 2 m pod
površino.
Prvič je javnost postala pozor-
na na rifniške najdbe že v prejš-
njem stoletju. Pri obdelovanju
zemlje p-od vrhom so domačini na
leteli na posamezne ilirske gro-
bove. Grob je običajno vseboval
veliko glinasto žaro, v kateri sta
bila še lonec in skodela. V manj-
še posode so dajali pokojniku hra-
no za pcpotnico na oni svet. Ra-
zen tega so bili v žari tudi še
drobci kosti, ki so ostali pri se-
žiganju pokojnika. Končno naj-
demo v grobu tudi predmete, ki
jih je umrM nosil ali uporabljal
v življenju. Le tako lahko razu-
memo, da so se v grobovih našle
številne železne sekire bronaste
ovratnice in zapestnice in razni
drugi predmeti praktične in de-
korativne narave.
Več sto odkritih grobov je o-
pravičevalo dvomnevo, da mora
obstajati tu tudi naselbina Ilirov.
Prva raziskovanja v tej smeri so
opravili med nemško okupacijo.
Takrat so bili ugotovljeni štirje
stanovanjski objekti. Leta 1957 pa
smo z raziskovanjem naselbine
nadaljevali. Pri tem smo odkrili
še 10 stavbnih objektov, ki so slu-
žili kot stanovanjske stavbe. Tako
je slika o življenju ilirskih prebi-
valcev na Rifniku, kakor seveda
tudi na ostalih podobnih najdiščih
tega časa, že dokaj bolj jasna.
Hiše so bile več ali manj pra-
vokotne oblike. Temelji so bili iz
kamna, stene pa spletene iz vej in
ometane z ilovko. Celo pobeljene
so bile, kar lahko sklepamo po
ostankih bele barve na kosih ilov-
ke, ki so ležali ob stenah stavb.
Obrisi posameznih tlorisov so se
še do danes v posameznih prime-
rih zelo dobro ohranili.
Tla hiš so bila iz sphane ilovke,
ponekod so jim pa služile v sta-
novanjskem prostoru tudi skale,
ki sem in tja na posameznih me-
stih še gledajo iz zemlje, za pod-
stavke ali >^klapi« kot je to ime-
noval Smid. Teren, ki je bil tudi
na vrhu, kjer so stale stavbe, raz-
meroma položen, so delno splani-
rali. Tako dobimo vtis, da so sta-
le hišece v majhnih terasah, ka-
terih višinska razlika znaša od
0,5 do 1,5 metra.
Poleg hišnega lepa, ki sem ga
že omenil, je bilo v hišah in po-
leg hiš najdeno večje število ke-
ramike ( v fragmentih seveda, ki
jih je treba potem sestaviti), uteži
najrazličnejših velikosti in oblik
in železne žlindre. Metalnih pred-
metov, kot že rečeno, je bilo na
naselbini zelo malo. Ti se najdejo
povečini samo v grobovih. Temu
se ni čuditi, ker teh stvari v glav-
nem še niso obrtno izdelovali,
temveč samo za lastne potrebe.
Svojo lastnino pa je dobil pokoj-
niik s seboj v grob. Keramika je
najrazličnejša; tako po velikosti,
kakor tudi po kvaliteti izdelave.
Poleg velikih, do pol metra viso-
kih žar, ki so služile za žito in za
vodo, so majhne skodelice. Skoraj
bi lahko trdili, da so ,poleg šte-
vilne uporabe keramike posamez-
ni kosi služili izključno za okras,
ali pa morda samo za izredne pri-
like ...
Velike piramidalne uteži so ra-
bili za delo pri statvah, delno pa
pri ribiških mrežah. Manjše, po-
večini bikonične, so pa služile iz-
ključno za statve. Velike količi-
ne kosti goveda in jelena so še
edine priče njihovili »-pojedin-«.
Na rogovih jelenov pa so dosti-
krat vidni sledovi obdelave.
Zadnja dejavnost, ki je z goto-
vostjo izčrpna pri ilirskih prebi-
valcih je kovaštvo in topljenje že-
lezne rude. Kako bi mogli drugače
pričakovati izredne količine že-
lezne žlindre, ki jo je na Rifniku
presenetljivo veliko.
Posamezne keltske najdbe, naj-
dene predvsem v gornjih plasteh
in na, skoraj bi lahko rekli, E>ovr-
šini, dokazujejo, da tudi njim Rif-
nik ni bil neznan. Ct uf:ošic.-amo.
Bolta
FRAN ROŠ SPOMINI NA SRBIJO 1941 1945
14. SADOVI ZORIJO
Prav v dneh najhujšega četniškega terorja je v Cupriji pričelo
rasti aktivno narodnoosvobodilno delo, pretežno mladine, ki se je
sestajala okoli železniške postaje in kurilnice Obnovila se je obve-
ščevalna služba, zbiral se je denar in sanitetni material. Zvezt)
z NOV so upostavili tudi rudarji.
Da bi izboljšal kritični položaj svojih sil, je okupator v Cuprijo,
Paračin in Senjski rudnik poslal več rodov ruskega prostovoljskega
korpusa. Bili so to v okupiranih delih Sovjetske zveze mobilizirani
mladiči, bedasti, drzni in krvoločni. Name je trojica njih streljala,
ko sem mirno šel po cesti. Vrgel sem se na tla, oni pa so mi pre-
brskali nahrbtnik in žepe. Potem so streljah se po drugih ljudeh.
Nekoč smo Nendl, Sirec in jaz stopili v Andjelkovičevo gostilno
v Cupriji. Gostilničar nam je prinesel vsakemu veliko čašo odlič-
nega župskega vina. Kmalu je Sirec pncel peti svojo najljubšo pe-
sem »Planula zora«, pri čemer je posebej poudaril konec .Ustajmo,
bračo...«
Tedaj je naglo vstopil neki nemški hauptmann s petimi Rusi,
ki so v rokah držah puške. (Cez ulico je bilo poslopje ruskih
»prostovoljcev«) Hauptmann. krepak človek v nemški oficirski
uniformi, je odslovil svojo petorico in se nam opravičil v gladki
srbščini:
-Oprostite mi! Menil sem, da tu poje kak naš vojak.«
Ko je prejel svojo čašo vina, jo je dvignil, da bi trčil s Sircem:
»Živili!«
Toda Sirec, pogumen kakor je bdi, je to odločno odklonil:
»Nikakor! Najprej bi rad vedel, kdo ste.«
»Rus sem. Pred vojno bančni uradnik v Novem Sadu, zdaj pa
kakor vidite in kakor ne gre drugače...«
»Rus ste, pravite?« se je namrgodil Sirec. »Toda vaša uniforma
se mi ne zdi ruska!«
»Nikar tako, gospod!« se je kislo nasmehnil hauptmann. »Vojna
je pač marsikaj .postavila na glavo. Midva pa kljub vsemu trčiva!
Na zdravje!«
»Ne še!« se je branil prijatelj. »Torej ste Rus v nemški unifor-
mi. Nekaj pa mi le še povejte: Ali ste morda tudi Slovan?«
»Vsi Rusi smo Slovani, to drži.«
»Dobro. Vendar želim vaše slovanstvo preizkusiti. Veste kaj!
Zapel bom našo staro himno »Hej Slovani«. Ce ste tudi vi Slovan,
jo poj te z menoj, če niste, pa molčite!«
Sirec je zapel resno, navdušeno. Pri petem taktu se mu je haupt-
mann v nemški luiiformi pridružil z mehkim baritonom. Odpela
sta pesem do kraja in zdaj je prijatelj dejal:
»Torej ste vendar še Slovan in zato lahko trčiva! Svetujem vam
pa, da to imiformo čimprej slečete. In še to naj vas vprašam: Ali
morda veste, da bomo Slovani v tej vojni zmagali?«
Krepko sta trčila.
Spomladi 1944 se je Vrhovni štab NOV odločil, da težišče svojih
vojnih operacij prenese iz Vzhodne Bosne, Črne gore in Sandžaka
v Srbijo. Ta je predstavljala najobčutljivejšo hrbtenico nemške
obrambe na Balkanu.
V juliju se je 9 divizij NOV prebilo v Srbijo. Med pohodom
preko Jastrebca na vzhod k meji Bolgarije in Romunije je dezer-
tiralo k njim mnogo četnikov in Nemcev. Napočil je čas, ko je po
dolgotrajni oseki oživelo mrffcično partizansko gibanje v Pomo-
ravju. Močne, prekaljene srbske sile so se vrnile v Srbijo in tisoči,
ki so na to čakali, so se jim priključili. Med temi so bili tudi
mnogi pregnani Slovenci.
Iz Cuprije je že leta 1943 odšel k partizanom v Srem (bliže jih
tedaj ni bilo) Stekar, brat v Kraljevu lostreljenega talca, zdaj pa
Hodžar, Cvetko, Roš, Cepič in Lorenčič. Pri tem so fantje pre-
hodili nad 60 km poti le ponoči in mimo vasi, ki so jih nadzorovali
četniki. Vse do Soko - banje, kjer je tedaj bil Glavni štab NOV
Srbije, niso srečali partizana. Tu so jih bratsko sprejeli in po od-
dihu uvrstili v bojne enote. Tako se je sredi poletja 1944 znašlo
tu s Slovenci vred nad 20 mladih partizanov iz Cuprije.
Uspela zavezniška invazija v Francijo je nekatere nemške ge-
nerale uverila, da je vojna zanje izgubljena. Zdelo se jim je po-
trebno hitro skleniti mir in odstraniti glavno oviro k temu —
Hitlerja, s tem pa tudi omiliti posledice poraza za Nemčijo. Toda
atentat na firerja ni uspel.
Rdeča armada je napredovala do roba Balkanskega polotoka
in Draža Mihajlovič bi moral uvideti, da mu sodelovanje z Nemci
ne more več koristiti. Polni srda nad razvojem dogodkov četniki
še zdaj niso nehali preganjati dobre patriote Srbije — sodelavce
v NOB in njihove simpatizerje. Segali pa so tudi po njihovih so-
rodnikih.
Zdravnika dr. Šariča, naprednega človeka in prijatelja Sloven-
cev, so četniki mobilizirali k svojemu vojaškemu odredu na Bigru,
in ga tako izločili iz javnega življenja. Tjakaj so privedli tudi ne-
kega čuprijskega sodnega pripravnika in ga zvečer vrgli v eno
izmed svojih kolib. Ko so menili, da je zaspal, so se nekateri
četniški klavci v njegovi bližini pogovarjali, koliko ima njihova
nova žrtev zlatih zob, da bi si jih prav razdelili po njeni likvida-
ciji. Pripravnik pa je buden vse to slišal. Cez nekaj dni mu je
četniško sodišče ponudilo na izbiro: ali smrt ali pa sodelovamje
pri sojenju komunistom in drugim protičetniškim elementom.
Odločil se je za drugo v prepričanju, da bo Srbjia itak kmalu
osvobojena in bo dotlej na tem mestu mogel marsikateremu ob-
tožencu pomagati.
Našega Medica, železniškega uradnika, je neka četniška trojka
odpeljala ponoči iz stanovanja v Cupriji po poljskih poteh kake
tri ure daleč v vlaško selo Isakovo. Tu ga je četniško sodišče obso-
dilo na smrt, ker da je neko noč preprečil četnikom, da bi bili na
kolodvoru izpraznili neki vagon. Medic tisto noč sploh ni bil v
-l^vhi in mu je zadeva bila povsem neznana. V ječi je moral zdaj
čakati, da komandant sreza poročnik Stankovič potrdi njegovo
obsodbo.
8
CELJSKI TEDNIK STEV. 42. — 26. oktobra 1962	
ŽENA DOM DRUŽINA
ŠOLAR IN NALEZLJIVE BOLEZNI
Ošpice
z vstopom v šolo je nastopila za na-
ie|;a šolarja velika prelomnica v njego-
vem življenju. Otrtk, ki je doslej rastel
in se razvijal pod skrbnim varstvom ma-
tere in bližnje okolice, je naenkrat
postal samostojen šolar. Iz vrta in dvo-
rišča se je preselil v šclski razred,
igračke je moral zamenjati za šolske
knjige, zvezek in svinčnik. Omejili smo
njegova svobodo in ga stisnili med šol-
ske klopi, mali pc^tepinček je postal
učenjak. Ptiček, ki je nedavno šele po-
kukal iz gnezda, nam je, čeprav še
plaho in nerodno, vendar samostojno
poletel v svet.
Vstop v šolo prinašaa poleg sončnih
tudi senčne strani, zlasti skrb glede
Solarjevega zdravja. Doslej smo sku-
šali našega šolarja obvarovati bolezni,
poznal je kvečjemu nahod ali kašelj.
Z vstopam v šolo pa moramo biti pri-
pravljeni, da nam bo začel nositi do-
mov nalezljive bolezni in to kar zapo-
redoma. Ošpice, norice, oslovski kašelj,
rdečke, skrlatinko, mumps; vse te na-
lezljive bolezni ga lahko dolete. Vse te
naštete bolezni imenujemo tudi otroške
nalezljive bolezni, predvsem zaradi tega,
ker j'h več ali manj vsi prebolimo v
otroški dobi, čeprav so za nje dovzetni
tudi starejši ljudje.
Začnimo pri ošpicah.
Iz zgodovine ošpic izvemo, da so bo-
lezen puznali že v starem veku. Velike
epidemije ošpic v Evropi so bile v 15.
in 16. stoletju. Povzročitelja ošpic pa
so odkrili šele v 20. stoletju, in sicer
povzroča bolezen virus.
Sprejemljivost za ošpice je skoraj
100 odstotna. Človek se okuži direktno
s kapljično infekcijo, to se pravi na-
ravnost od bolnika, ki kiha in kašlja v
zdravega človeka. Indirektna okužba
ne pride v poštev, ker virus izven člo-
veškega telesa pogine zelo hiitro.
Inkubacija je 10 dni, to je doba od
okuženja do' prvega začetka bolezni.
Bolezen začenja 11. dan z nenadno vro-
čino, ki se hitro dvigne na 59* C. Bolnik
je zaradi visoke vročine lahko nemiren
in ima tudi vročinski bledež. Bolnika
muči glavobol, ima rdeče žrelo, vnete
oči, navadno se tudi močno solzi. Kmalu
se pojavi tudi nahod, ki je pozneje gno-
jen in bolnik začne suho kašljati. Ta
kašelj traja ves čas dokler bolnik ne
ozdravi.
