floy «WJSŠa tojlžnic- U ia.-‘ 'GLASILO SZDL OKRAJA KOČEVJE LETO n. ŠTEV. 14 Izdaja okrajni odbor SZDL Kočevje * Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Jože Košir List Izhaja vsako soboto * Cena 10 din V KOČEVJU, DNE 30. MARCA 1957 RESOLUCIJA O STANJU MLEKARN IN PREDELOVALNIH OBRATOV V NAŠEM OKRAJU PETAR STAMBOLIČ Mleka in mesa veliko preveč predelovalnih obratov pa v okraju premalo Odborniki Okrajnega zbora in zbora proizvajalcev so na zadnji seji sprejeli resolucijo o perečem stanju mlekarn in predelovalnih mesnih obratov in jo poslali Zvez. izvršnemu svetu, tovarišu Svetozaru Vukmianoviču-Tempu in Investicijski banki v Beogradu. Objavljamo izvleček iz resolucije. nekdanje garaže. Ostali dve mlekarni sta v resnici le zbirališče mleka z nekaj stroji, ki pa so že obrabljeni in nič več ne ustrezajo svojemu namenu. Glede na to je prizadejana precejšnja škoda go- NOVI PREDSEDNIK SKUPŠČINE 26. marca je bila v Beogradu skupna seja obeh zborov Zvezne ljudske skupščine. Sejo je vodil podpredsednik - Zvezne ljudske skupščine tov. Vladimir Simič. Kot prva točka dnevnega reda so bile volitve novega predsednika Zvezne ljudske skupščine, namesto umrlega predsednika tov. Moža Pijade, ki je pred kratkim umrl. Ljudski poslanec Jakov Bla-ževič je v imenu skupine 20 ljud- V tej resoluciji je med dragim navedeno naslednje: V kočevskem okraju imamo skupno 6544 krav s povprečno molznostjo nad 2000 litrov mleka letno. 31 odst. krav je v rodovniku, ki so pod stalnim mlečnim nadzorstvom. Mlečnost teh krav je v letu 1956 znašala povprečno 2779 litrov. Od navedenega števila krav je 1600 kom. na spodanstvu celotnega okraja in si- sitih poslancev predlagal zboroma, cer: Mlečni proizvodi, v kolikor se da se izvoli za predsednika Zvez-predelujejo v obstoječih mlekar- ne ljudske skupščine tov. Petar skih obratih, so nekvalitetni in se Stambolič. Predlog so vsi ljudski in z držav, posestvih, ostale pa so last skih obratov je 26001 dnevno, privatnikov, od katerih je 72 odst. Mlekarski obrat KGP Kočevje je včlanjenih v kmetijske zadruge, primitiven provizorij, preurejen iz Glede na stalni dvig molznosti računamo, da se bo molznost do leta 1961 dvignila do 3200 litrov letno v okrajnem merilu. Ti podatki veljajo za rodovniško živino v državnem in zadružnem sektorju. V letu 1956 je znašala skupna proizvodnja mleka v okraju 13 milij. litrov', ali 36;000 litrov mleka dnevno. Od te količine je bilo tonsko leto prodanih 3,760.000 litrov tržnih viškov mleka ali dnev- (okrog 2000,1 dnevno) ostalo količino mleka pa morajo predelati v svojem mlekarskem obratu. Na S53?“mleMe^ratef'^adi neprimernih pro- posMcVjiharno Plavili J štorov. Zaradi tega je samo KGP dviganjem rok soglasno izvolili imelo v lanskem letu 3milij. škode. tov. Petra Stamboliča za novega predsednika. Ncivi predsednik Zvezne, ljudske - . „ . , . , , , skupščine Petar Stambolič je bil Kočevju prikaže kot centralni pro- 12. julija 1912 v vasi Brezo- blern celotnega okraja m da sena ^ ri Ivanjici, lr Srblja. Gim_ merodajnih forumih zahteva odo- r ■ - — - - — brenje potrebnih investicij. na KGP Kočevje z dnevno kapaciteto 15001, mlekarna zadružnega sektorja v Velikih Laščah s 5001 in v Fari s 6001 kapacitete dnevno. Skupna kapaciteta mlekar- Skupščina zahteva od OLO, da problem gradnje nove mlekarne v Kočevje je danes lepo urejeno Mesno-predelovalni obrat je potreben Podoben problem kakor z .mlekarnami je tudi s klavnico v Kočevju. Navzlic temu, da je v okraju letno 10.000 kom. vse vrste živine za zakol, ni v vsem okraju niti ene, današnjim potrebam odgovarjajoče urejene mesnice, ki bi izpolnjevala vse osnovne higienske no 10.320 litrov. Tu je treba orne- zahteve. Zaradi tega so živinorej-niti, da se je količina tržnega vi- c; prisiljeni prodati živino izven ®ka mleka na Kmetijsko gozdar- okraja po ceni, ki jim jo diktirajo Bkem posestvu Kočevje v februar- kupci. Niti ena mesnica nima hla-"*U rvn1®^1^3, na T?