Ptuj, torek, 29. marca 2011
letnik LXIV • št. 24 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
vtoD^OM
Aktualno Ptuj • Herbersteini ne bodo dobili gradov
O Stran 3
Po naših občinah Ormož • Odlične lutkovne predstave
O Stran 6 I
Po naših občinah Kidričevo • Lukšič odprl novo športno dvorano
Z> Stran 24
v
Štajerski
Nogomet • Je res
potreben stečaj Laboda Drave?
O Stran 11
Kolesarstvo •
Matej Marin zmagal v Avstriji
O Stran 13
Košarka • Kandidatura mest za organizatorje EP v košarki
Ptuju je uspelo, gostil bo tekme EP
Prejšnji četrtek so predstavniki Košarkarske zveze Slovenije, na čelu s predsednikom Romanom Volčičem, v hotelu Union v Ljubljani predstavili mesta, ki bodo leta 2013 v Sloveniji gostila evropsko prvenstvo v košarki.
Ob znanem dejstvu, da bo drugi del tekmovanja gostila Ljubljana z novo dvorano Sto-žice, je napetost povzročalo vprašanje, katera štiri slovenska mesta bodo gostila tekme štirih predtekmovalnih skupin. Po odločitvi KZS so to Koper, Jesenice, Novo mesto in - na veselje mnogih - tudi Ptuj. Brez organizacije sta tako nekoliko presenetljivo ostala Celje in Maribor. Gre za največjo športno prireditev v samostojni Sloveniji, najstarejše slovensko mesto pa se bo skušalo preko košarke predstaviti Evropi in svetu. Večina glavnih akterjev projekta Eurobasket 2013 na Ptuju se je v četrtek po 18. uri zbrala v grand hotelu Primus. Njihov zmerni optimizem je dajal slutiti, da bo Ptuj izbran za enega izmed gostiteljev evropskega prvenstva v košarki leta 2013 v Sloveniji.
O stran 15
Foto: Črtomir Goznik
Apače • Znani vzroki množičnega pogina čebel
Judo • Drava na Pokalu Ptuja vseekipno druga O Stran 14
Pomorjene so bile z mešanico strupov
Potem ko je največji slovenski in eden največjih evropskih čebelarjev Janko Pislak iz Apač pri Kidričevem na pustni ponedeljek ugotovil, da je v dveh čebelnjakih, v Brezju in na Kovaškem Vrhu pri Oplotnici, poginilo 142 panjev čebeljih družin, so analize pokazale, da so bile dejansko pomorjene s strupom za zatiranje mrčesa.
Sicer je bil že tedaj čebelar Janko Pislak trdno prepričan, da je šlo za poboj, saj so bile že na prvi pogled vse druge možnosti izključene. In ker je na naletnih deskah ležalo na tisoče mrtvih čebel, je o tem takoj
obvestil pristojno veterinarsko službo, policijsko postajo in predsednika čebelarskega društva v Oplotnici. Pojasnil je tudi, da je bilo v enem od čebelnjaku 69 panjev, v drugem, ki je bil od prvega oddaljen le
Foto: M. Ozmec
Čebelar Janko Pislak med čiščenjem panjev in satovja pomorje-nih čebel, od koder morajo odstraniti tudi vso čebeljo zalego.
dobra 2 km, pa 73 panjev, tako da je bilo pomorjenih kar 142 čebeljih družin, ali okoli 9 milijonov čebel. Po prvi oceni je materialna škoda znašala okoli 30.000 evrov, vendar je mnogo večja ekološka škoda, ki jo bodo utrpeli okoliški kmetje zaradi neoprašenih kmetijskih in sadnih rastlin.
Ob našem zadnjem obisku konec minulega tedna pa je čebelar Janko Pislak tudi uradno potrdil, da je prejel rezultate strokovnih analiz, ki so potrdile njegovo domnevo, da gre za pomor njegovih čebel: „Od Zavoda za zdravstveno varstvo v Mariboru sem sredi tedna prejel rezultate analize, ki so jih opravili na poginulih čebelah v dveh naših čebelnjakih na območju Oplotnice na Pohorju. Uradni izvid potrjuje mojo prvotno domnevo, saj
je bilo z analizo ugotovljeno, da je šlo za zastrupitev čebel z mešanico strupov za zatiranje mrčesa. Gre za strupe, ki so običajno na voljo kot razpršilo, sicer pa pobijajo tudi čebele, sršene, ose in komarje."
Žal pa še vedno ni odkrit storilec kaznivega dejanja, vendar policisti po besedah Pislaka še vedno nadaljujejo z zbiranjem obvestil: »Trdno sem prepričan, da bodo povzročitelja kmalu izsledili. Zato bom o tem lahko povedal kaj več, ko ga bodo odkrili. Verjamem, da se roki pravice dolgo ne bo mogel izmikati."
3000 evrov nagrade za pravo informacijo
Vse pomorjene čebele so iz panjev odstranili; bilo jih je okoli 9000 ali prek 300 kg. »V
teh dneh intenzivno čistimo satovje in odstranjujemo vso zalego. Ko bomo to končali, sem prepričan, da bomo v 10 dneh oba čebelnjaka ponovno napolnili z lastno rezervo čebeljih družin," je povedal Janko Pislak in zaključil: »„Povedal sem tudi že, da je bolj kot materialna škoda boleča moralna škoda in predvsem škoda, ki je bila s tem povzročena naravi, saj je vsem jasno, da brez čebel ni opraši-tve, brez oprašitve pa ni plodov. Zato si osebno želim, da bi policisti in kriminalisti storilca tega nečloveškega dejanja čim prej odkrili in javno obljubljam 3000 evrov nagrade tistemu, ki bo podal verodostojno informacijo in ga s tem pomagal izslediti. Vsem, ki bodo poklicali, zagotavljam 100-odstotno tajnost osebnih podatkov!"
M. Ozmec
Slovenija • Vladna zahteva ministrstvom:
Ukrepi za izboljšanje položaja mladih
Vlada je obravnavala rezultate raziskave Mladina 2010 in sprejela sklep, s katerim je naložila ministrstvom in službam naj aktivno sodelujejo pri pripravi nacionalnega programa za mladino in pripravijo predloge predvidenih aktivnosti za odstranitev ovir s katerimi se soočajo mladi.
Funkl: Zaradi malega dela ne bo novih zaposlitev in manj dela na črno
Študentsko delo je potrebno prenove, a ne na način, kot ga predvideva zakon o malem delu, je poudaril predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo Marko Funkl. Po njegovem mnenju minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik zavaja z izjavami, da bo zaradi malega dela 10.000 novih zaposlitev in manj dela na črno.
Po besedah Funkla se z njim uzakonja delo, kjer ni nikakršnih pravic, saj ne predvideva regresa, bolniške, nadomestila za malico in prevoza na delo, odpravnin in porodniške.
»To ni neka oblika dela, ki bi dolgoročno zagotovila komu kakšno socialno blaginjo,« je poudaril Funkl. Poleg tega zakon po njegovem mnenju pomeni tlačansko obliko dela, saj država pove, koliko lahko posameznik zasluži. Kot so zapisali v Slovenski demokratski mladini (SDM), podmladku SDS, je zaradi teh omejitev zakon tudi v nasprotju s členi ustave, ki govorijo o enakosti pred zakonom in svobodi dela. Ker bo malo delo, če bo uveljavljeno, predstavljajo fleksibilno obliko dela, mladi ne bodo mogli vstopiti v redno delovno razmerje, poudarja Funkl. Dober manager bo namreč po njegovih besedah delavca raje vzel preko malega dela, saj je to zanj ceneje.
Kot so v odzivu zapisali na ministrstvu za delo, družine in socialne zadeve, bodo delodajalci v skladu z ostrimi omejitvami in nadzorom prisiljeni določen del začasnih, občasnih in priložnostnih del preoblikovati v redne zaposlitve. Po ocenah ministrstva bo tako prišlo do več kot 10.000 novih rednih delovnih mest.
Po Funklovem mnenju se bo z malim delom lahko tudi povečalo delo na črno, saj se bo povečala možnost posojanja napotnic, število inšpektorjev, ki že tako ugotovijo malo kršitev, pa se ne bo povečalo. Zato predlagajo, naj se vzpostavi elektronsko poročanje o vseh izdanih napotnicah inšpektoratu za delo. Na pristojnem ministrstvu pa v zvezi s tem odgovarjajo, da bodo inšpektorji, ki do zdaj niso imeli niti ustreznih pravnih podlag niti podatkov za nadzor nad študentskim delom, z novim zakonom dobili ustrezna pooblastila in podatke iz enotne centralne evidence, kjer bodo vsi podatki o delojemalcih in delodajalcih.
braževanja.
Vzporedno z naraščanjem deleža študentov pa se je močno znižal delež mladih, ki imajo kakršnokoli obliko redne zaposlitve. Raziskava je pokazala, da med državami članicami EU
Slovenija zaseda prvo mesto po deležu začasno zaposlenih mladih.
Po ugotovitvah raziskave lahko zaradi demografske situacije v Sloveniji v naslednjem desetletju pričakujemo kar
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Raziskava Mladina 2010 je prva celovita raziskava o položaju in vlogi mladih v Sloveniji. Njeni rezultati so pokazali, da so položaj in vloga mladih ter trendi pri uresničevanju prehodov v samostojno življenje vse težji in zahtevnejši.
Vlada je zato na seji minuli teden sprejela sklep, da morajo ministrstva aktivno sodelovati pri pripravi nacionalnega programa za mladino, ki bo predvidoma oblikovan do začetka prihodnjega leta. Ministrstvom, ki lahko neposredno vplivajo na odstranitev ovir s katerimi se soočajo mladi v Sloveniji, pa vlada nalaga, naj do 29. aprila pripravijo predlog predvidenih aktivnosti na tem področju ter jih pošljejo ministrstvu za šolstvo in šport.
Minister za šolstvo in šport
Igor Lukšič je po seji dejal, da se vlada zaveda, da je glavni problem mladih v Sloveniji dostop do dela in do stalnih delovnih mest. »Vlada tu že deluje, zakon o malem delu gre v smeri stalnih delovnih mest za mlade«, je povedal Lukšič.
Kot so zapisali v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), jih ta ministrova izjava preseneča, saj je še januarja letos ob predstavitvi raziskave zatrdil, da malo delo očitno ni prava rešitev. V ŠOS so vlado že več let opozarjali na položaj mladih in pripravili tudi različne predloge in strategije. Današnje ugotovitve vlade zato označujejo kot »zapoznelo spoznanje«.
Ob tem so opozorili tudi na nestanovitnost mnenj v vladi, saj je obrambna ministrica Lju-
bica Jelušič v enem od svojih zapisov na spletu jasno povedala, da malo delo ni rešitev za mlade. V ŠOS še poudarjajo, da je treba začeti poglobljeno in ne samo površinsko reformo izobraževalnega sistema.
Po prepričanju SDS raziskava dokazuje, da Slovenija potrebuje operativno razvojno vizijo in da mladih ne zanimajo več vsebine koalicijskih pogodb, ampak verodostojnost tistih, ki so jih oblikovali, podpisovali in naj bi jih uresničevali. »Žal so aktualne elite padle na izpitu iz verodostojnosti. O tem jasno priča nezaupanje mladih do elit, predvsem nosilcev moči,« so zapisali v odboru za šolstvo in šport pri strokovnem svetu SDS.
Vse več študentov in vse več nezaposlenih
Raziskava je pokazala, da je delež mladih, ki so vključeni v izobraževalni sistem, skozi zadnje desetletje v Sloveniji naraščal bistveno hitreje v primerjavi s povprečjem držav EU. V letu 2008 je bil delež študentov v starosti med 20 in 24 let v Sloveniji daleč najvišji med državami EU 27. Ta izrazita rast deleža študentov v zadnjem desetletju pa sovpada tudi z upadanjem deleža BDP namenjenega terciarnemu izobraževanju, kar po besedah avtorjev raziskave poraja dvom o vsebinski kakovosti tega izo-
Anketa Financ: Pahorjeva SD lovi Janševo SDS
Stranka SD Boruta Pahorja si je marca opomogla, saj bi jo volilo 22 odstotkov vprašanih, na drugi strani pa je podpora SDS Janeza Janše drugič zapored upadla. SDS je sicer še vedno najmočnejša, a bi jo marca volilo 26 odstotkov vprašanih, kar je tri odstotke manj kot februarja, kaže javnomnenjska anketa Episcentra, ki jo je objavil časnik Finance.
Še februarja je SD z zgolj 13 odstotki dosegla eno najnižjih podpor javnosti vse od prejšnjih volitev, marca pa bi to stranko volilo kar 22 odstotkov vprašanih. Tak skok se doslej stranki SD še ni zgodil. Tudi delež tistih, ki SD nikakor ne bi volili, se je zmanjšal z 41 na 34 odstotkov.
Stranka SDS je še vedno najmočnejša, a ji je podpora marca padla za tri odstotke. Na drugi strani se je močno povečal delež tistih, ki SDS zanesljivo ne bi volili, s 30 na 42 odstotkov. Desus se je marca spet precej okrepil, saj ima 12-odstotno podporo. Opomogel si je tudi Zares, ki ga po tej anketi tokrat podpira pet odstotkov vprašanih. Zmanjšala se je podpora SNS, SLS in NSi. Delež strankarsko neopredeljenih zadnje mesece pa strmo upada, tako da jih je samo še pet odstotkov.
Stranke koalicije so marca prvič po pol leta spet močnejše (skupaj 45-odstotna podpora) kot stranke opozicije (skupaj 37 odstotkov). Vlado podpira 28 odstotkov vprašanih (februarja jo je podpiralo 22 odstotkov), nepodpornikov pa je še vedno 70 odstotkov, a manj kot prejšnji
mesec. (sta)
Maja znova o (ne)združljivosti poslanske in županske funkcije
Skupina 44 poslancev je znova vložila predlog za spremembo zakona, ki bi določala nezdružljivost poslanske funkcije z župansko in podžupansko, gre za sedmi poskus spremembe zakona, ki naj bi tokrat z večinsko podporo vendarle uspel.
Predlog zakona, ki bi ga lahko po Kekovih napovedih obravnavali na majski seji, je podpisalo osem od devetih poslancev Zares, 21 od 28 poslancev SD, štirje od petih poslancev LDS, štirje poslanci SNS, dva poslanca DeSUS, nepovezani poslanci in poslanca narodnih skupnosti. Kot
20-odstotni upad mladih med 15. in 29. letom.
Raziskava je tudi pokazala, da dobrih 40 odstotkov mladih meni, da je v Sloveniji bolje poskrbljeno za starejše kot za mlade, in da bi se morali starejši odreči delu svoje blaginje v korist mladih. Velika večina mladih v Sloveniji vidi staranje prebivalstva kot resen problem, odnose med mladimi in starejšimi pa ocenjuje kot napete in v tej zvezi ne pričakuje sprememb na bolje.
Po ugotovitvah raziskave Slovenija zaseda prvo mesto v EU po deležu začasno zaposlenih mladih. Delež mladih z redno zaposlitvijo za nedoločen čas je v zadnjem desetletju izrazito upadel. V 29 letu starosti je tako leta 2000 redno zaposlitev za nedoločen čas imelo približno 60 odstotkov, leta 2010 pa le še 48 odstotkov mladih. Raziskava materialni položaj mladih povezuje tudi z verjetnostjo, da se mladi odselijo od staršev. Tako se je delež mladih med 25. in 29. letom, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s svojo materjo v zadnjem desetletju povečal iz 45,4 odstotkov na 66,8 odstotkov.
Raziskavo sta po naročilu urada za mladino opravila mariborska filozofska fakulteta in podjetje za raziskave Inter-stat. V njej je sodelovalo 1257 anketirancev, starih med 15 in 29 let, dodatno pa so opravili še 20 intervjujev z značilnimi predstavniki mladih pri nas.
STA (pripravlja: SM)
je povedal Kek, v SNS v kratkem pričakujejo še eno poslanko, ki bo tudi podprla nezdružljivost. Prav tako pa je po njegovih navedbah prejšnji teden na koalicijskem vrhu poslanec DeSUS Matjaž Zanoškar dejal, da bodo poslanci DeSUS nezdružljivost podprli. »Beseda pred takšno publiko nekaj velja,« je poudaril Kek in izračunal, da ima nezdružljivost tako 48 glasov podpore.
Med podpisniki predloga spremembe zakona, je Kek naštel tudi dva poslanca župana, in sicer Bojana Kontiča (SD), ki je župan Velenja, ter župana Tržiča Boruta Sajovica (LDS).
Predlogu nasprotujejo v SDS in SLS, kjer ostajajo pri nespremenjenih stališčih. Po mnenju poslancev SDS bi morala nezdružljivost veljati le za mestne in velike občine. Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik pa poudarja, da prinaša združljivost funkcij tudi pozitivne stvari pri delu v DZ. (sta)
Uvodnik
Veliko čiščenje
V nedeljo smo premaknili uro, torej je zime nepreklicno konec. Uro na poletni čas pri nas premikamo že okrog 30 let in poglaviten razlog za uvedbo tega ukrepa je bil varčevanje z električno energijo. Če je morda v začetku to še držalo, pa je danes poraba elektrike menda celo višja. Kakšnega pametnega razloga za premik ure torej ni, morda se je tudi zato letos Rusija odločila, da bo ostala pri zimskem, torej pravem času. To so vodilni ruskemu narodu utemeljili s pojasnilom, da premik ure povzroča stres in bolezni. Tudi po Evropi je vedno več nasprotnikov premikanja ure in vse glasneje se sprašujejo, kakšen smisel ima vse skupaj. Kajti danes še vedno vsi skupaj na lastni koži pošteno čutimo premik ure. Raziskave so namreč pokazale, da so po premiku ure ljudje še ves teden slabe volje, v službo prihajajo neprespani, poveča pa se tudi stres na delovnem mestu.
Pomlad je zaznati tudi na ekoloških otokih po veliki zasedenosti kapacitet, kar pomeni, da smo po domovih začeli pomladno čiščenje. Lani smo v okviru vseslovenske akcije očistili tudi okolico naših domovanj. Letos tako obsežne organizirane akcije ne bo, so pa že številna društva napovedala, da bodo v prihodnjem mesecu v okviru svojega rednega delovanja poskrbela tudi za čiščenje okolja in k sodelovanju vabijo čim več prostovoljcev.
Ljudje smo po naravi pač packe in puščamo svoje ostanke vsepovsod. Potem pa jih 10 minut po 12. uri poskušamo počistiti, ali še bolje, pomesti pod predpražnik. To se sedaj dogaja na Japonskem, kjer vsak dan spremenijo svoje uradne informacije o tem, kako velika je njihova jedrska packarija in ali jo bodo uspeli počistiti.
Marsikaj pa bi bilo treba počistiti tudi v naši državici. Evroposlanec Zoran Thaler, zaloten z roko v vreči, se je počistil kar sam. A kaj, ko je takšnih v slovenski politiki preveč. Večine se kljub dokazano slabemu delu in pogosto celo koruptivnih dejanjih namreč ne da trajno odstraniti s političnega prizorišča, ampak se vedno znova uspešno reciklirajo in so pripravljeni za ponovno uporabo.
Viki Ivanuša
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Še o vračanju premoženja družini Herberstein
Zavrnjena zahteva za denacionalizacijo
Če se ne bi zapletlo pri pridobivanju gradbenega dovoljenja za dokončno ureditev nekdanje grajske konjušnice na grajskem hribu v objekt za prezen-tacijo kulturne dediščine in gostinsko-turistično ponudbo, verjetno še nekaj časa ne bi bilo znano, da tudi ne bo denacionalizacije kompleksa ptujskega gradu, kompleksa gradu Hrastovec, kompleksa gradu Vurberk, vile Herberstein in premičnih stvari v omenjenih nepremičninah.
Foto: Črtomir Goznik
Ministrstvo za kulturo je zavrnilo zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin - kompleksa ptujskega gradu, kompleksa gradu Hrastovec, kompleksa gradu Vurberk, vile Herberstein in premičnih stvari v navedenih nepremičninah.
Januarja 2009 smo v Štajerskem tedniku poročali, da je postala pravnomočna odločba v zvezi z denacionalizacijskim zahtevkom družine Herberstein o vračilu stanovanjskih hiš, poslovnih stavb in stavbnih zemljišč ter premičnem premoženju v stavbah. Vračila v tem primeru ni, vsi, ki živijo v teh hišah ali stanovanjih, ki so bila last Herbersteinov, so lahko začeli obnove, ker je bilo v zvezi s tem vračilom dokončno odločeno. V času pravnomočnosti denaciona-lizacijskih zahtev glede hiš in stanovanj so postale pravnomočne tudi ugotovitvene odločbe o državljanstvu, vlagatelji iz družine Herberstein niso bili jugoslovanski državljani ob podržavljanju premoženja, zato je bil njihov zahtevek za denacionalizacijo zavrnjen, ker če niso bili jugoslovanski državljani, tudi vračila ne more biti. Kot je znano, so v Upravni enoti Ptuj ugotavljali državljanstvo za vlagatelje
denacionalizacijskih zahtevkov iz družine Herberstein v UE Maribor in UE Velenje oziroma vse Herbersteine, ki imajo premoženje po celi Sloveniji ter tudi tiste, ki jih vodijo pri Ministrstvu za kulturo. Ker Herbersteini, za katere so ugotavljali državljanstvo glede na vložene denacionali-zacijske zahtevke, ob podržavljanju niso bili jugoslovanski državljani, bodo zavrnilne odločbe glede denacionalizacij-skih zahtevkov izdane tudi za področje kmetijstva, smo še zapisali v letu 2009, v ministrstvu za kulturo pa za področje kulturnih spomenikov, za katere je bila odločba izdana 23. februarja leta 2010, tožba zoper to odločbo pa je bila zavrnjena 7. decembra lani in je dokončna, ker pritožba zoper to sodbo ni dovoljena. Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za kulturo kot upravni organ zavrnilo zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin, kompleksa ptujskega gradu,
kompleksa gradu Hrastovec, kompleksa gradu Vurberk, vile Herberstein in premičnih stvari, ki so bile v omenjenih nepremičninah. Upravno sodišče Republike Slovenije je tožbo zoper odločbo, ki
so jo vložili potomci družine Herbersteini proti Republiki Sloveniji, ki jo zastopa Ministrstvo za kulturo, zavrnilo.
Kot so te dni povedali v Upravni enoti Ptuj, bodo tako lahko že v kratkem izdali
tudi gradbeno dovoljenje za dokončno obnovo nekdanje grajske konjušnice. Morda pa bo v kratkem prišlo tudi do prenosa upravljanja grajskega kompleksa v upravljanje Pokrajinskega muzeja Ptuj-Or-
mož, za katerega potekajo pogovori že več kot desetletje. Še februarja je slabo kazalo tudi pri gradbenem dovoljenju za dokončno ureditev nekdanje grajske konjušnice za namene prezentacije kulturne dediščine in gostinsko-turistično ponudbo. Iz Upravne enote Ptuj so muzealcem namreč sporočili, da jih je ministrstvo za kulturo pooblastilo le za izvedbo postopka izbora izvajalca in spremljanja izvedbe izdelave projektov za funkcionalno usposobitev kulturnega spomenika nekdanje konjušnice na ptujskem gradu, ne pa tudi, da jih je ministrstvo pooblastilo za zastopanje v upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti obravnavanega objekta. To jih je zelo presenetilo glede na to, da je država lastnica ptujskega gradu oziroma grajskega kompleksa.
MG
Miklavž pri Ormožu • Kakršna občina - takšne krajevne skupnosti
Zdraha v krajevni skupnosti
Očitno so se manire in način dela iz ormoškega občinskega sveta prenesli tudi na krajevno raven. Na četrti redni seji krajevnega sveta Miklavž pri Ormožu je namreč član sveta Dejan Jurkovič (Zares) pozval predsednika Emila Trstenjaka (SDS) k odstopu. Oba sta tudi člana občinskega sveta, Trstenjak že več mandatov, Jurkovič pa od jeseni.
Dejan Jurkovič je na seji dal pobudo, da Emil Trstenjak odstopi z mesta predsednika sveta KS: „Sodu so izbila dno dogajanja na tretji seji. Povedal sem, da sem bil razočaran nad prireditvijo žegnanja konjev in sem bil deležen verbalnega napada predsednika Emila Trstenjaka. Doživel sem poniževanje, grožnje, ustrahovanje, discipliniranje, proti meni so se uporabljale totalitarne metode." Seja je bila po pripovedovanju Jurkoviča na silo zaključena, nato je pristopil k Trstenjaku, da se pogovorita in deležen je bil menda neprijetnega telesnega stika. Izpostavil je, da je Trstenjak s svojim vedenjem in besedami pokazal, da ne spoštuje drugih svetnikov, sploh mlajših članov sveta, in zato ni primeren, da jih vodi.
Emil Trstenjak je takoj povedal, da ne namerava odstopiti. Povedal je, da meni, da svet in on delata dobro in je naštel dosežke preteklega mandata, v katerem sta z Jurkovičem do-
bro sodelovala. „Priznam, da mi je s svojo izjavo, da društvu ne pomagamo, dvignil tlak. Vendar se ne čutim krivega. Društvo nas ni obvestilo o svoji prireditvi. Dolga leta smo jih podpirali, jim dajali v uporabo celo prostor in glasbo. Mogoče je bila rečena kakšna ostra beseda, zato se opravičujem, če sem te užalil," je povedal Emil Trstenjak. Povedal je še, da je vzrok poziva k odstopu verjetno Jurkovičeva užaljenost, ne pa slabo delo z društvi, saj je bil na občnih zborih društev in z njimi dobro sodeluje.
Za kaj je pravzaprav šlo, očitno vesta (ali pa tudi ne) oba vpletena, ker se svetniki v pogovor niso vključevali. Če je sklepati po dialogu, nabitem z močnimi čustvi in starimi zamerami, med njima prevladuje negativna energija, za katero pa v delu krajevnega sveta ne bi smelo biti prostora. Podžupan Branko Šumenjak je na začetku tega pogovora sejo zapusti in obema vpletenima predlagal, naj stopita skupaj
in delata v dobro kraja ter nehata prati umazano perilo.
Vrtec želijo priključiti šoli
Dejan Jurkovič je na seji predlagal še, da se vrtec pri Miklavžu priključi OŠ Miklavž pri Ormožu. Zgradbi obeh instituciji sta neposredno druga ob drugi. Združitev predšolske in osnovnošolske dejavnosti v skupnem zavodu bi se po
je vzrok Jurkovičevega poziva k odstopu užaljenost.
njegovem mnenju odražala v pozitivnih učinkih zniževanja stroškov storitev in dela. Opozoril je, da imata šola in vrtec skupnega hišnika, čistilko, del prostorov. Podobna situacija je tudi v podružnici na Kogu, kjer sta skupna tudi prehrana in ogrevanje. Razvoj v to smer nakazujejo tudi trendi v Sloveniji. Leta 2006 je bilo v Sloveniji 308 vrtcev, od tega jih je bilo 60 % priključenih šolam. Danes jih je 315 in kar 76 % jih
Foto: Viki Ivanuša
Dejan Jurkovič pravi, da ga je poskušal Trstenjak poniževati, ustrahovati in mu groziti.
deluje v sklopu osnovnih šol. Prednost združitve bi bila tudi v tem, da bi imel vrtec dostop do šolske knjižnice, otroci bi lahko uporabljali telovadnico, lahko bi imeli glasbene urice, saj je na šoli učitelj glasbe, učitelji tujega jezika pa bi lahko imeli urice tujega jezika za najmlajše.
Svet KS sicer nima pristojnosti, da bi o tem zavezujoče odločal, so pa na ta način izra-žili svojo željo in pobudo, da do združitve čim prej pride. Irma Murad, sicer pomočnica ravnatelja OŠ Miklavž pri Ormožu in svetnica, pa je opozorila tudi na to, da se starši odločajo vpisati otroke v vrtec drugam, kjer je več prostora in boljši standard ponudbe. Otrok, ki obiskuje vrtec v drugem kraju, pa gre praviloma tam potem tudi v osnovno šolo, ne glede na šolski okoliš. Podžupan Branko Šumenjak se je strinjal s povedanim in je pojasnil, da župan Alojz Sok že dela v tej smeri, da se združijo predšolske in osnovnošolske
ustanove po vsej občini.
Pogovarjali so se tudi o vzdrževanju cest, saj so morali letos že na več mestih opraviti nujna vzdrževalna dela, menda jih ob tem času še nikoli ni bilo tako veliko. Svetniki so tudi pripravili popis potreb na cestah v njihovem okolju. Njihove želje in potrebe so se večinoma omejevale na potrebo po gramozu, urejanju jarkov, urejanju prepustov in odstranjevanju vej, ki visijo na cesto. Za vzdrževanje cest so letos z intervencijami nekaj že porabili, na voljo pa je še okrog 17.000 evrov.
Oblikovali so komisijo za pripravo krajevnega praznika, ki je sestavljena iz štirih članov sveta in dveh zunanjih članov. Komisijo bo še en mandat vodila Irma Murad. Pogovarjali so se tudi o zamudah pri obnovi fasade, ki bi jo radi dokončali čim prej, saj še je treba do prireditve Frajtonar Prlekije asfaltirati prireditveni prostor.
Viki Ivanuša
Ptuj, Celje • Uspešne mlade aranžerke
Dosežek za navdih in nove izzive
V okviru trojčka pomladnih sejmov v Celju (Poroka, Flora in Altermed) je 18. marca potekalo tudi 2. državno tekmovanje dijakov programa aranžerski tehnik iz petih slovenskih šol, Sežane, Ljubljane, Celja, Maribora in Ptuja. Tema je bila Reciklirana dediščina, dijaki oziroma dijakinje so morali urediti izložbo, v kateri so predstavili slovenski med.
Tekmovanja so se udeležile tudi dijakinje 3. letnika programa Aranžerski tehnik Ekonomske šole Ptuj, Katja Poljanec, Andreja Najvirt, Vanja Cizerl in Nina Kodrič, ki so se na tekmovanje pripravljale pod vodstvom mentorice, prof. likovne umetnosti, aranžerstva, vizualnih komunikacij Vesne Emeršič.
Na temo slovenskega medu so uredile dve izložbi po parih, v prvem paru sta tekmovali Katja Poljanec in Andreja Najvirt, v drugem pa Vanja Cizerl in Nina Kodrič. Na svoj uspeh so mlade aran-žerke, ki so dosegle drugo in sedmo mesto, zelo ponosne, saj so tekmovale prvič. Glede na to, da poteka točkovanje, se lahko zgodi, da bodo uspeh s svojega prvega tekmovanja še izboljšale. Na
uspeh dijakinj je ob mentorici ponosna tudi ravnateljica Ekonomske šole Ptuj Branka Kampl Regvat.
»Na tekmovanje smo se pripravljale dobrih štirinajst dni, hvaležne smo mentorici Vesni Emeršič, ki nas je ves čas priprav na tekmovanje spodbujala, nam stala ob strani, tudi ko nam ni šlo vse tako, kot smo si želele,« so povedale dijakinje. Z izdelki iz medu jih je oskrbel znani slovenski pridelovalec medu Janko Pislak, tudi njemu se zahvaljujejo, prav tako pa tudi hišniku Dragu, ki jim vedno priskoči na pomoč, ko je treba, pomagal jim je tudi pri postavljanju izložbe oziroma samega boksa v Celju, ki so ga uredile kot izložbo, posvečeno slovenskemu medu. Tekmovanje v Celju jim je
Foto: Črtomir Goznik
Na trojčku pomladnih sejmov v Celju (Poroka, Flora in Altermed) so se odlično odrezale tudi dijakinje 3. letnika programa Aranžerski tehnik, ki so na 2. državnem tekmovanju aranžerjev pod naslovom Reciklirana dediščina osvojile drugo in sedmo mesto. Na fotografiji z ravnateljico Ekonomske šole Ptuj Branko Kampl Regvat iin mentorico Vesno Emeršič, prof. likovne umetnosti, aranžerstva, vizualnih komunikacij.
prineslo dragocene izkušnje, ki jih bodo s pridom izkoristile na vseh bodočih tekmovanjih oziroma aranžerskih delih ob drugih priložnostih. Katja, Andreja, Vanja in Nina imajo tudi »zdravilo« za lepšo podobo ptujskih izložb, čisto bi jih spremenile, dale bi jim več svetlobe, lepše ozadje, pa tudi za njihovo čistočo bi bilo treba bolj poskrbeti, pravijo. Po besedah prof. Vesne Emeršič so njihove dijakinje aktivno sodelovale pri novoletni okrasitvi Ptuja, izkazale pa so se tudi pri aranžiranju in ureditvi prireditvenega šotora v okviru letošnjih dnevov obrti. Vse to so namreč projekti, s katerimi svoje pridobljeno znanje utrjujejo v praksi in ga tudi sicer nadgrajujejo.
MG
Gornja Radgona • Odpira se sejem gradbeništva MEGRA
Obnovljive perspektive
Prvi letošnja sejemska prireditev v organizaciji Pomurskega sejma v Gornji Radgoni bo namenjena gradbeništvu s predstavitvijo gradbenih materialov in gradbene mehanizacije, orodjem, storitvam in izobraževanju. Od 29. marca do 2. aprila bo na sejmu MEGRA na 16.500 kvadratnih metrih razstavnega prostora sodelovalo 360 predstavnikov gradbeništva iz 14 držav.
Gornja Radgona • V Arcontu 124 novih delovnih mest
Leto zaključili z milijonskim dobičkom
Poslovanje družbe Arcont iz Gornje Radgone, največjega proizvajalca bivalnih kontejnerjev v Evropi, z 98-odstotnim izvozom in 551 zaposlenimi je bilo v minulem letu izjemno uspešno. Prodali so 10.666 bivalnih enot, kar je za dobrih 15 odstotkov več kot leto poprej. Ustvarili so 42,8 milijona evrov prihodkov ter povečali dobiček za 353 odstotkov; po plačilu davka bo znašal nekaj več kot milijon evrov.
»V lanskem letu smo nadaljevali načrtno iskanje majhnih notranjih in zunanjih priložnosti za izboljšanje posameznih poslovnih kazalcev, v kar smo se usmerili v kriznem letu 2009. Tovrstni dosežki v različnih delih poslovnega procesa so prinesli velik napredek. V letu 2010 smo zelo dobro delali in zaradi tega že izplačali trinajsto plačo in maksimalen regres 1.040 evrov po zaposlenem delavcu,« je na tiskovni konferenci povedal predse-
dnik uprave Branko Kurbus.
Lani so bile naložbe namenjene tehnologiji in drugi opremi v višini 1,3 milijona evrov, po odobritvi nadzornega sveta pa se bo tudi dobiček iz leta 2010 koristil za investicije v nadaljnje tehnološke posodobitve. Letos bodo dodatno zaposlili 124 delavcev.