Vročina navadno drugi ali tretji dan
pojenja. S padcem temperature se po-
pravi tudi bolnik. Po takem zatišju, ki
traja 2 do 3 dnsi, izbruhne bolezen zno-
va. Spet se nenadoma dvigne vročina
na 79 do 40* C, bolnik se ponovno počuti
zelo slabega in pojavi se izpuščaj. Iz-
puščaj se pojavi v obliki rdečkasto-
rjavih peg, nepravilne oblike iri ga naj-
demo najprej za ušesi. Cez nekaj ur
se izpuščaj že razširi na obraz, preide
potem na vrat in trup in šele nazadnje
na okončine. Izpuščaj traja 2 do 4 dni
in ves čas traja tudi visoka vročina.
Po 5 do 4 dneh začne popuščati vročina
in izpuščaj začne bledeti. Izpuščaj bledi
v istem vrstnem redu, kakor se je po-
javil, na koži pa zapušča bolj ali manj
temne pege, ki kmalu izginejo. Koža se
lušči in to luščenje je končano nekako
po enem tednu.
Pri ošpicah je zelo važna dobra bol-
niška nega. Ves čas bolezni mora bolnik
ležati, približno 14 dni. Prezgodnje vsta-
janje odsvetujemo.
Ošpice same niso nevarna bolezen,
vendar se je zdravniki bojijo, ker po-
gosto nastopijo ravno zaradi nepravilne
nege komplikacije. Posledice, ki rade
nastopijo pa so: pljučnica, vnetje ušes
ter vnetje možganskih mren.
Bolnik naj leži v zračni sobi, ki pa
naj bo nekoliko zatemnjena. Močna
svetloba povzroča namreč, zaradi vne-
tih oči, bolniku bolečine. Bolnik nima
teka, zato ga je nesmiselno siliti s
hrano. Skrbeti pa moramo, da damo
bolniku veliko tekočine, zlasti sadnih
sokov. Hrana naj bo lahka in okusno
pripravljena. Včasih imajo bolniki med
boleznijo lažje driske. Ce je driska
močne.jša, damo bolniku nastrgana su-
rova jabolka, ruski čaj, če pa je po-
trebno zdravljenje z zdravili, določi to
zdravnik. Na lastno pest ne dajajmo
nikakih zdravil.
Za časa bolezni otrok ne kopamo,
temveč jih samo umivamo. Pri umi-
vanju pa moramo paziti, da otroka ne
prehladimo. Ko je bolezen končana,
bolnika skopljemo. Kopeli dodamo malo
hipermanganove soli.
Bolnika, ki ima ošpice, osamimo
zlasti še, če so v družini ali v sosedstvu
še majhni otroci. Čeprav bolezen ni
nevarna, je prav, da obvarujemo pred
boleznijo vsaj majhne otroke in tiste,
ki so bolj slabotni. Cim starejši je
otrok, tem lažje preboli bolezen.
TO JE
MOJA
STVAR
»Oče, prosim, ne, neel--
Otroški jok je pretrgal ti-
šino hladnega, meglenega
jesenskega večera. Prodrl je
celo skozi stene sosednjih
hiš, kjer so v mehkih po-
steljah sanjali otroci.
Zaslišalo se je odpiranje
oken, za njimi pa so se po-
kazale sence ljudi, ki ob tem
joku niso mogli ostati rav-
nodušni.
»Le kaj se je zgodilo?« so
se vpraševali.
»Oče, ne bij mame! Ne, ne
udari je, ne smeš!« Glas je
postajal jasnejši, močnejši,
skoraj ukazovalen.
Toda, kako naj stopi v
bran moči alkohola majhen
droban otrok?!
Njegov jok so prekinjali
le topi udarci in tiho je-
čanje.
Naposled je potihnilo.
Okna sosednih hiš so se za-
prla. Ljudje so legli k po-
čitku.
Kdo ve, če je počival tudi
deček iz predmestja. Morda
pa sta z materjo tudi to pot
našla prenočišče pri sosedih.
Toda, ko je sosed nasled-
nji dan pobaral »junaka«
prejšnjega večera, zakaj je
bil z ženo tako surov, mu jz
le-ta odgovoril: »To je lef
moja stvar. Naj si ne drzne
kdo vanjo vtikati svojega
nosu!«
*
Otrokov jok, topi udarci
in ženino ječanje v megle-
nem jesenskem večeru pa so
bili izpoved tistih slabih od-
nosov med ljudmi, ki smo jih
tudi mi dolžni izkoreniniti.
Da
O LEPIH OČEK
Kako tople, ljubeznive in lepe
so te oči, se včasih pokloni kdo
lepoti. Kar zavistno pogledamo
osebioo, ki so ji te besede name-
njene! Toda lepe oči ima lahko
vsakdo. Res je, da barve še za en-
krat ne moremo popraviti, lahko
pa pazimo na to, da so oči in veke
zdrave, zakaj le tako so lahko le-
pe. Oči naj bodo brez rdečih žilic,
brez luskic in prhljaja na vekah,
trepalnice naj bodo negovane in
mehke, nad očmi pa se naj obrvi
bočajo v takem loku, ki se bo naj-
bolj skladal z linijami obraza.
Spočito in zdravo oko ima belo
ali celo rahlo modrikasto beloč-
nico. Ce je beločnica rumenkaste
ali rdečkaste barve, je oko bolno.
Barva beločnice je seveda lahko
tudi znak kakšne druge bolezni,
saj vemo, da imajo ljudjš, ki so
bolni na jetrih in žolčniku skoraj
vedno »rumene oči«.
Na oči moramo torej paziti. Po-
čivati moramo, zakaj prav v očeh
se marsikdaj skriva utrujenost.
Poskrbimo zato, da bomo dovolj
spali, ali pa vsaj počivali z za-
prtimi očmi. Včasih je že petnajst
minut takega počitka dovolj. Za
utrujene oči bo dobro,, če bomo
nanje med počitkom položili ka-
milične obkladke. To storimo ta-
ko, da položimo na oči čisto krpi-
co, ki smo jo prej namočili v
mlačen kamilični čaj. In še drug
način: v majhno vrečico zašijemo
suhe kamilične cvetove. Virečico
pomočimo v toplo vodo in tak ob-
kladek nato položimo na oči. Ce
nas je doletelo vnetje, bomo mo-
rali oči kopati. Tako bomo storili
v čaju, ki ga bomo skuhali iz 20
gramov listja Hamamelide, 20 gr
kamiličnih cvetov, 2 grama boro-
ve kisline, 3 grame kumine in 5
gramov mente. Vse to lahko do-
bite v lekarni; kopel opravimo
vsak večer.
Poleti smo varovali oči pred
močnim soncem s temnimi očali.
Prav smo štorih, vendar tudi z
nošnjo očal ne bi smeli pretira-
vati. Oči moramo ščititi res samo
pred močnim soncem in pred moč-
no svetlobo. Ce nosimo očala
tudi tedaj, ko je svetloba šibkej-
ša, bomo oči razvadili.
In kako je z vekami? Vnete,
nelepe veke imajo po navadi lju-
dje, ki jim primanjkuje vitamina
A, pa tudi, pri tistih jih opazimo,
ki imajo na lasišču veliko prhlja-
ja. V mnogih primerih se stanje
hitro izboljša, če uživamo vitamin
»A«. Sicer pa vnete veke mažemo
z belim borovim vazelinom za oči.
Trepalnice bomo okrepili, če jih
bomo vsaik večer namazali z rici-
nusovim oljem. Tako bodo tudi
rasle hitreje. Mažemo jih lahko s
krtačko, ali pa tudi z dobro umi-
tim prstom. Na čistočo moramo
paziti tudi takrat, ko negujemo
obrvi. Pulimo jih s čiistimi klešči-
cami in s čistimi rokami. Sedanja
moda zahteva, da obrvi niso pre-
dolge in ne preo2±e.
Tako, to je skoraj vse, kar bi
lahko povedali o negi oči. Ce se
boste ravnali po teh nasvetih, bo
marsikateri nevšečnost izginila.
Nečesa pa le ne more popraviti
kozmetika — izraza oči. »Najlepše
so tople, zgovorne oči«, pravijo.
Tiste, ki iz njih sije veselje, ka-
dar smo veseli, tiste, ki so velike
od žalosti, kadar nas kaj teži, ti-
ste, ki so ljubeznice, kadar je čas
za to in tiste, v katerih je tudi
jeza, kadar je to potrebno. Včasih
pravijo, da so preveč zgovorne oči
v škodo lastniku. Že mogoče, to-
da danes govorimo o lepoti. Takš-
ne oči pa so prav gotovo lepše od
onih, ki jih ne spremeni nič, ne
veselje, ne žalost.	-ca
Rumeni nohti
Tisti, ki veliko kadijo, marsi-
kdaj tožijo, da imajo rumene
prste in nohte. Te nevšečnosti se
bomo lahko kmalu znebili, če bo-
mo barvo poskušali odstraniti z
limoninim sokom. S koščkom li-
mone ovlažimo rjav prst ali noht,
pustimo, da sok nekaj časa učin-
kuje in nato prst še enkrat zdrg-
nemo z T,imono. Ta nasvet velja
za ne preveč »temno« barvo.
Drugi nasvet pa je takle: naj-
prej namažemo rjave dele kože
s 5 odstotno raztopino kalijevega
permanganata (hipermangana) in
počakamo, da se raztopina na
koži posuši. Potem ovlažimo kožo
s 5 odstotno raztopino natrijevega
tiosulfata in končno še z nekaj
kapljicami solne kisline. Včasih
tudi pomaga, če prst preprosto
zdrgnemo z grobo krpico, ki smo
jo namočili v alkohol.
Pred vsakim izmed teh postop-
kov pa moramo roke temeljito
umiti in jih namastiti z mastno
kremo.
Drobni nasueti
DOBRO JE VEDETI
—	da madeže od kakaa odstra-
nimo z volnenega blaga le z izpi-
ranjem z mrzlo vodo.
—	da madeže od rje na volne-
nem blagu očistimo tako-le: na
umazano mesto kanemo nekaj
kapljic lojene sveče in nato izpe-
remo s koncentrirano raztopino
fosfornega kislega natrona.
—	da vam v primeru krvavitve
— če ste se na primer urezali, ali
potolkli — nadomestuje alkohol
ali jod tableta aspirina, ki jo raz-
topite v pol kozarčka mlačne vo-
de in s tem ranjeno mesto izpe-
rete. Krvavitev bo prenehala.
—	da bo majoneza obdržala lep
sijaj in dober okus, ji dodate čaj-
no žličko vrele vode.
SIVI LASJE
Zakaj se jezite, če so vam lasje
posiveli. Nič zato, tudi srebrna
barva je čudovita! Res pa je, da
potrebujejo taki lasje nekoliko
več nege kot oni, ki jih krasi še
barva »pomladi« življenja. Ru-
menkaste in umazanosive lase
omočimo po umivanju s tekočino,
ki jo pripravimo iz litra vode in
dveh žlic dvajset odstotnega vo-
dikovega prekisa. Po desetih mi-
nutah lase dobro splaknemo v
mlačni vodi. Lasje bodo beli.
Ce želimo, da bodo sivi lasje
srebrnkasto sijali, jih po umi-
vanju splaknemo v vodi, ki smo
ji dodali nekoliko plavila. Posku-
site, uspeh se bo takoj pokazal!
TRDI NOHTI NA NOGAH
Grobe in debele nohte na nogah
povzroča pogosto neke vrste kož-
na bolezen. Zato je dobro, če
v takih primerih povprašamo
zdravnika za svet. Taki nohti pa
nam včasih povzročajo preglavice,
ker jih ne moremo obrezati in
oblikovati. To bomo laže storili,
če jih bomo za 24 ur namazali —
na debelo — z desetodstotnim sa-
licilnim vazelinom in zavili prste
s povojem. Predrto bomo nohte
porezali, umijemo noge v topli
vodi.
Kje je bil
TAKRAT?
Fant je danes postaven
mož. Dotolkel se je do svo-
jega poklica, oženil se je in
vsa družina si lahko reže iz-
daten kos kruha. Toda Jože
je kljub vsemu včasih oto-
žen. Morda je temu kriva
jesen, ki tako rada potaplja
človeka v pisanost spominov.
Zadnjič je dolgo molčal, po-
tem pa je naenkrat pričel
pripovedovati svojo zgodbo:
»Moja mladost ni bila
lahka, veste! Mati je služila
in očeta do nedavnega nisem
poznal, pa čeprav mi je da-
nes petinštirideset let. To se
čudno sliši, kajne? Mati je
morala dosti pretrpeti. Ta-
krat, ko sem se rodil, so na
nezakonsko mater še druga-
če gledali. Prezir in posmeh
sta jo spremljala. Oče je
danes že star, takrat pa je
bil čvrst fant, v uniformi, z
drznim nastopom in moja
mati plaho in brhko dekle,
ki še ni skusila življenja s
te strani... Kaj bi pravil!
Zgodilo se je. Toda potem
je fant ni hotel več poznati.
Garala je sama, da me je
vzredila. Prerinila me je za
vajenca. Verjemite, dobival
sem zaušnice in tanke kose
kruha! Takrat sem potrebo-
val očeta bolj kot vse na
svetu, pa ga nisem imel. O,
bil je, toda živel je s svojo
družino, ki morda zame še
vedela ni. In zdaj? Naenkrat
se je oglasil: zvedel je zame
in mi pisal. Pravi, da se mi
dobro godi, kar ga močno ve-
seli. Verjemite, nisem vedel,
naj bom vesel ali jezen. Da,
v redu živim, za to oče nima
nobenih zaslug. Takrat, ko
bi jih lahko imel, ko sem ga
potreboval, ga ni bilo. Težko
je biti sin neznanemu člo-
veku, tujcu!«
Mož je zaril glavo med
dlani.
»Hvala za pismo! Piše, da
me bo obiskal. Tudi polbrat
in polsestra ali kolikor jih
je, bodo prišli v goste. Da,
vse sprejmem, vse pogostim:
to jih k sreči lahko! Toda
pomislite, takrat, ko sem
prosil, jokal in celo molil —
tako so me takrat učili! — ni
bilo nikogar razen matere,
ki je še danes pri meni. Tako
čudno mi je pri srcu, verje-
mite! Otrok nisem več, saj
sem že star navsezadnje, to-
da spomini so tu: želje, ki
se mi niso izpolnile kot
otroku, se izpolnjujejo zdaj,
toda ob tem sem nekako
razočaran, kot da me je živ-
ljenje resnično ogoljufalo.
Oče pa je le oče!«
Zagledal se je proti gori,
koder je hodil kot partizan.
Vse se je srečno končalo. In
vendar, Jože je otožen: živ-
ljenje ga je trdo preizkusilo.