®® litrov. dilnice, zato je nemogoče, da. se Odkupna mreža odkupuje da- preskrbi zaloga mesa. To je zelo mes od proizvajalcev v zadružnem pereče vprašanje predvsem zato, sektorju eno tretjino vseh tržnih ker se staira živina stalno izloča, viškov. V teku leta pa se je več- ker ni več sposobna za pleme. Meda. še toliko niso živine predstavlja -hlago slaifo- Kočevje prodaja §e kvalitete. Ekonomski razlogi nazijo je končal v Cačku. še pred vojno je kot študent sodeloval pri delu napredne demokratične univerzitetne .mladine. Clan SKOJ je postal leta 1933, leta 1935 pa član KPJ. Vojna ga je zatekla v Va-Iz vsega navedenega se vidi nuj- jjCvu. Takoj po kapitulaciji je bil na potreba po gradnji sodobne poaIan na partijsko delo v Pomo-klavnice v Kočevju, ki bi morala ravje kjer je organiziral vstajo, imeti dovolj prostorno hladilnico, 0(J konca leta 1953 je bil predsed-da bi bilo mogoče pravilno vSkla- nik lS Srbije, kar je še sedaj. OBČNI ZBOR TURISTICNO-OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA Vse možnosti za razvoj turizma Pretekli ponedeljek je bil v dvorani kina v Kočevju redni občni zbor Turistično olepševalnega društva Kočevje. Poleg članov se je zbora udeležilo tudi veliko število ljubiteljev društva, med njimi največ dijakov. Navzoč je bil tudi sija po poročilih pa je bila živahna in plodna. Tovariš Rigler je v poročilu opisal delo, uspehe in pomanjkljivosti društva. Kočevje, \ rajzdejano in uničeno v vojnih letih, se le počasi obnavlja. Tujcu1,, ki je prišel VSakda”je P°tre" tudl zastopate Turtetitoe zveze Slove- predneimjieti vKoč^je, nfblio z redom narodnega heroja. POSVETOVANJE V VILKIH LAŠČAH Za povezavo dela v občini Lašče nije. Poročilo o dvoletnem delu društva je podal predsednik društva tovariš Karel Rigler. Disku- mogoče ničesar nuditi. Niti primernih gostinskih obratov ni bilo. Nadaljevanje na 2. strani krat primerilo, OdkupUi. KGP mleko samo za r9lai Uonientat Pred dnevi je sklical občinski odbor SZDL Vel. Lašče predsednike in tajnike osnovnih organizacij SZDL velikolaškega področja na delovno sejo, na kateri so pregledali delo novoizvoljenih odba-živino v jesenskem času, takrat pa rov jn ugotavljali pomanjkljivosti lokalne potrebe Buij0 živinorejce, da koljejo tako Pred skupščino ZSZ 10. aprila bo v Kočevju skupščina Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Prav je, da si pred tem važnim dogodkom socialnih zavarovancev ogledamo nekatere stvari, o katerih se bo brez dvoma razpravljalo tudi na tem zasedanju. Socialno zavarovanje ima v našem okraju zelo veliko vlogo, saj zajemajo zavarovanci v okrajnem merilu nad 50 odst. vseh prebivalcev, v merilu občine Kočevje pa je 80 odst. zavarovancev od skupnega števila prebivalcev. Zelo zanimivi so podatki za lete 1956 v katerih beremo, da je bilo izdano za zdravstveno zavarovanje (za zdravljenje itd.) skupaj 160,000.000 din. Poleg tega je bilo izdano za pokojnine in invalidnine 114,000.000 din, za otroške dodatke pa 168,000.000 din. Iz vsega tega je dovolj vidna skrb ljudske oblasti za humano delo in tudi pomembna vloga ozsz. Vsak naš delovni človek, k' je v delovnem odnosu, je brez skrbi, če oboli. Preskrbljeno je tudi za invalide, upokojence in za otroke zavarovancev. ?.e. Prei smo navedli, koliko milijonov gre za zdravstveno zavarovanje. Tu se pojavlja vprašanje, če ni 160,000.000 din, ki so se porabili v ta namen, le preveč. Ali ta znesek ne prispeva deleža, da naš življenjski standard ne raste tako, kot želimo mi vsi skupaj? Res je! še vedno imamo primere, da posamezniki izkoriščajo socialno zavarovanje v špekulativne namene. Izkoriščajo zdravnikovo preobremenjenost