V februarju so v Arcontu za znane kupce dnevno izdelali 43 zabojnikov, njihovo število pa se bo nenehno povečevalo in bo junija doseglo 55 zaboj-
nikov na dan. Največjo rast prodaje dosegajo na zahodnoevropskih trgih, dejavni pa so tudi na trgih, kot sta Haiti in Nigerija. »Naš letošnji cilj je prodati 12.000 bivalnih enot, kar zahteva povečanje števila zaposlenih v proizvodnji. Zaposlujemo predvsem kader s kovinarsko in strojno izobrazbo, elektrikarje, mizarje, varilce in monterje. Naša prednost so plačilna disciplina in dobre delovne razmere,« je še povedal Branko Kurbus.
Po podatkih najnižji osebni dohodek zaposlenega delavca v Arcontu znaša 800 evrov bruto, minimalne plače nima nihče, OD pa so v petih letih povečali za 51 odstotkov. V prihodnje želijo graditi čim več velikih in zahtevnih objektov - šole, vrtce, bolnišnice, poslovne prostore ter razstavne in prodajne salone, za kar izpolnjujejo najvišje tehnične standarde. Z načrtovano proizvodnjo napovedujejo novo rast in povečanje izvoza za še en odstotek.
NŠ
Sejemski program bo izpostavil energijsko varčno gradnjo, les kot tradicionalni in obenem gradbeni material prihodnosti ter alternativne, obnovljive in trajne vire energije. Predvidene so tudi številne komercialne in strokovne razstave, svetovanja za obiskovalce ter poslovna srečanja.
Kot novost bo poseben del sejma zajemala predstavitev urejanja okolja in okolice objektov. Prikazani bodo ozelenitev, rastlinje, betonski tlakovci in vrtni objekti z dodatki. Sejemsko prireditev
bosta spremljala tudi skupinska razstava s poudarkom na betonski kritini v organizaciji Sekcije cementninarjev, kamnosekov in teracerjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) in državno prvenstvo mladih kleparjev in krovcev v izvedbi sekcije kleparjev in krovcev pri OZS.
Na sejmu se bodo zvrstili mnogi spremljevalni dogodki: državno prvenstvo mladih kleparjev in krovcev, praktični prikazi poklicev v obrti in podjetništvu, tekmovanje dijakov gradbenih šol v zidanju,
tekmovanje osnovnošolcev v graditeljskih spretnostih ter izdelovanje skupnega izdelka na razstavnem prostoru gradbenih šol.
Sejem bo v odprt od torka do sobote med 9. in 18. uro, zadnji dan pa se bodo vrata sejmišča zaprla ob 17. uri. Odrasli bodo za enodnevno vstopnico odšteli 5 evrov, mladina pa dva evra manj. Otroci do 7. leta starosti v spremstvu staršev vstopnine ne bodo plačali, parkirnina pa bo 2 evra.
NŠ
Foto: NS
Poslovanje družbe Arcont so predstavili (z leve) Rudi Šadl, Branko Kurbus in Bojana Gjerkeš.
Ptuj • Mladi forum SD predstavil prednosti zakona o malem delu
Malo delo velika sprememba na bolje
V soboto, 26. marca, je Mladi forum mimoidočim Ptujčanom na stojnici pod kostanjem na Novem trgu predstavil prednosti zakona o malem delu. Kot je ob tej priložnosti poudaril Dejan Levanič, so pripravljavci zakona želeli uresničiti dva cilja.
Prvi je predvsem zagotoviti socialno varnost študentom, mladim, ki delajo ob študiju, ker danes prek študentskega servisa socialne varnosti niso imeli, z zakonom o malem delu bodo pridobili invalidsko, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, štela se jim bo delovna doba; to je ključnega pomena. Ko mlad človek, ki zaključi neko izobraževanje, stopi pred delodajalca, je prav, da ima tudi neke delovne izkušnje. »Drugi cilj, ki ga želimo ob zakonu o malem delu izpolniti, pa je, da študent študira, svoj prosti čas bolj posveti študiju, ne pa delu ob študiju, za to so sedaj izpolnjeni osnovni pogoji,« pravi Levanič. Leta 2010 je bilo podeljenih deset tisoč več štipendij.
Sprejet je bil tudi nov zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki osnovni cenzus na družinskega člana zvišuje s 380 na 630 evrov. To je ključnega pomena, poudarja Levanič, ker bomo tako omogočili večjemu številu mladih, da pridejo do štipendije in tako lahko v bistvu svoj čas posvečajo študiju. Zakon o malem delu omogoča mladim, da zaslužijo do šest tisoč evrov na leto, kar je zelo pomembno, ker je le šest odstotkov mladih doslej, ki so delali prek študentskega servisa, zaslužilo manj, tako da študenti ne bodo na slabšem. Preko zakona o malem delu lahko delajo tudi brezposelni ljudje, to je neka dodatna možnost legalnega vira zaslužka, pri tem pa ne
Foto: Črtomir Goznik
S predstavitve prednosti zakona o malem delu Mladega foruma SD Ptuj, na kateri je sodeloval tudi poslanec državnega zbora Dejan Levanič.
izgubijo dodatka za brezposelnost, imajo pa neko dodatno možnost, da pridejo v stik z delodajalcem. Po tem zakonu je delo omogočeno tudi upokojencem, ki obdržijo svoje pokojnine, z »malim delom« pa lahko dobijo dodatno možnost zaslužka. »Zakon o malem delu je velika pridobitev, prinaša več pravic, veliko vlad oziroma politične elite je v preteklosti želelo spremeniti ta zakon in urediti ta del trga dela, a ni bilo volje in ne časa, sedaj je tu; upam, da bo zakon na referendumu dobil podporo, na njem si želimo visoko udeležbo, ker je zakon o delu v vsebini, ki jo prinaša za vse tri skupine, študente, brezposelne in upokojence, velika sprememba na bolje,« je ob predstavitvi prednosti zakona o malem delu, ki je bila v soboto na Ptuju, posebej izpostavil poslanec DZ Dejan Levanič, ki tudi vabi na javno tribuno zakona o malem delu, ki bo v četrtek, 31. marca, ob 18. uri, v hotelu Primus na Ptuju.
MG
Ptuj • Urejali okolico Doma krajanov na Potrčevi Ptuj • Za večjo urejenost mesta
Čiščenje in druženje za dober namen
V ČS Center so na dan prostovoljstva, 26. marca, na dan za spremembe v organizaciji četrtne skupnosti Center čistili in urejali okolico Doma krajanov na Potrčevi 34, v kateri so že pred leti pričeli urejati medgeneracijski center, v katerem bi svoje mesto druženja našli Ptujčani ne glede na leta.
V duhu medgeneracijskega sodelovanja je potekala tudi sobotna akcija urejanja okolice Doma, marsikaj pa bo treba storiti še v notranjosti in tudi v montažnem objektu na dvorišču, da bodo prostori lahko vsebinsko v celoti zaživeli. Ena prvih bo ureditev hišnega dvigala, da bodo lahko prostore koristili tudi tisti, ki so na vozičkih. K sodelovanju so povabili vse uporabnike prostorov na Potrčevi 34, Društvo upo-
kojencev Ptuj, ki je končno dobilo vodstvo, Športno društvo Center Ptuj, sekcijo Mi nismo vandali, ptujsko podružnico Združenja multiple skleroze Slovenije, Društvo gluhih in naglušnih Podravje s podružnico na Ptuju ter Pokrajinsko zvezo društev upokojencev Spodnje Podravje. Sobotna akcija čiščenja in urejanja okolja ni bila samo čistilna akcija, bila je namenjena tudi druženju in medsebojnemu
spoznavanju. Kot je povedala predsednica sveta ČS Center Branka Bezeljak, bodo aktivnosti letošnjega leta posvečene druženju ljudi, medsebojnemu spoznavanju, prav tako pa želijo s svojimi aktivnostmi obogatiti kulturno, športno in drugo dogajanje v mestu. Da bo medgeneracijski center zaživel, bo potrebnih še več takšnih in podobnih akcij, kot je bila sobotna.
MG
Prostovoljci tudi o urejanju krožišč in ocvetličenju
V hotelu Mitra na Ptuju je 26. marca, na dan za spremembe, Turistično društvo Ptuj za skupno mizo posedlo nekatere nevladne prostovoljne organizacije, predstavnike lokalne oblasti in podjetja, da bi začrtali skupne aktivnosti pri urejanju ptujskih krožišč, ki so sedaj v klavrni podobi, razen krožišča pri ptujski bolnišnici, ki so ga s pomočjo sponzorjev in donatorjev uredile članice Soroptimist kluba Ptuj. Kot je bilo slišati na sobotnem srečanju, je idej veliko, manj pa realizacije.
Če se bodo lotili urejanja krožišč skupaj, postopoma in po nekem načrtu, ki ga bodo na papir spravili strokovnjaki, mestni arhitekt, krajinski arhitekt in kulturnodediščin-ska stroka - saj si tako v TD Ptuj, vladnih in nevladnih organizacijah ter civilni družbi želijo, da bi tudi skozi ta vidik urejanja Ptuja poskrbeli za predstavitev njegove zgodovine, zlasti še rimske, ker je že preveč časa skrita očem - se bodo zadeve lahko premaknile. Ni dovolj, da jo arheologi izkopljejo in obdelajo, naj se jo tudi predstavi, če je Ptuj v resnici tudi mesto muzej.
Govorili so tudi o ocvetliče-nju mesta, novih cvetličnih gredah oziroma hortikultur-ni ureditvi, ki pa prav tako zahteva strokovne usmeritve tako v pripravljalnem kot izvedbenem delu, pri čemer pa je lahko vzdrževanje velik problem, izkušnje iz preteklosti to že dokazujejo. Glede na to, da se Ptuj v letu 2012 ponovno vključuje v mednarodno tekmovanje Ocvetličenih mest (Entente Florale), časa za brezplodno sestankova-nje zmanjkuje, potrebna so konkretna dela v najkrajšem možnem času. Za zdaj so imenovali delovno skupino, ki bo
na tem delala, po potrebi pa jo bodo dopolnili še z novimi člani. Ptuj bi moral čim prej dobiti tudi mestno fontano, kot jo ima že veliko slovenskih mest. Morda jo dobi po eni od variant ureditve mestnih trgov, ki so v papirni obliki že dobili svojo novo podobo in ki je bila predstavljena tudi že mestnim svetnikom. Obiskovalci Ptuja si v vročem in soparnem poletju nimajo kje natočiti vode, če ne obiščejo katerega od lokalov, pipa na mestni tržnici, ki je vse prej kot ponos mesta, pa je za večino neopazna.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Urejanje okolice Doma krajanov na Potrčevi 34 in notranjih prostorov je bila ena večjih prostovoljnih akcij ob dnevu prostovoljstva oziroma dnevu za spremembe.
Foto: Črtomir Goznik
S sobotnega pogovora v hotelu Mitra na Ptuju
Ormož • Ostržkov dan 2011
Odlične lutkovne predstave
V četrtek je potekalo v ormoškem Domu kulture letošnje srečanje lutkovnih skupin Ostržkov dan 2011, ki ga vsako leto prireja JSKD, izpostava Ormož. Na srečanju je nastopilo pet skupin iz dveh osnovnih šol.
Osnovna šola Ormož je na revijo pripeljala tri lutkovne skupine. Lutkovna skupina Zarja, ki jo vodi Mateja Me-ško, je zaigrala Ali veš, koliko te imam rad, Ormoške mari-onetke Petke so se z mentorico Majo Korban Črnjavič naučile igrico Zajček išče mamico, Lutkovna pripravnica OŠ Ormož pa je ob pomoči mentorice Ksenije Šoštarič pripravila igrico Rokavička. Tudi na Osnovni šoli Središče ob Dravi se zelo radi ukvarjajo z lutkami. Mlajša lutkovna skupina je pripravila igrico Rudijova župa, Otroška lutkovna skupina OŠ Središče ob Dravi pa Mario in Daria.
Obe skupini vodi mentorica Sonja Kosi.
Srečanje je po strokovni plati spremljal Slavko Raku-ša Slavinec, ki je na koncu povedal, da je navdušen nad prikazanimi predstavami. Pri delu skupin se pozna napredek in da se mentorice redno izobražujejo in udeležujejo seminarjev za mentorje. Zadovoljen je bil s širokim izborom lutk, saj so skupine zaigrale z ročnimi lutkami, ploskimi lutkami, kombinacijo marionet in ročnih lutk, videli pa smo tudi senčno gledališče. Lutke so bile zelo lepe in skrbno izdelane. Pohvalno se je izrazil tudi o izboru be-
sedil, ki presegajo običajen zlajnan izbor, saj so mentorice posegale po besedilih, ki jih je bilo treba prirediti. Na vprašanje, kaj meni, zakaj so se na srečanju predstavile le skupine iz dveh od skupno devetih šol in prav toliko vrtcev, ki bi se srečanja teoretično lahko udeležili, pa je povedal: „Če se na šoli odločijo za delo z lutkami, mora za tem stati ravnatelj in učitelji, biti mora projekt celotne šole. To se lepo vidi pri nastopajočih skupinah, kjer imajo mentorice podporo v tehničnem, glasbenem in kreativnem smislu. V tak projekt pa je treba vložiti tudi nekaj sredstev."
V pogovoru z mentorji je izpostavil nekatere malenkosti, na katere morajo biti pazljivi v prihodnosti, a prevladovale so pohvale. Selektorju je bilo všeč tudi to, da so mladi lutkarji gledali predstave drugih
ter se tako učili in spremljali, kako to počno drugod.
Slavko Rakuša Slavinec je povedal, da je videl zares lepe in uspele predstave, tako da se bo kar težko odločil, katere poslati naprej, čeprav je
poudaril, da Ostržkov dan ni tekmovanje, ampak srečanje. Pohvalil pa je tudi organizacijo, saj je srečanje v tehničnem in organizacijskem smislu potekalo brezhibno.
Viki Ivanuša
Ptuj • Odkritje in blagoslov velikonočnega jajca
Simbol miru in prijateljstva odslej tudi na Ptuju
Projekt izdelave velikih velikonočnih jajc je na Hrvaškem začela Turistična zveza Koprivnice, po tradiciji so jih tudi poslikali naivni umetniki. Pisanice od srca, simbol miru in prijateljstva, kot so projekt poimenovali, so poslikali slikarji samouki iz kraja Kloštar Podravski, Darko Domitrovič, Mirko Horvat, Ivan Kančal in Ivan Rodjak. Koprivniške pisanice krasijo že skoraj vse kontinente, pomembne trge in tudi galerije. Postavljene so v Rimu in Vatikanu, New Yorku, Milanu, Budimpešti, Celovcu, Medžugorju, Varaždinu, Dubrovniku in še v nekaterih drugih mestih.
Letos jih bodo razstavili tudi v Gradcu, Salzburgu, Vitezu, Peči, Bruslju in še kje, skupaj naj bi letos po svetu potovalo kar 30 koprivniških jajc. Od petka, 24. marca, je veliko velikonočno jajce na ogled tudi na Ptuju. Mesto ga je dobilo na Minoritskem trgu na Ptuju, pred cerkvijo sv. Petra in Pavla. Če ga bodo uspeli odkupiti, naj bi na tem mestu tudi ostalo kot znak prijateljstva in dobrososed-skih odnosov med Ptujem in Koprivnico. Izmenjevanje jajca ima že dolgo tradicijo, izhaja že iz starih poganskih navad, kot na primer čaščenja boginje Eostre, jajca predstavljajo ljubezen in prijateljstvo kot tudi celotno stvarstvo kot kozmično jajce.
Slovesnega odkritja veli-
kega velikonočnega jajca na Ptuju, na Ptuj je prišlo na pobudo predsednika TD Ptuj in častnega občana MO Ptuj Albina Piška, so se ob županu MO Ptuj Štefanu Čelanu, mestnih svetnic in svetnikov ter številnih Ptujčanov udeležili tudi gostje iz Hrvaške, župan Koprivnice Darko Koren, direktor TZ Koprivnica Zdravko Mihevc, višji sodelavec v TZ Krešimir Blažek, predstavniki hrvaške pošte ter ravnateljica OŠ Djuro Ester Sanja Prelogovič iz Koprivnice, šole, ki že dolga leta uspešno sodeluje z OŠ Olge Meglič na Ptuju. Simbolno odkritje velikonočnega jajca, ki prinaša mir in prijateljstvo, sta opravila župan MO Ptuj Štefan Čelan in župan občine Koprivnica Darko Koren. Za
Foto: Črtomir Goznik
Simbolično odkritje velikonočnega jajca sta opravila ptujski župan Štefan Čelan in Darko Koren, župan Koprivnice.
besede blagoslova pa je poskrbel pater Mirko Pihler.
Odkritje in blagoslov velikega velikonočnega jajca je spremljal kulturni program z nastopi učencev OŠ Olge Meglič, pevskega zbora pod vodstvom Marije Feguš Fridl, plesne skupine Avše in folklorne skupine ter mladega trobentača Tilna Munda iz Zasebne glasbene šole v mi-noritskem samostanu sv. Petra in Pavla, ki ga je spremljal prof. Peter Gojkošek. V kulturnem programu naj bi nastopili tudi učenci OŠ Djuro Ester iz Koprivnice, ki pa zaradi administrativnih težav niso mogli prestopiti meje.
MG
Podlehnik • Z drugo vlogo uspešni na razpisu
Kanalizacija z evropskim denarjem
Potem ko so vse haloške občine po vrsti dobile negativne sklepe za cestne projekte iz zadnjega razpisa za Južno mejo, je bilo upanja, da bodo uspešni vsaj s projekti za izgradnjo kanalizacije, veliko manj. A v Pod-lehniku jim je uspelo.
„Pozitiven sklep smo prejeli šele prejšnji teden in seveda smo sofinanciranja izjemno veseli, saj občina sama, z denarjem iz lastnega proračuna, kanalizacije nikakor ne more zgraditi," je najprej povedal župan Marko Maučič, ki je o potrjeni naložbi dan po sprejetju sklepa obvestil tudi svetnike na redni seji.
Po pripravljenem projektu
bodo tako v centru Podlehnika zgradili približno tri kilometre primarnih kanalizacijskih vodov ter novo čistilno napravo na bivši parceli Kmetijske zadruge, kjer je bila sicer že dolgo načrtovana, a zaradi spora med bivšim županom in vodstvom KZ do odkupa in izgradnje vse doslej ni moglo priti.
Projekt bo zahteval skupno dobrih 480.000 evrov, levji de-
lež potrebnega denarja pa bo občina seveda dobila po uspelem razpisu. „Dobro je, da smo imeli že pridobljeno veljavno gradbeno dovoljenje za čistilno napravo, sicer bi nam bila lahko vloga zavrnjena. Zdaj sledi razpis za izvajalca del, ki se bodo predvidoma lahko začela poleti. Izvedli pa smo že javni izbor potencialnih izvajalcev, kjer se je ugotavljala njihova usposo-
ne naprave bo trajala dve leti; letos naj bi po predvidevanjih položili cevi, naslednje leto pa zgradili še čistilno napravo.
Sicer pa v občini pospešeno zaključujejo izgradnjo nove mr-
liške vežice na Gorci; trenutno se urejajo okolica in ometi. Po županovih besedah bi se objekt lahko začel uporabljati junija oziroma najkasneje julija letos.
SM
bljenost. Po tem izboru se je v ožji krog za izvajalce del uvrstilo pet podjetij: Komunalno podjetje Ptuj, Cestno podjetje Ptuj, Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, Nizke Gradnje Ptuj in podjetje Nemec iz Laškega. Ta podjetja bodo zdaj lahko poslala svoje ponudbe in izbrali bomo seveda najugodnejšega," je še povedal Maučič.
Gradnja kanalizacije in čistil-
V centru Podlehnika bodo letos nadaljevali gradnjo kanalizacije.
Foto: SM
Ptuj • V društvu vojnih invalidov so zaskrbljeni
Zaradi krize okrnjeno tudi njihovo financiranje
Občnega zbora društva vojnih invalidov Ptuj, ki združuje člane iz 14 občin na območju upravnih enot Ormož in Ptuj, se je v četrtek, 24. marca, udeležilo 48 članov, med številnimi gosti pa tudi Ivan Pivk, predsednik zveze Društva vojnih invalidov (DVI) Slovenije.
Foto: M. Ozmec
Ivan Pivk, predsednik zveze DVI Slovenije, je opozoril, da so zaradi kriznih razmer marca prejeli že 28 % sredstev manj, kot je bilo predvideno.
Za prijetnejši uvod so vojnim invalidom in njihovim gostom, zbranim v dvorani restavracije Gastro, s prisrčnim kulturnim programom vsaj za nekaj trenutkov pričarali pomlad učenci iz Osnovne šole Mladika, ki so jih celo presenetili s šopki pomladnega cvetja.
Predsednik društva vojnih invalidov Ptuj Boris Fras, ki je bil prvi ranjenec v vojni za samostojno Slovenijo, je spomnil, da deluje ptujsko društvo že od leta 1995, sicer pa danes združuje 103 vojne invalide iz območja Ptuja in Ormoža. Sicer si pisarno delijo tri društva, saj si stroške najemnine krijejo z zvezo borcev, medtem ko društvo izgnancev uporablja prostore brezplačno. Stroške plinskega ogrevanja pa si delijo s stranko SD, ki pa svojih stroškov ne plačuje redno, zato prihaja do pogostih izklopov ogrevanja in pri temperaturi okoli 8 stopinj Celzija nimajo pogojev za delo. Poslovne prostore tehnološko redno obnavljajo z sredstvi FIHO in Združenja društev voj-
nih invalidov Slovenije, sicer pa uspešno sodelujejo z drugimi društvi in veteranskimi organizacijami v vseh občinah iz območja Ormoža in Ptuja, v MO Ptuj pa sodelujejo tudi pri projektu Ptuj - mesto po meri invalidov. Čeprav je med člani društva tudi več takih z visoko izobrazbo, vsi niso pripravljeni pomagati, kar je po mnenju predsednika predvsem odsev društvene zakonodaje, ki jo predpisuje država.
Sicer pa skrbijo za ohranjanje zdravja svojih članov, saj so lani kar petim sofinancirali stroške bivanja v termalnih in naravnih zdraviliščih, po predlogu zdravnika pa tudi zdraviliške storitve, razne terapije, za dve vlogi pa je žal zmanjkalo sredstev. Skrbijo tudi za vključevanje težkih, socialno ogroženih in socialno izključenih vojnih invalidov v kulturno in javno življenje. Pri tem programu so 57 članom omogočili udeležbo v strokovni ekskurziji na Koroško. Ogledali so si tudi taborišče na Ljubelju, se udeležili srečanja
Foto: M. Ozmec
Predsednik društva vojnih invalidov Boris Fras je poudaril, da so kljub invalidnosti člani izjemno aktivni.
vojnih invalidov v Kopru ter več srečanj in proslav drugih društev. Dvema članoma so nudili posebno pomoč in jima pomagali pri nakupu tehničnih pripomočkov za lajšanje življenja.
V skrbi za ohranjanje psihofizičnega stanja in telesne kondicije so skrbeli za rekreacijsko dejavnost, pri čemer je najbolj uspelo tradicionalno srečanje članov društva s športnim dnevom, ki so ga pripra-
vili v športnem parku Zabovci. Poleg tega so za svoje člane izvajali tudi plavanje z vodeno telovadbo v bazenih ptujskih Term in v Malih Moravcih ter tekmovanja v pikadu, streljanju in balinanju. Udeležili so se tudi različnih tekmovanj vojnih invalidov Slovenije.
Ob vseh teh aktivnostih pa so obiskali na domu tiste vojne invalide, ki zaradi invalidnosti, bolezni in starosti ne morejo od doma in težko skrbijo zase,
v sodelovanju z institucijami pa so sofinancirali še laične pomoči na domu. Člani društva so se udeležili tudi različnih srečanj, proslav in zborovanj ob obletnicah pomembnih dogodkov iz NOB in vojne 1991, tudi lani pa so sodelovali na proslavi ob spomeniku brani-teljem Slovenije vseh obdobij v Ptuju ter proslave ob spomeniku Pohorskega bataljona na Osankarici. Kot je zatrdil podpredsednik društva Milivoj
Zemljič, pa so bili aktivni tudi na območju vseh treh občin ormoške regije, kjer aktivno deluje 35 članov. Za odpravo nekaterih znanih nepravilnosti se je zavzel Alojz Kain iz regijskega odbora društev vojnih invalidov Maribor. Ivan Pivk, predsednik zveze društev vojnih invalidov Slovenije, pa je z veseljem ugotovil, da gospodarska kriza v lanskem letu še ni prizadela njihovega financiranja, letos pa se že zatika, saj so februarja prejeli dobrih 10 % manj, v marcu pa kar 28 % sredstev manj, kot je bilo predvideno, zato lahko do konca leta na tem področju zagotovo pričakujejo še nekaj težav. Med pomembnejšimi nalogami zveze vojnih invalidov, ki v 16 društvih združuje okoli 2400 članov, pa je zagotovo pobuda za spremembo zakona o vojnih invalidih, ki jo bodo podali v kratkem, poleg tega pa bodo pozorno spremljali tudi novo zakonodajo na tem področju in po potrebi ukrepali.
M. Ozmec
Ptuj • Rez na grajskem dvorišču in v mestnem vinogradu
Rez za obilen pridelek
Na grajskem dvorišču je bilo 24. marca živahno tudi zaradi tradicionalne rezi modre kavčine - žametne črnine, potomke najstarejše trte na svetu, ki na grajskem dvorišču raste od leta 1994, ranfola, ki velja za najstarejšo vinsko sorto na Slovenskem, ter zirfahndlerja, medtem ko so večino rezi v mestnem vinogradu, ki so ga 9. maja leta 1996 zasadili z renskim rizlingom, opravili že dijaki Biotehniške šole Ptuj pod vodstvom prof. Ane Vindiš.
Vabilo za letošnjo rez sta podpisala ptujski župan Štefan Čelan in mestni viničar Franc Emeršič, ki je na tej funkciji od leta 2002, ki pa, žal, letos prve rezi zaradi bolezni ni opravil. Z grajskega dvorišča so mu poslali najlepše želje po čim prejšnjem okrevanju. V njegovi odsotnosti je to delo opravil ravnatelj Biotehniške šole Ptuj
in vodja viteškega omizja Ptuj-Ormož Slovenskega reda vitezov vina Vladimir Korošec, ki je povedal, da sta tradicija in vinogradništvo pot v prihodnost. Med prvimi sta se mu pridružila župan Štefan Če-lan in ptujska vinska kraljica Tanja Hauptman, zatem pa še predstavniki vinogradniških društev Haloz in Slovenskih
goric ter ljutomersko-ormo-škega območja. Že po tradiciji pa so se rezi udeležili tudi Jani Gönz, nekdanji direktor Ptujske kleti, ki je skupaj z nekdanjim prvim ptujskim mestnim viničarjem Ivanom Skočirjem, ki bo 15. avgusta letos dopolnil častitljivih 95 let, leta 1994 tudi posadil cepljenki modre kavčine, nekdanji mariborski
NEKOLIKO DRUGAČEN POGLED NA NAJLEPŠO VAS NA SVETU
Boris Miočinovic Aleš Gačnik
, na ptUJ3
Sodobna^jp.o^.	begedi
tretja petletka
tokrat v odsotnosti direktorja Aleša Ariha v imenu Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož pozdravil kustos etnolog Andrej Brence.
Druženje na grajskem dvorišču je potekalo v lepem sončnem dopoldnevu, ki ga je pospremila tudi pesem DU
Rogoznica - kvarteta Dur in harmonikarja Janka Kocmuta. Za kulinarične dobrote so poskrbeli v Biotehniški šoli Ptuj, kjer tudi sicer med letom lepo skrbijo za vinsko trto v mestnem vinogradu.
MG
mestni viničar Tone Zafošnik, ki je postal častni mariborski viničar, s seboj je pripeljal svojega namestnika Staneta Kocu-tarja, ter številni drugi ljubitelji vina in ljubitelji tradicije. S svojim prihodom so zaželeli uspešno rez in obilen pridelek tako na grajskem dvorišču in v mestnem vinogradu. Druženje na grajskem dvorišču pa je
Foto: Črtomir Goznik
Rez kavčine - žametne črnine so kot prvi opravili Vladimir Korošec, ravnatelj Biotehniške šole Ptuj in vinski vitez, ptujski župan Štefan Čelan in ptujska vinska kraljica Tanja Hauptman.
Foto: Črtomir Goznik
Predstavitev knjige bo v petek, 1. aprila, ob 19.30 v Mestnem gledališču Ptuj
V kulturnem programu so nastopili pevci DU Rogoznica Dur (na fotografiji) in harmonikar Janko Kocmut.
kvartet
Foto: allvoices.com
Tokio • Japonski premier priznava:
Razmere v nuklearki Fukušima kritične
Japonski premier Naoto Kan je v petek v televizijskem nagovoru razmere v jedrski nuklearki Fukušima, ki je bila poškodovana v potresu in cunamiju 11. marca, označil za kritične. »Smo v položaju, ko ne moremo biti optimistični. Vsak razvoj dogodkov zahteva našo največjo pozornost in skrb,« je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP dejal Kan.
»Sedanje razmere so zelo nepredvidljive. Delamo na tem, da bi preprečili, da bi se razmere poslabšale,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še dejal japonski premier in zatrdil, da vlada dela vse, kar je v njeni moči.
Predstavniki japonske agencije za jedrsko varnost so pred tem danes sporočili, da sumijo, da bi lahko prišlo do poškodbe sredice v enem od šestih reaktorjev v Fukušimi, kar bi lahko privedlo do še večjega onesnaženja okolja z radioaktivnostjo.
Kan se je v današnjem televizijskem nagovoru tudi opravičil kmetom in podjetnikom v bližini nuklearke za škodo, ki so jo utrpeli. Zavrnil pa je, kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, možnost, da bi razširili območje za evakuacijo. Glede ocene ZDA, da bi morali območje za evakuacijo razširiti na 80 kilometrov, je dejal, da ima vsaka država svoje standarde, Japonska pa je druge države transparentno in obsežno obveščala o dogodkih.
Japonska vlada je danes sicer ljudi, ki še vedno živijo na območju 20 do 30 kilometrov od nuklearke pozvala, naj prostovoljno zapustijo domove. Pred tem jim je vlada svetovala, naj ostanejo v zaprtih prostorih.
Več sto tisoč prebivalcev so v dneh po potresu evakuirali iz 20-ki-lometrskega območja okoli jedrske elektrarne Fukušima.
Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) pa je v današnjem sporočilu za javnost objavila, da je bilo v Fukušimi skupno 17 delavcev izpostavljenih radioaktivnemu sevanju, ki je preseglo 100 milisivertov. Med njimi so tudi trije delavci, ki so v tretjem reaktorju polagali električno napeljavo. Dva od teh treh delavcev sta bila izpostavljena beta žarkom in sta utrpela opekline na nogah, zato ju sedaj zdravijo v specialistični bolnici v Čibi.
IAEA ob tem navaja, da sta omenjena delavca prezrla vrednosti, ki so jih kazale merilne naprave, saj sta menila, da gre za napačne podatke in sta nadaljevala z delom, medtem ko sta imela noge še naprej v kontaminirani vodi. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Moskva • Rusija je do najmanj septembra podaljšala prepoved izvoza žita, ki je doslej veljala do julija. Šele po žetvi naj bi se država odločila, ali bo odpravila prepoved izvoza, ki velja za enega glavnih vzrokov podražitev žit na mednarodnih trgih. »Podatke o žetvi bomo imeli konec septembra, oktobra in šele takrat bomo lahko sprejeli odločitev o tem, ali naj embargo odpravimo ali podaljšamo,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnila ruska ministrica za kmetijstvo Elena Skrinik. Rusijo je lani prizadela huda suša, ki je uničila četrtino žetve, zato je vlada premiera Vladimirja Putina avgusta prepovedala izvoz vseh vrst žita, konec lanskega leta pa je prepoved še podaljšala. Cene žita so na svetovnih borzah zato močno poskočile.
Stockholm • Glavni izvršni direktor švedskega avtomobilskega proizvajalca Saab Jan Ake Jonsson se bo upokojil, so iz družbe sporočili danes, ko je lastnik Saaba, nizozemski Spyker, objavil poslovne rezultate za lani. Spyker je v letu, v katerem je prevzel Saab, beležil 218 milijonov evrov izgube. Spyker, ki je Saab kupil v začetku leta od ameriškega velikana General Motors, je tako v primerjavi z letom 2009 lani skoraj podeseteril izgubo; v letu 2009 je namreč ta znašala 23 milijonov evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Spyker s sedežem v mestu Zeewolde v osrednjem delu Nizozemske, katerega delnice kotirajo na borzi v Amsterdamu, sicer še nikoli od ustanovitve leta 2000 ni posloval z dobičkom. Lani je prodal 31.696 avtomobilov, kar je 15 odstotkov več kot v letu 2009. San Francisco • Ameriški proizvajalec programske opreme Oracle je v tretjem četrtletju poslovnega leta, ki se je končalo s februarjem, zabeležil visoko rast čistega dobička. V primerjavi z letom prej se je povečal za 78 odstotkov na 2,1 milijarde dolarjev, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Rast v družbi pripisujejo predvsem pozitivnim učinkom 7,3 milijarde dolarjev vrednega prevzema Sun Microsystems, ki ga je Oracle zaključil januarja letos, in višjim prihodkom od prodaje novih programskih licenc. Nove programske licence, ki predstavljajo najpomembnejše merilo rasti družbe, so k prihodkom prispevale 2,2 milijarde evrov. To je slabih 30 odstotkov več kot pred letom dni in tudi nad načrti vodstva, ki je napovedovalo med 10- in 20-odstotno rast prihodkov.
Frankfurt • Razpoloženje v nemškem gospodarstvu se je marca po devetih mesecih nepretrganega izboljševanja rahlo poslabšalo. Kazalec gospodarske klime, ki ga izračunava nemški inštitut za ekonomske raziskave Ifo iz Munchna, se je v primerjavi s februarjem znižal z 111,3 na 111,1 točke.
Razlog za padec kazalca, ki je februarja dosegel rekordno vrednost v kar 42 letih, so po pojasnilih inštituta nekoliko slabša pričakovanja o gibanju gospodarstva v prihodnjih šestih mesecih. Kazalec pričakovanj je v primerjavi s predhodnim mesecem izgubil 1,4 točke in zdaj znaša 106,5 točke, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. London • Potem ko parlament v Lizboni ni sprejel varčevalnega programa vlade in je premier Jose Socrates odstopil, je bonitetna agencija Standard & Poor's (S&P) znižala bonitetno oceno Portugalske. Bonitetna agencija Fitch je podobno ukrepala že v četrtek. S&P je oceno dolgoročne kreditne sposobnosti Portugalske znižala za eno stopnjo, z A- na BBB, so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa danes v Londonu sporočili iz bonitetne agencije. Politična negotovost na Portugalskem se je še povečala, zaradi česar se utegne zaupanje trgov še zmanjšati, finančna tveganja Portugalske pa še povečati, je zapisala S&P. Oceno spremljajo negativni izgledi. Nižja bonitetna ocena pomeni, da je refinanciranje za visoko zadolženo državo še težje.