»Veste, pa oče ves čas ni
bil tako daleč od mene: tam
nekje pri Šentjurju živi, jaz
pa tu ob Sotli, pa sva potre-
bovala 45 let, da sva se spo-
znala: oče in sin! No, da:
pozno spoznanje!«
Za jesenske dni bomo oblekle ta-
ko-le prikupno obleko, ki jo odli-
kuje preprost kroj brez rokavov
DEBELOST JE ZDRAVJU
Škodljiva
JEJMO
RAZUMNEJE
Postojte pri tehtnici v neki le-
karni in opazujte ljudi, tiste, ki
si želijo izmeriti svojo težo. Teht-
nica z neusmiljeno natančnostjo
lahko pokaže tudi rezultate ne-
pravilne prehrane ali življenja.
Ob pogledu na številko nekateri
vzdihnejo, drugi zaskrbljeno
zmajejo z glavo, mnogi sicer re-
gistrirajo svojo težo in po starem
nadaljujejo svoje življenje itd.
Človek se nehote vpraša, čemu
zdravniki in prehranbeni stro-
kovnjaki kar po vrsti obsojajo
debelost, saj je še do nedavnega
»močan« človek veljal za simbol
zdravja in moči. Da je to mnenje
napačno, pričajo statistični po-
datki neke tuje zavarovalnice, ki
pravijo, da je pri ljudeh, ki so za
50% težji kot je normalno, umr-
ljivost dvakrat večja. Debeli lju-
dje so razen tega mnogo bolj
podvrženi nekaterim boleznim,
kakor sladkorni, visokemu krvne-
mu pritisku, arteriosklerozi. Mi-
mo tega pa je debelost, ki je pre-
komerna, že sama po sebi bole-
zen, saj po nepotrebnem obreme-
njuje srce in pljuča.
Gotovo se boste vprašali, kak-
šna je najprimernejša teža. Naj
imamo toliko kilogramov, kolikor
cen|^etrov nad sto smo visoki:
človek s 170 cm višine naj tehta
70 kg. Seveda pa tu nismo vzeli
v obzir posebnosti telesne konsti-
tucije, starosti in spola. Ne mo-
remo imeti enakih meril za mo-
ške in ženske, starejšega in mla-
dostnika, niti človeka s šibko
konstitucijo ali onega z močnej-
šo. Nekdo, ki je močneje razvit,
ne more biti predebel, če je visok
170 cm in tehta na primer 80 kg.
Debeli ljudje se navadno bo-
jijo, da bi korenita sprememba
njihove prehrane — kaka shuj-
ševalna kura na primer — po-
vzročila kdo ve kakšne živčne
zlome in izčrpanost. Dieta za
shujšanje je zares nekoliko za-
htevna in zahteva mnogo močne
volje. Res so posamezniki, ki se
kljub strogi in skopi deti — re-
cimo 1800 kalorij na dan — re-
dijo še naprej. Toda to so zelo
redki in spadajo pod zdravljenje.
Običajno je krivda drugje, v ti-
stih drobnih prigrizkih, posladkih
in napitkih, ki jih prezremo pri
naših kaloričnih računih.
DIETA ZA DEBELE LJUDI:
Dnevna količina kalorij, ki jih
prejme debelušna oseba, naj ne
bo večja od 1800 kalorij. Dnevna
prehrana pa mora vsebovati vse
hranilne snovi. Glavna težnja di-
ete je, da je treba omejiti ma-
ščobe, Icruh, testenine, močnate
jedi, črtati sladkor in mastno me-
so. Priporočljive pa so beljakovi-
ne — pusto meso in ribe. Pre-
hrana naj vsebuje čim manj te-
kočin, naj bo le malo soljena —
zato, da telo laže izloča svojo od-
višno vodo. Zelo koristno je uve-
sti v dieto vsake dva do tri tedne
kak dan posta. Tedaj je v 24 urah
dovoljeno použiti le pol litra
mleka in eno banano.
Oseba, ki se drži diete naj se
v tem času izogiblje hujšim te-
lesnim naporom. Veliko pa se naj
giblje na svežem zraku in zmerno
kopa. Ti splošni nasveti so seve-
da namenjeni zdravim ljudem, ki
so odebeleli zaradi preobilne pre-
hrane, kar je najbolj pogosto.
KRATEK NACRT DIETETIC-
NE PREHRANE: Zjutraj skode-
lico grenke bele kave, kos prepe-
čenca ali nekaj keksov. Za do-
poldansko malico med delom sko-
delico mleka ali jogurta, košček
črnega kruha, ali limonado in ko-
šček kruha in za 10 dkg presnega
sadja. Ob 14. uri do roba zele-
njavne juhe, 100 g mesa na žaru
ali pustega kuhanega ali ribo,
solato, nezabeljen krompir, sadje.
Ob 18. uri: 100 g testenin, zabe-
Ijenih s surovim maslom, solata,
ali mehko kuhano jajce, košček
kruha, sadje.
V glavnem naj pri prehrani de-
belih velja to, da znatno znižajo
kalorično vrednost živil, ne sme-
jo pa nobeno hranilno snov po-
polnoma izključiti; uživati je tre-
ba vse, le v znatno manjši ko-
ličini in napravljeno nekoliko
drugače. Napačno pa je hujšati
na račun zajtrkov in malic med
delovnim časom. Bolje na račun
večerij in popoldanskih prigriz-
kov — kar bo nekaterim morda
nerazumljivo — na račun nedelj-
ske hrane, ki naj bo minimalna.
D. J.
CELJSKI TEDNIK STEV. 4? — 26. oktobra 1962
9
RAZGOVOK S PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA KOMITEJA LMS CELJE FRANCKOM RIBICEM
Več skupnega dela
med pedagogi
in mladino
Pretekli teden je bilo vCelju izredno zanimivo posveto-
vanje, ki ga je sklical občinski komite Ljudske mladine v Celju.
Bilo je to posvetovanje o šolstvu, ki so se ga poleg predstav-
nikov organizacij Ljudske mladine in šolskih skupnosti udele-
žili tudi ravnatelji šol in predstavniki profesorskih zborov. Ta-
ko smo tudi mi pred dnevi zaprosili za razgovor o teh vpraša-
njih predsednika občinskega komiteja Ljudske mladine v Celju
tovariša Francka Ribiča.
Posvetovanje, ki ga je sklical
občinski komite Ljudske mladine
v Celju, je imelo res da nekoliko
preširok naslov — govorilo naj bi
o problemih mladine v šolah. Ob
Številnih pomembnih vprašanjih
pa, ki jih je v naših šolah dovolj,
se je pokazala potreba, da bi o ne-
katerih od teh podrobneje govori-
li. Tako gre za probleme dijaške
samouprave, učne uspehe, za ob-
like idejno-vzgojnega dela med
mladino in še za nekatera druga
vprašanja, o katerih nameravata
občinski in okrajni komite Ljud-
ske mladine še v tem in v začetku
prihodnjega leta pripraviti po-
drobnejše razgovore.
»Med najpomembnejše oblike
dela, ki bi naj dopolnjevale učni
program, bi brez dvoma lahko
uvrstili mladinske ure. In prav o
njih je na šolah največ različnih
mnenj. Mladinske ure naj bi mla-
demu človeku dale vsaj del tiste-
ga dopolnilnega znanja, ki ga v
učnih programih ni. Zato ponekod
menijo, da naj mladinske ure vo-
dijo profesorji. Pokazalo pa se je,
da so take ure marsikdaj zgrešile
svoj namen. Razredniki so jih
uporabili za razredniške posle, ka-
dar pa je bila na vrsti razprava o
kakšni temi, pa se je dijaki niso
kaj preveč aktivno udeleževali.
Povsem drugače je na šolah, kjer
mladinske ure pripravljajo sami
mladi ljudje. Seveda pa s tem ne
mislijo trditi, da se profesorski
zbor ne bi smel zanimati za pro-
gram mladinskih ur. Prav na-
sprotno — tega naj bi profesorski
zbor in Ljudska mladina na šo-
lah sestavljali skupno. Gre pred-
vsem za izvedbo in organizacijo
mladinskih ur, kar naj bi v res-
nici prevzela Ljudska mladina.
Drugače pa je z marksističnimi
krožki na šolah. Pokazalo se je.
da namreč le-ti na nobeni celjski
šoli ne delajo tako, kot bi bilo
treb.a. Ker pa so marksistični
krožki izredno poglobljena oblika
idejno-vzgojnega dela, ki zahteva-
jo veliko znanja in sposobnosti,
bi jim morali na šolah tudi peda-
gogi posvetiti več pozornosti. Se
več — profesorji komunisti so za
delo teh krožkov celo odgovorni.
Zanimivo je, da je posvetovanje
to zahtevo zelo ostro postavilo,-«
je povedal tovariš Ribič.
»O delu šolskih skupnosti in o
samoupravi na šolah ne moremo
ugotavljati kakšnih bleščečih us-
pehov. V glavnem je najbolj na-
pak to, da šolske skupnosti nima-
jo nobene materialne osnove. Tu-
di sodelovanje šolskega odbora in
šolske skupnosti bi moralo biti
tesnejše. Šolski odbor naj bi skup-
nost obvestil o sredstvih, ki jih
ima šola, jp pritegnil v njihovo
razdeljevanje, pa tudi na to, bi se
moral spomniti, da bi šolski skup-
nosti zagotovil tolikšna finančna
sredstva, da bi skupnost res lah-
ko razvila svojo dejavnost.
To pa seveda niso edini proble-
mi, kjer bi morali pedagogi in
mladina ubrati skupno pot. Samo
na vprašanje proizvodnega dela
se naj spomnim. Ni bilo prav, da
so nekatere šole že ob prvem ne-
razumevanju, ki so ga doživele od
gospodarskih organizacij, odneha-
le. Tu bi lahko tudi organizacije
Ljudske mladine kaj več storile.
Ce bi se organizaciji LMS v šoli
in podjetju povezali in če bi mladi
ljudje v podjetju odločno zago-
varjali koristnost in nujnost pro-
izvodnega dela, bi bili rezultati
razgovorov prav gotovo lepši.
Se do nedavnega je bilo sporno
tudi vprašanje o tem, ali na šolah
res potrebujejo socialne delavce,
ki bi se naj posebej zanimali za
probleme mladih ljudi, za Ljud-
sko mladino in šolsko skupnost,
zdaj pa se je pokazalo, da ta pred-
log ni umesten. Cisto mogoče je
namreč, da bi tak ukrep še bolj
pasiviziral nekatere pedagoge do
problemov, ki jih imajo njihovi
dijaki. To pa prav gotovo ne bi
bilo koristno.
Da, tudi na probleme periodič-
nih šol nismo pozabili. O tem bo-
mo v kratkem govorili na plenu-
mu občinskega komiteja pri nas.
Menimo, da bo treba v zvezi s tem
marsikaj novega ukreniti-« je še
na koncu dodal tovariš Ribič.
Še enkrat
»zakaj tako«
Na članek tovarišice Edite Biz-
jak, ki smo ga v eni prejšnjih
številk objavili pod naslovom
»Zakaj tako-«, nam je »Vrtnar-
stvo-« Celje poslalo približno tak-
le odgovor:
Tovarišica Edita Bizjak je v
svojem pismu, ki govori o našem
nesolidnem delu pri urejanju gro-
bov, vso zadevo precej tendencio-
nalno obravnavala. Po naših po-
izvedbah celo z namenom, da bi
vzbudila nezaupanje v naše delo.
Dogodek je bil takle:
Prvega julija je dežurna vrtna-
rica pokopališke vrtnarije prevze-
ga naročilo, naj presadimo vrtni-
co, ki raste na sredini groba, v
vogal, izpraznjeni kvadrat pa za-
sadimo s cvetjem, ki služi kot
»preproga-«. Cez teden dni je bil
grob urejen, odstranili smo ostan-
ke pomladanske flore, grob pre-
lopatili, pognojili s kompostom
ter zasadili sadike begonij, agera-
tuma in alternantere, torej rast-
line, ki so tipične za »preproge«.
Izstavili smo račun za 2035 dinar-
jev.
Naročnica se je pozanimala za
račun in naročila precepitev vrt-
nice potem, ko smo ji razložili, da
poletni čas ni primeren za presa-
janje. Pripomb na račun dela ta-
krat še ni bilo. Ko pa je račun
poravnala, je izjavila, da z de-
lom ni zadovoljna. Dežurna ji je
Dovedala, da smo pripravljeni
-rob pregledati in ga tudi popra-
viti, če to želi. Vendar naročnica
'ega ni zahtevala.
Po dobrem mesecu se je tova-
išica znova oglasila na vrtnariji
n dežurnemu razlagala, kako ne-
ladovoljna je z našim delom. Go-
vorila je o plevelu, ki bi ga naj
bil nekdo namenoma posadil, o
nesposobnosti vrtnarjev, skratka,
o stvareh, o katerih bi morala
govoriti z vrtnarjem, ki ji je delo
opravljal.
Da je bil grob po dveh mesecih
ooln plevela, radi verjamemo.
Včasih plevel zraste tudi mnogo
prej kot po dveh mesecih. Naj
povemo še to, da se v tem pri-
meru ne čutimo krive.
Kmetijski kombinat
Žalec, »Vrtnarstvo«
Celje
Celjski motiv
Dabje je dobilo
telefon
v Dobju je že nekaj let zelo ži-
vahno. Prebivalci so s prostovolj-
nim delom zgradili že nekaj zelo
pomembnih objektov. Tako so la-
ni na zboru volivcev sprejeli sklep
o tem, da si napeljejo telefon.
Kmetovalci so se zedinili, da bodo
darovali okrog 160 drogov ter o-
pravili vsa težaška dela. Občinski
ljudski odbor Šentjur je dal sred-
stva za žico, PTT podjetje iz Ce-
lja pa za strokovna dela in za
opremo pošte. V nedeljo so kon-
čali z deli in »odprli« telefon.
Pred kratkim so končali tudi
vsa dela pri zadružnem domu, ki
stoji ob glavni cesti in so ga za-
čeli graditi 1959. leta. Poslopje
ima dve primerni skladišči, zgo-
raj pa dvorano in tudi stanovanje.
S prezidavo je dobilo trgovsko
podjetje »Resevna« zelo primeren
prostor za trgovski lokal. Nova
trgovina, ki je zelo estetsko in
moderno urejena, že nekaj dni
služi svojemu namenu.
Prav gotovo so vsi ti novi ob-
jekti velikega pomena za nadalj-
nji razvoj kraja.
T.R.
Jutri je naš jugoslovanski film
KINO — Žalec; klet in d
njej je shranjeoalnica koles.