pri delu in dobe nekaj dni bolniškega dopusta, ki ga izrabijo za razna domača opravila. ■Ne skrbi jih, če ima podjetje in skupnost zaradi takega izkoriščanja socialnega zavarovanja šltor do. Drugi primer so zavarovanci v delovnem odnosu, ki so resnično bolni. Namesto da bi taki bolniki ob času zdravljenja počivali, opravljajo doma razna dela in zdravljenje se zaradi tega podaljša. Tudi ti ljudje škodujejo sebi in skupnosti. Ce bomo odplavili take primere izkoriščanja socialnega zavarovanja, se bo tuni znesek za zdravstveno zavarovanje znižal. To bo pa nam Vsetn v korist. -žem imajo v mesnicah dovolj živine boljše vrste za klanje na ra-zpola-go. Zaradi tega so preteklo jesen in ziirnoi nekateri živinorejci sami doma klali staro živino in meso prodajali po hišah. Na ta način se lahko prodaja tudi meso bolne živine, kar je vsekakor v škodo ljudskemu zdtavju. V poletnem času pa mesnicam primanjkuje klavne živine, ker je tržišče -v jeseni in pozimi prenatrpano z živino. Mestna klavnica v Kočevju je bila adaptirana iz bivše privatne mesarije. Navzlic velikim sredstvom, ki jih je dala skupnost za adaptacijo, je klavnica še vedno skrajno nehigienična. Stoji v sredini mesta in je pravi izvor smradu za okoliške prebivalce. V tehnološkem pogledu ustreza omenjena klavnica komaj le za vsakdanje potrebe preskrbe prebivalstva z mesom v mestu. Kočevska klavnica nima hladilnice in je zaradi tega meso manj kvalitetno. Klavnici manjka tudi hlev. živina se kolje takoj, ko pride transport, kar povzroča, da je kvaliteta mesa slabša in se še hitreje pokvari. in težave. Razprava in poročila so SZDL zase, zadruga zase, ostale množične organzacije in društva pa iicpet zase, kot je bilo to čutiti v poročilu iz Roba. Na terenu se dela veliko, vendar brez povezave, ki bi omogicčila veliko večje uspehe kot sicer, še posebno bo to potrebno na Robu, kjer je PO SVETU bila, živahna. Tovariš s Krvavepe- postalo zadnje čase zelo'živahno: čl je pojasnil, da jim divjačina de-la na polju veliko škodo. Ljudje zato nimajo veselja do dela in negodujejo. Doslej so 1. 1956 tak primer že prijavili na občini, a niso dobili niti pozitivnega niti negativnega odgovora. Zaradi tega gradijo Kmetijlsko zadrugo, ustanovili bodo lesno predelovalni etorat, postavili novo šolo itd. V diskusiji sta se oglasila predstavnika OLO tov, Rauh in tov. Debeljak. Podkrepila sta nekate- Za, nami je teden dni izredno žive politične dejavnosti, ki nam je prinesla v mnogih mednarodnih vprašanjih nova vprašanja in le delne razjasnitve. Pot generalnega sekretarja Združenih narodov Hammarskjolda v Kairo, njegovi razgovori s pred- vprašanja ki so že enkrat privedla do napada na Egipt — to je vprašanje lastništva taks za prevoz. VUKMANOVIC V EGIPTU Na povabilo egiptovske vlade je obiskal podpredsednik našega izvršnega sveta tov. Vukmanovič sednikom Egipta Naserjem in po- predsednika Naserja, kateremu je svetovanja glede ureditve spora izročil posebno poslanico maršala okrog Sueškega prekopa in dra- Tita. Na večih sestankih sta ob-gih spornih vprašanj v tem delu uravnavali mednarodne probleme in re važne stvari, ki so bile obrav- sveta, so dokaz moralne in dejan- izmenjala gledišča. Tako je imel ljudje večkrat nepravilno izjavlja- navane v poročilih in jih dopolnila, ske moči Združenih narodov in predsednik Naser možnost čuti jo: Raje vse potrpimo in bodimo Število članstva je ponekod pad- njihove sposobnosti, da pomagajo mnenje naše vlade o številnih medlo. Vzrok: nedelavnost starega od- in urejajo mednarodne spore in narodnih vprašanjih, zatem ko je bora. članarina ni bila pobrana za probleme. Ti razgovori so gotovo že govoril z generalnim tajnikom več let nazaj, člani tako niso ime- imel velik vpliv na poslanico egip- OZN in posebnim odposlancem li niti točne