_(sta)
Bruselj • Vrh EU
O naukih japonske jedrske krize
Voditelji članic EU, med njimi premier Borut Pahor, so v Bruslju v petek razpravljali o naukih, ki jih mora eU povleči iz težav z jedrsko elektrarno Fukušima na Japonskem po katastrofalnem potresu in cunamiju. Podprli so izvedbo celovitih in preglednih preskusov varnosti jedrskih elektrarn v EU, piše v najnovejšem osnutku sklepov vrha.
Nemška kanclerka Angela Merkel je ob prihodu na zasedanje izpostavila predvsem izvedbo stresnih testov v evropskih jedrskih elektrarnah in sprejem usklajenih varnostnih predpisov za nuklearke po celotni uniji. Ti morajo biti po njenih besedah usklajeni tudi mednarodno.
Voditelji so Evropsko komisijo pozvali, da zagotovi, da Skupina evropskih regulatorjev za jedrsko varnost v najkrajšem možnem času opredeli usklajena metodologijo in obseg teh stresnih testov ob polnem sodelovanju članic.
Teste naj bi izvedle nacionalne oblasti, o izidih pa naj bi obvestili komisijo in omenjeno skupino evropskih regulatorjev.
Luksemburški premier JeanClaude Juncker je ob prihodu na zasedanje dejal, da morajo biti stresni testi v celoti pregledni, izvesti pa bi jih morali jedrski strokovnjaki, ki niso povezani z jedrsko industrijo.
Poleg tega naj bi voditelji zahtevali, da se podobni testi izvedejo tudi v državah v soseščini unije in drugod po svetu, tako na obstoječih kot na načrtovanih elektrarnah.
Vrh EU naj bi pozval tudi k sprejemu najostrejših možnih varnostnih standardov za jedrske elektrarne v EU, ki naj bi se redno posodabljali, unija pa naj bi jih skušala uveljaviti tudi po svetu.
Obenem naj bi voditelji komisijo pozvali, naj pripravi pregled obstoječe evropske zakonodaje na področju varnosti nukleark in po potrebi predlaga spremembe.
Voditelji so uradno potrdili tudi dogovore, ki so jih dosegli že v četrtek. Tako so potrdili sklepe glede svežnja ukrepov za zaščito evra, vključno s paktom za evro plus in dogovorom o stalnem mehanizmu za stabilnost skupne valute. Merklova je izrazila upanje, da bo unija s tem uspešno zaprla poglavje o zaščiti skupne valute, Juncker pa je ocenil, da bodo sprejeti ukrepi dovolj za pomiritev finančnih trgov. Glede vsote, predvidene v okviru stalnega mehanizma za stabilnost evra, je menil, da bo ta v očeh finančnih trgov »stala«.
ESM bo z letom 2013 nadomestil začasni mehanizem za stabilnost evra in bo težak 700 milijard evrov, pri čemer bo efektivna zmožnost posojil državam v težavah 500 milijard.
Članice območja evra naj bi se do junija dogovorile tudi o načinu, kako okrepiti zmožnosti začasnega mehanizma z 250 milijard na 440 milijard evrov. Juncker je sicer danes dejal, da bi že sedanji potencial mehanizma zadostoval, če bi Portugal-
ska, ki se je zaradi odstopa vlade znašla v politični krizi, zaprosila za pomoč.
Potem ko je v četrtek omenjal vsoto 75 milijard evrov kot primeren obseg pomoči, če bi se iberska država odločila, da zanjo zaprosi, pa je danes že pred prihodom na vrh za nemški radio Deutschlandfunk izrazil oceno, da Portugalska za mednarodno pomoč ne bo zaprosila.
Pri tem pa je priznal, da so politične razmere na Portugalskem zelo zapletene in ponovil, da bo morala nova vlada, kdor koli jo bo že vodil, izpolniti zaveze glede znižanja javnofi-nančnega primanjkljaja. (sta)
Zagreb •
Raziskava agencije Ipsos Puls:
Podpora HDZ najnižja v zadnjih sedmih letih
Foto: 24sata.hr
Vladajočo Hrvaško demokratsko stranko (HDZ) v marčevski raziskavi agencije Ipsos Puls podpira le 17 odstotkov državljanov, kar je njen najslabši rezultat od leta 2003, ko se je po štirih letih vrnila na oblast. Opozicijska SDP je obdržala prepričljivih deset odstotkov prednosti pred HDZ. Sta pa obe stranki zabeležili padec podpore.
SDP je v zadnjem letu dni redno zaupalo čez 30 odstotkov državljanov, nova redna mesečna raziskava pa je pokazala, da jo podpira 27,8 odstotka od 1.000 anketirancev, kar je najslabši rezultat socialdemokratov od pomladi 2010.
Kot je še pokazala raziskava, bi 5-odstotni volilni prag na morebitnih marčevskih parlamentarnih volitvah prestopile opozicijske stranke Hrvaška narodna stranka (HNS), ki je dobila 5,5 odstotka, Hrvaška stranka prava (HSP) s 5,3 odstotka in Hrvaška stranka upokojencev (HSU), ki jo podpira 5,1 odstotka vprašanih.
Na Novi TV so poudarili, da je presenečenje slab rezultat vladne Hrvaške kmečke stranke (HSS), ki je s trdnega volilnega praga padla na 3,2 odstotka. Zvišalo se je tudi število neopredeljenih državljanov, ki jih je nekaj manj kot petina ali 18,4 odstotka.
Obenem ima levosredinska koalicija, SDP, HNS, HSU in Istrska demokratska skupščina (IDS), ki je znana pod imenom »kastavska skupina« ali »kuku-riku koalicija«, ker so se za koalicijo dogovorili v restavraciji Kukuriku v Kastvu pri Reki, več kot dvakrat večjo podporo kot vladne stranke. Opozicijo tako podpira 40,9 odstotka anketirancev, vladno koalicijo pa 18,9 odstotka.
Medtem ko je februarja 80 odstotkov volivcev menilo, da se bo vladajoča koalicija obdržala do konca mandata, je mar-čevska raziskava pokazala, da je takšnih 56 odstotkov. 84 odstotkov vprašanih pa je pesimistov in so ocenili, da država gre v napačni smeri. Med volivci HDZ je
kar 60 odstotkov tistih, ki menijo, da vlada ne pelje državo po pravi poti.
Nekaj točk priljubljenosti v primerjavi s februarjem je izgubil tudi hrvaški predsednik države Ivo Josipovic, ki sicer ostaja daleč najbolj priljubljeni politik (79 odstotkov). Predsednik SDP Zoran Milanovic (42 odstotkov) pa ima približno dvakrat večjo podporo kot predsednica vlade in HDZ Jadranka Kosor (22 odstotkov). Kosorjeva je tokrat zabeležila najnižje zaupanje državljanov v 21 mesecih, odkar je na oblasti.
Vladne in ostale parlamentarne stranke, ki podpirajo vstop države v EU, lahko veseli rezultat, da 55 odstotkov vprašanih podpira članstvo Hrvaške v povezavi, medtem ko temu nasprotuje 38 odstotkov. (sta)
Tripoli •
Mednarodne sile na jug Libije
Sile, zveste Gadafiju, še vedno nad upornike
Foto: otherbeings.org
Mednarodne sile so v noči na četrtek prvič napadle cilje na jugu Libije. Očividci so poročali o obstreljevanju mesta Sebha, ki velja za utrdbo libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Njemu zveste sile pa so nadaljevale napad na Misrato, odkoder so poročali, da naj bi Gada-fijevi tanki napadli tudi mestno bolnišnico.
Poleg Sebhe pa so v nočnem napadu francoska letala zadela tudi libijsko zračno bazo v središču države. Eksplozije in strele protiletalske obrambe je bilo minulo moč slišati tudi iz Tripolija.
Libijska stran je ponoči zatrdila, da so letala koalicijskih sil v sredo zvečer napadla stanovanjsko četrt vzhodno od Tripolija, pri čemer naj bi bilo ubitih veliko civilistov. Napadli naj bi tudi reševalce, ki so skušali pomagati poškodovanim v napadu. Zahodni dopisniki v libijski prestolnici teh navedb niso potrdili.
Francoski zunanji minister Alain Juppe pa je v četrtek zagotovil, da v okviru operacije Odisejeva zora za uresničevanje prepovedi letov nad Libijo napadajo samo vojaške cilje.
Prav Francija je v okviru mednarodnega posredovanja v Libiji izstrelila prve strele, je pa tudi vodilna pri diplomatskih prizadevanjih za uveljavitev prepovedi zračnega prometa nad Libijo.
Ameriška vojska je ob tem sporočila, da so v zadnjih 24 urah koalicijska letala izvedla 97 bojnih letov ter da so obstreljevali tanke in protiletalske enote. Britansko obrambno ministrstvo pa je v četrtek sporočilo, da je britanska podmornica izstrelila vodene rakete tomahawk na cilje protiletalske obrambe.
Gadafiju zveste sile so sicer tudi v četrtek nadaljevale napad
na Misrato, je poročanje arabske televizija Al Džazira povzela nemška tiskovna agencija dpa. Ponoči so v tretje največje mesto v državi ponovno vstopili tanki, ki so se v sredo po napadih zahodnih sil umaknili. V sredo popoldne naj bi s tanki napadle tudi mestno bolnišnico, pri čemer naj bi po navedbah prebivalcev umrli dve osebi.
Uradni Tripoli je zanikal, da bi izvajal kakršne koli vojaške operacije v Misrati, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pa so koalicijske sile v sredo v Misrati obstreljevale Gada-fijeve enote.
Neimenovani častnik francoske vojske je ob tem za ameriško televizijsko postajo ABC dejal, da so francoski lovci v četrtek nad Misrato sestreli lovca libijskih zračnih sil, ki naj bi kršil prepoved zračnega prometa nad Libijo. Kasneje so s francoskega obrambnega ministrstva sporočilo, da je bilo libijsko letalo uničeno na tleh.
Spopadi med Gadafijevimi silami in uporniki so potekali tudi v kraju Zenten na zahodu države in v ključnem mestu Adždabija, ki leži kakih 160 kilometrov južno od Bengazija, središča upora, od koder prebivalstvo množično beži v strahu pred prihodom Gadafijevih sil.
Po poročanju AFP se uporniki Adždabiji približujejo centimeter za centimeter. Okoli devet
kilometrov pred strateško pomembnim mestom na vzhodu države naj bi bilo po navedbah očividcev slišati obstreljevanje in streljanje.
Iz Libije še vedno bežijo tudi tujci. Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je v četrtek ocenila, da je v Libiji še vedno okoli 800.000 tujcev. Kot je za AFP še povedal vodja misije te organizacije v Libiji Laurence Hart, sam nima podatka o natančnem številu tujih migran-tov, ki želijo oditi iz države.
Podatki Visokega komisariata ZN za begunce pa kažejo, da je Libijo od 20. februarja zaradi nasilja zapustilo kakih 280.000 ljudi, od tega jih je več kot 151.000 odšlo v Tunizijo, 118.000 pa v Egipt.
O razmerah v Libiji in uresničevanju resolucije o prepovedi zračnega prometa nad Libijo bo še v četrtek ponovno razpravljal VS ZN. VS ZN je pred tednom dni z resolucijo odobril uporabo »vseh potrebnih sredstev« za uveljavitev prepovedi zračnega prometa nad Libijo in za zaščito civilistov v državi. Koalicija voljnih je nato v soboto sprožila napad na Gadafijeve sile, a je silovitost napadov, ki naj bi bili namenjeni predvsem uničevanju libijske zračne obrambe, naletela na močne kritike tako v arabskem svetu kot v stalnih članicah VS ZN Rusiji in Kitajski. (sta)
Ormož • Na stojnicah opozarjali mimoidoče
Prostovoljci vnašajo spremembe
26. marec je v Sloveniji razglašen za dan prostovoljstva. Na ta dan organizira Slovenska filantropija Dan za spremembe. K sodelovanju so pozvali organizacije iz vse Slovenije. V Ormožu je pobudo prevzel Mladinski center Ormož, pridružile pa so se mu tudi druge organizacije kot območno združenje Rdečega križa Ormož, Varstveno-delovni center Ormož, Center starejših občanov, Gimnazija Ormož ter prostovoljci teh organizacij.
Ormoške institucije so v akciji sodelovale že lani, ko so podpisale listino o sodelovanju prostovoljnih organizacij, letos pa so se odločili mimoidoče nagovarjati z dveh stojnic - na Kerenčičevem trgu in pred trgovskim centrom Holermuos. Akcija je potekala sicer že 25. marca, saj se jim je zdelo primerno, da jo združijo z materinskim dnevom, kajti tako prostovoljstvo kot materinska ljubezen dajeta, ne da bi pričakovala plačilo. Sodelovalo je preko 50 prostovoljcev, ki so se lahko odločili tudi za delo v pisarni RK, kjer so pripravljali materiale za krvodajalsko akcijo in vabila za prevzem paketov za socialno šibke družine, ter v skladišču RK, kjer so pomagali pri razdeljevanju oblek in prehrane. Med sodelujočimi je bilo tudi veliko mladih, ki se s prostovoljstvom ukvarjajo že iz osnovnošolskih let. Tudi v VDC so prepričani, da človek doživi svojo vrednost
Foto: Viki Ivanuša
Stojnica na Kerenčičevem trgu je pritegnila številne mimoidoče.
šele takrat, ko naredi nekaj za drugega, ne da bi pričakoval plačilo. V VDC imajo skupino šestih prostovoljcev, ki mesečno obiskujejo starejše v centru za starejše občane. Na teh druženjih jih odpeljejo na sprehod, kar starejše, ki so na
vozičku, še posebej veseli, ali pa skupaj ustvarjajo v delavnicah. To je za osebe z motnjo v duševnem razvoju zelo pomembna življenjska izkušnja, ki jim pokaže, da oni niso le potrebni pomoči, ampak lahko tudi komu pomagajo.
Organizatorji so z odzivom prostovoljcev zelo zadovoljni in pravijo, da kdor se enkrat odloči za prostovoljstvo in doživi to pozitivno izkušnjo, mu ostane zapisan za zmeraj.
Viki Ivanuša
Ptuj • Zlatko Gajšek, stotič daroval kri
»Nič ne stane, nič ne boli, opraviš pa dobro delo ...«
V Centru za transfuzijsko medicino Maribor - Enoti za transfuzijsko dejavnost Ptuj je bilo 24. marca ponovno slovesno, čeprav je na nek način praznik vedno, ko potekajo odvzemi krvi, ki pomaga ohraniti marsikatero življenje. Prejšnji četrtek je stotič kri daroval Zlatko Gajšek iz Podlehnika, ki se bo maja letos tudi upokojil.
V KO Podlehnik je prvi, ki je dosegel stoti odvzem, na kar so v tej krajevni organizaciji zelo ponosni. Prvič je kri daroval leta 1973 v Krušev-cu, med služenjem vojaškega roka. Spominja se, da je v ti-
stem času kri daroval trikrat, vse ostale odvzeme je opravil na Ptuju. Vsako leto je kri daroval najmanj trikrat, običajno pa štirikrat. Tako je bil vesten, da se je ob kakšni priložnosti celo oglasil dan prej,
kot je bil čas za novi odvzem, zato je bil včasih tudi malo »kregan«, se pošali. Krvodajalstvo mu veliko pomeni. »Nič ne stane, nič ne boli, narediš pa dobro delo, s katerim pomagaš drugegu, da lahko živi
Foto: Crtomi Goznik
Zlatko Gajšek iz Podlehnika je 24. marca že stotič daroval kri. Ob njem medicinska sestra Breda Seka, ki je opravila jubilejni odvzem, in Boža Majcen Vivod, dr. med., spec. transfuzijske medicine, iz Centra za transfuzijsko medicino Maribor.
naprej,« tako preprosto opisuje svoje krvodajalstvo. Nekako samoumevno se mu zdi, da je krvodajalec. Zlatko je s krvodajalstvom okužil tudi vse okrog sebe, ožjo in širšo družino, tako kot sta verjetno njega oče in mama, ki sta bila prav tako dolgoletna krvodajalca. Krvodajalci so njegovi bratje, njegovi otroci, skupaj z njim sta prejšnji četrtek darovala kri tudi hčerka Tamara in brat Janko. Dvanajstič pa je kri tega dne darovala tudi svetnica občine Podlehnik Jožica Svenšek, ki je Zlatku Gaj-šku v svojem imenu, v imenu občine Podlehnik in v imenu odsotnega župana Marka Ma-učiča tudi čestitala ob jubilejnem odvzemu z željo, da bi bil krvodajalec še dolgo in da bi po njegovih stopinjah stopali tudi drugi. Z udeležbo na krvodajalski akciji so bili 24. marca zadovoljni tudi v Centru za transfuzijsko medicino Maribor, pod katerega tudi sodi Enota za transfuzijsko dejavnost Ptuj. Boža Majcen
Pa brez zamere
Družbena blagajna
Stati v vrsti in razmišljati
Živimo v kompleksni družbi. O tem ni dvoma. Sociološko gledano so strukture medsebojnega bivanja, ki jih je skozi tisočletja oblikovala naša vrsta, v današnjem času razvejane in zapletene kot še nikoli. To pomeni, da razumeti jih ni ravno mačji kašelj. A to še ne pomeni, da se zato tli treba truditi, da bi jih razumeli (pa četudi po izobrazbi niste sociolog, antropolog ali karkoli podobnega). Razumevanje tega, kako današnja družba funkcionira, kar se lahko prevede tudi v razumeti, kako se obnašajo in delujejo ljudje okoli nas, je za posameznika zelo dobrodošlo, saj mu v določenih situacijah precej olajša življenje. Seveda, ko rečemo, da mu olajša življenje, ne mislimo nujno, da mu ga naredi lažjega - oziroma bolje rečeno, lepšega; kajti v današnjih časih je marsikatero spoznanje o naravi in delovanju soljudi bolj bridkega priokusa in človeka kar malce užalosti, ko začne razmišljati o teh stvareh. A tako pačje in zaradi tega si še zdaleč ne gre zatiskati oči - prej nasprotno. Pa poglejmo.
Kadar človek želi izvedeti kaj več o obnašanju soljudi, je seveda več kot priporočljivo, da se odpravi tja, kjer je gostota ljudi velika in kjer se navade ljudi kar najbolj jasno kažejo. Kot ena izmed najbolj ustreznih lokacij se vedno znova ponujajo tudi nakupovalni centri - ali bolj natančno, razni super, mega in hiper marketi v nakupovalnih centrih. Pač, ljudje smo zgrajeni tako, da brez hrane in tekočin ne moremo preživeti, le-te pa v sedanjosti največkrat nabavljamo v omenjenih nakupovalnih hramih.
Kaj torej malce bolj pozoren človek lahko opazi v trgovinah s špecerijo? Ena izmed najbolj očitnih stvari je razvrščanje pri blagajnah. Vse večje trgovine imajo najmanj eno blagajno, ki je namenjena tistim kupcem, ki želijo kupiti manjše število artiklov (običajno je meja postavljena pri petih artiklih); taka blagajna je dokaj pogosto namenjena tudi invalidnim osebam. V praksi torej to blagajno lahko uporabljate, v kolikor imate v nakupovalnem vozičku pet ali manj artiklov, ali pa ste invalid. Preprosto in jasno. A kljub temu se zdi, da je ta blagajna očitno namenjena tudi osebam, ki so invalidi v glavi, torej psihično hendikepira-ne osebe; skoraj vsakič, ko se znajdem v trgovini pred blagajnami, se pri omenjeni blagajni namreč drenja enako dolga vrsta ljudi kot pri ostalih. Ti ljudje imajo vozičke, v katerih nimajo pet artiklov, ampak prej petdeset. Prav tako ti ljudje ne kažejo prav nobenih znakov (fizične) invalidnosti ali kakršnekoli druge telesne hibe. Torej obstajata dve možnosti: ali so invalidni v glavi, ali pa so preprosto neotesani in popolnoma nekulturni. Seveda ne izključujem (prej obratno) možnosti, da so oboje hkrati.
Tako sem enkrat pobaral neko fino gospo, ki se je s polnim vozičkom drenjala pred to blagajno, ali je morda invalidka. Kot lahko domnevate, sem nazaj dobil precej osoren in zaboden pogled s prezirljivim komentarjem, da kaj se pa grem. Pa sem ji pojasnil, da glede na to, da s polnim vozičkom stoji pri hitri" blagajni, kije namenjena tudi invalidnim osebam, očitno mora biti invalidka, saj število artiklov v njenem nakupovalnem vozičku krepko presega mejo petih izdelkov. No, lahko si mislite, da sem potem v odgovor dobil krepko dozo zmerjanja in gnojnice ter hkrati tudi zabodene poglede ostalih "ne-invalidnih" oseb, ki so prav tako s polnimi vozički stale za fino gospo. Seveda, črna ovca sem izpadeljaz in ne oni. Kot mi je kasneje zaupala prodajalka, so na začetku tudi oni opozarjali stranke na to, da ta blagajna ni namenjena njim, a so prav tako v odgovor zmeraj dobili zmerjanje inpsovanje, tako da so se pač vdali v usodo, saj ne želijo izgubiti kupcev.
To je slika, ki jo lahko pozoren človek vidi iz dneva v dan, kaže pa na to, da živimo v diktatu množice, ki ne zgolj, da ne razmišlja kaj prida, ampak ima zraven tega tudi raven kulture in kulturnega obnašanja na stopnji, ki človeka ne navdaja s pretiranim optimizmom.
Gregor Alič
Vivod, dr. med., spec. transfuzijske medicine, je povedala, da je odziv krvodajalcev na Ptuj še vedno dober. Odvzema krvi se je udeležilo več kot 60 krvodajalcev. Letos so imeli že 914 odvzemov krvi, kar je več kot v enakem obdobju leta 2010, ko je bilo v celem letu 3834 odvzemov.
Zlatko Gajšek ni samo aktiven in vzoren krvodajalec ter človek, ki želi pomagati, temveč eden tistih, ki prosti čas razdaja na številnih področjih. Vodi KFD Podlehnik,
je član upravnega odbora KO RK Podlehnik, član strelskega društva, gasilskega društva, že od leta 1967 pa aktiven udeleženec ptujskega kurentovanja. Zaradi zaslug pri ohranjanju in prenašanju pustne tradicije pa je kot tretjemu po vrsti pripadla čas, da si je oblekel oblačila princa ptujskega karnevala. Svoje prinčevanje je opravljal pod imenom princ Zlatko Don III. Na to obdobje ima lepe in dragocene spomine.
MG
Dornava • Drugi kongres zagovornikov in samozagovornikov
Ne pišite zakonov brez nas!
V Zavodu dr. Marijana Borštnarja se je v sredo odvijal drugi vseslovenski kongres Združenja zagovornikov in samozagovornikov oseb z motnjo v duševnem razvoju, ki se je zaključil z volilno skupščino in sprejetjem pravil združenja.
Drugi vseslovenski kongres združenja zagovornikov in samozagovornikov oseb z motnjo v duševnem razvoju se je začel s pestrim kulturnim programom, ki so ga pripravili uporabniki dornavskega Zavoda.
Foto: SM
„Intenzivno smo se s samo-zagovorništvom začeli ukvarjati leta 2001. Takrat so se namreč ustanovile poseben skupine z namenom, da naši uporabniki izrazijo svoje želje in potrebe pri selitvi v integrirana stanovanja. Namen in cilj samozagovorniških skupin je, da uporabniki oz. osebe z motnjo v duševnem razvoju povedo same, kaj jih moti, kaj čutijo, kakšne so njihove potrebe, kaj želijo, da se kvaliteta njihovega življenja dvigne na višjo raven in da živijo tako, kot živimo mi.
Seveda je uresničevanje vseh izraženih želja in potreb v vsakodnevnem življenju težko, praktično nemogoče. Izpolnjujejo pa se tiste majhne želje, ki jih je možno uresničiti. Pri tem ne moremo mimo zakonov. Ker pa so zakoni narejeni mimo nas, smo se zagovorniki teh oseb in samozagovorniki združili ter se organizirali kot združenje, da opozorimo na svoj obstoj in na to, da imamo enake želje in potrebe kot vsi drugi ljudje ter da naj se naše želje in potrebe upoštevajo! Naš cilj je sodelovanje pri oblikovanju zakonodaje, ki se dotika tega področja, kajti vse doslej se je sprejemala brez nas! Obstaja namreč stereotip do oseb z motnjami v duševnem razvoju, češ da niso sposobne razumeti nekaterih stvari. Ampak praksa kaže, da če jim stvari pojasnimo na njim razumljiv in primeren način, so sposobni razumeti skoraj vse in so se sposobni o tem tudi odločati," je o namenu in ciljih združenja zagovornikov in
samozagovornikov oseb z motnjo v duševnem razvoju povedala specialna pedagoginja in ena od vodij zagovorniških skupin iz Dornave Romana Vidovič in še pojasnila, da eno temeljnih prepričanj in ciljev samozagovorništva pravi tako: „Vsak posameznik ima pravico sprejemati lastne odločitve, ki jih moramo spoštovati. Moramo biti slišani. Imamo pravico, da se motimo in se učimo iz lastnih napak. Ljudem, ki potrebujejo večjo podporo in pomoč, moramo omogočiti, da sami sprejemajo odločitve, če to zmorejo, in ne odločati namesto njih!"
Na kongresu, ki se je začel s prisrčnim kulturnim programov uporabnikov dornavske-ga zavoda, se je zvrstilo več govornikov. Zbrane je pozdravila v. d. direktorice Ida Jurgec in
poudarila, da je za zavod velika čast, ker se je zbralo toliko (preko 80) zagovornikov in sa-mozagovornikov iz vse Slovenije. Osrednja pozornost kongresa je bila sicer namenjena predstavitvi nove zakonodaje, ki zadeva osebe s posebnimi potrebami.
Novosti pripravljajoče zakonodaje je predstavil Cveto Uršič z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki je med drugim povedal: „Lani smo že sprejeli kar nekaj novih zakonov, letos pa noveliramo zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki velja že od leta 1983. S tem zakonom želimo v naš prostor prenesti sodobne pristope, sodobne modele varstva in invalidskega varstva, kar, recimo, pomeni prenoviti možnosti za bivanje, ki naj bi kot prioriteto uvajale bivanje v manjših institucijah, bodisi v bivanjskih bodisi stanovanjskih skupnostih, šele na koncu, če druge možnosti ni več, tudi bivanje v zavodski obliki. Nadalje bomo verjetno v tem zakonu uvedli tudi pravico do samozagovorništva in zago-vorništva. Izpostaviti pa velja še pričakovano uvedbo poseb-
nega podpornega programa za starejše osebe z motnjo, katerih potrebe in oblika podpore so drugačne kot pri mlajših. Nenazadnje pa prenavljamo tudi pravice do denarnega nadomestila za invalidnost. Ob tem v omenjenem zakonu pripravljamo še novo pravico, in sicer gre za pravico do zaposlitve, kar bo uporabnikom prinašalo možnost prehoda s sociale na trg dela in nato spet vrnitev na socialo, noveliran pa bo tudi zakon, ki določa podpore za osebe z motnjami, ki bivajo doma, pri svojih družinah." Kot je še povedal Uršič, naj bi prenovljeni zakon začel veljati poleti oziroma najkasneje jeseni letos.
Med govorniki je bil tudi Tone Dolčič, namestnik varuhinje človekovih pravic, ki je toplo pozdravil obstoj in delo združenja ter še dodal: „Varuh človekovih pravic seveda nima v rokah moči odločanja namesto drugih organov, ki so za to pristojni. Lahko pa opozarja na težave, odprta vprašanja in tako z argumenti dosega reakcijo pri odgovornih ljudeh oz. institucijah. Zato so za nas izjemno dragocene izkušnje civilne družbe, nevladnih organizacij, ki zbirajo izkušnje v praksi, na terenu in ki nam lahko povedo, kje se določena zakonodaja ne izvaja oz. se zatika pri izvajanju. Potem varuh lahko na tej podlagi zastavi svoj glas za razrešitev takšnih vprašanj. O vsem tem pa poročamo tudi v naših letnih poročilih, ki jih morata obravnavati vlada in državni zbor ter se odzvati na napisano. Na ta način dosežemo,da se zadeve vendarle premikajo in spreminjajo na boljše."
Na kongresu se je s svojimi prispevki z različnimi vsebinami predstavili tudi lepo število samozagovornikov, nato pa je sledila še skupščina združenja.
SM
Samozagovorništvo oseb z motnjami v duševnem razvoju se je začelo razvijati na Švedskem v 60. letih prejšnjega stoletja v obliki klubov, ki so se nato povezali na državni ravni. Ideja se je nato razširila v Anglijo, ZDA, Kanado in številne druge evropske države. Osnovna načela samozagovorništva temeljijo na krepitvi moči in usposobljenosti, ustvarjanju enakih priložnosti za vse ljudi, na sožitju z drugimi ljudmi, neetiketiranju in deinstitucionalizaciji oseb z motnjami.
Ptuj • Dobrodelna likovna kolonija
Bejzi copic, kurent gre
Ptujski Leo klub je že sedmič organiziral dobrodelno likovno kolonijo Bejži kurent, čopič gre.
Foto: Črtomir Goznik
V teh letih je kolonija postala stalna spremljevalka ptujskega pustnega dogajanja. Z lanskim izkupičkom so pomagali Mojci Sagadin pri ureditvi hišnega dvigala, letošnjega pa bodo namenili socialno ogroženim družinam, je povedal predsednik Leo kluba Ptuj Luka Žižek. Hvaležni so vsem slikarjem in slikarkam, ki so se odzvali humanitarnemu klicu in se udeležili kolonije, brez njih je ne bi mogli organizirati.
Na letošnji koloniji, ki jo je spremljal katalog, so sodelovali Aljoša Ozmec, Dušan Fišer, Jasminka Cišic, Nea Likar, Severa Gjurin in Tina Gradišer. Pri prostoru jim je že drugo leto zapored pomagalo Mestno gledališče Ptuj, skozi večer dobrote je vodil Lovro Centrih, z žlahtno kapljico jih je oskrbela Ptujska klet, za sladke dobrote pa so poskrbeli pri Sagadino-vih.
MG
Na knjižni polici
Robert I. Sutton Ni prostora za prasce
Kako ustvariti civilizirano delovno okolje in preživeti v takem, ki to ni
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2011
Za pravilo »ni prostora Kober: i. sunon	za prasce« je dr. Robert
I. Sutton, profesor me-nedžmenta na univerzi . ..	Stanford, slišal na nekem
Ni prostora.	delovnem sestanku pred
Za. praSCe več kot petnajstimi leti, u..»»«..«»^!,	ko je nekdo predlagal,
Jn preživeti v takem, ki co ni
da bi zaposlili priznanega raziskovalca z neke druge univerze. Beseda prasec zveni seveda zelo ® neuglajeno, lahko bi rekli tudi kreten, hinavec, ustrahovalec, sicer pa so taki ljudje kričači, egoisti, težaki, grebatorji. Sutton je sestavil ducat umazanih prijemov, ki jih uporabljajo prasci, od osebnih žaljivk, nezaželenih telesnih stikov do nesramnih e-pisem, zahrbtnih napadov in obravnavanja ljudi, kot da so nevidni. Tudi sam se je zalotil, da se je vedel kot prasec. Seveda je velika razlika, ko se ljudje vedejo kot prasci, in med ljudmi, ki so potrjeni prasci.
Tretjina delavcev je doživela zlorabo na svojem delovnem mestu, na ameriškem ministrstvu za vojne veterane je odstotek še višji, medicinske sestre doživljajo izjemno veliko poniževanj. Raziskovalci v Evropi namesto trpinčenja raje uporabljajo izraz psihološke zlorabe. Velik del nesramnega vedenja se dogaja v odnosih nadrejenih do podrejenih, nekoliko manj v odnosih med sodelavci. Med žrtvami pa je približno enako število tako moških kot žensk. Vsaka organizacija potrebuje pravilo »ni prostora za prasce«. Poniževanje prežene ljudi iz podjetij in spodkoplje uspešnost tistih, ki ostanejo. Škoda, ki jo prasci povzročijo svojim organizacijam, se kaže v povečanem pretoku zaposlenih, bolniških dopustih, manjši učinkovitosti posameznikov. Značilnost skupin, ki jih vodijo prasci, je prežetost s strahom, sovraštvom in povračilnimi ukrepi. Nasilno vodenje zmanjša predanost organizaciji. Očitno velja pravilo: če si velik zmagovalec, si lahko privoščiš, da si velik prasec.
Ljudje se spremenijo, ko pridejo na vodilni položaj. Vzamejo si vse, kar jim po njihovem mnenju pripada, ne ozirajo se na želje drugih, vedejo se osorno, vsako situacijo ali osebo obravnavajo za zadovoljevanje svojih potreb. Vplivni ljudje dojemajo druge kot sredstvo za doseganje svojih ciljev. Zmanjšanje razlik med najbolje plačanimi in najslabše plačanimi ljudmi v podjetju izzove celo vrsto izboljšav. Na drugi strani pa organizacija ne sme biti raj za mevže, ki se bojijo nesporazumov.
Najboljše skupine so tiste, v katerih se ljudje znajo prepirati. Če se ne strinjaš, ukrepaj. Spoštljivo ravnanje z ljudmi pripelje k boljšemu poslovanju. Jeza, prepir in strah so izjemno nalezljivi. Leonardo Da Vinci je dejal, »da se je skušnjavi lažje upreti na začetku kot na koncu«. Sam pisec se je pridružil skupini, ki jo je vodil guru menedžmenta, čeprav je vedel, da je navaden kreten. Najučinkovitejši korak je, da se preprosto izogibate zlobnim ljudem in krajem. Eden od razlogov, da alfa samci in samice ustrahujejo druge, je tudi ta, da jim to dovolimo in jih s tem pravzaprav spodbujamo. Kot pri pavijanih. Zatorej v takih primerih odidite, kolikor hitro le morete. Na sestankih z zlobnimi ljudmi se počutimo, kot da smo prikovani na stol. Najuspešnejši menedžerji imajo nekaj skupnih lastnosti, med drugim premislijo in rečejo mi in ne jaz. Ujeti smo v dosmrtno tekmovanje, v katerem ne moremo nikoli dobiti dovolj denarja in zmag. Večina ljudi se prebija skozi življenje s popačenimi in olepšanimi predstavami o tem, kaj si drugi mislijo o njih. Najboljši napovednik prihodnjega vedenja je preteklo vedenje.