Po Dsaki predstavi stoji tam
hišnica in opazuje obraze obi-
skovalcev. Je to zenica sred-
njih let, ki, tako pač kaže
njen obraz, živi z dušo in te-
lesom za naš — KINO.
yLep film, kajne?< vpraša
mimodiočega.
yNo ja, videl sem tudi bolj-
še,*. se sliši odgovor.
^Zdaj so na sporedu sami
dobri filmi,€ pravi ženica.
>Res, kakšni pa?€ se zani-
ma radovednež.
In ženica našteje dolgo vr-
sto tujih filmov. In med nji-
mi se spomni tudi igralcev.
>V jutrišnjem filmu igra
Silvana Mangana, potem bo
Jean Gabin. nato spet Tony
Curtis; pa Milena Dapčevič,
Nikoli Mira, Boris Buzančič.t
^To so pa naši filmi!< reče
nekdo in zamahne z roko.
>Kaj vam naši niso všeč?*
zaokroži obraz ženica, ki ji
tako zapostavljanje domačih
filmov očitno ni všeč.
iSte že videli Deveti krog.
Veselico in Dobro morje? Re-
čem vam, sami dobri filmi!*
* Deveti krog sem gledal.
Perfektna stvari pove mla-
dič. Kar za njim pa še čuje
glas.
>Tako je. Najprej smo gle-
dali >Na svoji zemlji*, odli-
čen film; potem pa je bilo ne-
kaj polomij. Danes pa ima-
mo že celo kopico dobrih fil-
mov. Tudi barvnih!*
Tako poteka pogovor v kle-
ti, pod žalsko kinodvorano.
In včasih je kar prav, da so
stopnice dosti preozke. Nihče
ne uide prej, dokler ga ne do-
seže zavedno priporočilo pri-
kupne hišnice.
y Ju tri pa snet na svidenje,
je naš, jugoslovanski filmi*
Prav je takol
-dk-
VSAK LIST
Živ delovni
človek
Veliki kupi popisanih formu-
larjev »Poročila o nesreči pri de-
lu-« se zbirajo vsako leto. Stati-
stičarjl jih obdelujejo, analitiki
delajo analize, na podlagi teh po-
datkov pišejo poročila, listi — ku-
pi gredo ad acta, v arhiv — v
pozabo.
To so listi. Kaj pa živi ljudje,
ki so vpisani v njih? Nekaterih,
povprečno deset na leto, sploh ni
več med nami. Zaradi neurejenih
delovnih pogojev, zaradi slabe
raščite pri delu, zaradi lastne ne-
previdnosti so izgubili pri delu
svoja življenja; družine so osta-
le brez članov, tu in tam je bil
pred pristojnim organom izveden
postopek, morda so tudi bile izre-
čene kazni, toda mrtvih ni nazaj.
Povprečno 400 teh listov, ki smo
jih statistično obdelali, nosi v se-
bi 400 novih invalidov — izgu-
bili ali pohabili so del svojega te-
lesa, ostala jim je le večja ali
aianjša delovna sposobnost. Nas,
'd smo ostali zdravi celi, zato po-
coctoVrat ti kuni listov, te hude
Dosledice, bolečine, moralni in
drugi udarci, ne bolijo, čeprav
smo odgovorni kot člani skupno-
sti za vse, kar se pri nas dogaja
— pa tudi za te, ki so doživeli po-
škodbe, ki so vpisane v teh pa-
pirjih.
Morda nimamo časa, morda nas
je vsakdanje delo tako obreme-
nilo, da se na te stvari ne spom-
minu ali pa smo celo postali
ravnodušni do teh dogodkov, ki
nas niso neposredno prizadeli.
Res je, današnji čas je zelo za-
hteven, hitimo od enega dela do
drugega in pozabljamo na stvari,
ki jih ne bi smeli pozabljati. Ni-
kdar ne bi smeli pozabiti, da v
teh kupih papirja niso samo li-
sti, da je v teh kupih tisoče in
tisoče (letno celo do 7000) proiz-
vajalcev- upravljalcev in da so
to naši ljudje — naši pri delu, pri
družbeni dejavnosti v našem
skupnem življenju. Na te liste, v
te kupe papirja, v analizo, naši
ljudje ne smejo priti — posledic
ne smemo dovoliti, ker je to na-
ša dolžnost.
F.
VAŠE VRSTICE
Vsi zdravniki niso takšni!
Tov. urednik!
V Dramljah imamo zdravnico,
ki pa njen odnos do pacientov ni
tak, kot ga ti pričakujejo.
Naj navedem dva primera.
Z namenom, da bom dobila do-
ber zdravniški nasvet za siroto
brez svojcev, ki živi pri meni,
sem z njo stopila k zdravnici M.
H. (C.) Rana, ki se je pojavila na
telesu moje varovanke, je bila
po mnenju zdravnice na rakasti
podlagi, zato naju je napotila v
Ljubljano.
Na onkološkem inštitutu v
Ljubljani so bolno mesto pregle-
dali in ugotovili, da ne gre za
rakasto obolenje. Predpisali so
zdravljenje z obsevanjem. Bolni-
co naj bi jaz vodila ob določenih
dneh v Ljubljano, krajevna zdrav-
nica pa naj bi ji rano le obve-
zovala.
S tem sporočilom sem stopila
spet k naši zdravnici. Ta pa je
name začela kričati, češ, kako naj
ona zdravi tako težak primer ra-
kastega obolenja, če ga niti v
Ljubljani ne zmorejo. »Saj ven-
dar nisem čarovnica!« je prista-
vila.
Zaman sem ji dopovedovala, da
je mnenje ljubljanskih zdravni-
kov — specialistov, drugo.
In drug primer?
Pred vpisom za šolo sem zdrav-
nico obiskala s svojim otrokom.
Ze sam sprejem je bil silno ne-
prijazen, da o pripombah, ki so
padale na račun otrokovega
zdravja ne govorim, saj so me
upravičeno bolele. In ko je med
tem v svojem tonu omenila tudi
zdravljenje zob, sem ji želela po-
Kaj je z mesnico
v Petro^čoh
Odjemalci mesa v Petrovčah so
s prodajalno Mesnine vedno bolj
nezadovoljni. Vse prevečkrat me-
so namreč smrdi in tudi preveč
kosti mu dodajajo. Naj navedem
primer.
Za delavce menze Mirosana smo
nabavili pet kilogramov mesa. Ko
je kuharica dobila meso v roke,
se je zgrozila, saj je meso močno
smrdelo in tudi kosti je bilo pre-
več. Poslali so meso na upravo
Mesnin Celje. Tam so priznali, da
meso ni užitno, vendar se stanje
še ni izboljšalo. V prodajalni še
kar naprej prodajajo slabo meso
in ljudje se še kar naprej huduje-
jo. Nekateri hodijo meso kupovat
v Griže, kjer prodajajo svežega
in se vprašujejo, zakaj vendar tu-
di v Petrovčah ni tako.
Mislim, da je zdaj že čas, da
nudimo našim delovnim ljudem
za pošteno plačilo tudi v redu
blago.
J. J.
Petrovče
vedati, da mi zaenkrat finančna
sredstva onemogočajo tovrstno
zdravljenje. Takrat pa mi je po-
kazala vrata. Čeprav sem se sa-
ma umaknila, me je čeznje su-
rovo pahnila. Znašla sem se z ne-
oblečenim otrokom na cesti, ob-
lekla sem ga lahko šele na matič-
nem uradu.
Kaj porečete k takšnim prime-
rom? Sreča, da vsi zdravniki pa
le niso takšni!
M. G.
Drami je, Pletovarje
Kam spada
nogometna žoga
Tovariš urednik!
Za gimnazijskem poslopjem je
med Trubarjevo in Malgajevo uli-
co urejeno športno igrišče. Meni-
mo pa, da to ni bilo namenjeno
vsem športnim panogam, saj bi v
tem primeru moralo biti igrišče
zavarovano. Bolje rečeno, zava-
rovani bi morali biti pred »nogo-
metnimi pozdravi« koristniki teh
dveh prometnih ulic.
To misel bodo prav gotovo po-
trdili vsi, ki so bili priča nezgo-
dam, zaradi katerih bi kazalo po-
iskati ustrezno rešitev. Mladim
ljubiteljem nogometa naj bi dali
možnost športnega razvoja na
enem izmed tovrstnih igrišč. S tem
pa bi bila vsem mopedistom, mo-
toristom in voznikom ostalih vo-
zil, skratka vsem mimoidočim pri-
hranjena škoda pa tudi bolečine.
D. A.
Tudi to je dslovna
zmaga
Čeprav šteje osnovna šola v
Letušu le 39 učencev, so člani šol-
skega odbora odločili, da bodo
s složnim delom v zvezi z letnimi
pionirskimi igrami uredili za
učence primerno igrišče.
Delo je bilo silno težavno, saj
je območje njihovega delovišča
prepletala živa skala. Vendar so
zaželeni cilj in uspeh dosegli.
Z 816 urami prostovoljnega de-
la in ostalim vsestranskim pri-
zadevanjem, so marljivi pionirji
in ostali prebivalci, med njimi se
odlikuje delavec Tovarne noga-
vic na Polzeli tov. Jože Travnar
— prihranili okrog 155.000 din.
Ta uspeh pa je prav gotovo
vredno pohvaliti!
Pazimo na gobe
o preskrbi na celjskem tr-
gu v preteklem tednu ne bi
mogli kaj preveč pohvalnega
reči. Pokazalo se je, da bodo
hladni dnevi še vnaprej vpli-
vali na živahnost na tržnici.
Tako je bilo v preteklem ted-
nu zelo malo sadja, pa tudi
ostalih pridelkov ni bilo toli-
ko kot prejšnje dni. Cene so
bile še kar zmerne — razen
redkih izjem — in iz tržnih
miz je zginilo skoraj vse, kar
so prodajalci prinesli.
O cenah nam je tržni nad-
zornik, tovariš Murko pove-
dal tole :Krompir je bil po
40 do 55 dinarjev, socialistič-
ni sektor pa ga je prodajal po
42 dinarjev za kilogram. Zelje
je imelo ceno od 25 do 50 di-
narjev — to velja za belega,
— medtem ko je bilo rdeče po
60 do 80 dinarjev za kilo-
gram. Te dni je bilo na trgu
tudi kislega zelja in kisle re-
pe dovolj. Od 70 pa do 100
dinarjev se je vrtela njuna
cena. Kolerabo so prodajali
po 60 do 80 dinarjev, špinačo
po 300 dinarjev, vendar velja
to samo za privatne prodajal-
ce. Špinačo popolnoma enake
kvalitete so namreč proizva-
jalci družbenega sektorja pa
prodajali tudi po 140 dinar-
jev za kilogram. O tem pa,
da naši kupci raje kupujejo
dražje blago, pa čeprav je
kvaliteta morda celo slabša,
sem vam pravil že prejšnji
teden. Ob tem ne morem za-
močati tudi tega zanimivega
dogodka:
O letošnjih cenah jajčk je
bilo že veliko besed in kritik.
Včeraj so bila jajčka tudi po
37 dinarjev. Pa se je našel
nekdo iz Šmarja, ki jih je za-
čel prodajati po 40 (štiride-
set!) dinarjev. Toda tokrat so
se naše gospodinje vendarle
razjezile, kupile niso niti ene-
ga jajčka. Ker jih torej po tej
ceni ni in ni mogel prodati,
je ceno — kljub ženinemu na-
ročilu, da jih mora prodati po
40 dinarjev, tako se je nam-
reč kasneje opravičeval —
znižal za pet dinarjev.*
Kar zanimiv poduk. Kajne?
Morda bi marsikdaj res sami
lahko vplivali na višino cen?!'
Seveda pa bi bilo treba v tem
primeru malce več sodelova-
nja vseh tistih, ki jih pot
vsak dan vodi na tržnico.
In zdaj še ostale cene: so-
lata je bila glede na vrsto po
80 do 120 dinarjev, radič po
200 in 250, graha ni več, fižol
v stročju pa 120 do 170 di-
narjev, fižol v zrnju po 140 in
180, medtem ko so ga proda-
jalci družbenega sektorja
prodajali precej dražje, pa-
prika je bila po 90 dinarjev,
kumare po 60 do 100 dinarjev
itd. Grozdje je bilo po 78, pa
tudi po 160 dinarjev, fige po
320, hruške po 70 do 100 itd.
^Opozorite še na gobe,* me
je zaprosil tovariš Murko.
>Na trgu je zadnje čase pre-
cej štorovk in sivk, ki jih je
kaj lahko zamenjati tudi za
kakšno strupeno gobo. Vseh
gob tu res ne moremo pregle-
dati. Priporočite kupcem, naj
kupujejo res samo tiste gobe,
ki jih dobro poznajol* S tem
priporočilom tokrat dovolj.
-ii
ČITAJTE
Celiski (Bdkik
10
CELJSKI TEDNIK STEV. 42. — 26. oktobra 1962	
Dve točki
samo zGlazije
Deveto kolo prvenstvenega
tekmovanja v jesenskem de-
lu slovenske nogometne lige
za predstavnike celjskega
okraja v njej ni bilo preveč
uspešno, saj je od šestih raz-
položljivih dve točki pobral
edinole Kladivar, ki je na do-
mačem terenu v izredno na-
petem dvoboju premagal tr-
boveljskega Rudarja 3:2 (2:1).
Tekma dveh enakovrednih
nasprotnikov je vzbujala prav
toliko navdušenja, kct razo-
čaranja, saj so se lepim in
premišljenim akcijam pri-
družili tolikšni spodrsljaji, da
je težko govoriti o neki stal-
ni formi. Ne glede na vse to,
pa je razveseljivo že dejstvo,
da so se vsi gralci Kladivar-
jevega moštva močno zavze-
mali, da bi iz dvoboja pobrali
vse, kar je bilo na razpolago.
V tem so uspeli; to pa je ve-
liko, to je celo vse. Med do-
mačini je bil znova najboljši
Hribemik, ki je uspešno vo-
dil svojo napadalno vrsto v
ofenzivo.
Tekma med Odredom-Kri-
mom in ŽNK G^jem ni bila
lepa, niti zanimiva. Celjski
železničarji so morali tokrat
podpisati predajo. Zmaga je
pripadla domačinom z najtes-
nejšim rezultatom 1:0.
Velenjski rudarji niso pre-
kinili s tradicijo porazov;
ostali so ji zvesti in tako tudi
na domačem terenu ter pred
domačimi gledalci izgubili
srečanje s prav tako novin-
cem v tej ligi, mariborskim
Železničarjem. Tekma se je
končala z zmago gostov 2:1.