predstave, zakaj or- toviske vlade glede plovbe po pre- ministrskega predsednika Nehruja. tiho, pa. če vse skupaj vrag vzame! Ali: Vrnili bomo legitimacije SZDL, saj nam nihče ne pomaga ipd. Govorili so o mladini in njenem Vključevanju v organe družbenega ganizacija obstoja in so se ji odtujili. Kljub temu je dela in pro- upravljanja, njeni vzgoji in vklju- blemov na vasi ogromno, le nare- se bolj malo. Dogovorili soi se, akcijo za čevanju v vrste SZDL. Ugotovili so, da se na vse to često gleda kako bodo organizirali prečrno in s -podcenjevanjem. Raz- krvodajalstvo, veseljivo je dejstvo, da so iz Osredka in Velikega Osolnika za- ________________- stopali organizacijo sami mladi fantje in dekleta. Tudi šolskim odborom naj bi iSZDL nudila več pomoči, zlasti pri reševanju vzgojnih problemov. Sploh se too treba boriti za dela na vasi, da ne bo delala kepu, ki jo bo te dni izdala. Te dni bo dvignjena egiptovska fregata Abukir iz dna prekopa in že okrog 10. aprila bo začel po prekopu reden promet; z njim pa bodo spet postala goreča vsa ona r(ftal razgovor Ribniška občina je slavila tov. Matija Maležič OLO Kočevje. Tudi letos so delovni ljudje ribniške občine proslavili občinski praznik, ki ga slave vsako leto 26. marca v spomin na veliko zmago Cankarjeve, Gubčeve, Tomšičevem noetno razpoloženje, 26. šercerjeve partizanske brigade v Jelenovem žlebu nad Italijani. Praznovanje se je začelo že 24. marca na partizanski slavnosti v Jurjeviči. Tega dne so se v Ribnici pomerili med seboj na šahovskih deskah šahisti. 25. marca je . . . - - bila v domu Partizana slavnostna katerega se je udeležilo okrog 150 blla članov. Predsednikovo poročilo je Tov. Toneta Šercerja smo našli terih društvih je zlasti razgibano (iim večjo koordinacijo gredi dela. Tov. Šercer je predsed- dramatsko delo, v dragih pa iz--- •- ’ ’ ’ ^ Okrajnega odbora Zveze Svo- obraževalni odseki, ki so zlasti, le- bod in prosvetnih društev in je bil tos precej napredovali. m ^. gtttssg £ Tass sss Tovariš Vukmanovič je sprejel tudi -povabilo, da obišče Sirijo, kamor bo odšel v aprilu mesecu. OD VSEH STRANI Medtem ko se v Indoneziji notranja politična kriza okrog sestai-ve notve vlade noče in noče razplesti, je tam izročil naš novi veleposlanik tov. Pavlič svoje poverilnice. Nemške delegacije so v zadnjem času začele obiskovati vse dežele Azije. Predsednik Adenauer bo obiskal Iran, njegov zunanji minister je bil v Pakistanu, drage delegacije pa v Indiji in ’ Burmi. društev naslednje: »V našem okraju imamo 24 pro- Itibnicajebda za praznik vsa sVetnihdraštevod tegašest "de-v zastavah. Povsod si čutil slav- ’ marec je postal za ta kraj že tradicionalni praznik. POMOČ PARTIZANSKIM OTROKOM V Ribnici je bil dne 15. marca občni zbor trške organizacije ZB, lavskih prosvetnih društev »Svobod«. Vsa prosvetna društva so sorazmerno (enako delavna, vendar pri tem še posebno izstopata KUD »Slemena« pri Gregorju in DPD »Svoboda« Kočevje. V neka- akademija. Dvorana doma je prenapolnjena, več ljudi pa je odšlo domov, ker je -bila dvorana, za vse premajhna. Na akademiji z zelo pestrim in -bogatim umetniškim programom so razvili prapor Zveze borcev. Za akademijo bi omenili še to, da je. organizacija v začetku šepala, kar je motilo številne gledalce. 