Kako se soočiti s prasci? Neka vodilna delavka se je spomnila nasveta voditelja čolna: »Če padete v brzice, se ne upirajte. Naslonite se na rešilni jopič in lebdite z nogami, iztegnjenimi predse.« Zavestno se je odločila, da bo enostavno preskočila skale. Ohranila je energijo in samozavest in si je lahko začela iskati novo službo. Svojo samozavest je vzdrževala z majhnimi zmagami. Metoda, ki se obnese v zaporih: če na vas kričijo, šepetajte. Psihologi menijo, da je sreča razlika med pričakovanji in tem, kar v življenju v resnici dobite. Nenehno boste nesrečni, če pričakujete, da se bodo zgodile dobre stvari, pa se nikoli ne zgodijo. Postanite ravnodušni in čustveno odmaknjeni. Če vas v službi nenehno ponižujejo, se pretvarjajte, da ste zaposleni, ne obremenjujte se s kreteni, ki vas obdajajo. Mislite na prijetne stvari in iščite majhne zmage. Bodite v nekem drugem, boljšem svetu.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Z zmago v Šmartnem korak višje na lestvici Stran 12
Rokomet
Gorišnica ni izkoristila še enega »darila« Drave Stran 12
Kolesarstvo
Matej Marin zmagal v Avstriji
Strani 13
Boks
BK Ring tretjič zapored državni prvak
Stran 13
Nogomet
Stojnčani in Podvinčani z odliko
Stran 14
Strelstvo
Na Ormoškem doseženi novi mejniki
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Reprezentanca Slovenije
Pozabiti Italijo in se osredotočiti na Severno Irsko
Foto: Črtomir Goznik
Po petkovem porazu proti Italiji se je naša reprezentanca vrnila v pripravljalno bazo na Ptuj in v Kidričevo, kjer je v nedeljo popoldan opravila zahteven trening (na fotografiji Valter Birsa).
Naša reprezentanca je v petek v ljubljanskih Stožicah pred skoraj 16 tisoč ljubitelji nogometa proti Italiji izgubila kvalifikacijsko tekmo za nastop na EP 2012. To je prvi poraz naše izbrane vrste na novem ljubljanskem stadionu. Pred srečanjem je bilo v javnosti zaznati močno prepričanje, da lahko izbranci selektorja Keka premagajo nekdanje svetovne prvake, Italijane. Slednji so po nastopu na lanskem SP v Južni Afriki resda začeli temeljito prenovo ekipe (od nekdanjih zvezdnikov sta v ekipi le še vratar Buffon in napadalec Gilar-dino), a gre še vedno za spoštovanja vredno ekipo. Njena moč se skriva tudi v novem trenerju, Cesaru Prandelliju, nekdanjemu trenerju Fiorentine, ki ima, podobno kot Kek, izjemen občutek za ekipno vzdušje. Jasno je bilo, da lahko Slovenija zmaga le z izjemno igro vseh posameznikov, vsak bi moral maksimalno izpolniti svoj del
Slovenija - Italija 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Motta (73.)
SLOVENIJA: S. Handanovič, Brečko (od 70. Andelkovič), Jokič, Šuler, Cesar, Koren, Radosavljevič, Kirm, Birsa (od 74. Iličič), Novakovič, Dedič (od 55. Ljubijankič). Selektor: Matjaž Kek.
ITALIJA: Buffon, Maggio, Balzaretti, Bonucci, Chiellini, Motta, Aquilani, Montolivo (od 87. Marchisio), Mauri (od 63. Nocerino), Pazzini, Cassano (od 74. Rossi). Selektor: Cesare Prandelli.
naloge. »To nam ni uspelo, saj nam je Italija takoj vsilila svoj način igre. Večino časa smo tako tekli za žogo, namesto da bi z njo igrali. Manjkal je predvsem pretok med obrambo in napadom, ki je zaradi tega prejel premalo žog. Srečanje smo izgubili na sredini igrišča, kjer so bili danes Italijani močnejši in so zato zasluženo zmagali,« je po srečanju ocenjeval selektor Kek, ki je v začetno postavo uvrstil igralce, ki so največji del odgovornosti nosili že v kvalifikacijah za SP leta 2010. Slovenci so sicer imeli dve ali tri odlične priložnosti, predvsem tista Ljubijankiča, takoj po vstopu v igro, je bila izjemna, a se je izkazal vratar Bufon. Na drugi strani je nekaj izjemnih obramb pokazal tudi naš vratar Samir Handanovič, ki je bil ob Andražu Kirmu naš najboljši posameznik. Po zadetku Thia-ga Motte (v Braziliji rojeni nogometaš je za Italijo zaigral šele drugič) v 73. minuti so Italijani s taktično izjemno igro kratkih podaj skoraj povsem onemogočili poskuse Slovencev, da bi prišli do izenačenja. Italijanski selektor je po srečanju med
Skupina C			
Petek, 25. marca: Slovenija - Ita-			
lija 0:1 (0:0), Srbija		- Severna Irska	
2.1 (0:1).			
1. ITALIJA 5	4	1 0	12:1 13
2. SLOVENIJA 5	2	1 2	7:4 7
3. SRBIJA 5	2	1 2	7:8 7
4. ESTONIJA 4	2	0 2	6:5 6
5. SEVERNA IRSKA 4	1	2 1	3:3 5
6. FERSKI OTOKI 5	0	1 4	3:16 1
Torek, 29. marca: Severna Irska -			
Slovenija, Estonija -		Srbija.	
drugim povedal: »Igrali smo zelo organizirano, predvsem na sredini igrišča smo imeli prevlado - prav to sem si želel pred tekmo. Zadovoljen sem s predstavo svojih nogometašev, lahko pa igramo še bolje.«
Že v torek čaka naše nogometaše nova težka preizkušnja, saj se bodo v Belfastu pomerili s Severno Irsko. Le-ta nas je v teh kvalifikacijah že premagala, v Mariboru je bilo 0:1. Ker je Boštjan Cesar v petek prejel parni rumeni karton in v Belfastu, nima pravice nastopa, bo moral Kek poiskati nove rešitve v obrambni vrsti, kakšno spremembo pa lahko pričakujemo tudi v zvezni ali (in) napadalni vrsti. Glede na treninge v Kidričevem, kjer so uigravali različne rešitve, bo v začetni postavi namesto Cesarja skoraj zagotovo začel Matej Mavrič Rožič.
Severni Irci so v petek v tekmi kvalifikacijske skupine C v Beogradu pred praznimi tribunami stadiona Marakana (zaradi povzročenih navijaških neredov Srbov v Italiji), izgubili proti Srbom, rezultat je bil 2:1 (0:1). S tem so se Srbi ponovno 'vrnili' v boj za 2. mesto (Italija ima pred tekmeci že 6 točk prednosti), za katerega se realno potegujejo kar štiri reprezentance: Slovenija, Srbija, Severna Irska in Estonija. Prav zaradi tega bo vsaka tekma do konca kvalifikacij (oktobra letos) izjemno pomembna, vsaka zmaga proti neposrednim konkurentom pa šteje 'dvojno' - koliko jih ti osvojiš, toliko jih tekmecu 'odvzameš'.
Jože Mohorič
Nogomet • Labod Drava
Je res potreben stečaj?
Nogometni klub Ptuj (to ime je v uporabi od leta 1999, ko je takratno vodstvo podalo predlog za izbris NK Drava, namesto njega pa je ustanovilo NK Ptuj) je ponovno v nezavidljivem položaju. Po lanskoletni prisilni poravnavi in izpadu v 2. SNL mu tokrat grozi stečaj. Pa je situacija dejansko nerešljiva?
Po končanih postopkih prisilne poravnave je lani marca (3. 3. 2010) sodišče izdalo sklep, s katerim je nesporno ugotovljeno, da je dejanski dolg NK Ptuj nekaj več kot 370 tisoč evrov, treba pa ga je poravnati v petih letih. S tem zneskom je bil takrat ptujski klub eden izmed najmanj zadolženih klubov 1. lige (samo
za primerjavo: pri NK Maribor so operirali s številko več kot 4 milijone evrov dolga), sledil pa je izpad v 2. ligo in odhod številnih igralcev, od katerih jih je večina odšla brez odškodnine, za Ogu Johna pa se odškodnina še pričakuje.
V 2. SNL je vse obveznosti do januarja redno poravnaval predsednik Franc Gajšek (skupaj približno 150 tisoč evrov), ki pa je pričakoval (in imel zato tudi ustna zagotovila), da bo del obveznosti prispevalo lokalno okolje - podjetja iz regije in lokalna oblast. Ker do dogovora na relaciji NK Ptuj - MO Ptuj kljub številnim poskusom ni prišlo, je Gajšek podal predlog za stečaj, čeprav klub npr. nima niti blokiranega računa
- v skladu s sklepom sodišča iz lanskega leta so poravnane tudi vse obveznosti do davčne uprave Republike Slovenije.
Prav zaradi tega in jasnih obljub, da bo predsednik Franc Gajšek ob vsaj minimalnem pozitivnem odzivu lokalnih oblastnikov še naprej vlagal v ptujski klub, bi bilo škoda klub z več kot 80-letno tradicijo potisniti na obrobje slovenskega nogometnega dogajanja, v 2. ligo MNZ Ptuj. Ljubitelji nogometa na tem področju so letos jasno pokazali, da si na Ptuju želijo ekipo, ki se bo borila vsaj za vrh 2. SNL, cilji pa morajo biti še višji - nastopati v 1. ligi! S stečajem bi bili ti cilji pospravljeni v predal za dolga leta ...
Jože Mohorič
Bojan Spehonja, trener Laboda Drave: Posledice morebitnega stečaja bi bile katastrofalne
Nogometaši Laboda Drave se v zadnjem času soočajo z novimi težavami. Stekel je namreč postopek za stečaj kluba, kar poleg vseh tegob (neredne plače, le štiri osvojene točke spomladi ...) slabo vpliva na samo vzdušje v klubu. Svoje mnenje o zadnjih dogodkih, povezanih s ptujskim nogometnim klubom, je podal tudi trener dravašev Bojan Špeho-nja: »Glede na situacijo v klub in okrog njega v zadnjem času se počutim odgovornega, da predstavim svoje videnje nastale situacije. Menim, da ima javnost pravico izvedeti resnico. V sredo je bil sprožen postopek za stečaj kluba in menim, da bi bila prava katastrofa, če bi dejansko prišlo do tega. Posledice
bi čutili vsi, tudi naša nogometna šola, ki sicer dela odlično, bi občutila posledice, in če kdo trdi nasprotno, je to sprenevedanje. Obstoj šole verjetno ni vprašljiv, vendar bi šola v primeru stečaja »delala« igralce za druge klube. Fantje bi namreč v tem primeru morali namesto v člansko vrsto iti igrat v 3. ali Štajersko ligo, ali pa bodo šli igrati drugam, v sosedske klube (Maribor, Celje, Aluminij), če bodo le dovolj perspektivni. Težak je prehod mladega fanta iz mladinske v člansko vrsto, to je pač proces, ki traja dve leti. Dejansko bi bila škoda, če bi se igralec moral kaliti v nižjih ligah, ker se lahko v tem primeru povsem izgubi.
Želim odgovoriti tudi nekaterim kritikom, da v zadnjem času uveljavljamo premalo domačih igralcev. To ne drži: v tem trenutku je v prvi ekipi pet domačih igralcev (Perger, Toplak, Gorinšek, Kurež in Čeh), poleg tega so tu še Krajnc, Vrečko, Zagoršek, Ra-kovec in Pečnik. Tudi očitek,
Foto: Črtomir Goznik
Jure Arsič in Bojan Spehonja sta zaskrbljena glede nadaljnje usode Laboda Drave, čeprav so rešitve še vedno možne.
da igralci, ki so lani bili tukaj, pa jih po mnenju nekaterih ni več, ne drži. Fekonja, Roškar in Matjašič so namreč poškodovani, njihove poškodbe pa so takšne, da zahtevajo daljšo rehabilitacijo. To je vsa resnica, še vedno so v klubu, toda pri tem imamo spet težave, saj nimamo zdravstvene službe, da bi lahko ti fantje hitreje okrevali.
Tudi situacija glede prve ekipe je alarmantna. Imamo ekipo za uvrstitev med najboljše, toda stanje v klubu in okrog njega je takšno, da igralci težko razmišljajo o nogometu. Plače zamujajo dva ali tri mesece, fante pa je povsem dotolklo, ko so izvedeli za stečajni postopek. Zelo težko treniramo, saj igralci z mislimi niso pri stvari in jih povsem razumem. Trenutno se ubadamo z vsem drugim, le z nogometom, s katerim bi se morali, ne. Fante občudujem in dogovorili smo se, da vztrajamo še kakšnih štirinajst dni, ker počasi prihaja tudi licenciranje in te stvari bi se nekako morale rešiti. Trener sem že dolga leta, toda toliko negativne energije okoli kluba, kot je je na Ptuju, še nisem občutil nikjer. Imam občutek, da so nekateri ljudje prav srečni, da je v klubu takšno stanje, kot je. Vse to seveda vpliva na delovanje vseh, ki še delamo v klubu. Drava ne more in ne sme biti sredstvo za uveljavljanje osebnih interesov. Časa ni veliko, toda če bi se ptujski klub najhujšemu izognil, če bi se klub uspel nekako sanirati, sem prepričan, da bi se lahko borili za vrh. Sedaj je bolj verjeten boj za obstanek, s katerim pa vseeno verjetno ne bo težav.«
tp
Rokomet • 1. A SRL (m) - Liga za obstanek, 2. krog:
Z zmago v Šmartnem korak višje na lestvici
Šmartno - Jeruzalem 31:35 (13:15)
JERUZALEM: Belec (5 obramb), G. Čudič (10 obramb), S. Žuran; Ši-šmanovlč 3, Korpar 3, Krabonja 1, Bogadi 7, Rad uj kovic, B. Čudič 4, Sok 4, Kljajic 6, Rajšp, R. Žuran 7, Ivanuša, Hebar. Trener: Aleš Filipčič SEDEMMETROVKE: Šmartno 2/2; Jeruzalem 2/1. IZKLJUČITVE: Šmartno 8; Jeruzalem 14 minut.
Jeruzalem je na gostovanju v
1. A SRL (m) LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 2. KROGA: Gorenje
-	Trimo Trebnje 34:28 (13:12), Maribor Branik - Cimos Koper 22:31 ( 10:15), Loka - Celje Pivovarna Laško 28:25 (13:12).
1.	GORENJE 24	2 2	0	2	44
2.	CIMOS KOPER 24	20	1	3	41
3.	CELJE PIVO. LAŠKO 24	16	0	8	32
4.	LOKA 24	13	4	7	30
5.	TRIMO TREBNJE 24	13	1	10	27
6.	MARIBOR BRANIK 24	11	4	9	26
LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 2. KROGA: Šmartno
-	Jeruzalem Ormož 31:35 (13:15), Slovenj Gradec - Krka 23:22 (12:9). Ribnica Riko hiše - Slovan 35:27 (17:13).
1.	RIBNICA RIKO HIŠE 24 11 1 12 23
2.	JERUZALEM ORMOŽ24 10 0 14 20
3.	KRKA	24 8 3 13 19
4.	SLOVAN	24 5 1 18 11
5.	SLOVENJ GRADEC 24 4 0 20 8
6.	ŠMARTNO 24 3 1 20 7
Foto: Črtomir Goznik
David Bogadi (Jeruzalem Ormož) je na gostovanju v Smartnem dosegel 7 zadetkov.
Šmartnem lažje od pričakovanega prispel do 10. prvenstvene zmage, saj so gostitelji v nevarnih vodah glede obstanka v ligi in so nujno potrebovali točke. Ob tem se spomnimo, da so Šmarčani presenetili Ormoža-ne z zmago 30:29 v 19. krogu rednega dela prvenstva. Gostitelji, ki so že v 3. minuti ostali brez poškodovanega Aleša Šmejca (prvi mož Šmartnega), so na tekmi povedli le enkrat, 1:0. Po dobri igri celotne ekipe
in obrambah Gregorja Čudiča so Ormožani v 12. minuti že povedli s +5, 8:3. Borbeni gostitelji so do odmora - po nekaj napakah Ormožanov in zapravljeni sedemmetrovki - znižali zaostanek na dve točki, 15:13.
Po delnem izidu 5:2 so se ro-kometaši Šmartnega v 42. minuti približali le na gol zaostanka, 23:22, nato pa je ponovno začel mleti ormoški stroj, ki je po seriji 5:0 v 48. minuti ušel na prednost 6 zadetkov, 28:22.
Rokomet • 2. SRL - končnica (m)
Gorisnica ni izkoristila se enega »darila« Drave
Moškanjci Gorišni-ca - Cerklje 27:28 (13:15)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Bra-tuša, Petek 6 (2), Zorli 2, Bedrač, Leskovšek 1, Valenko, Arnuš 1, Balas 6, Lozinšek 5, Planinc 1, Cvetko, Lukaček 1, Prejac, Firbas 1m Dimec 3 (1). Trener: Sebastijan Oblak
CERKLJE: Miščevič, Zlatnar, Čim-žar, Kavaš 3, Likozar 1, Korošec Ga-lamič 5, Verk, Arh 1, Setnikar 7 (1), Mušič 6 (4), Slak 3, Kerbar 1, Matičič
1.	Trener: Jure Zaplotnik. SEDEMMETROVKE: Moškanjci-
Gorišnica 3 (5), Cerklje 5 (7); IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišnica 8, Cerklje 10 minut
Po drugem zaporednem porazu na domačem parketu so Gorišničani ostali praktično brez možnosti za morebitno osvojitev tretjega mesta. Domače rokometaše so tokrat ugnali neposredni konkurenti za vrh, igralci Cerkelj. Omenjena poraza sta bila minimalna, vendar je to kaj slaba uteha.
2.	SRL - od 1. do 8. mesta
REZULTATI 5. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Cerklje 27:28, Radovljica - Drava Ptuj 29:32, Mitol Sežana - Dol TKI Hrastnik 23:30, Dobova -Črnomelj 33:26.
1.	DOL TKI HRASTNIK 5 4 1 0 18
2.	DOBOVA	5 3 1 1 16
3.	CERKLJE	5 3 0 2 14
4.	RADOVLJICA 5 2 1 2 13
5.	MOŠKANJCI-GOR. 5 3 0 3 10
6.	MITOL SEŽANA 5 113 9
7.	ČRNOMELJ 5 10 4 4
8.	DRAVA PTUJ 5 2 0 3 4
Uvodni del petkovega srečanja je pripadel domačim, ki so v 17. minuti povedli 8:4. Gostje so bili vztrajni v lovljenju prednosti in so nekaj minut kasneje rezultat izenačili, nato pa povedli 10:13. Do tega preobrata je privedlo preveč tehničnih napak v domači vrsti, tudi gostje so izboljšali igro v obrambi.
V nadaljevanju srečanja sta bili obe ekipi dolgo časa rezul-tatsko izenačeni. Domačini so v preveliki vnemi po uspehu naredili kakšno napako preveč. Do odločitve je prišlo v 54. minuti, ko so gostje z delnim izidom 0:3 ponovno pobegnili na varnejšo prednost. Takoj se je pričelo lovljenje domačinov, ki pa ni bilo uspešno. Domači so se res približali na samo zadetek zaostanka, a je bilo za popoln preobrat prepozno.
Danilo Klajnšek
Radovljica - Drava Ptuj 29:32 (15:16)
RK DRAVA PTUJ: Koštomaj, Ferk, Janžekovič 5, Toš 3, Verdenik, Bračič 6, Bezjak 6, Požar 1, Fridrih 6, Sabo, Pukšič 5, Šamperl, Dogša, Bedrač, Benčič. Trener: Ladislav Sabo
Rokometaši Drave so v 5. krogu končnice za prvaka v 2. ligi gostovali pri ekipi Radovljice in jo nekoliko presenetljivo, a povsem zasluženo premagali. Z Gorenjci so se Ptujčani že merili, na Ptuju so slavili rumeni, tokrat pa so jim modri vrnili za poraz in spet premešali karte v boju za prvaka. Sam
začetek srečanja sicer ni nakazoval gostujočega slavja, saj so domači v 12. minuti povedli s 7:3, kar je bila tudi najvišja prednost Gorenjcev na tekmi. Toda Ptujčani se niso vdali in so se kmalu uspešno podali v lov za zmanjšanje razlike. V sami končnici so zagospodarili na parketu ter na odmor odšli s prednostjo zadetka (15:16).
Tudi prvi del drugega polčasa je minil v dokaj izenačeni igri. Ptujčani so glede na pretekle (neuspešne) tekme nekoliko spremenili igro v obrambi, ki je bila v nedeljo povsem na nivoju. Čeprav je ekipa povprečno zelo mlada, je kljub temu tokrat odigrala zelo odgovorno, zrelo in predvsem strpno v fazi napada. To je domačinom začelo povzročati preglavice, prepričani v svojo zmago so pričeli hiteti, kar pa je bila voda na ptujski mlin. Svoj dan sta pri rokome-taših Drave imela tudi oba vratarja, ki sta v obup spravljala igralce Radovljice, ki kar niso mogli verjeti, da so se znašli v takšnih težavah. V sami končnici so Gorenjci poskusili tudi s »presingom«, toda tudi to jim ni pomagalo, da bi spreobrnili potek srečanja.
Končni izid srečanja, 29:32, je bila obenem tudi najvišja prednost za rokometaše Drave na srečanju. Naslednjo tekmo v končnici bodo dravaši odigrali v soboto, ko se bodo na Ptuju pomerili z ekipo Sežane.
tp
Gostitelji so v zaključku poizkušali tudi s tesnim pokrivanjem Bojana Čudiča ter Roka Žurana, vendar so bili tokrat Ormožani za razred boljši tekmec in so brez večjih težav zadržali svojo prednost. To je bila tretja zaporedna zmaga Ormožanov, sledita dve domači tekmi, proti Ribnici (2. april) in Krki (16. april). Cilj v Ligi za obstanek ostaja končno 7. mesto v državi.
UK
Odbojka • 3. DOL - končnica
Ptujcanke brez možnosti v Mariboru
Nova KBM Branik 2 - ŽOK AC Prstec Ptuj 3:0 (25:14, 25:23, 25:6)
ŽOK AC Prstec Ptuj: Vidovič, Krajnc, Intihar, Vindiš, Kramberger, Breznik, Kosi, Leskovar, Andjelkovič, Islamovič, Kokol, Mahorič, trenerka: Jasna Zajšek
Vodilna ekipa končnice 3. lige, Nova KBM Branik 2, je spravila na kolena tudi ptujske igralke. Med slednje se je vrnila prva podajalka Nuša Andjelkovič, ki je zamenjala Saško Zupanič, tokrat pa v Mariboru ni nastopila najbolj izkušena odbojkarica Marjana Horvat. Po hudem porazu v prejšnjem krogu doma proti Braslovčam, ki je ŽOK AC Pr-stec oddaljil od napredovanja v 2. ligo, so Ptujčanke na težkem gostovanju pokazale premalo ter so zasluženo izgubile. V uvodu v srečanje so delovale kar malce prestrašeno, kar so Mariborčanke znale izkoristiti. Ponovno je bil odločilni faktor slab sprejem. Niz se je končal 25:14, gostje pa so dobile le deset direktnih, izigranih točk. Veliko bolj odločno so odigrale v drugem delu, v katerem so precej dvignile nivo svoje igre, kar je bila v glavnem posledica
3. DOL (ž) - za 1. mesto
REZULTATI 5. KROGA: Nova KBM
Branik II. - AC Prstec Ptuj 3:0, Dravograd - Braslovče 0:3.
1.	NOVA KBM BRANIK II.	5	4	1	16
2.	BRASLOVČE	5	4	1	14
3.	AC PRSTEC PTUJ	5	2	3	6
4.	DRAVOGRAD	5	0	5	0
boljšega sprejema in posledično lažjega razigravanja Andjel-kovičeve v napadu. Ekipi sta se v drugem nizu izmenjevali v vodstvu Nova KBM Branik je v sredini tega niza ušla za tri točke, Ptujčanke pa so izenačile na 23:23. Domačinke so bile v končnici dovolj zbrane in so z dvema akcijama zaključile ta niz. Tretji niz je bil zgolj formalnost, saj so domačinke hitro povedle 10:0. Od šestih osvojenih točk Ptujčank so tri dobile z napakami domačink, le tri pa so si priigrale same.
Ženski Odbojkarski klub AC Prstec Ptuj bo tekmovalno sezono 2010/2011 zaključil v soboto, ko se bodo ob 17.30 v športni dvorani Gimnazije Ptuj pomerile z Dravogradom. Gre za zadnjeuvrščeno ekipo končnice 3. lige, tako da lahko na tej tekmi pričakujemo ob koncu sezone zmago ptujske ekipe.
David Breznik
Rokomet • 1. B SRL (m)
UspeSen debi Bojana Munde
Velika Nedelja Carrera Opyl - Ajdovščina 26:22 (12:11)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Kovačec, Kvar 1, Majcen 1, Kaučič, Hanželič 5, Veselko 7, Kne-ževič, Škripec 4, Preac, Ivančič 6, Ko-vačič, Tušak, Kumer, Zemljič, Špin-dler 2, Zorec. Trener: Bojan Munda.
Rokometaši iz Velike Nedelje so že v petek izvedeli, da je njihov konkurent v borbi za obstanek, Alples Železniki, slavil proti Grči iz Kočevja, zato je bila želja po uspehu še toliko večja. Spoznali so, da do obstanka vodijo le zmage in srečanje proti Ajdovščini je bila samo ena izmed stopničk na njihovi poti želja. Številni ljubitelji rokometa so želeli videti, kako bo delovala ekipa pod taktirko Bojana Munda in njegove podaljšane roke na
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Velike Nedelje Carrera Optyla (na fotografiji Uroš Škripec) so si z zmago proti Ajdovcem izboljšali možnosti za obstanek.
1. B SRL			
REZULTATI 18.	KROGA		Velika
Nedelja Carrera Optyl -		Ajdovščina	
26:22, Alples Železniki		- Grosuplje	
32:30, Krško - Škofljica 35:24, Grča			
Kočevje - Istrabenz plini Izola 24:29,			
Mokerc Ig - Sevnica 24:28, Celje Pi-			
vovarna Laško B - Sviš Pekarna Gro-			
suplje 26:28.			
1. KRŠKO 18	16	1	1 33
2. ISTRABENZ P. IZOLA18	14	2	2 30
3. SVIŠ GROSUPLJE 18	12	3	3 27
4. SEVNICA 18	12	1	5 25
5. ŠKOFLJICA 18	8	1	9 17
6. AJDOVŠČINA 18	7	2	9 16
7. CELJE PIVO. LAŠKO 18	7	0	11 14
8. GROSUPLJE 18	6	2	10 14
9. GRČA KOČEVJE 18	6	1	11 13
10. V. NEDELJA C. O. 18	4	2	12 10
11. ALPLES ŽELEZNIKI18	5	0	13 10
12. MOKERC IG 18	3	1	14 7
igrišču, Dejana Ivančiča. Že takoj na začetku tekme se je pokazalo, da bi se želja lahko uresničila, saj so domačini takoj vzeli vajeti v svoje roke in v 10. minuti povedli 3:0. Večji del polčasa so rokometaši Velike Nedelje nadzorovali rezultat, vendar so proti koncu prvega dela tudi gostje pokazali, zakaj so trenutno šestouvr-ščena ekipa. Njihova največja vrlina je vsekakor vztrajnost, saj v nobenem trenutku niso popuščali in to jim je tudi pomagalo, da so v zadnjih trenutkih polčasa uspeli izenačiti na 11:11. Domačini so z golom v zadnji minuti uspeli zadeti za minimalno vodstvo, ki pa bi lahko bilo večje, če bi strelci domačih zadeli čiste strele iz protinapadov.
Tudi drugi polčas so domačini pričeli s serijo 3:0, po kateri je bil rezultat 15:11. Gostje se po že znanem scenariju in delnem izidu 1:4 uspeli rezultat znižati na minimalnih
16:15. To pa je bilo tudi vse, kar so jim domačini dovolili, saj so po štirih zaporednih golih rezultat ponovno obrnili v svojo korist na 20:15. Razlika štirih do šestih golov v prid domačim je bila tudi stalnica do konca tekme. Kljub dejstvu, da je rokomet kolektiven šport in zmage lahko dosega samo homogena ekipa, tokrat moramo posebej pohvaliti vratarja Tadeja Preaca. »Tado« je s svojimi obrambami iz čistih priložnosti skozi celo tekmo spravljal v obup gostujoče strelce, za nameček pa je obranil še dve sedemmetrovki. Veselje pri Veliki Nedelji po koncu tekme je bilo nepopisno, saj je zmaga proti Ajdovščini varovance trenerskega dvojca Munda - Ivančič ponovno vrnila v realno borbo za obstanek v 1. b SRL. V soboto bodo rokometaši iz Velike Nedelje gostovali v Sevnici.
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Matej Marin zmagal v Avstriji
■ ■ ■
Foto: Marjan Kelenr
Matej Marin (KK Perutnina Ptuj) je skozi cilj dirke v Avstriji zapeljal z visoko dvignjenimi rokami.
Kolesarji KK Perutnina Ptuj so v nedeljo nastopali na enodnevni dirki v sosednji Avstriji. Šlo je za VN Leondinga, sama dirka pa je štela tudi za avstrijski »Tchibo cup«.
151,2 km dolga, razgibana dirka, na startu katere je bilo preko 150 kolesarjev - še posebej močno so bili zastopani domači klubi - je bila sprva precej »dolgočasna«. Ptujčani so že v uvodu dali vedeti, da jih zanimajo le mesta na vrhu. Sama dirka se je nato pričela »odvijati« v tretjem od sedmih krogov, ko je v ospredju ostalo okrog 40 kolesarjev. Nato so si sledile različne kombinacije pobegov, ki so bili vse do pete-
ga kroga neuspešni. Tik pred vzponom v petem krogu pa se je od glavnine odlepila četverica kolesarjev, med katerimi je bil tudi Matej Marin iz ptujskega kluba. V zadnjem krogu so imeli minuto in dvajset sekund prednosti pred glavnino. 200 m do gorskega cilja, ki je bil šti-
Matej Marin, Perutnina Ptuj: »Z ekipo smo imeli danes prav vse pokrito že od starta, zato sem vedel, da lahko v samem finalu opravim z ostalimi ubežniki. 200 m do vrha sem napadel in sledili so še samo štirje hitri kilometri, v katerih sem uspel ohraniti prednost.«
Tenis • 1. zimska liga: Prvak je ekipa Trgovine Jager
REZULTATI 10. KROGA: TK Gorišnica - TK Šumari 1:2 (Žnidarič
-	Sternad 5:9, Očko - Horvat 9:8, Žnidarič/Očko - Sternad/Horvat 6:9), Trgovine Jager - Hortikultura 2:1 (Jagarinec - Bezjak 4:9, Pisar - Brlek 9:1, Jagarinec/Pisar - Brlek/Bezjak 9:3), TC Goja - Hiša Kager 0:3 (Glodež - Šabeder 3:9, Gojčič - Urbič 7:9, Gregorec/Gojčič
-	Škrinjar/Šabeder 0:9).
Odločitev o letošnjem zmagovalcu je padla šele v zadnjem krogu: ta naziv je v napeti končnici osvojila ekipa Trgovine Jager. Le-ta je sicer osvojila enako število točk kot drugouvrščena ekipa Hiša Kager, vendar je bila boljša v medsebojnih srečanjih. Tretje mesto je pripadlo ekipi TC Goja.
V zadnjem krogu je vodilna ekipa Trgovine Jager osvojila potrebni 2 točki, saj je na drugi strani pretila ekipa Hiša Kager, ki je v derbiju kroga z najvišjim izidom ugnala TC Goja. Razburljivo je bilo tudi v boju za obstanek, kjer pa so več zbranosti pokazali igralci TK Šumari, ki so v tesnem obračunu premagali TK Gorišnica.
	igre	gemi
1. TRGOVINE JAGER	23	232
2. HIŠA KAGER	23	242
3. TC GOJA	19	218
4. HORTIKULTURA	11	148
5. TK ŠUMARI	8	161
6. TK GORIŠNICA	6	127
2. liga
Pari 10. kroga: 2. 4., ob 8.30: Civis Ptuj - TK Skorba Gad, TK Skor-ba - TK Štraf; ob 11.45: PSS Ptuj - Veterani.
JM
Zmagovalna ekipa letošnje zimske lige.
ri kilometre pred ciljem, je napadel Marin, tekmeca, ki sta še bila ob njem, nista mogla slediti silovitemu tempu 30-letnika, v zadnjih štirih kilometrih solo vožnje pa mu je uspelo obdržati dobrih deset sekund prednosti pred ostalimi tekmovalci. Nov čudovit dan za ptujske kolesarje sta dopolnila še Gregor Gazvoda in Dejan Bajt; prvi je bil 6., drugi pa 7.
tp
VN Leondinga, rezultati:
1. Matej Marin
6.	Gregor Gazvoda
7.	Dejan Bajt, vsi Perutnina Ptuj
Kegljanje • 2. SKL (ž), 3. SKL (m)
Slavje ptujskih kegljacic
3. SKL - vzhod (m)
V soboto popoldne je bilo na kegljišču v Deta Centru veselo. Pred kegljavkami Drave je bilo še zadnje dejanje v letošnji sezoni, ko so gostile drugo ekipo iz Šoštanja. Po pričakovanjih so slavile visoko zmago in slavje ob osvojitvi prvega mesta ter uvrstitvi v 1. B slovensko ligo se je lahko pričelo. To je največji klubski uspeh ptujskega kegljanja. Dekleta so vztrajala in na koncu uspela v svoji nameri in uresničila želje in cilje, ki so si jih zastavila, zato jim gredo vse čestitke. Ptujčanke so imele na koncu 4 točke prednosti pred tekmicami.
Moški del ekipe je gostil Radensko in minimalno izgubil, za pičli kegelj. Škoda, da prvenstva niso zaključili z zmago, ki bo jim na koncu prinesla visoko četrto mesto.
Prvenstvo je torej končano, v ptujskem klubu pa so z doseženim lahko zelo zadovoljni. Sledi obdobje t. i. »mrtve sezone«, kjer pa bo
potrebno pripraviti vse potrebno za naslednjo sezono.
2. SKL - vzhod (ž)
REZULTATI 18. KROGA: Drava Deta Center - Šoštanj II. 7:1, Nafta -Litija 3:5, Gašper Korotan - Lanteks III. 3:5, Rudar - Komcel 7:1.
1. DRAVA DETA CEN.	16	13	0	3	26
2. RUDAR	16	11	0	5	22
3. LANTEKS III. (-2)	16	10	2	4	20
4. LITIJA	16	9	1	6	19
5. CERŠAK	16	9	0	7	18
6. GAŠPER KOROTAN	16	8	0	8	16
7. NAFTA	16	6	1	9	13
8. KOMCEL	16	3	2	11	8
9. ŠOŠTANJ II.	16	0	0	16	0
DRAVA DETA CENTAR - ŠOŠTANJ II. 7:1 (3016 - 2726)
DRAVA DETA CENTER: Krušič 499, Fridl 510, Plajnšek 512, Kolar 495, Kramberger 503, Bombek 497.