Po devetem kolu se položaj
na lestvici ni bistveno spre-
menil; novost je le v tem, da
je nastala pri vrhu večja gne-
ča, zaradi katere se je pove-
čalo zanimanje za nadaljnji
potek tekmovanja. Celjski že-
lezničarji so tokrat na tret-
jem mestu z dvanajstimi toč-
kami, oziroma s tremi manj
kot jih ima kranjski Triglav;
sicer pa imajo pozitivno raz-
liko v golih 17:10. Kladivar
je z enakim številom točk na
četrtem mestu; njegova bi-
lanca v golih pa se glasi
16:11. Pri tem je treba pove-
dati še to. da se stvari okoli
razveljavljene tekme z De-
lamarisem zapletajo ter da
se je moštvo iz Izole pritožilo
na odločitev tekmovalne ko-
misije, ki je prvotno zmago
Delamanisa nad Kladivarjem
spremenilo, zaradi dozdevne
nepravilne registracije enega
igralca, v poraz in tako dve
točki pripisala Kladivarju. Si-
cer pa, počakaj mo, kako bo
na to zadevo reagirala tek-
movalna komisija Nogometne
zveze Slovenije. Za velenj-
skega Rudarja moramo tudi
to pot zapisati, da tiči na
zadnjem mestu z eno samo
tgčko ter razliko v golih 6:24.
V	desetem zavrtljaju se
bodo celjski železničarji na
igrišču pod Skalno kletjo spo-
prijeli z ljubljanskim Slova-
nom, ki je trenutno s sedmi-
mi točkami na desetem me-
stu. Kladivar bo nastopil v
Ljubljani proti tamošnji Svo-
bodi, ki je na enajstem me-
stu s sedmimi pikami. Ve-
lenjski Rudar pa bo šel v go-
ste ekipi iz Murske Sobote,
ki je z osmimi točkami na
sedmem mestu.
V	devetem kolu slovenske
mladinske lige so celjska mo-
štva dosegla naslednje rezul-
tate: Odred-Krim : Celje 4:0,
Kladivar : Rudar (T) 1:0 ter
Rudar (Velenje) : Železničar
0:4. Po teh dogodkih je mla-
dinsko moštvo Kladivarja na
petem mestu lestvice z enaj-
stimi točkami, mladina ZNK
Celja pa na enajstem s peti-
mi točkami, mladinska ekipa
velenjskega Rudarja pa na
trinajstem z dvema točkama.
KEGLJANJE
ŽKK CELJE
IN CELJSKI TISK
Okrajno prvenstvo v borbenih
partijah v kegljanju je končano.
Uspelega tekmovanja se je ude-
ležilo enajst registriranih ter de-
vet sindikalnih moštev, ki so
opravili po sedem oziroma pet
nastopov.
Nova strelska
družina
v počastitev 20-letnice pionir-
ske organizacije so na osnovni
šoli v Orli vasi v Savinjski doli-
ni ustanovili strelsko družino, ki
so jo imenovali po prvoborcu te-
ga kraja Ivanu Plaskanu. Med-
tem ko bo imela novoustanovlje-
na družina sedež na šoli, bodo
ostali člani še iz Sentruperta,
Trnave itd.
Strelska družina »Ivan Pla-
skan« ima zaenkrat 32 pionirjev
ter 20 članov, mladincev. Za pr-
vega predsednika družine so iz-
brali Vinka Burkel.}ca, za tajni-
co pa Roziko Kobale.
VAŽIČ - PRVI
Na tradicionalnem teku po
mestnih ulicah v počastitev osvo-
boditve Beoerrada je član celjske-
ga Kladivarja, Simo Važič osvojil
prvo mesto pred vsemi znanimi
jugoslovanskimi dol^oprogaši.
Proga je merila šest kilometrov,
na startu pa je bilo nad 160 teka-
čev iz vse države. Drugi celjski
predstavnik Naraks je bil sedmi.
Primožič pa ena'ndva'seti. V ekip-
nem ocenjevanju je ta trojica
celjskih atletov osvojila drugo do
tretje mesto za beograjskim Par-
tizanom ter skupaj s Slavonijo.
V	skupini kegljaških klubov je
premočno zmagala ekipa želez-
ničarskega kegljaškega kluba Ce-
lje, ki je podrla 2954 kegljev, ozi-
roma dosegla v posameznih na-
stopih naslednje rezultate:: 359,
456, 414, 453, 447, 403 in 402. Na
ostala mesta so se zvrstili: 2. «-13.
maj« 2678, 3. Elektro 2596, 4.
Olimn 2550, 5. Ingrad 2550. 6. Ko-
vinar, Store 2500, 7. Kladivar 2496,
8. Rudar, Zabukovica 2465, 9. In-
valid 2378, 10. Kovinotehna 2166,
11. Rudar, Velenje 1326.
Člani prvih štirih klubov bodo
3. novembra sodelovali na repub-
liškem prvenstvu.
Sindikalna kegl jaška moštva pa
S9 se zvrstila na okrajnem tek-
movanju takole: 1. Celjski tisk
1662, 2. Cronometer 1657, 3. Cin-
karna 1635, 4. OLO Celje 1629, 5.
Tovarna tehtnic 1616, 6. železarna
Store 1502, 7. gluhonemi 1501, 8.
Žična 528, 9. Elektra Šoštanj 326.
Četrti v državi
Od prtka do vključno nedelje je bilo
v Zagrebu letršnje državno prvenstvo
v hokeju na travi. Med štirimi finalisti
je bila tudi ekipa celjskega Hokejsko
drsalnega kluba, ki je v končni oceni
zasedla zadnje mesto.
Mlada ekiipa HDK Celja ni šla na
zaključni del državnega tekmovanja kot
pretendent za višje mesto. Kajti že ude-
ležba na tem tekmovanju je zanjo po-
menila priznanje za opravljeno delo,
zlasti pa za vsa prizadevanja v letošnjem
letu. To je mlada ekipa, ki nima bo-
gatih izkušenj, zlasti pa ne s takih
tekmovanj., kot je državno prvenstvo.
7.gcd''lo se je namreč prvič, da so -se
celjski hokejisi na travi uvrstili med
finaliste najvišjega tekmovanja v dr-
žavi.
Četudi so izgubTi vse tri tekme, so
zadovoljivo 0'pravili svojo nalogo, in
kar je najvažnejše — pridobili so si
bogatih izkušenj za nadaljnje delo na
tem polju.
v posameznih srečanjih so celjski ho-
keiisti na travi df-ijegli naslednie rezul-
tate: Marathon (Zagreb) : HDK Celje
2:0, BASK (Beograd) : HDK Celje 5:0,
jedinstvo (Zagreb) : HDK Celje 3:0.
Končni vrstni red prvens^tva pa je hil:
t. Jedinstvo, 2. Marathon, 3. BASK, 4.
HDK Celje. Medtem ko ekipa zagreb-
škega Jed nstva ni 'zgubila nobene tek-
me, je Marathon v borbi za drugo mesto
cdpravil Beograjčane.
PRIJATELISKI TEKMI
v soboto so imeli kegljači celjskega
železničarskega kluba v gosteh ekipo
iz Slovenj Gradca. V dvoboju so
zmagali Celjani z rezultatom 6632:6^62.
Medtem ko je Horvat iz Slovenj
Gradca d-segel 858 kegljev, so Celjani
metali takcle: Vanovšek 850, Veranič
849, Truglas 859, Lubei 83?, Šmon 829,
Blazina 829, Marinček 826 in Ravter 7p.
V	drugi prijateljski tekmi, v nedeljo,
pa je mariborski Konstruktor premagal
celjski Ingrad 6473:6244.
ficiSociena zfna^a
Člani celjskega železničarskega roko-
metnega kluba so v šestem kolu vzhodne
skupine slovenske lige le s težavo od-
pravli borbeno moštvo iz Radeč z re-
zultatom 20:17 (11:6). Pri \Cel>janih jc
bil najboljši Goršič, ki je dosegel osem
golov.
Po tem zavrtljaju zasedajo Celjani
četrto mesto na lestvici s sedmimi toč-
kami.
Poraz v Velenju
Rudar (V) : Celulozar (Kr) 18:30
V	prvenstveni tekmi slovenske roko-
metne l''ge — vzhod — so fantje iz
Krškega zasluženo premagali Velenj-
čane. Ni pa dosti manjkalo, da bi se
tekma sprevrgla v pretep, k čemur je
mnogo pripomogel sodnik Zagerl iz
Ljubljane, ki ni bil dorasel dogo<lkom
na igr'šču. Primer iz Velenja jasno ka-
že, da bi tekmovalna komiLsija morala
Hf^Vgirat' cnosobnejše — bolj avtorita-
tivne sodnike.	R. 2.
Simo Važič
ZA ZAPRTIMI VRATI
Ker to ni edini in prvi primer;
četudi bi iskreno želeli, da bi bil
zadnji; da bi morali poseči po tu-
jih virih, če bi hoteli objaviti re-
zultate društvenega tekmovanja
AD Kladivarja v mnogobojih, od
19. do 21. oktobra, se nam zdi po-
trebno, da predvsem zaradi tistih,
ki spremljajo naše delo na šport-
nem torišču, napišemo nekaj vr-
stic, nekaj pa tudi zaradi propa-
gande športnega in zlasti še atlet-
skega udejstvovanja.
Pred kratkim smo opozorili od-
govornega tovariša pri AD Kla-
divarju in mu rekli, da se nam ne
zdi prav, da so društveni mitingi,
na katerih ,so skoraj vedno dose-
ženi tudi vrhunski rezultati, več
ali manj zaprtega tipa, lahko bi
rekli za zaprtimi vrati stadiona.
Gre namreč za to, da o teh prire-
ditvah ni obveščena niti celjska
športna javnost, niti športna je
dakcija našega lista. In šele po-
tem, ko .to ti rezultati objavljeni
v katerem koli republiškem glasi-
lu, pride na vrsto naše povzema-
nje. Ce se že prirediteljem ali pa
onim, ki so v društvu zadolženi za
propagandno dejavnost, ne zdi
umestno, da o teh prireditvah ob-
veščajo tudi naše uredništvo, po-
tem bi predlagali vsaj to, da bi
takšne mitinge reklamirali na kra-
jevno običajen nacin. Skoda je
namreč to. da so ti nastopi brez
gledalcev, brez tistih, ki bi radi
spremljali tudi interno društveno
delo, delo našega najmočnejšega
atletskega kolektiva v državi. Me-
nimo, da bi tako ojačali propa-
gandno dejavnost in pripomogli
k še večji popularizaciji kraljice
športa.
Končno bi lahko tudi vprašali,
kako je z verifikacijo rekordov,
ki .so doseženi na takšnih prire-
ditvah ^zaprtega tipat. Čeprav
nismo raziskovali, ali AD Kladi-
var pravilno prijavlja takšne dru-
štvene nastope, moramo povedati,
da n. pr. okrajna in občinska zve-
za za telesno kulturo o njih nista
bili nikoli obveščeni. Morda je bi-
la Atletska zveza Slovenije, kdo
ve?
Skratka, naš predlog je, da bi
bili o takšnih nastopih obveščeni
tako mi, kot tudi celjska športna
javnost. Naša dolžnost je, da pro-
pagiramo tudi to športno dejav-
nost; zato bi si želeli, da bi to
propagando vodili iz prvega vira,
ne pa iz drugega, posredniškega.
Menimo, da bi bil tak odnos do
športne redakcije našega lista
umesten tudi zavoljo splošne pod-
pore, ki jo lahko nudimo in da-
jemo tej dejavnosti.	—an
TESNA ZMAGA ELEKTRE
Pred nekaj več kot dvesto gledalci je
ekipa Elektre v soboto doma premagala
borbeno ekipo Postojne z rezultatom
64:62 (37:37). Začetek je pripadal doma-
činom; toda proti pričakuvanju so
Kostje iz Postojne tesno sledili košar-
karjem Elektre in tako ob zaključku
prvega polčasa rezultat izenač.ili. V dru-
gem delu se slika bistveno ni spreme-
nila. Domačini so komaj ohranili pred-
nost dveh košev.
V moštvu Šoštanja je bilo opaziti
ntrnjenost, saj ekipa trenira in tekmuje
neprekinjeno od novembra lanskega
leta.
Elektra je pred zadnjim kolom re-
publiškega tekmovanja na tretjem mestu.
HVALA,
TOVARIŠ
REHARI
Fičko je brzel proti Ljub-
ljani. Za seboj je pustil Vran-
sko. Naenkrat je nekaj poči-
lo; avto je zaneslo, toda ne
prehudo. Voznik je obdržal
oblast nad vozilom. Ko je za-
peljal ob rob ceste, je ugoto-
vil — okvara na zračnici zad-
njega kolesa. Prva okvara te
vrste sploh.
Četudi brez izkušenj, se je
odločno lotil dela. Zavijal je
rokave, prinesel orodje in za-
čel... Toda, glej ga spaka,
kliuč s katerim naj bi odvil
vijake na kolesu ni »-prijel«.
Kako to vendar, saj je nov in
še nikoli preizkušen. Robovi
mu še niso izlizani... Nav-
zlic temu, ključ ni in ni pri-
jel. Kaj zdaj? Prva se je zna-
šla žena. Ustavila bom prvi
tovorni avto, je dejala, in
prosila šoferja, da nam po-
mai^a.
Stopila je na sredino ceste
in čakala. Dolgo ni bilo tre-
ba. Iz celjske strani je vozil
kamion. Dvignila je roko.
Avto se je ustavil.
—	Ali nam bi lahko poma-
gali?, je prosila. Mož ne more
odviti vijakov na zadnjem
kolesu.
—	Mudi se mi, zelo se mi
mudi, je potožil voznik tovor-
nega avtomobila.
Navzlic temu je izstopil, si
ogledal okvaro in se urno lo-
til dela. Prinesel je svoje
orodje in v hipu odvil vijake,
odstranil pokvarjeno kolo in
prosil:
—	Dajte mi rezervno kolo.
—	Takoj prosim.
Ko je bilo vse nared, ko je
bilo že novo kolo pritrjeno,
so ugotovili, da je zračnica
premalo napolnjena. S skoraj
prazno gumo bi ne mogli na-
daljevati poti. Tlačilke pa
tudi ni imel niti voznik fič-
ka, niti voznik tovornega av-
tomobila. Kaj zdaj?
Četudi je voznik tovornega
avtobomila, tov. Rafael Re-
har iz zabukovškega rudnika,
znova potožil, da se mu hudo
mudi, je pripeljal svoje vo-
zilo k fičku ter pripomogel,
da je s pomočjo motorja svo-
jega vozila napolnil zadnje
fičkovo kolo.
Fičko je bil sposoben za
nadaljevanje vožnje; sposo-
ben edinole po zaslugi uvi-
devnega in tovariškega voz-
nika tovornega avtomobila
zabukovškega rudnika, tova-
riša Rafaela Reharja. Se en-
krat — hvala, tovariš RehaJ-!
Teh vrstic nisem zapisal sa-
mo zato, da bi se znova za-
hvalil prijaznemu vozniku,
tov. Reharju, marveč tudi za-
voljo tega, da bi na praktič-
nem primeru pokazal, kako
se lahko uveljavi tovarištvo
na cesti, kako si lahko voz-
niki motornih vozil med se-
boj pomagajo, če je treba in
če imajo v sebi nekaj več, kot
pa samo sposobnost in znanje
za upravljanje vozila ...
Hvala, tovariš Rehar!
-mb
Pomoč na cesti. Voznik kamiona
fael Rehar (na desni) pomaga pri
zabukovškega rudnika tov. Ra-
polnjenju zračnice
ČASTEN REMI
Mlado rokometno moštvo celjskega
Partizana je v nedeljo nastopilo v Be-
ogradu, kjer se je v predtekmi beograj-
skih in poljskih rokometašev pomerilo
z mladinsko reprezentanco Beograda.
Celjski mladinci so zadovoljivo opravili
svojo nalogo, saj so po izredno lepi
igri, ki je bila baje celo zanimivejša
kot pa glavna tekma, izbojevali neodlo-
čen izid 19:19.
Koristne selitve
Četudi člani obeh zborov občin-
skega ljudskega odbora v Celju
niso potrdili predloga posebne ko-
misije, ki je proučevala zasedbo
nekaterih poslovnih prostorov po-
tem, ko bi se v nove prostore pre -
selili okrajno ter okrožno sodišče
in Narodna banka, so navzlic te-
mu ostale nekatere spodbude, ki
jih tudi dokončna odločitev o pre-
seljevanju nekaterih uradov, or-
ganizacij in podobno, ne bo mogla
prezreti in lih tudi nima namena.
Po preselitvi okrajnega in okrož-
nega sodišča v novo sodno palačo
ter Narodne banke v nove pro-
store, bodo ostali nazasedeni nji-
hovi dosedanji prostori, ki pa bi
jih naj uporabili tako, da bi na
račun bližnjega preseljevanja ne-
katerih organizacij in uradov re-
šili v mestu ob Savinji nekatere
nujne in oereče probleme. V okvi-
ru zelo obsežneea predloga, ki pa,
kot rečeno ni bil v celoti potrjen,
naj bi s pomočjo bližnjega prese-
ljevanja prišla do svojih boljših
prostorov pionirska knjižnica in
to v pritličju tako imenovanega
direktorskega bloka na Slandro-
vem trdu. Prostor zanjo bi odsto-
pila uprava za gozdarstvo, ki se
bo preselila v Narodni dom. Prav
tako naj bi se po prvotnem pred-
logu preselili obrtno podjetje Ob-
nova, zatem stanovanjske skup-
nosti Center ter stanovanjska za-
druga Dom. Njihove dosedanje
prostore v Zidanškovi ulici pa bi
namenili tistim strankam, ki bi
se preselile iz dotrajanih hiš ob
Linhartovi ulici (zraven tržnice),
ki so obsojene na rušenje. Do no-
vih prostorov bi po tem predlogu
prišel tudi mestni arhiv in to v
pritličju poslopja starega sodišča.
Tu naj bi uredili tudi sobo, v ka-
teri bi bila urejena zapuščina po-
kojnega pisatelja Vladimira Lev-
stiki.
Kot vse kaže, bo prostore do-
sedanje mestne knjižnice na vo-
galu Cankarjeve in Aškerčeve
ulice zasedla carinarnica; dose-
danje prostore carinarnice ob Uli-
ci XIV. divizije pa Celjska turi-
stična zveza.
Zelo zanimiva razprava se je
vodila okoli bodoče namembnosti
sedanjih prostorov Narodne ban-
ke na Titovem Trgu. Za te pro-
store se zavzema tako tovarna
konfekcije Naprijed v Zagrebu,
kot celjski Tehnomercator, ki bi
naj v njih uredil trgovsko hišo za
prodajo tehničnega blaga. S pre-
selitvijo nekaterih občinskih ek)-
litičnih organizacij iz Malgajeve
ulice 2 in 4, naj bi te prostore
dobil Biro za stanovanjsko in ko-
munalno izgradnjo, zraven tega
pa še klub OZN ter akademski
klub.
Ne glede na vse te predloge in
mnenja, so ljudski odborniki od-
ločno zahtevali, naj se službe ljud-
skega odbora ne delijo in prese-
ljujejo, temveč da naj ravno s po-
močjo predvidenega preseljevanja
zagotovijo njihovo koncentracijo.
V tej zvezi je padel še predlog o
preselitvi občinskega ljudskega
odbora v Narodni dom ter okraj-
nega ljudskega odbora v prostore,
ki jih zaseda občinski ljudski od-
bor ob Gregorčičevi ulici.
V razpravi pa se je uveljavilo
še mnenje, da naj tudi okrajni
svet Svobod in prosvetnih društev
dobi ustreznejše prostore.
-an
Ponedeljek, 29. oktober: 17.00 Celjska
kronika, 17.10 Popevke v izvedbi slo-
venskih pevk, 17.20 Športni tednik,
17.30 Naši poslušaki če«titajo in po-
zdravljajo, 17.45 Obvestila, nato za-
bavna glasba.
Torek, 30. oktober: 17.00 Celjska kro-
nika. 17.10 Trio Slavka Avsenika ter
kvintet Borisa Kovačiča pred mikrofo-
nom, 17.50 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo. 17.45 Obvestila, nato za-
bavna glasba.
Sreda, 51. oktober: 17.00 Celjska kro-
nika, 17.10 Iz sveta jazza, 17.30 Naši
iKKslušalci čestitajo "n pozdravljajo, 17.45
bbve-stila, nato zabavna glasba.
Četrtek, 1. november: NI ODDAJE;
ves dan prenos sporeda RTV Ljubljana.
Petek, november: 17.00 Celjska kro-
nika, 17.10 Franz von Suppe: Pesnik in
kmet — uvertura, 17.20 V galeriji kul-
turnih in zgodovinskih pomembnosti,
17.30 Naši poslušalci čestitajo in po-
zdravljajo, 174.5 Obvestila, nato zabavna
glasba.
Sobota, 3. november: 17.00 Celjska
kronika, 17.10 Za prijeten konec tedna,
17.30 Naši poslušalci čestitajo in po-
zdravljajo, 17.45 Obvestila, nato zabavna
glasba.
Nedelja, 4, november: 12.00 Pogovor
z državljani, 12.10 Obvestila. 12.15 Naši
poslušalci čestitajo in pozdravljajo,
12.25 Plesne melodije Amerike, 12.45 Po-
govor o predos.nutiku nove ustave.
Jožeta Ledineka z Mravljakove ulice
so napadli; dobil je rane na glavi in
desni roki. — V Kasazah se je s trak-
torjem prevrnil Mihael Kroflič in si
poškodoval obe nogi. — V Arclinu je
konj brcnil Franca Učakarja; dobil je
poškodbe na glavi lin desni roki. — V
Skofji vasi je pod vprežni vez padel
Herman Mlakar. Poškodoval si je glavo
in rebra. — Jakob Klenovšek je v Storah
padel s kolesom in si zlomil roko. —
Marija Vočko iz Kasaz je. padla po stop-
nicah in se poškodovala v križu. —
Viktor Košak iz Zaloga pri Šempetru je
padel s kolesom ter si poškodoval nogo
v kolku. — Pri delu v gramoznici v Med-
logu si je glavo in noge poškodoval Jože
Arhanič. — Frančiška Krajnc iz Smart-
nega v Rožni dolini je padla in si po-
škodovala prsni koš. Pri delu si je po-
škodoval levo nogo v gležnju Albia
Koštomaj iz Vojnika.
v času od 8. do 14. oktobra 1962 je
bilo rojenih 24 dečkov in 23 deklic.
Poročili so se:
Kubale Franc, uslužbenec LM in Jaz-
binšek Marija, kuharica, oba iz Celja.
Arnšek Alojz, čevljar iz Sv. Jungerta
in Lipdčnik Neža, kmetovalka iz Smartna
v Rožni dolini. Zimšek Ladislav, dela-
vec in Mernik Justina, delavka, oba iz
Pečovnika. Kadiilnik Jože, strojni tehnik
iz Hrenove in Sehnšek Aleksandra,
Marlena, zob. asistentka iz Trnovelj
pri Celju. Kveder Karel, ključavničar
in Pavšer Štefanija, bančna uslužbenka,
oba iz Kasaz. Gorjup Ignac, upokojenec
iz Zadcbrove in Košec Marija, polje-
delka iz Vojnika.
Umrli:
Marija Kumer, prevžitkarica iz Ga-
brovelj, stara 66 let. Ljudmila Bremec,
kmetovalka iz Šentvida p. Planini, stara
52 let. Antonija Križnik, upokojenka iz
Dvora, stara 74 let. Franc Razboršek,
vzdrževanec iz Polšnice, star 62 let. Ru-
di Lesjak, otrok iz Cest p. Šmarju, star
1 mesec. Marija Vodnik, upokojenka iz
Zagrada, stara 76 let. Radovan Ločičnik,
otrok iz Studenc, star 11 dni. Franc Zu-
pane, delavec iz Gotovelj, star 39 let.
Ivan Pogladič, kmetovalec iz Vel. Rav-
ne, star 75 let. Miroslav Pole, ključav-
ničar iz Jagnjenice, star 35 let. Maks
Kožar, delavec liz Vrhovega, star 57 let.
Jožefa Blaž, soc. poupiranka iz Rečice
cb Savinji, stara 80 let.
Zakaj
ponovna
RAZKOPANJA
Te dni so se v Celju ponovno-
začela nekatera dela, ki jih
ljudje močno kritizirajo in ob-
sojajo. Začelo «e je razki^a-
vanje nekaterih ulic in pločnikov..
Ko smo V'i<leli, da so ta dela
v zvezi s pošto, smo zaprosili
direktorja celjskega podjetja za
PTT promet, tov. Sepoa za po-
jasnilo:
—	Tokrat gre za nujna in ne-
odložljiva dela pri polaganju ka-
nalizacije za poznejšo položitev ta--
ko imenovanega koksalncga med-
narodnega telefonskega kabla.
Dela so zelo nujna predvsem
zaradi mednarodne telefonske-
povezave. V mestu bodo kanali
za poznejši kabel položeni v
Cankarjevi, Vodnikovi, deloma
Ipavčevi ul.'ei ter na Ljubljanski
cesti. Dsto^asno se bodo enaka
dela izvajala tudi v Žalcu. Med-
tem ko bomo v Celju za ta dela
potrošili okoli 24 milijonov, jih
je za J^alec predvidenih še.st
—	Kako dolgo bo trajalo to
razkopavanje ulic?
—	Vsa dela morajo biti oprav-
ljena v dobrem mesecu. Na«e
podjetje pa jih bo izvršilo tako,
da bo po položitvi kanalizacije
vzpostavilo na razkopanili cestah
m pločnikih prejšnje stanje.
—	Kakšne koristi bo imelo
celjsko območje od položitve
koksalnega kabla?
—	Z njim bomo dobili osnovo za ureditev me<lkrajevne telefon-
ske avtomatizacije. Ce bo šlo.
vse po sreči, bomo kaLle pola-
gali že proti koncu prihodnjega...
sker pa zagotovo 1%4. leta.
-mb«
Zanemariena ololica
Seidlovega studenca
Ob Partizanski cesti v Celju žu-
bori Seidlov studenec. Po konča-
ni regulaciji Savinje pa je okolje
tega studenca ostalo vse prej kot
čedno. Studenec nam je zanemar-
jen, delno razbit, poraščen z ma-
hom, razen tega pa so okoli tudi
polomljene klopi in še ostala na-
vlaka. Vrhu tega so bila nekomu
napoti bukova drevesa, ki jih je
posekal. Mislim, da bi se z dobro
voljo dalo odpraviti te pomanj-
kljivosti in okolje studenca znova
primerno urediti.
M. C.
CELJSKI TEDNIK STEV. 42. — 26. oktobra 1962	
11
Nove ceste
v mozirski občiai je turizem
med izredno pomembnimi vejami
narodnega gospodarstva, saj je
na tretjem mestu. Naravne lepote
in zanimivosti ipa so zaradi iz-
redno slabih cest manj obiskane,
kot bi lahko bile. In ravno zato
so predstavniki občinskega ljud-
skega odbora kot turistični de-
lavci mnenja, da je prva naloga
čimprejšnja ureditev dobrih pro-
metnih zvez z Logarsko dolino,
Gornjiim gradom itd.
V razpravah o vlaganju v turi-
zem so sklenili, da bodo prihod-
nje leto začeli z rekonstrukcijo
ceste Spodnja Rečica—Ljubno,
kasneje pa še Ljubno—Logarska
dolina, kajti zavedajo se, da bodo
le s solidnimi zvezami in prijet-
nim potovanjem lahko popolno-
ma izkoristili vse dosedanje turi-
stične zmogljivosti. Nedvomno ,pa
bodo dobre prometne zveze kais-
neje posipešile tudi nove turistič-
ne gradnje, za katere je še ne-
šteto prikladnih mest v Zgornji
Savinjski dolini.
Tako so v zadnjem času raz-
mišljali o načrtu za najbližjo
zvezo z Ljubljano in to v dolini
Lučke — t. j. v Podvolovleku.
Prav taiko pa so imeli razgovore,
kako bi skrajšali ogromni ovinek
Črna—^Logarska, in sicer z zvezo
preko Bele peči.
K večjemu obisku Logarske in
predvsem k maloobmejnemu pro-
metu pa bo doprinesla gradnj<
ceste Matkov kot—Pavličevo sed
lo, ki bo v prihodnjem letu kon
oana. Domnevamo lahko, da b'
ta zveza sčaisoma postala zelo po
membna za Logarsko dolino, sa
bo neštetim tujcem odpirala po
z direktnim vstopom.
Komunalna banka Celje
S PODRUŽNICO MESTNO HRANILNICO
CELJSKO TER EKSPOZITURAMI V ŽALCU,
MOZIRJU, SLOVENSKIH KONJICAH, ŠMARJU
PRI JELŠAH, ŠENTJURJU PRI CELJU IN
V LAŠKEM
ZBIRA HRANILNE VLOGE TER
JIH NAJUGODNEJE OBRESTUJE
Komisija za razpis delovnih mest ter sklepanje in odpo-
vedovanje delovnih razmerij ObLO Celje razpisuje
L delovno mesto referenta za
civilno zaščito
2. delovno mesto upravno
pravnega referenta
Pogoji:
pod 1. končana srednja tehnična šola gradbene stroke,
zaželjena praksa na tem delu;
pod 2. višja upravna ali pravna šola ali srednja šola z
daljšo prakso na upravnih poslih v državni upravi.