REZULTATI 18. KROGA: Drava Deta Center - Radenska II. 3:5, Prepolje - Lokomotiva 6:2, Nafta -Piramida 6:2, Gašper Korotan - Rile servis 2:6, Žalec Petrol - Litija 6:2
1.	LITIJA	18	11	16	23
2.	NAFTA	18	10	2	6	22
3.	PREPOLJE	18	10	1	7	21
4.	GAŠPER KOROTAN	18	10	0	8	20
5.	ŽALEC PETROL	18	9	1	8	19
6.	RADENSKA II.	18	9	1	8	19
7.	DRAVA DETA CEN.	18	9	0	9	18
8.	RILE SERVIS	18	7	0	11	14
9.	LOKOMOTIVA	18	6	0	12	12
10.	PIRAMIDA 18 5 2 11 12 DRAVA DETA CENTER - RADENSKA 3:5 ( 3110 - 3111)
DRAVA DETA CENTER: Arnuš 536, Čuš 497, Podgoršek 527, Pre-mzl 526, Kozoderc - Žnidarič 518, Sušanj 506	DK
Foto: Črtomir Goznik
Ženska ekipa KK Drava Deta Center je osvojila 1. mesti v 2. SKL - vzhod.
Boks • 1. slovenska liga, 6. krog
Ptujcani tretjič zapored državni prvaki
Boksarska zveza Slovenije je pred tremi leti očitno storila pravo potezo, ko se je na predlog klubov odločila ustanoviti ligaški sistem tekmovanja. Tega so skozi tekmovanja nadgrajevali, tako da so letos med seboj boksali v glavnem enakovredni boksarji. Poglavje zase je bil skozi vseh šest krogov tekmovanja Boks klub Ring iz Ptuja, ki je skoraj v vsakem krogu vključil kakšnega novinca. Ptujčani so tako že tretjič zapored osvojili naslov ekipnega državnega prvaka.
Svojo prevlado so potrdili tudi v zadnjem krogu, ki ga je gostil Boks klub Koper, saj so dosegli štiri zmage in poraz.
Rezultati 6. kroga:
-	Renato Babič (BK Ring Ptuj) -Primož Kunej (BK Slovenska Bistrica) 0:2
-	Blaž Škrjanec (BK Ring Ptuj) -Denis Zver (ŠD Golden Gloves) 2:0
-	Uroš Šegula (BK Ring Ptuj) - Klemen Žukčič (BK Koper) 2:0
-	Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) -Uroš Juvančič (ŠD Litija) 2:0
-	Marko Makovec (BK Ring Ptuj)
-	Peter Centrih (BK Cinkarna Celje) 2:0
-	Damir Lenart (BK Legionar Ptuj)
-	Theo Karas (BK Ljutomer) 2:0 Skupna lestvica lige:
1.	BK Ring Ptuj	76 točk
2.	BK Slovenska Bistrica	36 točk
3.	ŽBK Maribor	32 točk
Člani BK Ring iz Ptuja so pod vodstvom trenerja Ivana Pučka znova postali državni prvaki.
16. BK Legionär
6 točk
Šele 15-letni kadet Renato Babič je vpisal šele drugi nastop, vendar je v izenačenem dvoboju izgubil z Bistričanom Primožem Kunejem. Drugič je bil v ringu še en mlad tekmovalec, Uroš Šegula, ki je pokazal velik talent in je bil v borbi, polni tempa, veliko boljši od domačina Klemna Žukčiča. Rutinirano sta prišla do zmag še dva vedno boljša ptujska boksarja, Nejc Nedeljko in Marko Makovec. Zanimiv je podatek, da je bil član BK Ring Blaž Škrjanec celo najboljši boksar ligaškega dela, saj je zbral največ zmag. Tudi tokrat je boksal z bolj ali manj standardnim
tekmecem, Denisom Zverom, in ponovno pokazal prevlado in predvsem velik boksarski napredek. Ob uspehih članov BK Ring je njihov trener Ivan Pučko povedal: »Imamo zelo mlado ekipo, saj je večina boksarjev mlajših od 20 let, tako da jih čaka še lepa kariera. V ligi smo ponovno pokazali največjo konstantnost, najbolj pa me veseli, da sem v vsakem krogu vključil kakšnega novinca, ki se je izkazal.«
BK Ring je osvojil tretji naslov državnih ligaških prvakov, potem ko so skupno zbrali kar 76 točk (30 zmag - 60 točk, 16 porazov - 16 točk). Drugouvr-
ščena ekipa BK Slovenska Bistrica je zbrala 36 točk, tretja ekipa Železničarskega boksarskega kluba Maribor pa 32 točk. Na lestvici najdemo skupno 17 klubov, med njimi je še en ptujski klub Legionar, za katerega je dosegel dve ligaški zmagi Da-mir Lenart. Vsi najboljši slovenski boksarji po ligaškem delu ne bodo počivali, saj se bodo v naslednjem mesecu pripravljali za nastop na državnem prvenstvu, ki bo od 28. aprila do 1. maja potekalo v Mariboru. V BK Ring iz Ptuja bodo trdo trenirali, njihov cilj pa sta dva naslova državnega prvaka.
David Breznik
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, 1. SŽNL
Stojnčani in Podvinčani z odliko
Nogometaši Podvincev Betonarne Kuhar (Robert Petrovič, oranžni dres) so na domačem igrišču z visoko razliko ugnali ekipo Boča (fotografija je s tekme Zavrč - Podvinci).
3. SNL - vzhod
Drugi krog spomladanskega dela v 3. SNL - vzhod ni prinesel nič novega, kar se tiče vodečega dvojca. V pomursko-prekmurskem derbiju so Odranci brez težav premagali domači Tehnostroj ter samo potrdili dobro formo in vodeči položaj. Tudi njihov prvi zasledovalec, Simer šampion, ni imel težav glede zmage, saj Paloma v tem trenutku ni ekipa, ki bi lahko ogrozila Celjane. Na tretjem mestu je Kovinar iz Štor, ki je tokrat minimalno slavil v Slovenski Bistrici. Po uspehu v prvem krogu na gostovanju proti Malečniku so tokrat v taboru MU Šentjur upali na še en uspešen tekmovalni dan, in sicer na zmago proti Čardi. Želje domačih so bile eno, realnost pa nekaj povsem drugega: če dobiš na svojem igrišču »petardo«, potem so besede odveč.
Po slabši igri proti Simer šampio-nu ljubitelji nogometa v Stojncih niso bili najbolj optimistični pred gostovanjem v Dravogradu. Zgodilo pa se je nekaj povsem drugega: Stojnčani so zaigrali dobro in borbeno in domov v Stojnce odnesli pomembne tri točke v borbi za obstanek. Zmaga je predvsem pomembna za dvig samozavesti pred nadaljevanjem prvenstva. »Zadovoljen sem s pristopom, prikazano igro in seveda zmago. To srečanje je bilo pravo nasprotje prejšnjega kroga, ko praktično nismo udarili proti nasprotnikovim vratom,« je po tekmi v Dravogradu dejal trener Stojncev Boris Klinger.
REZULTATI 15. KROGA: Koroška Dravograd - Stojnci 0:1 (0:1), AHA EMMI Bistrica - Kovinar Štore 1:2 (1:1), MU Šentjur - Čarda 0:5 (0:2), Tehnostroj Veržej - Odranci 0:3 (0:1), Zreče - Tromejnik G Kalamar 0:0, Grad - Malečnik 0:1 (0:0), Si-mer šampion - Paloma 3:0 (1:0).
1.	ODRANCI 15	12	2 1	39:15	38
2.	SIMER ŠAMP. 15	9	4 2	38:13	31
3.	KOVINAR ŠTORE 15	8 3 4	25:22	27
4.	TROMEJNIK 15	7	3 5	25:20	24
5. ČARDA	15	6	5	4	22:17	23
6. DRAVOGRAD	15	6	4	5	26:29	22
7. ZREČE	15	5	5	5	15:16	20
8. GRAD	15	5	5	5	23:25	20
9. MALEČNIK	15	6	2	7	22:24	20
10. TEH. VERŽEJ	15	6	1	8	26:34	19
11. PALOMA	15	4	3	8	15:26	15
12. A. E. BISTRICA 15		3	3	9	26:29	12
13. STOJNCI	15	3	3	9	18:31	12
14. MU ŠENTJUR	15	2	3	10	16:35	9
KOROŠKA DRAVOGRAD -STOJNCI 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Janžekovič (18. z 11 m)
STOJNCI: Simonič, Fridauer, Golob, Janžekovič, Milošič (od 82. Gaj-šek), Ratek, Topolovec, Kokot, Miku-lec (od 89. P. Meznarič), S. Meznarič (od 88. Horvat), Nežmah. Trener: Boris Klinger.
AHA EMMI BISTRICA - KOVINAR ŠTORE 1:2 (1:1)
STRELCA: 0:1 Perpar (6), 1:1 Hru-šman (11), 1:2 Perpar (68)
AHA EMMI BISTRICA: J. Stegne, Novak (od 76. Modrič), Hrušman (od 83. Lukič), Jelenko (od 74. Mlinar), Danilovič, Korošec, Razboršek, Le-vart, Ramot, A. Stegne, Iršič. Trener: Mladen Dabanovič.
Štajerska liga
Vodeči Zavrč je na gostovanju v Rogaški Slatini vpisal novo zmago, in sicer že štirinajsto v tem prvenstvu. Gostom je bilo potrebnih za vknjiženje treh točk deset minut igre v drugem polčasu, ko so med 55. in 65. minuto dosegli dva zadetka. Šoštanj, ki še edini drži korak z
vodečim moštvom, je gostil Ormoža-ne, ki so bili enakovredni tekmec le v prvem polčasu. Po dolgem času so svoje pristaše razveselili nogometaši iz Podvincev, ki so svojim tekmecem podarili »petardo«. Tekmo so poleg zadetkov v zaključku zaznamovale izključitve; pri domačinih je bil izključen Juršek (84. minuta), pri gostih pa Vehovar (80) in Korošec (86). »Prišli smo do prve domače zmage v tem delu prvenstva, ki je seveda pomembna. Sicer pa smo igrali zelo dobro ter učinkovito, za kar bi pohvalil vse svoje nogometaše,« je dejal trener Podvincev Betonarne Kuhar Miran Ljubec. Še drugič to pomlad so bili poraženi nogometaši iz Gerečje vasi. Tokrat so jih na njihovem igrišči ugnali nogometaši iz Pesnice, ki držijo visoko 3. mesto na lestvici.
REZULTATI 15. KROGA: Podvinci Betonarna Kuhar - Boč Poljčane 5:0 (2:0), GIC Gradnje Rogaška - Zavrč 0:2 (0:0), ZAVA Gerečja vas - Tehno-tim Pesnica 0:1 (0:0), Šoštanj - Carrera Optyl Ormož 4:1 (1:1), Koroške Gradnje - Marles hiše 0:1 (0:1), Pohorje - Peca 0:4 (0:1), Mons Claudius - Šmarje pri Jelšah 0:6 (0:3).
1. ZAVRČ 15 14		1	0	60:9	43
2. ŠOŠTANJ 15 12		1	2	52:15	37
3. TEH. PESNICA 15	9	2	4	31:18	29
4. POHORJE 15	8	2	5	36:28	26
5. Šmarje pri j. 15	7	4	4	39:23	25
6. MARLES HIŠE 15	8	0	7	25:33	24
7. BOČ POLJČANE 15	5	4	6	25:30	19
8. PECA 15	5	4	6	19:25	19
9. GIC ROGAŠKA 15	6	1	8	23:33	19
10. PODVINCI (-1) 15	4	3	8	27:33	14
11. C. O. ORMOŽ 15	3	5	7	18:32	14
12. KOROŠKE GR 15	3	3	9	19:34	12
13. MONS CLAUD. 15	2	2	11	12:48	8
14. ZAVA GER. VAS 15	1	4	10	15:40	7
PODVINCI BETONARNA KUHAR - BOČ POLJČANE 5:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 R. Petrovič (22), 2:0 Hauptman (44), 3:0 R. Petrovič (51), 4:0 D. Petrovič (87. z 11 m), 5:0 Po-žegar (90)
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Vesenjak, Šebela (od 70. K. Bru-men), D. Brumen, Lah, Novak (od 60. Benko), D. Petrovič, R. Petrovič (od 84. Kokot), Toplak, Juršek, Haupt-man (od 78. Požegar), Bratec (od 53. Mulej). Trener: Miran Ljubec.
GIC GRADNJE ROGAŠKA -ZAVRČ 0:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 Murko (55), 0:2 Čeh (65)
ZAVRČ: Sagadin, Marinič, Lenart, Murko (od 88. Vinkovič), Rumež, Ku-serbanj, Darmopil (od 79. Antolič), Čeh, Šnajder, Fridl, Murat. Trener: Milan Emeršič.
ZAVA GEREČJA VAS - TEH-NOTIM PESNICA 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Vajs (53) ZAVA GEREČJA VAS: Zupanič, Miha Lešnik (od 46. Vrabl), Horvat, Kaisesberger (od 75. Šmigoc), Dra-škovič, Miha Lešnik, Šešo, Hertiš,
Gerečnik, Veber, Kokot. Trener: Ivan Ornik.
ŠOŠTANJ - CARRERA OPTYL ORMOŽ 4:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Spasojevič (29), 1:1 Zadravec (37), 2:1 Umihanič (46. iz 11-m), 3:1 Vajzovič (73), 4:1 Umiha-nič (84)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Šnajder, Jurčec, Štiberc, Zorman (od 76. Zidarič), Piberčnik (od 72. Strmšek), Panič, Kolarič, Fijavž (od 85. Krajnc), Druzovič, Zadravec, Novak. Trener: Aleš Jurčec
1. SŽNL
Nogometašice Dornave so v 12. krogu 1. lige gostovale v Novem mestu pri večkratnih državnih prvakinjah, ekipi Krke. Gostje so se dobro upirale favoriziranim domačinkam, predvsem v prvem polčasu, ko so prejele le dva zadetka. Domačinke so jih v nadaljevanju dosegle še štiri in prišle do pričakovane zmage. V drugih srečanjih ni bilo presenečenj: v derbiju je Jevnica odpravila svoje tekmice iz Slovenj Gradca, Velenj-čanke pa Mariborčanke ter se tako prebile na drugo mesto prvenstvene razpredelnice.
REZULTATI 12. KROGA: Krka - Dornava 6:0 (2:0), Jevnica - HV TOUR Slovenj Gradec 1:0 (0:0), Rudar Škale - Maribor 4:0 (2:0), Vele-sovo Kamen Jerič - Pomurje Beltinci 1:11 (0:6).
1.	KRKA 12 11 1 0 62:3 34
2.	RUDAR ŠKALE 12 7 3 2 40:12 24
3.	JEVNICA 12 7 2 3 36:20 23
4.	SLOV. GRADEC 12 7 0 5 35:17 21
5.	POMURJE - B. 12 6 2 4 49:25 20
6.	MARIBOR 12 3 1 8 20:32 10
7.	VELESOVO 12 1 1 10 9:81 4
8.	DORNAVA 12 0 2 10 9:70 2
KRKA - DORNAVA 6:0
(2:0)
DORNAVA: Laura Maksimovič, Patricija Golob, Maja Skaza, Mateja Arnuš, Martina Potrč, Daša Veličkov-ič, Katja Nežmah, Nina Podhostnik, Jana Mohorko, Nuša Ploj, Gabrijela Milec. Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
Judo • 24. mednarodni pokal Ptuja
Drava vseekipno druga
V organizaciji Judo kluba Drava Ptuj se je končalo letošnje mednarodno tekmovanje v judu za Pokal Ptuja. Na dvodnevnem tekmovanju so največ točk priborili judoisti Bežigrada, domača Drava je bila druga. Tekmovanje, ki šteje za slovenski pokal je v soboto odprl predsednik organizacijskega odbora Pokala Ptuja prof. Vlado Čuš.
Na blazine je v dveh dneh stopilo 392 tekmovalcev in tekmovalk šestih držav (večina iz Slovenije), ki so prikazali kakovostne dvoboje tako v konkurenci mlajših kot starejših judoistov in judoistk. V starostni kategoriji kadetov in kadetinj (U17), so se slovenski tekmovalci in tekmovalke borili za pomembne točke za osvojitev norme za evropsko in svetovno prvenstvo.
Judo klub Drava je vseekipno osvojil 2. mesto (ekipno 1. mesto pri cicibanih in cibankah ter pri mlajših dečkih in deklicah, kadeti in mladinci so osvojili 3. mesto).
Domači tekmovalci so nastopili v vseh starostnih kategorijah. Blesteli so predvsem v mlajših starostnih skupinah, kateri so ponovno prispevali
velik del k ekipni uvrstitvi na drugo mesto.
Prvi dan tekmovanja so ekipne naslove osvojili pri cicibanih in cicibankah ter pri
mlajših dečkih in deklicah ju-doisti JK Drava Ptuj, ki so bili tudi najštevilčnejši na tem tekmovanju. JK Bežigrad je prepričljivo slavil med starejšimi dečki in deklicami. Pri kadetih je bil prvi JK Šiška, med kade-tinjami pa JK Bežigrad. Drugi dan tekmovanja so za slovenski pokal nastopali mladinci in mladinke kjer je za Pokal Gill sportsa bil izbran dupleški
tekmovalec Tadej Mulec, ki je zmagal med mladinci do 81 kg. Pri mladincih in mladinkami je bila najboljša ekipa JK 'Zdežele Sankaku.
Izmed Ptujčanov so prva mesta osvojili Rene Gomilšak, Samanta Kajnih, Niko Cilen-šek, Nika Šlamberger, Mihaela Vogrin, Benjamin Novak ter Marko Verbančič.
Po končanem prvenstvu za
pokal Ptuja je potekalo še Državno prvenstvo po pasovih, kjer so mojstrski črni pas osvojili trije judoisti - med dekleti Aja Gačnik Zupanc (JK Zdeže-le Sankaku), ki je v finalu premagala Urško Urek (JK Drava Ptuj), v kategoriji nad 57 kg ter med fanti Blaž Fekonja (JK Ravne) do 73 kg in Boštjan Keršič (JK Impol) nad 73 kg.
Sebi Kolednik
Rezultati vseekipno:
1.	JK Bežigrad
2.	JK Drava Ptuj
3.	JK Šiška
Rezultati posamezno:
Mladnici:
-	55 kg: 1. Tilen Pulko - JK Impol
-	60 kg: 1. Szabo Frigyes - Madžarska
-	66 kg: 1. Andraž jereb - JK Olimpija
-	73 kg: 1. Igor Potparič - JK Bežigrad, 9. Jure Božičko - JK Drava Ptuj
-	81 kg: 1. Tadej Mulec - JK Duplek
-	90 kg: 1. Matic Ovijač - JK Šiška, 4 Jernej Čuš
-	JK Drava Ptuj
-	100 kg: 1. Andraž Spiler - JK Zdežele Sankaku, 3. Damjan Ljubec - JK Drava Ptuj
nad 100 kg: 1. Vito Dragič - JK Impol, 2. Tadej Butolen - JK Drava Ptuj Mladinke:
-	48 kg: 1. Anja Štangar - JK Olimpija, 4 Maša Cafuta - JK Drava Ptuj
-	52 kg: 1. Barbara Bizilj - JK Bežigrad
-	57 kg: 1. Katja Rigelnik - JK Zdežele Sankaku, 3. Tanja Kociper - JK Gorišnica
-	63 kg: 1. Maja Povšnar - JK Triglav Kranj
-	70 kg: 1. Aja Gačnik Zupanc - JK Zdežele Sankaku, 5. Larisa Čerček - JK Drava Ptuj
-	78 kg: 1. Tina Jazbec - JK Jesenice, 2. Renata Kralj - JK Gorišnica, 4. Tamara Kondrič - JK Drava Ptuj
Kadeti:
-	46 kg: 1. Marko Verbančič - JK Drava Ptuj
-	50 kg: 1. Luka Harpf - JK Šiška
-	55 kg: 1. Aljaž Čeh - JK Duplek, 9. Michael Go-mzi - JK Drava Ptuj
-	60 kg: 1. Jaka Bizjak - JK Šiška, 9. Matic Horvat
-	JK Drava Ptuj
-	66 kg: 1. Martin Hojak - JK Bežigrad
-	73 kg: 1. Alojz Varšnik - JK Acron Sl. Gradec, 3. Blaž Peklič - JK Drava Ptuj
-	81 kg: 1. Tadej Štruc - JK Acron Sl. Gradec
-	90 kg: 1. Anže Pušnik - JK Velenje, 4. David For-štnarič - JK Gorišnica
nad 90 kg: 1. Benjamin Novak - JK Drava Ptuj Kadetinje:
-	48 kg: 1. Ana Heberle - JK Šiška
-	52 kg: 1. Barbara Bizilj - JK Bežigrad
-	57 kg: 1. Petra Bedene - JK Bežigrad
-	63 kg: 1. Patricija Brolih - JK Bežigrad
-	70 kg: 1. Živa Istenič - JK Golovec, 2. Larisa Čerček - JK Drava Ptuj
nad 70 kg: 1. Renata Kralj - JK Gorišnica Starejši dečki:
-	38 kg: 4. Alen Pihler - JK Drava Ptuj
-	42 kg: 3. Sebastjan Vučina - JK Drava Ptuj
-	46 kg: 3. Deivis Kajnih - JK Drava Ptuj
-	50 kg: 7. Jure Lesjak - JK Drava Ptuj
-	55 kg: 9. Niko Cilenšek - JK Drava Ptuj
Mlajši dečki:
-	30 kg: 5. Luka Pihler - JK Drava Ptuj
-	34 kg: 5. Rene Gomilšak, 7. Tine Čeh in Rene Kloar - vsi JK Drava Ptuj
-	42 kg: 5. Jan Hodžar in Kevin Kondrič - oba JK Drava Ptuj
-	46 kg: 5. Alen Marin in Jure Vogrin, 7. Leon Pihler - vsi JK Drava Ptuj
-	50 kg: 3. Jure Lesjak - JK Drava Ptuj, 5. Jan Plošinjak - JK Gorišnica
-	55 kg: 1. Niko Cilenšek, 4. Žiga Križanec - oba JK Drava Ptuj
-	60 kg: 3. Matic Neuvirt - JK Drava Ptuj
nad 60 kg: 3. Luka Šlamberger, 4 Aljaž Kos - oba JK Drava Ptuj
Mlajše deklice:
-	32 kg: 5. Samanta Kajnih - JK Drava Ptuj
-	36 kg: 2. Patricija Mar, 3. Daša Mogu - obe JK Drava Ptuj
-	40 kg: 1. Karmen Kostanjevec - JK Gorišnica
-	44 kg: 2. Urška Vidovič - JK Drava Ptuj
-	48 kg: 1. Mihaela Vogrin - JK Drava Ptuj nad 57 kg: 1. Nika Šlamberger - JK Drava Ptuj
Cicibani:
-	25 kg: 3. Jure Mislovič, 5 Pascal Gomilšak - oba JK Drava Ptuj
-	30 kg: 3. Matija Papdi, 5. Pavel Čič - oba JK Drava Ptuj
-	34 kg: 1. Rene Gomilšak, 3. Filip Vidovič, 5. Nik Repenšek - vsi JK Drava Ptuj
-	42 kg: 3. Matija Žmavc Vidovič - JK Drava Ptuj nad 42 kg: 3. Filip Laura - JK Gorišnica, 4. Jure Vogrin - JK Drava Ptuj
Cicibanke:
-	28 kg: 1. Samanta Kajnih, 2. Asja Mogu - obe JK Drava Ptuj
Košarka • Kandidatura mest za organizatorje EP v košarki
Ptuju je uspelo, gostil bo tekme EP
Nadaljevanje s 1. strani Večina glavnih akterjev projekta Eurobasket 2013 na Ptuju se je v četrtek po 18. uri zbrala v grand hotelu Primus. Njihov zmerni optimizem je dajal slutiti, da bo Ptuj izbran za enega izmed gostiteljev evropskega prvenstva v košarki leta 2013 v Sloveniji. Na seji Košarkarske zveze Slovenije je izvršni odbor z dvanajstimi glasovi za in enim proti izbral mesta gostiteljev prvega dela evropskega prvenstva. In zgodilo se je - Ptuju je poleg Novega mesta, Kopra in Jesenic uspelo! V hotelu Primus so ob tej novici nazdravili ptujski župan Štefan Čelan, poslanec v državnem zboru in mestni svetnik Dejan Leva-nič, direktor občinske upra-
ve Stanko Glažar, direktor Term Ptuj Andrej Klasinc,
predsednik uprave in direktor družbe Smelt Boštjan Kavčič, direktor podjetja Mogg Uroš Černivec in eden izmed idejnih vodij ptujskega projekta Jernej Neubauer.
Po prvih trenutkih veselja je ptujski župan povedal: »Pri naši kandidaturi so bili mnogi zelo skeptični, vendar sem sam verjel, da lahko pridemo do organizacije tega velikega tekmovanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki so nas podpirali na tej naporni poti. Skozi evropsko prvenstvo v košarki leta 2013 si bo Ptuj z relativno malim vložkom pridobil blagovno znamko, ki bo večna.«
Naslednji pogovori so se že
nadaljevali v smeri, kaj vse bo še treba storiti v naslednjih dobrih dveh letih. Prvi velik korak je bilo lobiranje, delegacijo Košarkarske zveze Slovenije pa so navdušili predvsem s turistično ponudbo, namestitvenimi sposobnostmi v grand hotelu Primus in dodatnimi vsebinami. Prav tako pa je Ptuj ob Kopru, Jesenicah in Novem mestu bil v štirih obrokih pripravljen poravnati tudi t. i. prijavnino v vrednosti 720 tisoč evrov, o čemer se nameravajo na Mestni občini Ptuj s KZS še pogajati. Dejstvo je, da za organizacijo tako velikega tekmovanja v prvi vrsti potrebujemo novo večnamensko dvorano, ki bo po potrjenih načrtih stala na področju pomožnega igrišča
na ptujskem Mestnem stadionu. In kakšna bo pot do nove dvorane? Po trenutnih izračunih naj bi celotna investicija stala okrog 16 milijonov evrov. V javno-zasebnem partnerstvu se bo zraven same dvorane gradilo še več poslovnih prostorov in objektov, tako da naj bi izgradnja same dvorane stala približno 6 milijonov evrov. Mestna občina Ptuj si bo v prvi fazi prizadevala, da bo od Ministrstva za šolstvo in šport dobila za sofinanciranje projekta 2,5 milijona evrov. Poleg vložka zasebnih investitorjev se bodo prijavili še na nekatere razpise za evropska sredstva; računati je, da bodo na teh razpisih uspešni, saj gre pri izgradnji dvorane za točno določen na-
men - za evropsko prvenstvo v košarki. Osnovna dela se začenjajo v teh dneh, medtem ko naj bi bil temeljni kamen položen v juliju, ko naj bi bil na Ptuju in v Kidričevem tudi poseben košarkarski turnir.
Dvorano je idejno zasnoval Stanislav Arnuš, v njej pa bo predvidoma prostora za nekaj več kot 5200 gledalcev. Od tega predstavlja fiksni del tribun v zgornjem delu dva tisoč sedežev, montažni del pa približno tri tisoč sedežev, kar je po normativih FIBE dovolj za izvedbo tekem na tako visokem nivoju, kot je evropsko prvenstvo. Zraven dvorane naj bi bil v tem kompleksu še prostor za številne poslovne prostore, lokale, trgovine, banke, fitness in savne, v njem naj bi prostor našel tudi ptujski del davčne uprave Republike Slovenije. Ptuj bo tako dobil tudi novi veliki prireditveni center, ki bo zraven športnih aktivnosti lahko gostil različne kon-
certe, kurentovanje, maturantske plese .... Potrebe po novi
dvorani na Ptuju - ne samo zaradi evropskega prvenstva v košarki leta 2013 - zagotovo obstajajo, sedaj pa je pravi čas, da v javno-zasebnem partnerstvu številni najdejo interes pri izgradnji. Dvorana naj bi bila dokončana do septembra prihodnjega leta, Ptuj pa bo eno izmed predtekmovalnih skupin evropskega prvenstva v košarki leta 2013 gostil med 4. in 9. septembrom. »To bo čas za promocijo in čas, ki bi moral Ptuju prinesti dobro ime za razvoj turizma v bližnji in daljni prihodnosti. Vsi skupaj smo pred pomembnim izzivom, ki ga moramo izpeljati na visokem, zmagovalnem nivoju. Podobno, kot smo dosegli prvo pomembno zmago, ko nam je KZ Slovenije zaupala soorgani-zacijo tako pomembnega športnega dogodka,« je zaključil Štefan Čelan.
David Breznik
i
Strelstvo • 5. turnir mladinskih državnih lig - Juršinci
Na Ormoškem doseženi novi mejniki strelskega športa
S petim turnirjem mladinskih državnih lig se je v nedeljo v Juršincih dokončno zaključila letošnja sezona ligaškega in pokalnega tekmovanja. Ob sklepnem dejanju ligaške sezone 2010/1, razglasitvi skupnih rezultatov v tekmovanju za Pokal Slovenije, pa so bili najbolj nasmejani ormoški strelci Kovinarja, ki jim je uspel velik dosežek brez primerjave -osvojili so skupni veliki Pokal Slovenije v združenem seštevku puške in pištole ter postali najboljše društvo letošnje liga-ške sezone! Omenjeni dosežek ima še toliko večjo veljavo, če se spomnimo nazaj, da je to, od uvedbe spremenjenega sistema tekmovanj SZS pred tremi leti, dvakrat zapored uspelo le ekipi iz Gorenje vasi, porok za tak dosežek pa je lahko le velika aktivnost strelskega društva v obeh disciplinah in vseh starostnih selekcijah. Kovinarjevi strelci so v treh letih prikazali izjemen razvoj, s 15. mesta v prvi sezoni so se po treh letih prebili na sam vrh strelske Slovenije! Če smo ob zadnjem poročilu ligaškega tekmovanja pisali o rekordnih dosežkih strelcev Spodnjega Podravja, za katere bi težko verjeli, da jih je možno še izboljšati, potem smo lahko zaključek strelcev s Ptujskega in Ormoškega spremljali s takšnim užitkom, kot bi okušali češnjo na vrhu čokoladne tortice. Naši mladi strelci so ponovili dosežek štirih posamičnih zmag iz prejšnjega turnirja, k temu pa dodali še osem uvrstitev na preostali mesti na stopničkah za zmagovalce ter štiri ekipne uvrstitve med najboljšo trojico, kar predstavlja znova izboljšan rekord.
V obeh najmlajših kategorijah pionirjev in pionirk sta se z zmago in 4. mestom odlično odrezala Kovinarjeva strelca Melisa Kosi s 185 krogi in Žan Tomažič s 179 krogi. Dobro pa so nastopali tudi njuni klubski sovrstniki, ki so pripomogli k ekipnima uvrstitvama na dobro 4. mesto s 512 krogi za obe ekipi. Turnirske točke sta si z uvrstitvami do 25. mesta priborila 22. Tjaša Malec s 166 in 21. Rok Tomažič s 172 krogi, za las prekratka pa sta bila 26. Aljaž Čučko, SD
Foto: Simeon Gönc
Številčna ormoška ekipa Kovinarja si je v Juršincih priborila najbolj zaželen naslov velikega pokalnega zmagovalca Slovenije in s tem naslovom dosegla največji uspeh v dosedanjem dejovanju društva! Strelci: zadnja vrsta z leve Gregor Polajnko, Jan Šumak, Kevin Venta in Grega Novak, v sredini z leve Urška Kuharič, Tina Novak, Petra Vernik in Melanie Habjanič. Ormoško ekipo so odlično in mirno skozi celotno sezono krmarili, v sredini, vodja in motor ekipe Stiven Vočanec s pomočnikoma Darkom Vernikom, desno, in Antonom Kosijem, levo.
TSO, s 170 in Urška Žnidarič s 161 krogi, med pionirji, kjer je tekmovalo kar 72 strelcev, pa je Matjaž Pleh s 161 krogi osvojil 43. mesto. V skupnem seštevku posameznikov je Žan Tomažič s 33 točkami osvojil 18. mesto, Melisa Kosi pa s 93 točkami 4. mesto in za 2. mestom zaostala samo za tri točke. V ekipnem seštevku so strelke Kovinarja z 29 točkami osvojile 6. mesto, strelci pa so s 23 točkami pristali na 12. mestu.
V kadetskih vrstah s pištolo je lanskoletni skupni zmagovalec Kamničan Rožle Repič dobil dostojnega naslednika v Ptujčanu Sašo Stojaku, ki je li-gaški del sezone, z drugo zaporedno zmago, zaključil z odliko in se na prvo mesto povzpel tudi v skupnem seštevku s 108 točkami. Na zadnjem turnirju je mladi Ptujčan zmagal s 363 krogi in prehitel celotno ekipo treh juršinskih zasledovalcev, Ivana Druzoviča (skupno
2.),	Davida Kekca (skupno
3.)	in Gregorja Vesenjaka (skupno 5.) s 362, 356 in 355 krogi na 2., 3. in 4. mestu, 9. je bil Žan Mir (skupno 13.) s 341
krogi in 12. Aljoša Habjanič (skupno 18.) s 328 krogi. Med kadetinjami je ligaško sezono s 4. uvrstitvijo med najboljše tri dobro zaključila tudi Kovinar-jeva Tina Novak, ki je s 350 krogi osvojila 3. mesto, ki si ga je priborila tudi v skupnem seštevku z 98 točkami. Zmagala je Anuša Kovačič iz Sevnice s 116 točkami, Petra Vernik in Urška Kuharič pa sta z 80 in 58 točkami osvojili 7. in 11. mesto. V ekipnem seštevku je juršinska ekipa pobrala tudi zadnjo zmago v sezoni s 1073 krogi in osvojila skupno prvo mesto s 100 točkami. Kadeti-nje Kovinarja so na zadnjem turnirju z 975 krogi osvojile 6. mesto, v skupnem seštevku pa so bile 7. s 40 točkami.
Podoben dosežek kot Sto-jaku na pištoli pa je med ka-detinjami s puško uspel Kovi-narjevi Petri Vernik, ki je z zmago na zadnjem turnirju s 384 krogi osvojila tudi skupni naslov prvakinje s 114 točkami. Za zmago pa se je Verni-kova morala precej potruditi, njena največja tekmica pa je bila klubska sotekmovalka
Melanie Habjanič, ki je na zadnjem turnirju zaostala šele po slabši zadnji seriji s 96:99 krogi in tudi v skupnem seštevku osvojila 2. mesto, z ekipno uvrstitvijo na zadnjem turnirju na 2. mesto pa odlično, skupaj s tretjo članico ormoške ekipe - Urško Kuharič, 360 krogov, dopolnila uspeh Kovinarja še z naslovom ekipnih prvakinj z 91 točkami. Med kadeti je Kidričan Aleš Pernat s 370 krogi osvojil 7. mesto, 16. Niko Visočnik, 338, zmagal je Radovljičan Jan Kozinc s 383 krogi. V skupnem seštevku pa sta kidričevska strelca s 77 in 43 točkami osvojila 7. in 15. mesto.
Suvereno zmago z novim odličnim dosežkom s 392 krogi pa je med mladinci s puško slavil Jan Šumak in se v skupnem seštevku zavihtel na 3. mesto ter prehitel Kidričana Uroša Mohorka, ki je na zadnjem turnirju s 388 krogi osvojil 3. mesto, v skupnem seštevku pa se moral zadovoljiti z žal nehvaležnim 4. mesto, zmagal je Mitja Černi iz Gan-čanov s 108 točkami, Šumak in Mohorko pa sta jih dosegla 100 oziroma 96 točk. Za ormoško ekipo Kovinarja sta nastopala še multidisciplinarna Grega Novak in Gregor Polajnko in s 364 krogi osvojila 22. in 23. mesto, v skupnem seštevku pa z 28 oziroma 9 točkami pristala na 22. in 35. mestu. Prav omenjena strelca pa sta veliko prispevala tudi k dobri ekipni Kovinarja, ki je na zadnjem turnirju s 1120 krogi pristal na 4. mestu, v skupnem seštevku pa s 45 točkami osvojil 5. mesto. Med mladinkami s puško pa je svoj letošnji najboljši dosežek v ligi postavili strelka Tovarne sladkorja Ormož, Barbara Muhič, ki je s 383 krogi osvojila 6. mesto, v skupnem seštevku pa z 69 točkami pristala na 9. mestu. Tako v zadnjem kot v skupnem seštevku pa je zmagala najboljša slovenska strelka v tem trenutku Živa Dvoršak, ki je dosegla 396 krogov oziroma 112 točk.
Med mladinci s pištolo je bila ekipa Kovinarja nepremagljiva že tekom celotne sezone, to pa je potrdila tudi na zadnjem turnirju, kjer je slavila s 1072 krogi, v skupnem seštevku pa
Foto: Mirko Ognjenovic
Ptujčan Sašo Stojak si je z dvema zaporednima zmagama v zaključku DML med kadeti s pištolo priboril skupni naslov ligaškega prvaka
dosegla maksimalnih 100 točk. Dobro pa je nastopala tudi domača juršinska ekipa, ki je na zadnjem turnirju dosegla 1004 kroge in osvojila 3. mesto, v skupnem seštevku pa, v tesnem obračunu z Brežicami, dosegla naslov ekipnih podpr-vakov letošnje sezone s 73 točkami. Med mladinkami s pištolo je dornavska strelka Staša Simonič s 360 krogi zasedla 3. mesto, ki ga je osvojila tudi v skupnem seštevku z 99 točkami. Kidričevska strelka Tej a Sagadin je s 309 krogi osvojila 8. mesto. Z maksimalnim izkupičkom 120 točk je mladinska ligaška prvakinja postala Mojca Kolman iz Sevnice, drugo mesto je s 100 točkami osvojila Katja Vodeb iz Liboj. Ptujčan-ka Sara Rojko, ki je manjkala na zadnjem turnirju pa je v skupnem seštevku s 75 točkami osvojila 7. mesto. Med mladinci
je zmago na zadnjem turnirju, s 377 krogi, in skupni naslov prvaka s 120 točkami slavil Rožle Repič iz Kamnika, Ormožan Kevin Venta pa je s 369 krogi in tretjim mestom, na zadnjem turnirju, v skupnem seštevku v svoji popolni krstni sezoni dosegel 104 točke in osvojil 2. mesto. Na zadnjem turnirju v Juršincih se je še posebej dobro izkazal tudi Uroš Mohor-ko, ki je s 370 krogi osvojil še druge stopničke na turnirju in se v skupnem seštevku z 90 točkami moral zadovoljiti s 5. mestom, za skupno uvrstitev med najboljše tri pa sta mu, podobno kot s puško, zmanjkali samo dve točki. Gregor Po-lajnko, Niko Pšajd in Grega Novak so s 354 in 349 krogi osvojili 5., 6. in 7. mesto, 10. Marko Vorih 342, 15. Jernej Pondelak 313 krogov. Omenjeni strelci pa so v skupnem seštevku osvojili 9., 7., 6., 8. in 12. mesto.
Naslov pokalnega prvaka s puško je s 64 točkami osvojila ekipa Štefana Kovača iz Tur-nišča, drugo mesto so osvojili strelci Kovinarja z 59 točkami, 30. SD TSO 5 točk. Pokalni prvaki s pištolo so postali strelci iz Brežic s 75 točkami, pred Juršinčani z 72 točkami, Kovinar je z 48 točkami osvojil 5. mesto, 8. SD Jože Kerenčič 30 točk, 11. SK Ptuj 19 točk, 22. SD Kidričevo 6 točk in 24. SD Dornava 4 točke. Uvrstitve velikega Pokala Slovenije: 1. SD Kovinar 107 točk, 2. SD Grosuplje 105 točk, 3. SK Brežice 87 točk, 6. SD Juršinci 72 točk, 16. SD Jože Kerenčič 30 točk, 27. SK Ptuj 19 točk, 38., 39. in 41. Kidričevo, TSO in Dornava.
Simeon Gonc
Nogomet • Reprezentanca U-19
Pučko in Perger igrala na Nizozemskem
V četrtek sta se na Nizozemskem, v mestecu Bennekom, v prijateljskem nogometnem srečanju pomerili reprezentanci U-19 Nizozemske in Slovenije ter se razšli z neodločenim izidom 0:0. Za slovensko izbrano vrsto je vso srečanje odigral Matej Pučko iz Aluminija, Denis Perger iz ptujske Drave pa je vstopil v igro v drugem polčasu.
Danilo Klajnšek
Piše: Aljaž Jelen • Pismo iz Amerike (18. del)
Znašel sem se na policijski postaji
Komandir policijske postaje v Sheboyganu me je povabil na ogled njihove nove postaje. Pa sem se odločil raziskati njihovo novo zgradbo ter izvedeti kako tukajšnji policisti opravljajo svoje delo.
Ob vstopu v zgradbo sem se prijavil v sprejemni pisarni. Lepo sem bil sprejet. Pospremili so me do narednika Dou-glasa Teunissena, ki je bil moj gostitelj; komandir policijske postaje je bil namreč odsoten. Po predstavitvi in toplem sprejemu me je popeljal po prostorih policijske postaje in mi pokazal njihovo opremo, vozila in orožje. Vse, kar mi je pokazal, mi je tudi razložil, kako se uporablja, čemu je namenjeno in kako jim pomaga pri opravljanju njihovega dela.
Ogled sva pričela v nadzornem centru. Tam vsaj dve delavki hkrati stalno spremljata delo policistov, reševalcev in gasilcev na terenu, sprejemata nujne telefonske klice ter sta v kontaktu z njimi na terenu po radijski zvezi. Delo imata razdeljeno tako, da je ena v kontaktu s policisti, druga pa z gasilci in reševalci. Če specialna enota potrebuje, uporabijo še dodatno delovno postajo izključno za potrebe specialcev. Vsaka delovna postaja, kjer delavki opravljata svoje delo, ima po šest monitorjev, na katerih delavki spremljata dogajanje na terenu. Tako imajo popoln nadzor nad dogajanjem v mestu, neposredno usmerjajo policiste, reševalce ali gasilce na kraj dogodka.
Med ogledom mi je narednik Teunissen povedal, da je na policijski postaji zaposlenih skupno okoli 100 policistov in kriminalistov. Delajo v treh izmenah. V službi so opremljeni tudi z neprebojnim jopičem, kar jim daje pri opravljanju postopkov večjo varnost. Opra-
vljajo le policijsko delo, administrativno delo nato nadaljujejo v pisarnah druge uslužbenke. Policistom tehnika omogoča, da ne pišejo poročil o opravljenem delu sami, pač pa vse postopke posnamejo na diktafon ter jih zabeležijo z video kamero, nato administrativne delavke z diktafona napišejo poročilo.
Ogled sva nadaljevala v sobi policistov, ki opravljajo dela v prometu. Ob nastopu službe imajo posvet, kjer sprotno ugotavljajo, na katerih krajih je potrebno ukrepanje, zato se tja nameni policist. Seznanijo me, da policisti opravljajo delo samostojno oz. je vsak policist v vozilu sam. Mesto Sheboygan je razdeljeno na mnogo sosesk. Vsak policist v času svoje službe skrbi za okoli pet sosesk. V primeru, da policist potrebuje kakršnokoli pomoč, mu pridejo v pomoč še drugi policisti.
Nadaljevala sva ogled sobe, ki jo uporabljajo kriminalisti. Tudi ti imajo pred nastopom dela na terenu posvet, kjer iz-
Foto: arhiv Aljaž Jelen
Moj gostitelj na policijski postaji, narednik Douglas Teunissen
menjajo informacije, zbrane podatke ter določijo konkretne operativne naloge. Kriminalisti so zelo dobro opremljeni z raznimi napravami za prisluškovanje in snemanje, saj tako neposredno zavarujejo dokaze nekega odklonskega pojava.
Pokazal mi je tudi sobo, ki je posebej opremljena za »obdelovanje« storilcev prekrškov in kaznivih dejanj. Soba je opremljena z več različnimi računalniki in opremo, kjer vsa-
kega, ki ga obdelajo, fotografirajo. Sliko nato računalniško obdelajo in vnesejo v posebno evidenco. Imajo tudi napravo, povezano z računalnikom, za jemanje prstnih odtisov, ki jih nato digitalno shranijo v svojo bazo podatkov. Če se vinjeni vozniki ne strinjajo z rezultatom na testerju, jih pripeljejo na postajo, kjer imajo posebno napravo za ugotavljanje prisotnosti alkohola. Ta je mnogo natančnejša od terenskih te-sterjev. V skrajnem primeru odredijo tudi analizo krvi, ki jo opravijo v bolnici, vendar je
takšnih primerov zaradi stroškov zelo malo.
Sobe za zasliševanje, kjer s strankami opravljajo razgovore, so opremljene s kamerami in mikrofoni. Vse postopke namreč dokumentirajo, da zaščitijo policiste pred morebitnimi pritožbami.
Na policijski postaji nimajo prostorov za pripor ali pridržanje oseb. Narednik Teunissen mi je povedal, da ima te prostore le šerifov urad. Tja pripeljejo na pridržanje vse osebe iz mesta in njegove širše okolice.
Nadaljevala sva z ogledom posebne sobe, kjer zbirajo in obdelujejo dokaze: jemljejo vzorce sledi za primerjavo, zavarujejo določene predmete in izvajajo razne druge postopke, ki so potrebni za dokazovanje. V tem prostoru jemljejo tudi vzorce DNK, vendar teh zaradi velikih stroškov sami ne obdelujejo. Pošiljajo jih v enega izmed treh laboratorijev za potrebe policije v Wisconsinu, v mesto Milwaukee.
Narednik me je nato odpeljal v garažo, ki je v celoti pokrita. Imajo štirinajst službenih vozil, pol toliko civilnih osebnih avtomobilov, tovornjak za posebno enoto ter posebno vozilo, ki je opremljeno z opremo za jemanje sledi in ugotavljanje dokazov. Opazil sem, da nimajo »maric«. Narednik je povedal da so njihova službena vozila prirejena tako, da lahko opravijo prevoz osebe do postaje, ne da bi za to potrebovali posebna
Nadzorni center
Foto: arhiv Aljaž Jelen
Posebna policijska enota
Foto: arhiv Aljaž Jelen
vozila. Izvedel sem, da so se v to novo zgradbo preselili pred nekaj leti ter da v stari zgradbi niso imeli pokrite garaže. Vozila so bila prej parkirana na prostem, zato so imeli veliko težav z opremo zaradi mraza, predvsem z računalniki. Sedaj teh težav nimajo več.
Vsa vozila sem si lahko ogledal. Narednik mi je pokazal posebno opremo, vgrajeno v vozilu. Vsi avti so opremljeni z računalnikom, kjer lahko policist sam preverja vse podatke iz evidenc. Ima tudi tiskalnik, na katerega kršitelju natisne položnico o izrečeni kazni. Vsako vozilo ima nameščen radar, s katerim ugotavlja hitrost vožnje med vožnjo ali pa tudi ko njegovo vozilo stoji. Na prednji strani je v vozilu nameščena video kamera, da dokumentira vsak postopek, ki ga policist izvede. Tukaj je predpis, da policist ustavlja vozilo iz svojega avtomobila od zadaj ter postopek prične z zadnje strani. Vsako vozilo je opremljeno z dvema dolgocev-nima. Ena je potezna ('pumpa-rica'), druga pa je avtomatska. Policist je oborožen še s pištolo večjega kalibra in električnim paralizatorjem.
Na postaji imajo tudi posebno enoto z dvema službenima psoma. Namenjena sta za odkrivanje drog in druge podobne naloge. Imajo tudi skupino potapljačev zaradi bližine Michiganskega jezera, kjer se lahko pričakuje tudi reševanje oseb iz vode.
Na policijski postaji sem bil izjemno dobro sprejet. Kljub temu da kar dobro poznam policijske zadeve (moj oče je namreč v Sloveniji policist), sem izvedel veliko novega. Ugotovil sem, da je kljub razlikam mnogo podobnosti s slovensko policijo.
Aljaž Jelen,
Sheboygan Falls -Podlehnik
Prejeli smo • Odprto pismo županom spodnjepodravskih občin in ministrici za kulturo
Postanimo »mini graščaki
«
Spoštovani!
Dovolite, da se predstavim: moje ime je Samo M. Strelec, sem ustvarjalec na področju kulture in na Vas se obračam z idejo in predlogom za njeno uresničitev.
Zakaj Vam pišem?
Kot veste, namerava slovenska Vlada prodati med drugim tudi grad oz. dvorec Turnišče pri Ptuju. Cena je 1,2 mio EUR.
Predlagam, da v gradu Turni-šče nastane Colonia Poetovia -najzanimivejši srednjeevropski prostor o življenju Rimljanov na teh ozemljih. Ptujčani in okoličani namreč dobesedno »hodimo« po rimski dediščini.
Kako si predstavljam uresničitev te zamisli?
Preprosto: v štirinajstih občinah nekdanje, skupne občine Ptuj, v kateri smo vsi še ne tako dolgo tega živeli, prebiva okrog 75.000 ljudi. Če te občine kupijo za vsakega svojega prebivalca po eno 75.000-ino tega gradu, bi grad Turnišče postal last vseh
nas, naših staršev, naših otrok. Vsak župan bi vložil v grad 16 EUR na prebivalca svoje občine.
Kaj bi Vaš občan imel od tega?
Bil bi lastnik 1/75.000 gradu. Bil bi »mini graščak«. Vsak bi lahko ponosno rekel, da je lastnik koščka zgodovine, naše dediščine in s svojo aktivnostjo bi imel možnost prispevati k oživljanju svojega gradu.
Neposredni učinki?
-	Arheološko zbirko Pokrajinskega muzeja Ptuj (vsaj njen del) se razstavi v prostorih gradu. Prav tako v parku okoli njega. S kreativnim pristopom se lahko grad fokusirano uporabi kot kulisa za tematski prikaz življenja Rimljanov. Stranski učinek: razbremenitev dominikanskega samostana in preseganje zapletov okrog predvidenih prostorov v nekdanjem Kmetijskem kombinatu.
-	Podjetju Tenzor se ponudi zamisel, da objekt in okolico
varuje s svojo tehniko in tehnologijo in prostor uporablja kot predstavitveni salon svojih izdelkov in situ. S tem dobi nekakšno »prodajno galerijo na terenu«, kjer se morda združi njihov poslovni interes in istočasna korist - varovanje samega gradu in okolice.
-	Vsi, ki mislijo, da imajo kaj povedati, pa za to nimajo prostora, lahko v okviru gradu najdejo streho nad glavo za predstavitev svojega dela.
-	Potreben ni noben nov proračunski porabnik, ne nastane noben nov zavod, ne občinski, ne regijski, ne državni.
-	Geografsko grad nudi idealno simbolno stičišče za povezovanje v regiji med Avstrijo - Italijo - Madžarsko - Hrvaško in južnim Balkanom.
-	Prireditve pod streho gradu bi bile zastonj. Pod motom: »Kultura kdaj zastonj. Nikoli zaman.«
-	Colonia Poetovia lahko nudi domovanje, platformo, re-
zidenčno središče ustvarjalcem (ne le s področja umetnosti, v mislih imam ustvarjalnost kot fenomen!), da »pobegnejo« pred vsakdanjim tempom v in-spirativno naravno okolje tur-niškega gradu, kjer koncipirajo, domislijo, dokončajo ali predstavijo svojo stvaritev.
Colonio Poetovio vidim kot »Open Space«, nevladni, nein-stitucionalni, civilno-družbeni okvir, prostor za izmenjavo idej, zamisli, tveganje, preizkušanje novega, prostor za vse , ki imajo kaj povedati, kaj pokazati, kaj sporočiti. Za vse, ki so sposobni pritegniti pozornost s svojo ka-rizmo. Podjetniško, umetniško, znanstveno, pedagoško, inovacijsko ali še kakšno.
Colonia Poetovia bi simbolno postala kraj, ki bi nas družil. Povezoval vse kreativno, usmerjeno s pogledom naprej, vse, kar ima pobudo, pozitivno zamisel in kar je sposobno prebiti splošno stanje letargije, jamranja in fraze, kako se pri nas nič ne da.
Kakšen je pri tem moj osebni interes?
Zelo preprost: moj zasebni zavod je že sedanjemu lastniku, kasneje pa bo novemu (kdorkoli že to bo), predlagal vsebinske zamisli, pobude, projekte, ki jih delno že razvijam s svojim denarjem in sredstvi partnerjev, in bi jih občanom v modusu »kultura kdaj zastonj, nikoli zaman« ponudil v ambientu gradu brezplačno. Grad dobi vsebino, jaz pravico do souporabe prostorov.
(Moj zavod se ukvarja s kulturo (režiram predstave), raziskovanjem (digitalizacijo gledališke dediščine) ter izobraževanjem (na Univerzi v Mariboru sem docent za režijo na smeri medijske komunikacije fakultete FERI).)
Zaključek
Način, ki ga predlagam, je ena od možnosti, da se v grad Turni-šče počasi vrne življenje, ki bi ga usmerjali »navadni ljudje«, »mini graščaki«, mimo lokalne ali državne politike, iz osnovne, temeljne in primarne potrebe: ustvarjati, sodelovati, deliti.
Na opisan način bi pokazali,
da ni treba zmeraj čakati na druge, da se kaj zgodi. Sedaj mrtvo lupino (turniški grad) bi polnili z vsebino pač tisti, ki imajo kaj povedati in dovolj sredstev, da lahko to počnejo. S pametnim sodelovanjem lahko z istimi viri naredimo več.
Menim namreč, da je prav težava (ne)so-delovanja tisti manko, ki nas Slovence najbolj ločuje (žal v negativnem) od uspešnejših od nas.
Spoštovana gospa ministrica, županji in župani, svoj predlog pošiljam tudi predstavnikom največjih medijev, ki poročajo o življenju v naših krajih. Morda pa v njihovem mediju kak dovolj premožen človek zve o mojih pobudah, kupi grad in v konceptu svoje dejavnosti naj-deprostor za tudi moje vsebine in predloge.
Spoštovani gospe, spoštovani gospodje, upam, da se boste odzvali moji zamisli. Če bo tako, bom neskončno vesel; sicer pa bom nadaljeval iskanje drugih možnosti za uresničenje svoje zamisli.
Z odličnim spoštovanjem,
Samo M. Strelec
Okoli sveta - Iran (72) • Piše: Filip Kovačič
Nazaj v onesnažen Teheran
Štirje dnevi v Iranskem smučarskem raju so hitro minili: Ujeli smo še zadnje vzdihe zime, kajti pomlad je nepričakovano hitro napovedala prihod. Snega je bilo vsak dan opazno manj, prav tako smučarjev.
Mene, pa tudi obeh prijateljev se je lotil nek virus, ki se je s toplejšim vremenom še stopnjeval. V sobi smo imeli vroče radiatorje, a se niso dali zapreti. Tudi po večkratnem posredovanju v recepciji ni bilo nič bolje. In suh zrak v sobi ni bil posebej ugoden za prehlajene smučarje. Iranski hoteli imajo to slabost, da ni bara in ni glasbe. In če ni tega, potem tudi ni pijače in zabave. Večeri so tako bili precej enolični; na srečo so imeli vsaj biljardne mize za preganjanje dolgčasa.
Po nas je ponovno prišel taksi s starim paykanom, kot se imenuje najbolj razširjena znamka avtomobilov v Iranu. Čeprav je samo 60 kilometrov do Teherana, se vožnja ponavadi zavleče tudi v tri ure. Cesta je ozka, strma in ovinkasta in na nekaterih mestih precej nevarna, ker je brez vsake zaščitne ograje, ki bi preprečila zdrs avtomobila v prepad. In ker je večina avtomobilov v Iranu v precej klavrnem stanju, takšnih nesreč, žal, ni malo.
Med vožnjo navzdol smo imeli tudi mi kar nekaj bližnjih srečanj z avtomobili, ki prehitevajo v nepregledne ovinke ali pa kar tako, brez vzroka, vozijo po levi strani. Še najhuje je bilo že skoraj v dolini, ko smo se zapeljali v vlažen neosvetljen predor, ko se tik pred nami pojavi vozilo brez luči. Pa še na naši strani ceste je bilo. V tistem trenutku bi se lahko končalo za nas tudi precej manj srečno, kot se na srečo je. Naš sicer mirni šofer, ki se je nekako izognil naletu, je zatem še vsaj petnajst minut preklinjal in se razburjal nad vsem, kar je pripeljalo mimo.
V Teheranu nas je ponovno pričakal prometni kaos. Na prvi pogled je kazalo, da se sploh ne
Z Jaldo in Nedo v restavraciji
Foto: Filip Kovačič
bomo mogli premakniti. Avtomobili so bili razporejeni na štiripasovni avtocesti v vsaj osmih kolonah vštric, tik drug ob drugem. V eno smer seveda. V nasprotno je bil promet tekoč - za iranske razmere. V zraku je ponovno bilo čutiti smog. Za ljudi s pljučnimi težavami ali pač za pre-hlajene, kot smo bili mi, je Teheran neprijetno mesto. Na srečo je zvečer zapihal veter in razgnal onesnažen zrak, mešanico prahu in izpušnih plinov.
Še zadnjič smo se oglasili na naši ambasadi, ki je bila naš slovenski dom v Perziji. Tajnica, ki je bila Iranka, mi je javila, da me čaka sporočilo. Prvi trenutek sem bil presenečen, saj že sem pozabil, da sem Jaldi dal naslov in telefonsko številko našega veleposlaništva. Jalda in Neda sta bili sestri, ki smo ju skupaj z njunima staršema srečali v enem izmed lokalov s hrano že takoj ob prihodu v Iran. Jalda se je kot ve-
liko Irancev in Irank, ki smo jih pozneje srečevali na poti, želela pogovarjati v angleškem jeziku. Punci sta nas takrat, ko smo bili še prestrašeni, simpatično želeli prepričati, da ni nič narobe, če se pogovarjajo s tujci. Takrat sta nam zabičali, da se moramo obvezno javiti, ko pridemo nazaj v Teheran, da nam bosta razkazali mesto.
Po resnici povedano, nisem pričakoval, da se bo to res zgodilo, zato sem bil še toliko bolj presenečen. Pred menoj je bil listek z imenom, naslovom in telefonsko številko. Tajnica je prinesla prenosni telefon in mi smehljaje
		
		
		

Foto: Filip Kovačič
Kako naj človek nekomu pove, kaj je pisalo na avtomobilski tablici?
Foto: Filip Kovačič
Pred hotelom
dejala, ali naj pokliče kar sama.
Čez dobro uro je pred isti lokal, kjer smo se prvič srečali, že pridivjalo neko vozilo. Na sovo-znikovem sedežu je sedela Neda in nas že med vožnjo pozdravljala. Punci sta bili dobre volje in sta nam želeli razkazati severni del mesta. Tako divje vožnje med že tako neurejenim prometom še nisem doživel. Za trenutek nisem vedel, ali nas želi ubiti ali samo pokazati svoje sposobnosti reli vožnje. Vsi trije smo se z obema rokama držali, kjer se je držati dalo. Ko smo se ustavili pred neko restavracijo, smo si kar oddahnili. Vsi gostje so se obrnili k nam, ko smo vstopili. Jalda je naročila vodne pipe in natakar se mi je zdel tako presenečen, da ni niti prav spregovoril. Kaj ga je tako presenetilo: to, da je videl dve Iranki in tri tujce ali da je Jalda tako suvereno naročila vodne pipe za vse nas? Ves čas so gostje buljili samo v nas. Jalda in Neda se sploh nista ozirali na to. Ko smo odhajali, smo že od daleč videl, da sta naš avto zaparkirala dva avtomobila. Pri nas bi verjetno odšel nazaj v restavracijo in vprašal, kdo je zaparkiral, ter naj takoj umakne vozilo. Iranski način je bil drugačen. Jalda se je hladnokrvno usedla v svoj avto in pritisnila na plin. Najprej je potisnila sprednji avtomobil, nato se zaletela še v zadnjega in si tako napravila prostor. Zatem smo se popolnoma mirno odpeljali ...
Ko sem se že doma pogovarjal z nekaterimi ljudmi, so mi v mislih odzvanjali stavki našega veleposlanika v Tehranu ki je dejal: „V Iranu boste opazovani in tudi nadzorovani. Še zlasti, ker ste trije moški in ker je tako malo tujcev tukaj. Prisluškovali bodo vašim telefonskim pogovorom, tako kot tudi prisluškujejo ambasadi. Tudi nekateri ljudje, ki jih boste srečali „naključno", ne bodo slučajno prišli v vašo bližino." Z Jaldo sem bi v kontaktu še kaka dva tedna po prihodu domov, nato je naenkrat brez razloga izginila. Nikoli več nisem videl ali slišal o njej, kot tudi ne o Nedi ... Dokler ni bila v protestih v Teheranu pred dvema letoma ustreljena njena soimenjakinja in postala simbol upora .
Nadaljevanje prihodnjič
Ljubljana • Srečanje otroških parlamentarcev
Vpliv družbe in medijev na oblikovanje mladostnika
OŠ Ivanjkovci in ZPMS (OE Ormož) sta bili organizatorki medobčinskega parlamenta v Ormožu, ki je potekal 7. marca. Učenka Teja Kosi sem vodila medobčinski parlament, sedaj pa je bil čas za naslednji korak. 21. marca sem se podala v Ljubljano na 21. nacionalni otroški parlament, kjer sem zastopala občine Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi.
Pozdravil nas je predsednik države dr. Danilo Türk, in uvodoma postavil vprašanje: »Katere so vrednote, ki pomagajo mlademu v razpravi?« Kmalu si je sam odgovoril: »Samozaupa-nje in samospoštovanje.«
»Parlament združuje posameznike, ki so bili izvoljeni s strani nacije, da odločajo v njegovem imenu.« Ta definicija parlamenta drži tudi za otroški parlament. Tema 21. otroškega parlamenta je »Vpliv družbe in medijev na oblikovanje mladostnika«. Pri-četek je bil ob 9.30 v Državnem zboru. Voditelj Klemen Peran (predsednik delovnega predsedstva 20. NOP) je pozdravil vse udeležence nacionalnega parlamenta. Sprejeli smo dnevni red ter se seznanili s poročili o prisotnosti in zastopanosti regij. Slišali smo tudi povzetek poročila o uresničevanju sklepov 20. NOP.
Ob 10. uri smo se lotili dela v skupinah. Razdelili smo se v pet
skupin: vpliv medijev na oblikovanje vrednot, stališč in vedenje mladostnikov; vpliv interneta in socialnih omrežij na družbo in razvoj mladostnika; vpliv tiskanih medijev, radia in televizije ter medijska pismenost; virtualni ali realni medsebojni odnosi; vpliv mladih na družbene procese in sporočila družbe mladim. Sama sem sodelovala v prvi skupini. Vplive medijev smo razdelili na pozitivne in negativne. Negativni so odvisnost, zloraba informacij, nasilje, manipulacija (oglaševanje). Največji vpliv imata internet in televizija, sledijo tiskani mediji (rumeni tisk) ter na zadnjem mestu radio. Mediji so del našega življenja. Moramo jih sprejeti, ob tem pa ustvariti svoje lastno mnenje. Potrebna je kritičnost ter preverljivost medijev.
Naš konkreten predlog je, da bi eno uro v obstoječih taborih (CŠOD, šole v naravi), kjer je ogromno časa, namenili izobra-
ževanju o medijih ter o posameznikovi samopodobi.
Ob 11.45 smo oddali svoje glasovnice o temi za 22. NOP. Ob 12. uri se je začel plenarni del zasedanja 21. NOP. Pridružilo so se nam predsednik države dr. Danilo Türk, varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, predsednik parlamenta dr. Pavel Gantar, organizator
dogodka in predsednik Zveze prijateljev mladine Franc Hočevar, ministrica za kulturoMaj-da Širca, minister za šolstvo in šport Igor Lukšič in drugi.
Ob 13.50 so sledili kratki povzetki. Razglasili so temo 22. NOP z naslovom »Junaki našega časa - kdo so in zakaj?« Ob 14. uri smo zaključili 21. NOP. Teja Kosi, OŠ Ivanjkovci
Foto: Tjaša Jerebic
Na valovih časa
Torek, 29. marec Danes goduje Ciril.
1899 se je rodil v Gruziji sovjetski politik Lavrenti Pavlovič Berija, dolgoletni direktor tajne policije, ki je imel pomembno vlogo v Stalinovih čistkah.
1902 se je rodil francoski pisatelj Marcel Ayme. 1936 so nemške volitve prinesle enak rezultat, kot so jih prinašale kasnejše volitve v socialistični Jugoslaviji: nacisti so dobili 99 odstotkov glasov.
1947	je na Madagaskarju izbruhnil upor proti francoski kolonialni upravi. Upor je trajal vse do leta 1958, ko je postal Madagaskar republika.
1967	je Francija izdelala svojo prvo jedrsko podmornico. 1779 se je rodil slovenski botanik Franc Hladnik.
1848 so Novice objavile članek Matija Majarja z naslovom Kaj Slovenci terjamo.
Sreda, 30. marec Danes goduje Bogo.
1282 so se v Palermu med »sicilijanskimi večernicami« ljudje uprli vladavini Karla I. Anžujskega in francoskih fevdalcev. 1432 se je rodil turški sultan Mehmed II. Osvajalec. Leta 1453 je osvojil Konstantinopel in uničil tisočletno bizantinsko cesarstvo. 1722 je holandski admiral Jacob Roggeveen v Tihem oceanu odkril neznan otok med Južno Ameriko in jugovzhodno Polinezijo. Ker se je to zgodilo na veliko noč, ga je imenoval Velikonočni otok. 1856 so sklenili v Parizu mirovno pogodbo po triletni krimski vojni. 1858 je dobil ameriški izumitelj Joseph Rechendorfer v New Yorku patent za svinčnik s pritrjeno radirko. Četrtek, 31. marec Danes goduje Benjamin.
1596 se je rodil francoski filozof Rene Descartes. Za večno je zaslovel predvsem z izrekom Cogito ergo sum, kar pomeni Mislim, torej sem. 1871 se je rodil Arthur Griffith, eden voditeljev irskega boja za neodvisnost.
1905 se je »pojavil« sloviti detektiv Sherloc Holmes, ki ga je ustvaril pisatelj Conan Doyle.
1914	se je rodil mehiški pesnik, pisatelj in diplomat Octavio Paz, ki je dobil leta 1990 Nobe I ovo nagrado za književnost.
1948	je ameriški kongres sprejel Marshallov načrt pomoči Evropi. 1954 je SZ zaprosila za sprejem v pakt Nato, kar pa se ni zgodilo. Petek, 1. april
Danes goduje Hugo. Danes je dan norcev.
1713 je francoski kralj Ludvik XIV, imenovan »sončni kralj«, baje uzakonil 1. april kot »dan norcev in lažnivcev«.
1815 se je rodil nemški »železni kancler« Otto Eduard Leopold Bismarck. Leta 1862 je bil imenovan za predsednika vlade in zunanjega ministra. 1873 se je rodil ruski skladatelj, pianist in dirigent svetovnega slovesa Sergej Vasiljevič Rahmaninov.
1875 se je rodil britanski časnikar in nato svobodni pisatelj kriminalističnih romanov Edgar Wallace, avtor preko sto uspešnih romanov. 1880 se je rodil Kuniaki Koiso japonski armadni general in ministrski predsednik v zadnjem obdobju druge svetovne vojne. 1917 je umrl temnopolti ameriški skladatelj Scott Joplin, na prehodu iz 19. v 20. stoletje znan kot kralj ragtima. 1922 je umrl na Madeiri zadnji avstro-ogrski cesar Karel I. Sobota, 2. april Danes goduje Franc.
Danes je svetovni dan etnologije in svetovni dan mladinske književnosti.
1725 se je rodil beneški duhovnik, pisatelj, vojak, vohun in diplomat Giovanni Giacomo Casanova, ki je svoje ime za vekomaj spremenil v sinonim za lahkoživca.
1805 se je rodil veliki pisatelj, danski pravljičar Hans Christian Andersen.
1840 se je rodil francoski pisatelj Emile Zola, začetnik naturalističnega romana.
1905 so uradno odprli Simplonski predor skozi Alpe.
1948 so Američani in Britanci prvič poslali pomoč po »zračnem mostu«
zahodnim Berlinčanom, ki jih je z vseh stani blokirala sovjetska Rdeča
armada.
1868 je začel izhajati v Mariboru politični časopis Slovenski narod. Nedelja, 3. april Danes goduje Ljuba.
1525 je upor kmetov, ki se je začel že jeseni prejšnjega leta, zagorel po vsej Nemčiji.
1559 se je z mirom končala vojna med Španijo in Francijo za prevlado v Evropi.
1678 se je rodil italijanski skladatelj in violinist Antonio Vivaldi. 1863 se je rodil belgijski arhitekt, umetnostni pisec in slikar Henry van de Velde.
1866 so ustanovili v Zagrebu Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti.
1901 je bil v drugem mandatu ustoličen 25. predsednik ZDA Wiliam McKinley. 6. septembra ga je ustrelil anarhist. Zamenjal ga je podpredsednik Roosevelt.
1924 se je rodil ameriški filmski igralec Marlon Brando. Ponedeljek, 4. april Danes goduje Izidor.
186 se je rodil rimski cesar Karakala. Zaslovel je, ker je vsem svobodnim prebivalcev imperija podelil rimsko državljanstvo, v Rimu pa je dal zgraditi znamenite terme.
1527 se je rodil Holandec Ortelius, ki je narisal prvi moderni atlas sveta.
1851 so ustanovili državni svet Avstro-Ogrske kot nadomestilo za parlament.
1915	se je rodil ameriški kitarist in pevec bluza Muddy Waters, eden glavnih akterjev pri ustvarjanju sodobnega glasbenega sloga rhythm-and-blues.
1968	je bil umorjen v Memphisu Martin Luther King, borec za pravice črncev in dobitnik Nobelove nagrade za mir. Bil je žrtev belega skrajneža.