Razpis je odprt do 15. 11. 1962.
Komisija za sprejemanje delavcev pri Kmetijskem kom-
binatu Žalec samostojni obrat »Mesnine Celje«,
razpisuje prosto delovno mesto
KNJIGOVODJE
osebnih dohodkov
Pogoji: srednje šolska izobrazba z večletno prakso na
tem delovnem mestu.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Stanovanje ni zagotovljeno. Ponudbe poslati" na Upravo kme-
tijskega kombinata Žalec, samostojni obrat Mesnine Celje,
Teharska cesta 7.
Razpis velja do izpopolnitve delovnega mesta.
MEDNARODNI TRANSPORT, ŠPEDICIJA IN POMORSKA
AGENCIJA
Vam nudi s svojimi poslovalnicami po vsej Jugoslaviji vse
vrste uslug v svojih dejavnostih po najugodnejših pogojih In
najboljši kvaliteti.
,,INTEBEUROPIi" CELJE
Poslovalnica Celje — Cuprijska 10
Telefon 30-70, 30-90
Ob izgubi našega nadvse dragega moža, očeta dn starega
očlcd
JERNEJA KODELA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegov
zadnji dom, darovali vence in cvetje.
Prisrčna hvala vsemu zdravstvenemu osebju — posebno
pa dr. Antonu Mikacu za požrtvovalno lajšanje trpljenja v
zadnjih dneh bolezni.
Duhovnikom, gasilcem, družbenim organizacijam, govor-
nikom in vsem ostalim za sočustvovanje in izraženo sožalje
iskrena hvala.
Celje, dne 23. 10. 1962.
Žalujoči: žena Marta, sin in hčerka z družinama
ter ostalo sorodstvo. »
šolski odbor osnovne šole Žalec
razpisuje delovno mesto
Šolskega tajnika (ce)
Pogoji: srednja ekonomska šola in 5 let prakse.
Vloge poslati do 10. novembra 1962. — Nastop službe
1. decembra 1962
LIKVIDACIJA
DELAVSKO-USLUŽBENSKE RESTAVRACIJE
ŽELEZARNE STORE
Po sklepu DS Železarne Store z dne 8. 10. 1962 preide Delav-
sko-uslužbenska restavracija s 15. 10. 1962 v redno likvidacijo.
Pozivajo se upniki in dolžniki, da do 15. 11. 1962 priglasijo
svoje terjatve in poravnajo svoje dolgove likvidacijski ko-
misiji.
OBJAVE IN OGLASI
KINO UNION
do 26. 10. 1962 »VSI DOMOV«, italijan-
ski film
27.	10. — 30. 10. 1%2 »TISOČ OCI DR.
MABUZEA«, nemški film
31. 10. — 1. 11. 1962 »ALBA REGIA«,
madžarski film
KINO METROPOL
26.	10. — 29. 10. 1962 »MINUTA ZA
UMOR«, slovenski film
30	10. — 51. 10. 1962 »EVGENIJA
GRANDE«. ruski film
MATINEJE - KINO UNION
28.	10 1962 ob 9. in 11. uri »H.V.AKLEJ«,
italijanski barvni Cs film
KINO »SVOBODA« ŠEMPETER
V SAVINISKI DOLINI
27.	10. in 28. 10. 1962 »LJUBAVNA
ZMEŠNJAVA«, nemški fcarvni film
31	10. in 1. 11. 1%2 »VRNJENI V ŽIV-
LJENJE«, češki film
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
CELJE
Petek, 26. oktobra 1962 ob l^^.^O ur>:
Walter Bauer: RDEČE IN MODRO V
MAVRICI. L šolski abonma in IZVEN.
Sobota, 27. oktobra 1962 ob 10. uri:
Walter Bauer: RDEČE IN MODRO V
MAVRICI. Zaključena predstava za
III. osnovno šolo v Celju.
Nedelja, 28. oktobra 1962 ob 10. uri:
Calderon: SODNIK ZALAMEJSKI. II.
nedeljski dopoldanski abonma in IZ-
VEN.
Nedelja, 28. oktobra 1962 ob 15.30 uri:
Calderon: SODNIK ZALAMEJSKL IZ-
VEN in za abonente iz Vojnika.
Torek, 30. oktobra 1962 ob 17. upl: Cal-
deron: SODNIK 2ALAMEJSKI. Zaklju-
čena predstava za JLA.
Sobota, 3. novembra 1962 ob 20. uri:
Calderon: SODNIK ZALAMEJSKI.
Gostovanje v Velenju.
Nc-delja, 4. novembra 1962 ob 10. uri:
\Valter Bauer: RDEČE IN MODRO V
MAVRICI. I. nedeljski dopoldanski
abonma in flZVEN.
Nedelja, 4. novembra 1962 ob 15.30 uri:
Walter Bauer: RDEČE IN MODRO V
MAVRICI. IZVEN.
Sreda, 7. novembra:
I. abonmajski koncert
KLAVIRSKI VECER
DUBRAVKE TOMSIC
Začetek točno ob 20. uri v Na-
rodnem domu
Koncertna poslovalnica pri glas-
beni šoli v Celju sprejema abo-
nente do 31. oktobra. Od 2. 11.
dalje so vstopnice v prosti pro-
daji dnevno od 9. do 11. in od
16. do 18. ure.
Casopisno-založniško ipodjetje
»Gospodarski vestnik« Ljubljana
Beethovnova ulica ilO
sprejme
večje število podnočnih predstav-
nikov za prodajo knjig, publika-
cij, tiskovin, obrazcev, zbiranje
naročnikov in oglasov.
Pogoj za sprejem je razgleda-
nost in poznavanje terena. Zaže-
Ijeno je lastno prometno sredstvo.
Zagotovljen je zelo dober zaslu-
žek! Pismene ponudbe pošljite
na igomji naslov.
PODPISANA Pavlim Marija opozarjam
vsakogar pred nakupom premičnin in
nepremičnin, katere bi prodajal moj
mož Pavlin Anton iz Košnice, ker sem
solastnica istih in ibom vsajkog-ar pre-
dala sodišču, ki bi karkoli kupil.
Pavlin Marija
Prisrčno se zahvaljujem šefu kirur-
gičnega oddelka iz Celja dr. SUŠTER-
SICU in dr. Piku. Najlepša hvala dr.
Džordževiču za usipelo operacijo gla-
ve, ter vsemu strežnemu osebju, ki
mi je nud'lo pomoč v moji bolezni.
Leskovšek Takob — Lesi^no.
PODPISANI BEVC Anton — posestnik
iz Pilštanja št. 34 izjavljam, da so
govorice o SALEKAR Mariji iz Vir-
štanja št. 25 neresnične in
se ji zahvaljujem, da je od^stopila od
kazenskega pregona.
Šmarje pri Jelšah, 11. 10 1962.
Bevc Anton
ODDAM garažo. Naslov v upravi lista.
MLAJŠI upokojenec želi spoznati žen-
sko od 35 djo 45 let po možnosti z
lastnim stanovanjem. Lahko je razve-
zana. Poaiudbe pod šifro »Skupen dom«.
STROJEPISNA dela vzamem na dom.
Naslov v upravi lista.
OTROKA siprejmem v varstvo na dom.
Naslov v upravi lista.
DEKLE z lastnim domom želi spoznati
moškega od 18 do 50 let. Ponudbe
poslati pod šifro »Prijeten dom«.
DIJAKINJI nudim .stanovanje v zameno
za instrukcije. Ponudbe poslati na
upravo pod .»matematika — anglešči-
na«.
DEkLlC al/Ji upokojenko vzamem za
sostanovalko, ki bi nudila malenkostno
pomoč v gos.podinjstvu. Videnšek,
SLandrov trg 3/11. Celje.
PROFESORICA začetnica išče sobo.
nudi instrukcije angleškega jetzika.
Naslov v upravi lii'sta.
1)	KOLEKTIVI!
Poseben popust nudimo delovnim ko-
lektivom in organizacijam za izletniik*
vožnje z našimi modernimi turistiinim^
avtobusni. Razveselite svoje člane s pri-
jetnim avtobusnim izletom! Prirodne ia
turLstične zanimivosti vabijo celo l«tc
na obisk! Vožnja s KOMPAS-ovimi avto-
busi TAM-DEUTZ (30 do 45 sedežev) j»
prijetna varna in udobna
2)	KOLEKTIVI!
Po želji Vam pripravimo enodneml
izlet na Vršič oziroma Plitvička jezera
Koristile poseben popust pri KOMPAS
ovih avtobus-ih!
3)	KOLEKTIVI!
Zaradi izrednega zanimanja za Kor*'
ško in Benetke, organiziramo ceneni
eno in dvodnevne izlete v te nepozabne
kraje.
4)	Izlet v BUDIMPEŠTO — pripravlja
mo 5-dnevno avtobusno potovanje, pri
jave sprejemamo do zaključnega Stevilj
5)	LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBILO?
Za Vas organiziramo dvodnevni izLe*
po ITALIJANSKIH DOLOMITIH—COR
TLNA D AMPEZZO-LAGO DI GARDA-
STRMIONE-BENETKE-TRST, prijav«
sprejemamo do zaključnega števila.
Se priporoča KOMPAS Celje, To»
iičev trg 1 - telefon 23-5»
PRODAM moped »Colibri«. Verdev
Stanko, Ponikva 16, jj, Žalec.
PRODAM dobro ohranjen globok otroški
voziček — italijanski model. Pristovšek,
Mariborska 122.
FOCE.NI prodam ročni voziček na gumi
kolesa in aluminijasta stojala za
cvetlice. Cesta na grad št. 8.
PRODAM dobro ohranjeno pohištvo.
Vzamem tudi ček. Vaudek, Prešer-
nova 1, Celje.
SAD.NA drevesca in vrtnice za jesensko
sajenje, oddajamo vsak delavnik v
Velenju ob železniški progi pod
Smarsko cerkvijo. A. Jelen, Šentilj
pri Velenju.
PPODAM »tobi« štedilnik in sobno peč.
Infomac-je: Cele«tinova 12/1 — Skaljia
klet.
ZARADI selitve nujno prodam dobro
ohranjono spalnioo s posteljnimi
vložki po zelo ugodni ccni. Naslov v
upravi lista.
K^'_T<;tIJSKO parcelo ca. 80 arov v oko-
liici Celja prodam. Ponudbe pod »Mož-
nost gradnje« po.slati na upravo l^sta.
POf ENI prodam razno staro pohištvo.
Habjan, Celje — Pot na Lavo 24.
PPOn\M zelo karamboliran FIAT
6C0/D najboljšemu ponudniku. Lampret
Ludvik, Žalec 149 (Občinski LO).
PHODAM kuhinjsko pohištvo. Naslov v
upravi lista.
FRi^OAMO ročni voz=«ek (250 kg) v
dobrem stanju. Ročna izdelava. »Vr-
tec« Jurčičeva 6 — Celje.
UGODNO PRODAM štirisfxbno kom-
fortno suho in .sončno stanovanje v
mestu Celju. Ponudbe pod šifro »Ta-
koj vseljivo«.
ŠTIPENDIJA
Komisija za štipendije ObLO
Mozirje objavlja po sklepu seje z
dne 19, 10 1962 nasledn,ie:
Razpis štipendije, ki je bil ob-
javljen v Celjskem tedniku z dne
21. 9. 1962 se popravi v nasled-
njem:
1. Ne razpiše se štipendija za
študij na zobotehnični šoli.
Komisija za štipendije
ObLO Mozirje
POGREBNI ZAVOD CELJE
naproša svojce umrlih, da do dne-
va mrtvih očistijo in uredijo svo-
je grobove ter popravijo razpa-
dajoče grobnice.
V kolikor ne bo najemnina vpla-
čana in grobovi očiščeni, bodo
grobišča s spomenikom po 1. 11.
1962 zaipadla v last P. Z. po po-
kopališkem pravilniku. Grobnice
pa bo popravil naš zavod na ra-
čun stranke.
Obenem obveščamo občinstvo
Teharja, Štor in Kompol, da je
naš zavod prevzel v svoje uprav-
ljanje s 1. 10. 1962 pokopališča
Teharje in Kompole. Pisarna za-
voda se nahaja v Storah na Kra-
jevnem uradu.
Stranke obveščamo, da bo naš
zavod prodajal sveče vseh vrst
od 26. 10. 1962 vsak dan na mest-
ni tržnici, 1. in 2. 11. pa na vseh
pokopališčih po zmerno nizkih
cenah.
Pogrebni zavod
Celje
ZAHVALA
Ob težki in prerani izgubi na-
šega dragega moža in očeta
JAMNIKAR MARKA
se iskreno zahvaljujemo vsem,
ki so ga spremili na njegovi zad-
nji poti, pokrili grob s cvetjem in
venci. Posebno se zahvaljujemo
kolektivu Tovarne emajlirane
posode za izkazano pomoč, kolek-
tivu Celjski tisk, knjigoveznici.
Celjski opekarni in osnovni or-
ganizaciji ZB NOV Dobrova-Lo-
krovec ter vsem, ki so ga spre-
mili k zadnjemu počitku.
Žalujoča žena z otroki
LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOT
Za vas organiziramo štiridnevni i>Ia4
po ITALIJANSKIH DOLOM ITIH-C014
TINA D-AMPEZZO-LAGO Dl GARDA—
BENETKE ter dvodnevni izlet po ITA-
LITI - CORTINA D-AMPEZZO-BENIT.
KE. Prijave za oba izleta sprejcmasM
do zaključnega števila udeležencev.
DELOVNI KOLEKTIVI!
Za vas smo pripravili enodnerni ia|«|
na KOROŠKO: VELIKOVEC—CELOVEC
GOSPA SVETA-VRBSKO JEZERO—
OSOJSKO JEZERO- BELJAK-BOROT-
LJE—PLIBERK, Cena 3.500 din s potaia
listom in prevozom.
Dvodnevni izlet z avtobusom t TRST
IN BENETKE vsak mesec. Prijave
zaključnega števila udeležencev.