AvtoD£OM
100% električen
Ion velja za enega prvih velikoserijskih električnih avtomobilov v Sloveniji. Namenjen je mestnim središčem in voznikom, ki dnevno prevozijo do 60 kilometrov, s tem da naj bi po podatkih tovarne omogočal za 150 kilometrov avtonomije. Tehta 1120 kilogramov, ima štiri sedeže ter presenetljivo - pogon na zadnji kolesni par. Mali peugeot je med vožnjo neslišen, v ozračje ne izpušča nobenih škodljivih emisij in omogoča polnjenje baterij preko običajne hišne vtičnice.
Po napovedih Peugeotovih analitikov naj bi delež električnih avtomobilov v Evropi do leta 2020 dosegel štiri do pet odstotkov, kar ni veliko. Ion je bil razvit v sodelovanju s Citroenom (C-Zero) in Mit-subishijem (MiEV), zato sedi na isti platformi in je opremljen s podobno tehniko. Poganja ga izključno elektrika in je namenjen mestni in obmestni vožnji, a ga bodo vesele le fizične osebe. Slovenska zakonodaja namreč predvideva subvencijo za nova električna vozila v višini 5000 evrov za fizične osebe, ne pa tudi za podjetja, ki so jim tovrstni izdelki nedvomno pisani na kožo. Pomislite, kako veseli bi jih bili poštarji, redarji ali podjetniki, ki se ukvarjajo z dostavo hrane.
100% električni avto, kot mu pri Peugeotu pravijo, doseže najvišjo hitrost 130 km/h, razvija 64 KM in navor 180 Nm, ki je na voljo takoj in v celotnem področju vrtenja. Električni avtomobili dosegajo tudi zavidljive pospeške, kar v praksi pomeni, da s prehitevanjem ni težav, tudi ko se hitrost povzpne nad 60 km/h. Večji problem predstavlja avtonomija baterije, saj je obljubljenih tovarniških 150 kilometrov moč prevoziti le v primeru, če voznik ne
uporablja gretja (doseg skrajša za od 5 do 45%) aH klimatske naprave (5 do 25% manj), predvsem pa je odvisen od načina vožnje. Če te podatke prevedemo v prakso, se številka prepolovi na 75 kilometrov vožnje. Odločitev o serijski proizvodnji so upravičili s pomočjo raziskave, ki pravi, da naj bi 90% voznikov dnevno prevozilo do 60 kilometrov.
Litij-ionske baterije poznamo iz prenosnih elektronskih naprav (mobilni telefoni, prenosni računalniki) in se nahajajo v dnu vozila. Med običajnim polnjenjem preko vtičnice se akumulatorji polnijo šest ur, kar nI malo, sploh če se vprašamo, kako bodo do priključka prišli tisti, ki stanujejo v bloku.
Drugi način predstavljajo hitro polnilne enote, ki napolnijo baterije do 80% zmogljivosti v tridesetih minutah, a jih v Sloveniji še ni.
Notranjost iona se skoraj v ničemer ne razlikuje od bencinsko oziroma dizelsko gnanih različic, s tem da je merilnik vrtljajev zamenjal prikaz optimalne izrabe električne energije, ki pomaga pri varčevanju z elektriko, prikazovalnik pa voznika nazorno obvešča o tem, kdaj avto polni baterije. Kljub kompaktnosti vozila se v ionu lahko prevažajo štirje potniki in ima prostor za 166 litrov prtljage.
Doplačljive opreme je malo, saj je večina danes razpoložljive tehnike že serijsko vgrajene. Električni ion premore po višini nastavljiv servo volan, elektronsko stabilizacijo ESP, zavorni dodatek ABS, distribucijo zavorne sile EBD, sprednji in stranski zračni varnostni blazini, stranski zračni varnostni zavesi, meglenke, potovalni računalnik, klimo, avdio sistem, povezljivost bluetooth, električni pomik vseh stekel, daljinsko centralno zaklepanje in platišča iz lahke litine. Za doplačilo je na voljo navigacija, ogrevan voznikov sedež, kovinska barva in furgonska različica s nakladalno prostornino 1,1 kubičnega metra.
Francozi so svojemu velikoserijskemu električnemu avtomobilčku namenili dvoletno splošno in petletno garancijo za pogonski sklop oziroma do 50.000 prevoženih kilometrov, kar je povsem nelogično, ker bi v tem primeru z vozilom smeli dnevno prevoziti le 28 kilometrov in ne prej omenjenih povprečnih 60!
Pri Peugeotu se zavedajo, da bo prodaja takih izdelkov rasla postopno; letos naj bi jih prodali sedem, prihodnje leto 15 in čez dve leti dvakrat toliko, seveda če bo država imela posluh za tovrstne avtomobile, saj trenutno pomaga le fizičnim osebam, 35.460 evrov (kolikor stane osnovni model) pa za poslovneže verjetno ni neka ugodnost.
Električna prihodnost zaenkrat vprašljiva
Ob tako visokih cenah električnih vozil oziroma natančneje baterij množičnega navala kupcev v prodajne salone še dolgo ne moremo pričakovati. Menim, da je za prodor potrebna standardizacija akumulatorjev, ker jih je le tako možno hitro in enostavno zamenjati s polnimi. Tudi življenjska doba baterij ni izenačena z življenjsko dobo vozila, da zelo kratkega dosega, težav z zagotavljanjem ustrezne infrastrukture za množično polnjenje niti ne omenjam. Javno dostopnih hitro polnilnih mest je le za vzorec, ljudje, ki živijo v mestu in kjer so električni avtomobili doma, pa morajo imeti lastno garažo, saj ne verjamem, da bodo pripravljeni dnevno čakati pol ure (ali celo 6 ur ob običajnem polnjenju), da bodo vozilo spet lahko odpeljali na slabih sto kilometrov potepanja.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Tradicionalna zdravila rastlinskega izvora
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Največ zmede pri uporabnikih predstavljajo ravno pre-hranska dopolnila. So namreč v enakih farmacevtskih oblikah kot zdravila, pa vendar to niso zdravila, ampak so živila, ki dopolnjujejo običajno prehrano ljudi. Prehransko dopolnilo je na zunanji ovoj-nini jasno označeno z navedbo »PREHRANSKO DOPOLNILO«. Tem izdelkom se ne smejo pripisovati lastnosti zdravljenja. Kljub vsemu navedenemu pa se morajo tudi prehranska dopolnila uporabljati premišljeno in ko je to za posameznika koristno. Tudi dnevne priporočene količine naj uporabnik ne preseže. Pred uporabo se je pametno posvetovati s farmacevtom, zlasti če oseba sočasno uporablja tudi zdravila.
Zakaj se izdelkom, ki niso registrirani kot zdravile, ne sme pripisovati zdravilnih lastnosti? Ta določba v naši zakonodaji varuje ljudi pred lažnimi obljubami. Zdravilni učinki morajo biti dokazani z
ustreznimi študijami. Učinki so odvisni tudi od kakovosti uporabljene rastline in od postopka izdelave.
Direktiva, ki ureja registracijo tradicionalnih zdravil, v ničemer ne posega v samo dejavnost alternativnih metod zdravljenja in ne prepoveduje specifičnih snovi ali rastlin. Katere zdravilne rastline se smejo uporabljati, je urejeno s pravilnikom o razvrstitvi zdravilnih rastlin. Razvrščene so v kategorije:
H - uporabljajo se lahko kot živila, ne sme se jim pripisovati zdravilnih učinkov (rman, kamilica, melisa ...)
Z - uporabljajo se za preprečevanje in zdravljenje bolezni. Izdelki so praviloma razvrščeni med zdravila, ki se izdajajo brez recepta (cimici-fuga, divji kostanj, vednozele-ni gornik ...)
ZR - uporaba zahteva zdravniški nadzor (betlova palma, rdeči koren, grenki mandlje-vec ...)
ND - tveganje za zdravje
t
V h
-K
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
ljudi je večje od koristi, zato njihova uporaba ni dovoljena (pravi brošč, seme strihni-novca .)
Primer: če je neka zdravilna rastlina razvrščena v skupino H, bo še naprej lahko v prometu kot običajen čaj - če ne bo predstavljena z zdravilnimi lastnostmi. Če izdelek vsebuje ekstrakte (izvlečke) iz teh rastlin, pa je praviloma zanj potrebno pridobiti dovoljenje za promet.
Za konec še nekaj nasvetov uporabnikom
Samo izdelki, ki imajo dovoljenje za promet z zdravilom, imajo dokazano in preverjeno kakovost, varnost
in učinkovitost. Priložena so tudi ustrezna navodila z vsemi opozorili in previdnostnimi ukrepi.
Pri uporabi izdelkov z zdravilnimi rastlinami svetujemo kritičnost in preudarnost, enako kot pri sintetičnih zdravilih.
Predstavljanje prehranskih dopolnil in kozmetičnih izdelkov z učinki, značilnimi za zdravila, je zavajanje in lahko privede do resnih posledic za zdravje.
Dobro je treba pogledati deklaracijo na izdelku. Te informacije so veliko bolj verodostojne kot razni reklamni materiali.
Vse, kar je naravno, ni nujno tudi zdravo in neškodljivo. Neustrezna izbira rastlinskega izdelka, še bolj pa neustrezna kakovost (primesi, mikroorganizmi, ali je bila zdravilna rastlina nabrana ob napačnem času ali napačno obdelana), lahko privedejo do resnih neželenih učinkov.
Zato se tudi o uporabi tradicionalnih zdravil rastlinskega izvora in o prehranskih dopolnilih posvetujte s svojim farmacevtom.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Sonce nas je lepo razvajalo
Za nami je lep pomladni teden in nekoliko hladnejši vikend, ki pa ni spet prinesel zime. Tako se bo delo na vrtovih nadaljevalo. Na zelenjavnih vrtovih je skoraj zima, tako beli so nekateri zaradi gred, prekritih z agrokoprenami. Upam, da ste grede pred pokrivanjem najprej okopali in prerahljali od zime zbita tla. To je osnovni in prvi korak, ki ga spomladi naredimo na vrtu. Tako vzpodbudimo korenine vrtnin k novi rasti, prezračimo zemljo in zbudimo tudi mikroorganizme.
Pričnemo lahko prve spomladanske setve. Prepričana sem, da ste mnogi to že naredili. Zemlja je komaj že dovolj ogreta za uspešen vznik solate, mesečne redkvice, rukole, azijskih listnatih rastlin, še vedno pa lahko sejemo grah in bob. Vse vrtnine, tudi solato berivko, sejemo v vrste. Le tako boste lahko tla prerahljali pravočasno in učinkovito. To ste verjetno ugotovili tisti, ki ste motovilec ali zimsko solato posejali »na povprek«, zdaj pa zemlje ne morete prerahljati, pa tudi pletje kasneje bo težavno. Med vrstice solate po-sejte mesečno redkvico. Zdaj dobite zelo zanimivo seme: redkvice so lahko ne samo okrogle, rdeče, kot jih poznamo, ampak podolgovate belo rdeče, ki pritegnejo pogled, ali pa celo pisane - od belih in rumenih do rdečih. Zakaj ne bi enkrat preizkusili nekaj !ovega. Z redkvico zapolnite prostor med vrstami solate, ki v tem trenutku še ni potreben, kasneje, ko jih pulimo, pa prerahljamo zemljo, za kar nam bodo korenine solate zelo hvaležne.
Foto: Miša Pušenjak
Seme boba in graha pred setvijo čez noč namočite, najbolje v kamilični čaj. Tako bo veliko hitreje vzkalilo, kasneje pa bodo rastline bolje obrodile, saj niso izgubljale energije pri kaljenju.
V vrtnih centrih je na razpolago že veliko sadik tako solate kakor zelja, kolerabice, cvetače in brokolija. Pa še ena vrtnina je na razpolago - peteršilj. Vem, da velja pri nas pravilo, da peteršilj in korenček sejemo zelo zgodaj, a je to narobe. Zemlja se je sicer že ogrela na 5 oC, ampak to je še veliko premalo. Peteršilj in korenček za hiter, enakomeren vznik potrebujeta 15 oC. Mnogi menijo, da bo pokrivanje z agrokopreno pomagalo, pa ne. Agrokoprena zemlje ne ogreje, zato pri setvah v premrzlo zemljo nič ne pomaga. Pomaga pa v tako suhem in toplem vremenu pri tem, da se zemlja ne izsušuje. Torej s setvami peteršilja in korenčka še počakajte, namesto tega posadite nekaj sadik peteršilja za prve, sveže liste (korena ne bo). Korenček pa boste pridelali dovolj zgodaj tako, da posejete vrstico ali dve okrogle sorte pariški, ki je mesec dni zgodnejša od vseh ostalih sort.
Tudi zgodnji, a samo nakaljen krompir lahko že sadimo. Kot je napisano, pa mora biti dobro nakaljen, kalčki morajo biti čvrsti, temni, ne pa iztegnjeni. To dosežete tako, da krompir nakaljujete v hladnem, a svetlem prostoru. Krompir je potrebno pokrivati z agrokopreno. Tisti, ki imate težave s strunami, lahko uporabite naraven pripravek, ki vsebuje bakterije, da strune umorijo. Ko položite gomolje v zemljo, jih dobro poškropite z raztopino pripravka Naturalis; če je zemlja suha, zalijete še dodatno z vodo in potem zagrnete z zemljo. Vse skupaj pokrijte še z agrokopreno. Pripravek Naturalis je potrebno uporabiti vsaj še enkrat: pred ogrinjanjem z njim zalijemo grebene, potem pa krompir ognemo. Ker je v pripravku živa glivica, ki jo sonce uniči, naredimo vse to po sončnem zahodu, saj so sončni žarki za omenjeno bakterijo smrtni.
Za vse, ki se bojite čebulne muhe, prihaja čas, ko se posevki pokrijejo. Ne pozabite, pokrivanje mora biti nepredu-šno, saj muha še nekaj časa išče pot do svojih gostiteljskih rastlin. Ogroženo so tako čebula kakor česen, pa tudi drob-njak in kitajski drobnjak. Če se da, naj bo pokrivanje preko lokov ali podobne opore, saj čebulnice ne marajo tlačenja.
Ja, dela je res veliko, a vreme nam bo dobro služilo. A nikoli ne pozabite, da je na prvem mestu vaše zdravje, zato opravite vsak dan le toliko dela, kolikor zmorete.
Miša Pušenjak
S svetovne ¿Mene scene
31. maja v Ljubljano (Sto-žice) prihaja sloviti italijanski glasbenik Zucchero. Adel-mo Fornaciari, bolj znan kot Zucchero, je italijanski rock glasbenik, ki že nekaj desetletij navdušuje ljubitelje italijanske canzone doma in po svetu. Njegova bogata glasbena kariera se je pričela že daljnega leta 1970, ko se je poizkušal v različnih glasbenih zasedbah. Leta 1982 seje s skladbo Una not-te che vola via prvič pojavil tudi na znamenitem festivalu San Remo. Leta 1984je skupaj z italija nskim produ-
centom Corradom Rustici-jem posnel svojo prvo veliko uspešnico Donne. V naslednjih letih je zahvaljujoč sodelovanju z nekaterimi znanimi svetovnimi glasbeniki začel osvajati tudi svetovne glasbene odre. Z njim so sodelovali glasbeniki, kot so Eric Clapton, Miles Davis, Joe Cocker in Paul Young, s katerim je posnel svojo največjo svetovno uspešnico Senza una donna. Zucchero sodi med najuspešnejše svetovne glasbenike, saj je v svoji karieri prodal že več kot 40 milijonov albumom
Zucchero
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
To je to
Roger Taylor
Foto: wordpress.com
Foto: wordpress.com
in z njimi osvojil tudi številne prestižne nagrade.
®®®
Očitno se nam kmalu obeta nova zanimiva glasbena izdaja, saj je bobnar legendarne britanske zasedbe Queen Roger Taylor pred kratkim izdal, da se trenutno ukvarja z zanimivimi glasbenimi posnetki, ki sta jih v zlatih glasbenih 80. prejšnjega stoletja skupaj posnela dva danes na žalost že pokojna glasbena velikana Freddie Mercury in Michael Jackson. Pesmi, ki jih lahko pričakujemo, nosijo naslove Victory, State Of Shock in There Must Be More To Life Than This. Ena med njimi, skladba State Of Shock, je bila kot singel sicer leta 1984 že uradno objavljena, vendar je v duetu z Jacksonom takrat sodeloval
Mick Jagger.
®®®
Nekdanji član slovite britanske zasedbe Oasis Liam Gallagher je skupaj s svojo novo zasedbo Beady Eye na trgovske police poslal prvi studijski album, ki nosi ime Different Gear Still Speedin-gart. Album, na katerem je 13 novih skladb, se že predstavlja s prvim singlom z naslovom The Roller. Pro-ducent albuma na katerem najdemo tudi skladbe, kot so Bring The Light, Four Letter Word in Sens Of The Stage, je bil Steve Lillywhite. Zasedbo Beady Eye sestavljajo: Liam Gallagher, Gem Archer, Andy
Bell in Chris Sharrock.
®®®
Na najslavnejšem pločniku na svetu, znamenitem
hollywoodskem Pločniku slavnih (Hollywood Walk of Fame), je zasijala nova zvezda, njen lastnik pa je postal popularen kanadski poprock pevec Bryan Adams. 51-letni pevec je svetovno slavo dosegel z uspešnicami, kot so Summer of '69, Run to You, Everything I Do I Do It For You, Please Forgive Me, Have You Ever Really Loved The Women, Here I Am in številnimi drugimi. Bryan Adams je v svoji dosedanji karieri prodal že več kot 100
milijonov plošč.
®@®
Legendarni 64-letni britanski glasbenik, producent in aranžer David Robert Jones, bolj znan s svojim umetniškim imenom David Bowie, bo 26. aprila izdal novi live album. Ta bo nosil naslov Birthday Celebration - Live in NYC 1997. Na njem bodo posnetki koncerta ob praznovanju njegovega 50. rojstnega dne (6.januar 1997) v prestižni newyorški dvorani Madison Square Garden z impresivno listo povabljenih, saj so na omenjenem koncertu nastopala nekatera velika in zveneča glasbena imena, kot so Foo Fighters, Sonic Youth, Lou Reed, Billya Corgan (Smashing Pumpkins), Black Francis (Pixies) in Robert
Smith (The Cure).
®®®
Seznam pesmi:
Little Wonder The Hearts Filthy Lesson Scary Monsters (And Super Creeps) (with Frank Black) Fashion' (with Frank Black) Telling Lies
Hallo Spaceboy (with Foo
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	BORN THIS WAY - LADY GAGA
2.	F**K YOU (FORGET YOU) - CEE LO GREEN
3.	E.T. - KATY PERRY feat. KANYE WEST
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	DON'T HOLD YOUR BREATH - NICOLE SCHERZINGER
2.	SOMEONE LIKE YOU - ADELE
3.	GOLD FOREVER - WANTED
NEMČIJA
1.	BORN THIS WAY - LADY GAGA
2.	GRENADE - BRUNO MARS
3.	HOLLYWOOD HILLS - SUNRISE AVENUE
Zdravj€
Dandanes človek zboli, gre v zdravstveni dom, namesti se v čakalnici in čaka. Med tem odpre kakšno revijo, ki je nastavljena v bližini, morda tudi zloženko, letak ali kakšen drug propagandni material. In kaj hitro se zna pripetiti, da čakajoči pacient med drugim naleti tudi na kak letak, ki ga poziva, naj pomaga pri zbiranju denarja za magnetno resonanco, EKG, rentgen, morda ultrazvok ali kaj podobnega. Vem, da sem nekaj v tej smeri nekoč že pisal, vendar tokrat me je zmotila neka druga zadeva.
In sicer ta odnos ... Velikokrat imam občutek, kakor da država zdravje svojih državljanov dojema kot nekaj obstranskega. Nekaj, v kar ni vredno investirati, nekaj, na čemer se lahko špara. Pa seveda ni tako. Zdravstvo in šolstvo bi morali biti glavni prioriteti vsake uspešne države. Če neko stvar na primer v bolnišnici potrebujejo, bi jo država morala priskrbeti. Kaj nam na koncu koncev tudi koristi vse znanje zdravnikov, če pa ga tako ali tako ne morejo uporabljati.
Kupovanje medicinskih naprav vsekakor ne bi smelo pasti na pleča ljudi. Zanje bi morala poskrbeti država. Pa verjamem, da tako ni samo pri nas. V večini državah zahodnega sveta, po katerih udriha kapitalizem, je tako. Bolnišnice niso več ustanove, ki skrbijo za dobrobit družbe in za zdravje ljudi. Vedno bolj so samo podjetja, ki za svoje storitve izstavljajo račune, v katerih se odvijajo skorupirani posli in ki na koncu lahko gredo tudi v stečaj. In vse to, ko sem še vendarle imel kanček upanja, da se bo Slovenija morebiti umaknila požrešnemu gobcu kapitalizma vsaj v nekaterih aspektih. Pa se očitno ne bo ... Sledili bomo evropskim in seveda ameriškim "sodobnim" trendom. Zdravje bo postalo dobrina z etiketo in oštevilčeno vrednostjo, dostopna samo tistim, ki jo bodo lahko plačali. Morda še ne tako v kratkem, vendar kakor kaže, tudi posebej dolgo ne bo trajalo, da bomo prišli do te točke.
Meni pa med tem preostane samo dvoje ... Lahko močno upam, da se bo našel kak minister oziroma politik, ki ga je srečala zdrava pamet in bo to spremenil ali pa lahko začnem varčevati za tisti drugi primer ...
Matic Hriberšek
Fighters)
Seven Years In Tibet (with Dave Grohl)
The Man Who Sold The World The Last Thing You Should Do (with Robert Smith) Quicksand (with Robert Smith)
Battle For Britain Voyeur Of Utter Destruction (As Beauty)
I'm Afraid Of Americans (with Sonic Youth) Looking For Satellites Under Pressure (with Gail Ann Dorsey) Heroes
Queen Bitch (with Lou Reed) I'm Waiting For The Man (with Lou Reed)
Dirty Blvd. (with Lou Reed) White Light/White Heat (with Lou Reed)
Moonage Daydream All The Young Dudes (with
Billy Corgan)
The Jean Genie (with Billy
Corgan)
Space Oddity
Can't Read
®®®
Za konec pa naj Vas še enkrat spomnimo, da bo 31. marca (ta četrtek) v ljubljanskih Stožicah nastopil ustanovni član legendarne avstralske zasedbe Bee Gees Robin Gibb. The Bee Gees so v petih desetletjih v pop glasbi pustili neizbrisen pečat, bratje Gibb pa so že zdavnaj zasedli svoja mesta med največjimi legendami pop glasbe. Spomnimo se le nekaterih njihovih največjih uspešnic: How Deep Is Your Love, Staying Alive, Too Much Heaven in Tragedy.
Janko Bezjak
Le s t v i
NAJ
1.	SOMEONE LIKE YOU - ADELE
2.	BORN THIS WAY - LADY GAGA
3.	PRICE TAG - JESSIE J FT BOB
4.	ROLLING IN THE DEEP - ADELE
5.	S&M - RIHANNA
6.	SALE EL SOL - SHAKIRA
7.	FUCK N' PERFECT - PINK
8.	GRENADE - BRUNO MARS
9.	SHE'S GOT NOTHING ON - ROXE1
10.	YOUR SONG - ELLIE GOULDING
11.	STAY - HURTS
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK
piščančji file v smetanovi omaki*, njoki, solata SREDA
regrat s slanino, pečen krompir ČETRTEK
pasulj s prekajenim mesom,
palačinke
PETEK
ribji brodet, polenta SOBOTA
kisla juha, pražen krompir NEDELJA
juha iz hrbtiščnih kosti z jetrnimi cmočki, dunajski zrezki, ocvrt krompir, solata PONEDELJEK
krompirjevi svaljki z drobtinami, motovilec
*Piščančji file v smetanovi omaki
Sestavine: piščančji file, maslo, manjši por, sladka (1/4 l) in kisla (3 žlice) smetana, vegeta, provanskalske začim-
be, kisla kumarica, poper (po želji).
Piščančji file narežemo na kocke ali trak-ce in začinimo z vegeto in provansalskimi začimbami. Na maslu prepražimo meso, ga odstranimo in na isti maščobi prepražimo por. Vrnemo meso, dodamo obe smetani in na drobne kocke narezano kislo kumarico, po želji malce popra in dušimo. Postrežemo z njoki in solato.
Ribji brodet
Sestavine: ribe (po želji, najrazličnejše), peteršilj, čebulam česen, poper, limonin sok in lupinica, kis (ali vino), sol, olivno olje ali maslo. (Recept je iz leta 1890 - nekoliko slovensko posodobljen!)
Prereži ribo, iz nje poberi čreva in kar je še grdega, operi jo, zreži na kosce, tri prste dolge, potem razgrej dobrega olja, deni notri drobno zrezanega zelenega peteršilja, čebule, malo česna, malo popra, malo limoninega soka in lupinice, malo kisa (še boljše: vina) pa malo vode, deni ribo notri, osoli in pusti, da se počasi kuha, pa daj na mizo za obaro na postni dan. Če nimaš dobrega olja, vzemi sirovega masla. Zraven postrežemo polento.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Resnično srečen je človek, ki zna povsem natančno presoditi samega sebe.
-k-k-k
Ko se sloni bojujejo, trava umira.
•k-k-k
Poiskati moramo pot ali pa jo narediti. -k-k-k
Človekov um, ki ga je razširila nova zamisel, se nikoli več ne skrči na prejšnjo velikost.
-k-k-k
Moč se ne meri s tem, kako trdi ali pogosti so udarci, temveč kako natančni so.
-k-k-k
Veliki ljudje so meteorji, ustvarjeni za to, da zago-rijo in s tem osvetljujejo zemljo.
-k-k-k
Najbolje se razvedriš tako, da razvedriš vse okoli sebe.
-k-k-k
Zanimanje za lastno osebo je sovražnik vse iskrene ljubezni. -k-k-k
Potreben je močen značaj, da odbija ponavljajoče se napade blaginje. -k-k-k
Uspeh je uničil prene-katerega moža.
Smeh ni greh
PRIDNE DELAVKE "Mravlje delajo brez odmora več kot pol dneva, in to vsak dan," razlaga profesorica biologije. "Kaj nam to pove?"
"Da imajo slabo organiziran Fides," se oglasi Miha.
SESTAVIL
EDI KLASINC
NEMŠKA TELOVADKA HOFFMAN
TIPIČNA NAPAKA PRI ŠAHU
POSTELJNINA IZ RAMIJE
ŽIVAL Z VOLNO
ČILSKI PESNIK (ARMANDO)
IVAN TAVČAR
NAS FIZIOTERA-PEVT (ALEN)
NAŠA EKONOMISTKA BUKOVEC
STAROGRŠKI JUNAK
GR. BOGINJA MESECA
SMUČARKA DABIČ
HRVAŠKI KRAJ
ANGL. UM. ZGODOVINAR
GREGOR NESTOROV
SISTEM LEČ
NORVEŠKI NOBELOVEC (FRIDTJOF)
ANA MLAKAR
ŽITNI PLEVEL, LJULJKA
OVČJI SAMEC, OVEN
LAHKO OBOROŽEN VOJAK
FRANCOSKI FILOZOF (ERNEST)
LUKANJA PRI OPLOTNICI (LOKALNO)
INDIJSKA RASTLINA
RUS. ŠAHIST (MIHAIL)
ŠINTOISTIČNI BOG RIŽA
ŠVICARSKA SMUČARKA
AKADSKI BOG NEBA
ŠKROBNO GOMOLJEVKA
LONDONSKI DNEVNIK
KEMIČNO VLAKNO IZ POLIESTROV
KRAJŠI DEL DEBLA
DEL PROČELJA
STKANE HLAČE
ANGL. MOTOCIKEL
ALEŠ CAPUDER
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (NICOLE)
FRANCOSKI ŠANSONJE (CHARLES)
ANGLEŠKI KMEČKI PLES
REŽISER JOVANOVIC
LUKA V IZRAELU
KANON
JUŽNOAMERIŠKI PTIČ
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
TRGOVEC S STARINAMI
KRITJE
Pacient leži na operacijski mizi zasebne klinike. Vse osebje je zbrano okoli njega, le glavnega kirurga ni. Končno se prikaže:
"Kreditna kartica ima kritje. Lahko začnemo!"
VERZ
Učiteljica sprašuje učence, kakšne verze bi napisali na nagrobne spomenike. Jure ne posluša, temveč se igra z radirko, ki mu pade na tla. Učiteljica ga jezno pogleda in reče: "In ti, Jure?"
Jure se skloni pod mizo in išče radirko ter se oglasi: "A tu spodaj si, baraba!"
NAPAČNA PREDSTAVA Šolski zvonec oznani konec pouka za ta dan. Vsi učenci zdirjajo proti vratom. Učiteljica zgrabi Janezka za rame in mu reče:
"Ti pa ne! Glede na to, kaj si danes počel v šoli, boš nekaj časa še ostal z menoj v razredu!"
"Prav!" reče Janezek. "Meni je čisto vseeno, kaj si bodo drugi mislili o nama!"
PRIPRAVLJEN
V računalniškem podjetju, točneje v njegovem servisu, je pozvonil telefon in moški glas je dejal:
"Oprostite, z računalnikom, ki sem ga kupil pred tednom dni pri vas, imam velike probleme."
"Kaj pa je narobe?"
"Na zaslonu piše: 'Hit Enter when ready!'"
"Ja, in?"
"Kako pa naj jaz vem, kdaj je pripravljen?"
NE ZNAM RAČUNATI
Petru dela računanje precejšne težave. Učitelj se razjezi in mu reče:
"Do jutri napiši v zvezek stokrat: Ne znam računati!"
Rastko prinese naslednji dan v šolo zvezek. Učitelj ga pregleda in pravi:
"Zakaj si stavek napisal samo desetkrat?"
"Zato, ker ne znam računati."
PREPOZNO
Leta 2035 sta umrla papež in Bill Clinton. Oba naenkrat sta se znašla pred nebeškimi vrati in sveti Peter je rekel:
"Danes lahko sprejmem samo enega slavnega!"
"No, ja," je rekel papež, "se bom pa jutri vrnil."
Ko je naslednji dan vstopil v nebesa, je izrazil željo:
"Že dolgo si želim spoznati devico Marijo!"
"Žal mi je, toda 24 ur si prepozen!" mu je odvrnil sveti Peter.
UČINKOVITO
Mlada žaba reče zaročencu:
"Zdaj bom pogoltnila kontracepcijsko tabletko in potem se mi ne bo več treba bati štorklje!"
TOČILNI PULT
Miha in Angelca sta bila stara prijatelja in nekoč ji je Miha potožil:
"Angelca, veš, v življenju sem že mnogo prestal."
"Vem. Največ za točilnim pultom v gostilni."
Ugankarski slovarček: GRITT = nemška telovadka Hoffman, HAJ = angleški kmečki ples, HIND = angleški umetnostni zgodovinar (Arthur Mayger, 1880-1957), LILIČ = slovenski fizioterapevt (Alen), NARIN = naselje pri Pivki, RIZALIT = del pročelja, ROA = čilski pesnik (Armando), SIVI TODI = južnoameriški ptič.
■jjdej 'oaíueí 'luape^v 'eposn '»pfi 'eiuas>| 'uo}jou 'uasue|\| 'onn '!! 'eaese>i 'e^an 'll 'j|l 'eiun^jn^ 'on 'eoy 'eAeiupj} 'uoja|\| 'eoAO Ipz -u 'ub| iieuabj} 'ss9h 'pa|§ajds 'oapejq 'uue|\| 'ajeu^ 'jauay 'uug :0NAVH0Q0A '^ubzi») a» Aa^an
íPoíHulajtz naí na íuítoumm íp.tztu!
RADIOPTUJ
tui ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
RIMSKI CESAR
UTRDBA
TRAČNICA
Govori se...
... da je imel slovenskogoriški klopotajoči poslanec v ponedeljkovem intervjuju na poetovion-skem radiu zelo prav, ko je ugotovil, da krize v državi ne bodo odpravili tisti, ki so jo povzročili; saj je vsem jasno, da jo je zakuhala prav njegova nekdanja stranka.
... da v Vidovi fari ne vedo, kam z denarjem. Za več kot tristo tisoč evrov so cerkvi zgradili vežico, še več kot toliko denarja pa je šlo za nove pločnike in fontano pred občino, ki bo bojda strašno razkošna, zato jo je ljudstvo že poimenovalo fontana Ratajčica.
... da bodo seje občinskih svetov v večini občin poslej zelo redke. Proračuni so namreč sprejeti, novih razpisov za naložbe pa ni, zato svetniki ne bodo imeli več kaj potrjevati. Bolj redno bodo seje le tam, kjer se izplačujejo visoke sejnine, pa če bodo potrebne ali ne ...
... da baje novi šterntalski župan nujno potrebuje očala, saj ob odprtju nove športne dvorane med gosti ni opazil dosedanjega
župana, ki mu pripisujejo največ zaslug za šterntalsko lepotico, v času njegovega mandata pa so postali bogatejši tudi za nov vrtec, dom upokojencev in še kaj.
... da Mariborčane pri vsej zgodbi o (ne)organizaciji EP v košarki najbolj boli to, da je bil Ptuj izbran za gostitelja, oni pa ne.
. da se mnogi čudijo, zakaj je v času priprav državne žogobr-carske reprezentance v Šterntalu v stari Poetovioni in bližnji okolici baje porasla kvaliteta ponudbe
vzhodnjaških lepotic, saj je vsem jasno, da so reprezentantom po-nočevanja strogo prepovedana.
Vidi se ...
. da je do sedaj veljalo, da dolge in zavite občuduje v glavnem ženski svet, na nedavnem pregledu odvzema divjadi v poetovion-sko-holermuškem lovsko-gojitve-nem območju pa se je pokazalo, da je med občudovalci dolgih in zavitih tudi vse več moških, v glavnem jagrov.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Anja Ljubec
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-te-dnik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je poslala fotografijo Anja Ljubec, na njej pa je mala Nežika (hčerkice moje sestrič-ne), ki se že veseli toplih pomladnih dni. Tudi mi se jih veselimo, Nežica!!!