OD 1. SEPTEMBRA DALJE ODOBRA-
VAMO DELOVNIM KOLEKTIVOM ZA
IZLETNIŠKE VOŽNJE SE IZREDEN PO-
SEZONSKI POPUST. ZAHTEVAJTE NA-
SE PONUDBE PREDEN SE ODLOČIT«
ZA IZLETI
Za cenjena naročila se priporoča tu-
ristična posloval.nica Avtobusnega pre-
meta Celje IZLETNIK, Titov trg 3, tel.
28-41.
Uredništvo in uprava Celjak*-
fa tednika Celje, Trg V. koH-
g;resa poštni predal 192. Telefo-
ni 23-75, 20-89 iu 24-23.
Tekoči račun pri Narodni bu-
ki Celje: 603-11-1-6$». Izhaja mi
petkih — letna naročnina M9,
polletna 400, četrtletna 2N dir
— inozemstvo 2400 — posameaia
številka 20 dinarjev. RokopiMv
ne vračamo — sprejem ogla«<yT,
razpisov in objav do Tsake ar*-
de do 12 ar*.

PRI NAS IN PO SVETU
DEŽELA PUNTARJA ZAPATE
Mehika je dežela velikih kon-
trastov, burne zgodovine, je do-
movina svobodoljubnih ljudi,
svojstvene kulture in obetajoče
prihodnosti. Mehika poleg Peruja
predstavlja za novi svet nekaj
podobnega kot predstavljata za
starega Mezopotamija in Egipt. V
obeh deželah ameriške celine je
cvetela samonikla kultura in ci-
vilizacija, obe pa sta potonili in
izginili podobno kot Egipt in Asi-
rija, čeprav mnogo pozneje.
Najstarejšo vladavino so na
mehiškem tlu imeli Tolteki v še-
stem stoletju in s svojo religijo,
pisavo, umetnostjo, jezikom in
koledarjem vplivali na vse sred-
njeameriške indijanske civilizaci-
je. Od njih potekajo monumen-
talne piramide in svetišča. No-
tranji boji in invazija tujih ple-
men jih je razpršila. Zapovrstjo
so si sledili Mizteki, Zapoteki in
končno Azteki, ki so svojo drža-
vo osnovali na zvezi mest Teno-
htitlan — podobno kot Grki. Vla-
dar Acamapichtli se je prvi spo-
padel s španskimi osvajalci, boj
je nadaljeval Montezum II, a
Ciutlahuac je uspel Spance celo
vreči iz svoje prestoUce, a je leta
1521 moral podleči. Odtlej so Me-
hiko vladali španski podkralji,
dežela pa so imenovali Nova Špa-
nija. Ljudje so postali sužnji, saj
so Spanci vnašali v deželo fevdal-
ne odnose kot najbolj zaostali
med kolonialističnimi silami Ev-
Ko so se na severu začeli boji
proti kolonializmu, so vzoru se-
vernoameriških secesionistov sle-
dili tudi Mehikanci. V revoluciji
leta 1810 sta preprosto ljudstvo
vodila v boj duhovnika Miguel
Hidalgo in Jose Morelos. Toda
vstaja kmetov je bila krvavo za-
dušena, leta 1822 pa je diktator
Iturbine proglasil Mehiko za ne-
odvisno, sebe pa za cesarja. Leta
1835 je bilo ukinjeno suženjstvo,
nemiri so se nadaljevali, prera-
sli so v ameriško-mehiško vojno,
v kateri je Mehika izgubila Te-
ksas in Kalifornijo. V deželo se
ni vrnil mir. Boji med konzerva-
tivci in liberalci so se nadaljeva-
li. 1854 je izbruhnila revolucija
proti diktatorju Santa Anni. Tri
leta pozneje je Juarez ukinil pri-
vilegije cerkve in si nakopal dr-
žavljansko vojno. V mehiške za-
deve so posegle imperialistične
evropske sile in leta 1863 je fran-
coski kralj Napoleon III vsilil
Mehiki avstrijskega nadvojvodo
Maksimiljana za cesarja. P(^prti
od Severnih Američanov so štiri
leta pozneje Mehikanci vrgli mo-
narhijo in Maksimilijana ustreli-
li. Po Juarezovi smrti je vlado
prevzel diktator Diaz, ki je stre-
gel le tujemu kapitalu in zatiral
lastni narod. Tegobe ljudstva so
bile tako velike, da se je leta 1910
dvignil kmečki vodja Emili Za-
pata. Boji mehiških partizanov so
trajali polnih sedem let. Pod vpli-
vom revolucionarnih dogodkov v
Rusiji in Evropi se je razvilo
močno delavsko gibanje. Leta
1929 do 1931 je bila v Mehiki zno-
va revolucija, vendar ne tako kr-
vava. Slo je predvsem za zbijanje
vpliva icatoliške cerkve in Vati-
kana, za izvedbo agrarne refor-
me. Ti revolucionarni akti, vključ-
no z nacionalizacijami petrolej-
skih polj, so izzvale negodovanje
ZDA in Anglije, toda Mehika je
vzdržala.
V zadnji vojni je Mehika so-
delovala v boju proti fašizmu.
Leta 1945 je Mehika pristopila v
Organizacijo ameriških držav.
Leta 1958, ko so prvikrat glaso-
vale tudi mehiške žene, je bil za
predsednika republike imenovan
Adolfo Lopez Mateos.
Sodobna Mehika ima okoli 30
milijonov prebivalcev, od tega je
30% čistih Indijancev, 10% bel-
cev, ostali so mešanci. Glavno
mesto je Mexiko z 2,200.000
prebivalcev. Mehika je pretežno
agrarna dežela, toda tudi indu-
strija, predvsem pa rudarstvo sta
precej razvita.
Politika Mehike je v okviru Or-
ganizacije ameriških držav zmer-
na in dokaj napredna. Mehika je
podpirala vsa napredna gibanja
v tem delu sveta, predvsem pa
Kubo, Dominikanske revolucio-
narje itd. Kot članica Združenih
narodov nastopa Mehika zelo po-
gosto po poti neangažiranosti,
miroljubnega sodelovanja in pro-
tiblokovske politike. Nič čudnega
torej ni, če so odnosi z Jugosla-
vijo pristni in prijateljski ter da
je mehiški predsednik pred dnevi
povabil predsednika republike
Jugoslavije maršala Tita na urad-
ni prijateljski obisk.
K. J.
Mehika ima 36 visokih šol. Ena od teh je izključno za žensko mladino. Na sliki univerzitetno mesto
v glavnem mestu
IZ ZGODOVINE USTAVNOSTI
1787 prva
ustava
na svetu
Leta 1776 je počil prvi člen imperialistične verige, s ka-'
tero je Anglija oklepala svet. Novi svet — Amerika — kamor
so se zgrinjali stotisoči ljudi iz evropskih držav — se je uprl
biti še nadalje kolonija. Secesijska vojna je prinesla zmago
naprednim meščanskim silam. Trinajst ameriških kolonialnih
pokrajin se je otreslo angleške nadvlade. V vseh teh pokra-
jinah so nastale demokratične vlade.
Enajst let pozneje, leta 1787, torej pred 275 leti, je svet
dobil prvo ustavo, ki jo Američani imenujejo »-konstitucijo-K.
Prvikrat v zgodovini človeštva je bila izdana državo-
tvorna listina, ki se ni več glasila v imenu kraljev, cesarjev
in imperatorjev, ki so bili vrhovna oblast nad razsežnimi
ozemlji »-po božji volji«. Uvodne besede v »-Constitution^
Združenih držav Amerike glasijo:
MI, LJUDSTVO ZDRUŽENIH DRZAV — V NALOGI,
DA USTVARIMO POPOLNO ZVEZO, DA UVEDEMO PRA-
VICO, ZAGOTOVIMO MIR V DRZAVI, DA POSKRBIMO
ZA OBRAMBO IN POSPEŠIMO SPLOŠNO BLAGINJO, DA
ZAGOTOVIMO NAM IN NASIM POTOMCEM SVOBODNI
RAZVOJ, SPREJEMAMO IN PROGLAŠAMO KONSTITU-
CIJO ZDRUŽENIH DRZAV AMERIKE. (Slika zgoraj: Faksi-
mile originala)
Sledi sedem temeljnih načel ameriške ustave in z njimi
so postale nekdaj ločene dežele čvrsto povezane članice kon-
federacije. V novo zvezo držav so pozneje pristopale nove in
nove pokrajine.
Prva ustava na svetu, ameriška konstitucija, je pomenila
uzakonitev poglavitnih teženj novega razreda, ki je takrat
že po vsem svetu rušil fevdalne spone — to je bil kapita-
listični razred.
Dne 14. maja 1787 se je sestal prvi predstavniški dom,
ki je imel 65 poslancev — reprezentativcev. Kot predsedujoči
uradnik konvencije je bil poslanec in predsednik države Vir-
ginije George Washington (na sliki). George Washington
je bil leta 1789 izvoljen za prvega predsednika ZDA, za dr-
žavnega sekretarja pa Thomas Jefferson, poznejši tretji pred-
sednik Združenih držav Amerike.
Krompir ni samo drog...
Ce letos govorimo o krompirju,
smo si vsi na jasnem, da je v
času zbiranja ozimnice preklema-
no draga zadeva. Krompir, če o
njem še naprej premišljamo, je
različnih vrst in kvalitet, pa tudi
različne debelosti. Najbolj smo
veseli, če je krompir debel, ker
ga gre manj v izgubo zaradi lup-
ljenja.
Toda sem in tja se narava po-
šali tudi s krompirjem in iz te
vsakdanje hrane napravi »-kipar-
sko mojstrovino-«.
Ko so pri Veninškovih v Lu-
čah (Zgornja Savinjska dolina je
domovina krompirja) izkopavali
krompir, se jim je pogled ustavil
na temle spačku (na sliki). Lahko
bi ga imenovali »-kozmična ladja«,
lahko zametek otroka. Skratka,
za krompir precej nenavadna
oblika...
F. JANUŠ MESEC DNI PO TURČIJI
TURŠKO
ŠPORTNO
LETALSTVO
Moram se opravičiti, če ta del
mojega potopisa ne bo zanimiv
za vse. Toda dolžan sem posvetiti
nekaj besed turškemu športne-
mu letalstvu, kajti to je bil glav-
ni smoter in cilj moje poti v to
evro-azijsko državo.
Turško športno letalstvo ima
lepo tradicijo, precy starejšo
kot mi Jugoslovani. Tilrk Hava
Kurunu (Zveza letalskih organi-
zacij Turčije) je bila ustanov-
ljena leta 1925 in se je od takrat
organizacijsko in materialno
precej okrepila. Zanimivo je to,
da so bili Turki glede letalstva
močno vezani na Sovjetsko zvezo,
kjer so se šolali njihovi piloti,
od koder so dobivali učitelje in
letala. Tiirk Hava Kurunu ima
vsega tri letalske šole. Poleg te-
ga ima zveza v Adami še cen-
ter za agrokulturne usluge, ki
športnemu letalstvu prinaša lepe
dohodke. Športno letenje je v
Turčiji precej draga stvar. Člani
morajo aktivno letenje plačati,
razen dijaki in študentje, ki se
šolajo zastonj. Proizvodnja šport-
nih motornih in jadralnih letal
je v Turčiji majhna. Eno tako
tovarno imajo v Ankari. Največ
svojega letečega parka uvažajo.
Motorna letala iz ZDA, jadralna
pa iz domovine jadralnega letal-
stva Poljske.
Do zadnje vojne je bilo jadral-
no letalstvo v Turčiji močno raz-
gibano, p>o vojni ipa šapa. Zdaj
je jadralno letalstvo omejeno iz-
ključno na začetniško šolanje, o
jadranju na termiki. preletih na
večje daljave in o akrobatiki pa
ni niti sledu. Jadralni pilot, ki
bi naredil prelet na 50 kilome-
trov. je v Turčiji prava redkost,
medtem ko je takih pri nas na
stotine. Način šolanja na jadral-
nih letalih je zastarel, kakršne-
ga smo pri nas opustili že pred
mnogimi leti. Šolajo se na jadral-
nih letalih TC-4, ki so podobna
našemu »Vrabcu«. Letala so sla-
bih sposobnosti in povzroča pre-
cej nesreč in lomov. Nove izved-
be tega letala, ki je v bistvu
ruski tip, so sicer boljše, toda
za naše pojme še vedno zasta-
rele. Ta novi tip bi bil po mojem
še najbolj podoben naši »Cavki«,
toda ne po izgledu, temveč po
enostavnosti.
Glede varnosti letanja imajo
Turki za naše pojme precej čud-
ne navade. Sploh ne uporabljajo
tako imenovanega šolskega kroga
okoli letališča. Pri pristanku pi-
lot prileti na rob steze precej
visoko, potem pa v več >S« kri-
vuljah spravi letalo na tla v na-
sprotnem koncu letališča. Možno-
sti, da učencu zmanjka tal in da
pristane izven aerodroma, je s
tem seveda veliko. To še zlasti,
ker nobeno teh letal nima zrač-
nih zavor (hvala lepa!).
Največja zanimivost, ki sem jo
sam preizkusil, je v Turčiji tako
imenovani »C« izpit. Vse to se
odvija na letališču na hribu.
kakšnih 300 metrov nad Inonii-
jem. To pravzaprav ni letališče,
temveč kakih 150 metrov dolga
in 60 metrov široka ter dokaj
nagnjena ravninica. Letala vzle-
tajo s pomočjo katapulta nekaj
metrov v višino in že so nad po-
bočjem, ki je silno dolgo in stal-
no pod vetrom. Pristanek je zelo
enostaven. Kljub temu da je te-
ren kratek, je pristajanje otroč-
je lahko, saj pristaja letalo nar-
kreber. Ob tej priliki mi je po-
stalo jasno, zakaj Turki nimajo
uspehov v mednarodnih tekmo-
valnih arenah.
Mi smo jim seveda v pogovo-
rih marsikaj povedali o naših
prilikah in organizaciji športne-
ga letalstva. Toda Turki se sami
zavedajo zamude in so pred tem,
da popolnoma reorganizirajo si-
stem šolanja. Največji znak tega
hotenja pa je prihod precej mo^
nega letalskega parka iz Poljske,
ki že leta prednjači v jadralnem
letenju in proizvodnji jadralnih
lotal. (Prihodnjič: Tstambul)
Dva motiva iz Turčije — športno jadralno letalo na startu in motorno dvosedežno športno letalo v
GLUKOZA
Velikokrat smo že slišali ali
celo videli, da je atlet tik pred
nastopom tekmovanja nekaj za-
užil. To je glukoza. Ker se le-ta
po užitju kar hitro spremeni v
energijo in s tem poveča šport-
nikovo moč, je torej pripisati
kakšen lep dosežek ali rezultat
delno prav temu neposrednemu
pomočniku.