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
					2	4	9	
		4	6	7			8	
		2		1				
					1	2		
	4	1		9				
	9					6		
3			8					
	2			4	9		3	
				6			5	
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€	000
Bik	VV	©	€€€	0
Dvojčka	VVV	©©	€	00
Rai	VVV	©	€€	000
Lev	VV	©©©	€	0
Devica	V	©©	€€€	00
Tehtnica	VV	©©©	€	000
Škorpijon	VVV	©	€€	0
Strelec	V	©©	€€€	0
Kozorog	VV	©©©	€	00
Vodnar	VV	©©	€€€	0
Ribi	VVV	©©©	€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 29. marca do 4. aprila 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 4. aprila, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme: Kristjan Krušič, Dobrina 22a, 2287 Žetale
Anekdote slavnih
Slavni ameriški matematik dr. Norbert Wiener je bil znan po svoji raztresenosti. Ko seje družina preselila, seje žena bala, da si Norbert ne bo zapomnil svojega novega naslova, zato mu ga je napisala na listek in vtaknila v žep. Dr. Wiener je odšel v službo, tam pa ga je nenadoma prešinila zanimiva nova ideja. Zapisal jo je na listek z naslovom. Potem je še malo preračunaval in ugotovil, da se je zmotil, zato je listek vrgel v smeti. Ko je bilo službe konec, je ugotovil, da se res ne spomni svojega novega naslova, listka pa tudi ni več našel. Odšel je na proti svojemu staremu stanovanju in upal, da se bo že nekako rešil. Pred vrati starega stanovanja je stala neka punčka. Dr. Wiener jo je ogovoril: »Oprosti, ali mogoče veš, kam so se preselili ljudje, ki so prej stanovali tukaj?«
»Ja, očka, kar pridi,« je odgovorila punčka, »mami se je
zdelo, da se boš izgubil, pa me je poslala pote.«
***
Pisec kriminalnih romanov Edgar Wallace je bil naj-denček. Ko je še hodil v šolo, mu je sošolec med prepirom zabrusil:
"Ti nisi nič vreden, saj nimaš niti svojih staršev! Tebe so morali tuji ljudje vzeti za svojega!"
Mladi Wallace pa se ni pustil ugnati v kozji rog in se je pogumno odrezal:
"Prav to je dokaz, da sem bil dober in priden otrok, kajti sicer me moji krušni starši ne bi bili izbrali. Tvoji pa sploh
niso imeli izbire in so morali vzeti tisto, kar so dobili. " ***
Pesnik in romanopisec Walter Scott je srečal berača in ga hotel obdarovati. Ker pa ni imel pri sebi drobiža, mu je dal srebrnik in rekel:
"Nate, vzemite; ostanete pa mi dolžni šest penijev."
"Bog vam povrni," se je zahvaljeval berač, "želim vam samo, da bi živeli tako dolgo, dokler vam ne poplačam tega dolga."
Komunalno podjetje Ptuj d.d. Puhova ulica 10, SI 2250 Ptuj Telefon: 02/ 787 51 11 Telefax: 02/ 771 36 11
POROČILO O PITNI VODI NA VODOOSKRBNEM SISTEMU PTUJ ZA LETO 2010
1 . Podatki o sistemu oskrbe z vodo :
Sistem za oskrbo s pitno vodo	744-Ptui
Oskrbovalno območje	782-Črpališče Skorba
Upravljavec	Komunalno podietie Ptui, d.d.
Število uporabnikov	75.000
Distribucija v m3/leto	3.438.429 m3
Dezinfekcija	NE
Druga priprava vode	NE
Tip vode	2 - nepovršinska
Ptujski vodookrbni sistem dobiva glavne količine pitne vode iz centralnega črpališča v Skorbi pri Ptuju. Dodatno pomagajo k izboljšanju kvalitete vode in hidravličnih razmer na omrežju dislocirani globinski vodnjaki v Novi vasi pri Ptuju, Lancovi vasi, Desencih, Podvincih, Gerečji vasi in Zupečji vasi. Na območju centralnega črpališča se nahaja 7 plitvih vodnjakov skupne izdatnosti 350 l/s in pet globinskih vodnjakov skupne izdatnosti okoli 60 l/s. Izdatnost dislociranih vodnjakov znaša okoli 80 l/s. Globinski vodnjaki delujejo neprestano, plitvi vodnjaki pa se vključujejo v omrežje glede na trenutne potrebe po vodi. Dolžina vodovodnega omrežja znaša preko 1000 km, na omrežju je okoli 60 prečrpalnih postaj in 38 vodohranov. Iz ptujskega vodo oskrbnega sistema se v celoti oskrbujejo porabniki vode v 17 občinah, v šestih občinah pa delno. Letna količina obračunane vode je znašala 3.438.429 m3 oz. povprečno 9.420 m3 na dan.
2. Podatki o preskušanju vzorcev pitne vode v okviru notranjega nadzora
V skladu z načrtom notranjega nadzora smo skladnost parametrov pitne vode spremljali z rednim jemanjem in preskušanjem vzorcev pitne vode v črpališču, v vodohranih in pri končnih porabnikih na omrežju. Izvajali smo dodaten monitoring pesticidov na omrežju. Neprekinjen nadzor nad kvaliteto pitne vode smo izvajamo v črpališču Skorba z biološkim indikatorjem z mladicami postrvi.
Odvzem in preskušanja vzorcev v okviru rednega nadzora je izvajal Zavod za zdravstveno varstvo Maribor na osnovi sklenjene pogodbe. Odvzetih je bilo 1270 vzorcev vode, od tega 922 za mikrobiološka in 248 za kemijska preizkušanja.
Mikrobiološka preskušanja
Število vzorcev		Št. neskladnih vzorcev	Št. vzorcevzE.coli	Št. vzorcev z enterokoki
Črpališče	157	2	_	_
Vodohrani	247	11	3	-
Omrežje	471	15	_	-
Skupai	922	28	3	-
V neskladnih vzorcih je prevladovala prisotnost koliformnih bakterij (19 vzorcev) in povišano skupno število mikroorganizmov - postana voda (6 vzorcev), 3 vzorci so bili neskladni zaradi prisotnosti koliformnih bakterij in Ecoli. V 17 primerih je za neskladne izvide vzrok hišna vodovodna inštalacija pri uporabnikih, ostali neskladni izvidi pa so bili v glavnem posledica defektov na omrežju in zmanjšanega obsega rednega vzdrževanja. Po ugotovitvi neskladnih vzorcev so bili takoj izvedeni ukrepi za sanacijo stanja (izpiranje oz. po potrebi dezinfekcija). Pri ugotovljeni prisotnosti E.coli je bil izdan ukrep omejitve uporabe vode (prekuhavanje) na prizadetem področju in izvedeni so bili vsi korektivni ukrepi, predvideni za takšne primere. Skladnost pitne vode po sanaciji je bila dokazana s ponovnim mikrobiološkim preizkušanjem vzorcev vode. Mikrobiološka slika pitne vode na vodnih virih v črpališču Skorba je zelo dobra, zato pitne vode ne kloriramo.
Kemijska preskušanja
Kemijska preskušanja vključujejo preskušanja iz rednega nadzora (ZZV Maribor) in monitoring pesticidov na omrežju (ZZV Celje).
Redni nadzor - ZZV Maribor
Število vzorcev			Št. neskladnih vzorcev		Neskladni po prilogi 1 del B
	Redni	občasni	Redni	Občasni	Parameter
Črpališče	40	13	-	7	5x atrazin/des.atrazin (maks. 0,13/0,14 jug/l) 2x atrazin
Vodohrani	117	-	-	-	-
Omrežje	178	-	-	-	-
Skupai	348		7		
Monitoring pesticidov - ZZV Celje.
Skladno s sanacijskim programom smo spremljali gibanje atrazina in desetilatrazina na omrežju. Odvzetih ¡e bilo pet serij po 10 vzorcev na koncih vseh večjih cevovodov. Rezultati so prikazani v tabeli - vrednosti so izražene v jug/l vode .
Odvzemno mesto	11.05.2010		16.06.2010		06.09.2010		15.10.2010		10.11.2010	
	Atrazin	Desetil atrazin	Atrazin	Desetil atrazin	Atrazin	Desetil atrazin	Atrazin	Desetil atrazin	Atrazin	Desetil atrazin
Ptuj-HIT bar	<0,05	<0,05	<0,05	0,05	0,05	0,07	0,06	0,08	0,06	0,07
Starše	0,05	0,06	0,05	0,06	0,06	0,09	0,07	0,08	0,09	0,10
Zlatoličje	<0,05	0,06	0,08	0,10	0,13	0,15	0,12	0,14	0,11	0,13
Savinjsko	0,05	0,05	0,05	0,06	0,05	0,06	0,06	0,08	0,05	0,07
Zetale	<0,05	<0,05	<0,05	<0,05	<0,05	<0,05	<0,05	<0,05	<0,05	<0,05
Cirkulane	0,06	0,08	0,06	0,08	0,06	0,09	0,11	0,13	0,05	0,06
Gorišnica	<0,05	0,05	<0,05	<0,05	<0,05	<0,05	0,05	0,05	<0,05	<0,05
Zagorci	<0,05	<0,05	<0,05	0,05	<0,05	0,06	0,05	0,06	<0,05	0,05
Cerkvenjak	<0,05	<0,05	<0,05	<0,05	<0,05	<0,05	<0,05	<0,05	<0,05	<0,05
Grajenščak	<0,05	0,05	<0,05	<0,05	<0,05	0,05	0,06	0,07	0,05	0,06
Neskladnosti so bile zabeležene na delih omrežja, kjer ni zunanjih globinskih vodnjakov. Za izmerjene presežene vrednosti posameznih pesticidov imamo od ZZV Maribor pridobljeno strokovno mnenje, na osnovi katerega izjavljamo, da pitna voda na VOS Ptuj s temi vrednostmi pesticidov ne predstavlja nevarnosti za zdravje ljudi in da prehrambena industrija ni ogrožena.
Dodatno smo k navedenim analizam v okviru notranjega nadzora izvedli še 28 preizkušanj vode na nitrate. Vsebnosti nitratov na omrežju niso presegale dovoljene vrednosti 50 mg/l.
3. Zaključek
Neustrezni kemijski izvidi so posledica preseženih vrednosti nekaterih onesnaževal v plitvi podtalnici Dravsko - Ptujskega polja, ki predstavlja glavne zaloge pitne vode za naš vodooskrbni sistem. Glede na omenjena izhodišča pri izvajanju javne oskrbe s pitno vodo štejemo doseženo kemijsko stanje na pipah uporabnikov za primerno. Število neskladnih mikrobioloških izvidov se je v primerjavi z letom 2009 pomembno znižalo (iz 48 v 2009 na 28 v 2010). Še vedno je velik delež neskladnih izvidov posledica neustreznega vzdrževanja hišnih vodovodnih inštalacij.
Zaradi dobre mikrobiološke kvalitete vode na vodnih virih ni potrebno klorirati.
Ptuj, 14.03.2011
Odgovorna oseba za	Direktor:
zagotavljanje skladnosti parametrov:	Jože Cvetko, univ. dipl. inž.
Ivan Dobnik, univ. dipl. inž.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, ugodno prodajamo, vsak dan od 8. do 1 7. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAMO bukova drva, dostava na dom. Cena 59 € za 1 m3 z dostavo. 041 610 210 ali 02 769 15 91.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner, 7,9 kWh/kg, pakirane v kartonih, telefon 051 828 683.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova in gabrova drva. Možnost razreza na 25 ali 33 cm, z dostavo. Tel. 041 723 957.
PRODAM prašiče, težke od 25 do 100 kg, mesni tip, linija 44 in 54, z možnostjo dostave. Tel. 041 670 766.
PRODAJAMO bele piščance domače reje, Irgoličevi, Sodinci 22, pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33.
BUKOVA drva, razžagana na 25 ali 33, zložena v paleti, prodam. Tel. 041 893 305.
NESNICE, rjave, 19-tedenske, pred nesnostjo, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246.
PURANE, 6-tedenske, za nadaljnjo rejo. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PIŠČANCE, 4-tedenske, težke 1,20 kg, za nadaljnjo rejo, naročila po telefonu 02 688 1 3 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše.
OPAŽ, ladijski pod, bruna in kamen škriljavec prodam. Tel. 051 890 761.
PRODAM odojke. Tel. 755 31 21.
PRODAM svinjo za zakol, težko 150 kg, domače reje, in luščene orehe. Tel. 02 753 29 91 ali 041 759 382, Destrnik.
NEPREMIČNINE
PRODAM gradbeno parcelo v Ga-jevcih. Telefon 031 233 264.
KMETIJO, njivo ali pašnik, najmanj 5000 m2 ali več, v Miklavžu ali okolici, na relaciji Šentilj-Podlehnik, ob glavni cesti, kupim. Tel. 040 971 899.
PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo v Zabovcih. Informacije na tel. 051 354 707.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM oddam opremljeno sobo študentki, ki ji nudim tople obroke, vse ostalo po dogovoru. Tel. 031 430 122.
ENOSOBNO opremljeno stanovanje, 50 m2, oddamo v najem v Haj-došah. Tel. 040 644 601.
RAZNO
PRODAM koze, samca, ter svinjo za zakol. Telefon 781 04 81.
IŠČEM izvajalca za izdelavo ostrešja (rušt, kritina, žlebovi), plačilo kompenzacija za avtoplašče. Tel. 040 971 899.
VOZNIKA C-, E-KATEGORI-JE z izkušnjami v mednarodnem prometu, špedicija - smer EU, zaposlimo. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391.
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
tto. o/tletu. www.radio-ptuj.si
STAJERSKA BUDILKA,
od ponedeljka do petka, od 5.00 do 9.00 ure.
www.radio-ptuj.si
©
V
5. HIŠNI SEIEM
TRAKTORJEV IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE:
- HEW HOLLAND. STEYR, CASE - KMETIJSKI PRIKLJUČKI REGENT
KI GA ORGANIZIRA
avto «h
ORMOŽd.o.O.
SEJEM BO POTEKAL NA DVORIŠČU PODJETJA HARDEK 44/C, ORMOŽ
V SOBOTO IN NEDELJO
2.4. in a 4. 2011
od 9.oo do 16 oo ure
tin
' ČASU PRIR
NA SEJMU BODO SODELOVALA TUDI PODJETJA
aao^ft in	SAT d.d.
S SVOJIMI PROIZVODI IN PROGRAMI
PRIREDrTVE BO POSKRBLJENO ZA JEDAČO IN PIJAČO!
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
, -Im--.
POSKOČNIH
Ji t
POP 7 TOP
1.Ans.	ŠARMERJI - Le pesem ti poklanjam
2.	Ans. NOVI SPOMINI - Venček ptujskih
3.	Ans. BRANETA KLAVŽARJA- Imej me rada
4.	ALPSKI KVINTET - Štiri desetletja
5.	IGOR IN ZLATI ZVOKI & IRENA VRČKOVNIK- Moj šocej
6.	FOLK IDOLI -Tisto poletje
7.	Ans. BUM-Avto bi rada
1.	MARJAN ZGONC in TOMAŽ VRHOVNIK - Bila si kot cvetje spomladi
2.	TANJA ŽAGAR - Majhne nežnosti
3.	ATOMIK HARMONIK - Traktor polka
4.	ŠPELA GROŠELJ - Poljubi moje ustnice
5.	P0P'N DEKL- Muzikant Franček
6.	ANDREJA - Daj ljubezni nove
7.	MARJAN SMODE - Zapoj še eno pesem zame stari muzikant
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime In priimek: Tel. Številka:
Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Prireditvenik
Ponedeljek, 28. marec
17.00 Poljčane, knjižnica: pravljične urice - Obljuba je obljuba 18.00 Slovenska Bistrica, MC Miš: tehno potica (tehnologija za vse okuse) 19.00 Ptuj, Krempljeva 1: predavanje o meditaciji Dipavajana Rennerja iz Avstrije - Odprimo srce
Torek, 29. marec
9.00 do 13.10 Slovenska Bistrica, Dom DPD Svoboda: 14. gledališki dnevi -območna revija odraslih, otroških lutkovnih skupin 10.00 Ptuj, Velika sejna soba MO Ptuj: tiskovna konferenca Jožeta Praha, predsednika komisije za evropske pešpoti 10.00 Podlehnik, parkirišče: pohod po podlehniških gričih, v organizaciji Društva upokojencev Videm pri Ptuju 11.00 Slovenska Bistrica, OŠ Minke Namestnik Sonje: prireditev ob materinskem dnevu; sodelujejo učenci osnovne šole Minke Namestnik Sonje in varovanci varstveno delovnega centra Polž iz Slovenske Bistrice. 17.00 Majšperk, večnamenska dvorana: Pozdrav pomladi - osrednja občinska prireditev, posvečena materam in ženam; sodelujejo: otroci OŠ Majšperk, MPZ DPD Svoboda Majšperk, KPD Stoperce, ŠKD Sestrže, TD Ptujska Gora
18.00 Ormož, viteška dvorana: Brez dlake na jeziku - predavanje Miroslava
Huskica - Terorizem 18.00 Ptuj, Narodni dom: 3. seja skupščine ZKD Ptuj
18.00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije Ptuj: letni baletni nastop učencev Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj
Sreda, 30. marec
17.00 Tinje, knjižnica: pravljične urice - Bratec in sestrica 19.00 Ptuj, Glasbena šola Karola Pahorja: pričetek 6. festivala kitare Ptuj; koncert učencev nižjih glasbenih šol Štajerske
Četrtek, 31. marec
9.00 Ormož, Dom kulture: Cicido 2011 - območna revija otroških pevskih zborov
15.00 Makole, knjižnica: pravljična urica - Srečna Suzana 16.30 Slovenska Bistrica, knjižnica: pravljične urice - Bratec in sestrica 18.00 Maribor, razstavišče dvorca Betnava: odprtje razstave Prijateljstvo, strast, barva; razstavljajo Valentina Gjura, Barbara Kirič in Jelka Kovačič, dijakinje Gimnazije Ormož 18.00 Majšperk, prostori občine: 6. redna seja občinskega sveta 18.00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije Ptuj: letni baletni nastop učencev Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj 18.00 Ptuj, hotel Primus: poslanski večer Dejana Levaniča Malo delo - velika priložnost z gostom, ministrom za delo, družino in socialne zadeve Ivanom Svetlikom
19.00 Ptuj, razstavišče Knjižnice Ivana Potrča: večer poezije in glasbe s Sašo Pavček - Obleci me v poljub; glasba: Aljoša Rijavec-klaviature, Dino Džopa-kitara in Jan Oršič-bas 19.00 Ormož, viteška dvorana gradu: potopisno predavanje Aljaska Petre Draškovič
Petek, 1. april
10.00 Trnovska vas, kulturna dvorana: območna revija lutkovnih skupin - Dober
dan lutka, v organizaciji ptujske izpostave JSKD 13.00 Ptuj, romanski palacij ptujskega gradu: odprtje razstave ob 20. obletnici plebiscita 1990
17.00 Žetale, osnovna šola: predavanje Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in OO Rdečega križa Žetale o prometni varnosti, novostih v cestnem prometu, delu medobčinske redarske službe, zdravilih in starostnikih
18.00 Zgornja Polskava, gostišče Golob: skupščina Turistične zveze Slovenska Bistrica
18.00 Medvedce, Dom gasilcev: 16. redna skupščina Gasilske zveze Majšperk 19.00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: predavanje dr. Mire Omerzel - Mirit in
koncert ansambla Vedun 19.30 Ptuj, Mestno gledališče: predstavitev knjige Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi in besedi - tretja petletka Karikaturista Borisa Miočinovica -Bobe in etnologa Aleša Gačnika; igrajo tamburaši KD Franceta Prešerna Videm
19.30 Draženci, Kulturna dvorana: predstava Hrup za odrom Michaela Frayna,
v režiji Aljaža Godca in izvedbi Šus teatra KD Draženci 20.00 Ptuj, DomKulture: koncert glasbene skupine Katalena ob izdaji novega
albuma Noč čarovnic 20.00 Ptuj, CID: 6. festival kitare Ptuj; koncert Jazz kitara: Agostino Di Giorgio trio
Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo ...
SPOMIN
27. marca je minilo sedem let, odkar ni več med nami naše drage
Anice Tominc
IZ SEL
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu ter ji prinašate cvetje in sveče.
Vsi njeni
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka.
V SPOMIN Janezu Cartlu
Z ZG. HAJDINE 74
30. marca mineva 10 let, odkar te ni več med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče.
Žena in sinovi z družinami
Srce je omagalo, vajin dih je zastal, a na vaju spomin bo večno ostal.
SPOMIN
17. decembra 2011 bo 18 let, odkar je odšel k počitku v večnost oče
Jakob Krajnc
29. marca 2011 mineva 5 let, odkar je vedno odšla draga mama
Marija Krajnc
IZ GRADIŠČA 32 PRI ZG. LESKOVCU
Boleč je spomin na vajino izgubo, bolečino. Še vedno skeli v prsih, a hvala vama, da smo lahko z vama preživeli najlepša leta. Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu z lepo mislijo, molitvijo in počastite njun spomin.
Tvoji najdražji
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. Številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednlk.si, za večje objave predhodno pokličite.
Ni res, da je odšel, nikoli ne bo! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljal v tišini.
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, tasta in dedka
Martina Predikaka
IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU 63
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem iz Vargasala in Revitala, pogrebnemu podjetju Mir, gospe Hedviki za poslovilne besede in molitev ter vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, zanj molili, darovali sveče, za svete maše in cerkvene potrebe, nam pa izrazili sožalje.
Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Kako srčno si ti želel, da še med nami bi živel. Smo vsi ob tebi se borili, da zdravje bi ti ohranili. A smrt pač tega hotela ni, konec je trpljenja in skrbi, miru ti Bog naj podari.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedka, brata, strica in botra
Mihaela Cafuta
IZ VELIKE VARNICE 53, ZG. LESKOVEC
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala za izrečena sožalja.
Hvala gospodu župniku Ediju Vajdi za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, govorniku za besede slovesa, pevcem Feguš za odpete žalostinke in sodelovanje pri sveti maši, godbeniku za odigrano Tišino in sodelavcem iz ADK Dolane ter gospe Mariji Gajzer za molitev.
Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam stali ob strani in nam na kakršenkoli način pomagali, še enkrat iskrena hvala.
Sin Andrej z družino
www.radio-tednik.si
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 29.3.
8.00 Kronika iz občine Destmik 9.30 Polka in majolka 10.30 Video strani 18.00 Polka in majolka 19.00 ŠKL
20.00 Revija OPZ l.del
21.00 Destrnik - Iz domače skrinje
22.05 Ptujska kronika
22.15 Mozaik kulture
22.40 Glasbeni utrinki
23.00 Video strani
četrtek 31.3.
8.00 40 let OOPZ Ptuj 10.00 Polka in majolka 11.00 Glasbena oddaja 12.30 Video strani 18.00 Glasbena oddaja 20.00 Materinski dnevi v občini Domava 22.30 Ptujska kronika 22.15 Glasbena oddaja 23.00 Video strani
SREDA 30.3.
8.00 Praznovanje materinskega dne v OŠ Hajdina 9.15 Ptujska kronika 9.30 Glasbena oddaja 11.00 Video strani 18.00 Polka in majolka 19.00 ŠKL
20.00 športnik leta 2010 na Hajdini 21.00 Hajdina - Iz domače skrinje 22.30 Mozaik kulture 23.00 Video strani
In kje smo prisotni?
Siol Tv, T2 tv Amis Tv, v sistemih KKS... Ptuj - S02
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
P1UJSKA I tLtVI/IJA
ipeaa
M 29.3. 10:05 Hrana in vino
10:30 To bo moj poklic - Dimnikar pon. 11:25 Modro 12:00 Ptujska kronika 12:20 Spoznajmoso.com 14:00 Ptujska kronika-pon. 14:20 Dokumentarni film Komandant Stana 15:40 Pokal Loka 2011 16:00 Ptujska kronika-pon. 16:15 Art karneval 18:00 Ptujska kronika 18:20 SpDznajmose.com 19:15 Poljudno - znanstvena oddaja 20:00 Ptujska kronika—pon. 20:20 Dokumentarni film Komandant Stane 21:35 Lokacija Slovenija 22:00 Ptujska kronika — pon. 22:20 Info kanal
Sreda 30.3.
10:05 Hrana in vino
10:30 Ptujska kronika-pon.
10:50 Koncert Jure Tori trio
12:00 Spoznajmose.com
13:50 Vsega je kriva Nina
15:15 Dokumentarni Dim Komandant Stane
16:30 Polka in majolka
17:35 Hrana in vino
18:00 Povabilo na kava
18:35 Ptujska kronika-pon.
18:55 Spoznajmose.com
19:45 RegiTV-Gorišnica
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
20:50 Ptujska kronika - pon.
21:10 Povabilo na kavo -pon.
21:45 To bo moj poklic - Izvajalec subomontažne gradnje
22:40 Info kanal
Četrtek 31.3. 10:05 Hrana in vino
10:30 To bo moj poklic - Izvajalec suhomotažne gradnje
11:25 Modro
12:00 Ptujska klinika
12:20 Spoznajmose.com
13:10 Regi TV -Ormož
14:00 Ptujska kronika-pon.
14:20 Povabila na kavo-pon.
14:55 Rep IV-Goritnica
16:00 Ptujska kronika—pon.
16:20 Dokumentarni Dim Komandant Stane
17:35 Hrana in vino
18:00 Ptujska klinika-pon.
18:20 Povabilo na kavo-pon.
18:55 Spoznajmoso.com
19:45 Pokal Loka 2011
20:00 Ptujska klinika-pon.
20:20 Koncert Jure Tori trio
21:30 Zgodbe Balkana
22:00 Ptujska kronika- pon.
22:20 Info kanal
www.petv.tv
Odslaj nas lahko ipramljata tudi na TZ
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
NAROCIl.NICA ZA
v
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
RADIO TEDNIK Ptuj d... Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Kidričevo • Minister Lukšič odprl novo športno dvorano
Izjemna pridobitev za celotno občino
V petek, 25. marca, je minister za šolstvo in šport Igor Lukšič skupaj z županom Antonom Leskovarjem in dosedanjim ravnateljem šole Brankom Tonejcem svečano odprl novo športno dvorano v Kidričevem, ki je veljala okoli 5 milijonov evrov.
Foto: M. Ozmec
S simboličnim prerezom vrvice so športno dvorano slovesno odprli (z desne) dosedanji ravnatelj šole Branko Tonejc, minister Igor Lukšič in kidričevski župan Anton Leskovar.
Slovesnosti so se v sončnem pomladnem vremenu udeležili številni domačini in gostje, med njimi poslanca v državnem zboru Dejan Levanič in Branko Marinič ter direktor direktorata za šport Marko Rajšter. Preden so pričeli slovesnost, je nov objekt ob osnovni šoli Borisa Kidriča v Kidričevem blagoslovil kidričevski župnik Anton Pačnik.
Po svečanem prerezu vrvice so slovesnost nadaljevali v novi dvorani, kjer je bila pomembne pridobitve za šolo in kraj v uvodnem nagovoru izjemno vesela vršilka dolžnosti ravnateljice šole Alenka Kutnjak, ki je pojasnila, da je dosedanja stara šolska telovadnica 45 let služila mnogim generacijam učencev in članov športnih društev. Mnogi so dosegli odlične športne rezultate v republiškem in tudi mednarodnem merilu. Ostarelo damo so sredi leta 2009 porušili, lansko pomlad pa je začela rasti
nova,večja telovadnica, oziroma sodobna športna dvorana, ki ima čudovit izgled in visoko funkcionalnost. Kot je poudarila, pa nov objekt ni v ponos le učencem in učiteljem, ampak tudi vsem drugim občanom, saj gre za večnamenski športni objekt, namenjen trudi večjim športnim dogodkom. V imenu vseh se je posebej zahvalila občini Kidričevo in ministrstvu za šolstvo in šport.
Na novo športno dvorano je bil ponosen tudi dosedanji ravnatelj šole Branko Tonejc, ki se je po 40 letih dela upokojil. Poseben pozdrav pa je namenil Andreju Goršetu, nekdanjemu dolgoletnemu učitelju telovadbe in uspešnemu športnemu vaditelju, ki je v prejšnji šolski telovadnici vnesel veliko novosti ter pomembno prispeval k razvoju otroškega in mladinskega športa v Kidričevem, še posebej gimnastike. Ob tem je Tonejc poudaril, da se danes otroški in mladinski šport pre-
Nova športna dvorana v Kidričevem je velika 68 m x 43 m in je zgrajena v treh etažah. Njena skupna višina je 11,70 m, od tega je pod zemeljskim površjem 4,20 m, nad zemljo pa je 7,51 m objekta. Notranje dvoransko igrišče je veliko 44 m x 26 m, kar zadošča za vsa ligaška tekmovanja v malem nogometu, rokometu, košarki in odbojki. Ko bo na igrišču potekala igra, je na fiksnih tribunah prostora za 203 sedeže gledalcev, na izvlečnih tribunah pa še za 518 gledalcev, predvideno pa je tudi okoli 100 stojišč, tako da si bo posamezno športno tekmo lahko ogledalo okoli 800 gledalcev. Če bo v dvorani kakšna druga prireditev, bodo lahko s sedeži napolnili tudi parterni del, tako da bo v njej prostora še skoraj za enkrat več gledalcev. Sočasno so uredili tudi zunanja igrišča za mali nogomet in košarko ter manjšo atletsko stezo.
Foto: M. Ozmec
Pogled v notranjost nove kidričevske dvoranske lepotice, kjer načrtujejo tudi večje športne, kulturne in druge prireditve.
Foto: M. Ozmec
Takšen je pogled na novo športno dvorano v Kidričevem, posnetek je nastal nekaj trenutkov pred odprtjem.
več gradi na denarju staršev, saj je otrok talent le tako dolgo, dokler imajo starši denar, zato je treba to področje čim prej ustrezno sistemsko urediti.
Da Kidričevo, ki ga je v preteklosti zaznamovala industrija, danes temelji na popolnoma novi bivalni kakovosti, je ugotovil župan občine Kidričevo Anton Leskovar ter vse vprašal, kje v Sloveniji še najdemo takšne bivalne pogoje, kjer je naselje v objemu borovega gozda, v njem pa slabih 200 m do trgovine, pošte, banke, zdravstvenega doma, vrtca, doma upokojencev in šole; hkrati pa je le nekaj minut vožnje do mednarodne avtocestne povezave ter 10 minut do najstarejšega slovenskega mesta. Čeprav ni bila poceni, je bila po županovih besedah nova lepotica nujno potrebna, zato je bila odločitev o rušenju stare telovadnice, ki je bila zgrajena leta 1964, in o gradnji nove vsekakor dobra; ne le z vidika osnovne šole, ampak tudi športa v občini Kidričevo. Avgusta 2009 so pričeli rušenje, le leto in pol kasneje pa s ponosom zrejo na novo, sodobno in arhitekturno zanimivo zgradbo, ki je umeščena ob šoli in pred kratkim zgrajenem vrtcu. Nova športna dvorana je povezana z obema objektoma, tako da bo omogočala kakovostno izvajanje obveznih šolskih sredin, pa tudi prostovoljnih popoldanskih dejavnosti. Izgradnja športne dvorane pa pomeni tudi uresničitev strateškega pristopa razvoja celotnega območja občine, je zagotovil župan, zato že pripravljajo pogoje za razne športne in druge prireditve, priprave nogometnih moštev in strelskih organizacij. Velika dvorana je namreč opremljena z vso sodobno športno in drugo opremo, primerno tudi za druge prireditve, poleg tega pa tudi s sodobno plezalno steno,
manjšo plesno in ritmično gi-mnastično dvorano. Posebnost novega športnega objekta pa je zagotovo 10-stezno avtomatsko strelišče za zračno orožje, ki je trenutno med najboljšimi v državi.
Slavnostni govornik, minister za šolstvo in šport Igor Lukšič je poudaril, da pomeni odprtje nove športne dvorane praznik za šolo Borisa Kidriča, praznik za vso občino Kidričevo, praznik za slovenski šport in praznik za slovensko šolstvo.
»To pomeni tudi potrditev velikih dosežkov slovenskega športa v zadnjih 20 letih, ki je v tem času naredil neverjetne korake naprej. Na olimpijskih igrah v Pekingu smo dosegli pet medalj, v Vancouvru tri medalje, na mladinski olimpi-jadi pa pet medalj, zato smo po doseženih medaljah na število prebivalcev tretji na svetu, torej je Slovenija tretja športna velesila na svetu.
Slovenija je športna nacija, ker imamo dobre športne pedagoge, odlične trenerje in ker imamo podporniške starše. Naša šola je med najboljšimi na svetu, to se je pokazalo že v številnih primerih,« je poudaril minister Lukšič, ki je Kidriča-nom čestital, da so uspeli zgraditi tako lepo in funkcionalno
športno dvorano, ter jim zaželel, naj jim dobro služi!
Slovesnost ob odprtju objekta, ki je zagotovo izjemnega pomena, tako za šolo kot za krajane naselja in celotno občino Kidričevo, si bodo številni obiskovalci in gostje zagotovo zapomnili tudi po bogatem kulturno-športnem programu, ki so ga skrbno pripravili pihalni orkester Talum, moški pevski zbor Kidričevo ter učenci in učitelji osnovne šole Borisa Kidriča, ki so se sprehodili skozi zgodovino športa, šole in naselja Kidričevo. Nato pa si je minister Igor Lukšič skupaj z drugimi gosti z zanimanjem ogledal tudi notranjost športne dvorane, strelišča in drugih prostorov.
M. Ozmec
Osebna kronika
Rojstva: Maja Belčič Kralj, Zavčeva ul. 17, Ptuj -deček Tilen; Metka Belec, Obrež 113 a, Središče ob Dravi - deklica Teja; Simona Krepek, Majšperk 52, Majšperk - deček Liam; Milena Markež, Kicar 117, Ptuj - deklica Tjaša; Aleksandra Pliberšek, Sestrže 66, Majšperk - deček Blaž; Mihaela Sever, Rucmanci 63, Sveti Tomaž - deklica Karolina; Sara Šenveter, Spodnji Slemen 44 c, Selnica ob Dravi - deklica; Karmen Vidovič, Severova ul. 11, Ptuj - deklica Lara; Bojana Zega, Kungota pri Ptuju 148, Kidričevo -deklica Neli; Suzana Roj ht, Polenci 7, Polenšak -deklica Lara; Polona Rotar, Obrež 20, Središče ob Dravi - deček Gašper; Zdenka Zelenik, Rimska ploščad 20, Ptuj - deček Nino; Sonja Habjanič, Vinski Vrh 81, Miklavž pri Ormožu -deček Aleks; Simona Bek, Cerovec pod Bočem 7, Rogaška Slatina - deček; Lidija Kozel, Mestni Vrh 22, Ptuj - deček Nik. Umrli so: Katarina Slodn-jak, roj. Holc, Juršinci 15 a, roj. 1933 - umrla 13. marca 2011, Franc Prosenjak, Brstje 22, Ptuj, roj. 1928 -umrl 15. marca 2011.
vs
£(2y&afca
budilka
89,8 98,2 104,3 Mh
.RADIOPTUJ
89,8-98,2° 104,3
Foto: M. Ozmec
Za bogat program so s kulturno-športnim sprehodom skozi čas poskrbeli učenci in učitelji OŠ Borisa Kidriča.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo dež ponehal, čez dan se bo delno zjasnilo. Zapihala bo šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, ob morju okoli 8, najvišje dnevne od 12 do 15, na Primorskem do 18 stopinj C.
V sredo in četrtek bo precej jasno, v četrtek popoldne bo v severni Sloveniji občasno več oblačnosti.