26. marca zgodaj zjutraj so zvoki gasilske -godbe naznanili Ribničanom, da je danes njihov praznik. Okrog 9. ure je bila predspo- zajelo vso pestro dejavnost organizacije Zveze borcev v Ribnici. Slišali smo, da je organizacija ZB premalo skrbela za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Premajhna je bila tudi skrb za bivše iborce, ki ne živijo vsi v najlepših socialnih razmerah. Na zbora so razpravljali tudi o dragih zadevah in nalogah ZB. Sredi razprave je prišla nenadna vest, da je v Parizu umrl predsednik Ljudske skupščine Jugoslavije tov. Moša Pijade. Spomin na velikega menikom padlih v Ribnici žalna revolucionarja in državnika so po- častili z enominutnim molkom. Predsedstvu Ljudske skupščine pa so poslali sožalno brzojavko. Glede na tragično vest o smrti tov. Moša Pijade so zbor predčasno svečanost. Tu so tudi položili vence, prav tako tudi pred spominskimi ploščami in spomeniki. Ob 10. uri je bila slavnostna seja občinskega ljudskega odbora Ribni- ca. Nato pa je bil na trgu koncert zaključili. Izvolili so nov odbor ter gasilske godbe. Na slavnosti v Rib- delegate za občinsko konferenco niti je bil tudi ljudski poslanec ZB. nalogo čimbolj koordinirali. Naj omenim, da je skoraj pri vseh društvih uspelo ustanoviti izobraževalne sekcije. Te sekcije so več ali manj dobro zaživele. Skupno imamo 7 ljudskih univerz. Posebej je treba omeniti prizadevanje Ljudske univerze v Kočevju, ki je priredila v tej sezoni že 18 predavanj, katerih se je udeležilo, povprečno do 300 ljudi, izredno zanimivih predavanj pa -tudi do 450 ljudi. Ta univerza posreduje pre davatelje tudi ostalim univerzam v okraju, predvsem v okoliških krajih in jim tudi moralno pomaga s tem, da krije stroške -predavateljev. Naša prosvetna društva in Svobode -bodo morale razmišljati tudi o organizaciji -tečajev za tovariše, ki delajo v družbenem in delavskem upravljanju. Hiter razvoj proizvajalnih sredstev in vedno večje poglabljanje v družbeno upravljanje zahtevata od nas več znanja, drugače nas bo hiter tempo današnjega časa pustil za seboj. Zato je pomen izo- Tone Šercer Indijo je obiskal predsednik polj-ske vlade Cyrahkiewicz, kamor je prispel pa povabilo predsednika Nehruja iz Burme in Kambodže. Cyrankiewicz je ob svojem prihodu izjavil, da Poljaki zelo cenijo politiko Indije in da je Poljska pripravljena podpreti indijske napore za mir. Legendarnega junaka grških partizanov generala Markosa so te dni v Moskvi rehabilitirali in skle-nili, da se bo vrnil na svoj prejš-nP položaj v centralnem komitetu KP Grčije. Bivši generalni sekretar Zahariades pa je bil izključen Iz ZK in iz Partije. Predsednik švedske vlade Tage Erlander bo letos poleti na naše povabilo prišel v Jugoslavijo. Tako se bodo naši stiki s skandinavskimi deželami razširili. ZADNJA OFENZIVA? Francoski generalni rezident La-ooste v Alžiru je začel s široko akcijo »pomiritve« Alžira. V zadnjem tednu so francoska sodišča braževslnih sekcij pri prosvetnih obsodila 32 alžirskih borcev na društvih in Svobodah za splošen smrt. Francoske padalske enote kulturni dvig nas vseh še poseb- so začele obsežne racije po mestu no velik, ker si tako s to prosvet- Alžiru in Oranu ter v južnih pre-no obliko utiramo pot v sociali- delih Alžira. Voditelji alžirske na-zem.« Tako je zaključil naš raz- rodno osvobodilne fronte so v Tu-govor tov. Šercer. nisu na tiskovni konferenci ponov- no pozvali Francijo na pogajanje. Iz dela in življena zadružnih organizacij Sodražica zadruga je močan gospodarski činitelj V domu Partizana Sodražica je bil v nedeljo 24. marca letni občni zbor kmetijske zadruge Sodražica. Zboru je prisostvovalo nad 150 članov. Iz poročil in razprave moremo razbrati, da je zadruga med najboljšimi v okraju. Vsi odseki zadruge so bili aktivni in so ustvarili v letu 1956 za 10,526.000 din dobička. Med prvimi v okraju so sodraški zadružniki sprejeli pravila samozavarovanja kmetov. Še o nerednostih v Strugah Zunanjepolitični kommtoK Zopet prijatelja? Z izrednim zanimanjem in številnimi ugibanji je svetovni tisk že pred tedni objavil, da se bosta v marcu sestala na Bermudskem otočju predsednika Združenih držav Amerike in Velike Britanije, da uredita spor, ki je nastal med obema deželama po an-glo-francoskem napadu na Suez in Egipt. Kakor je iz uradnega poročila razvidno, se je z razgovori na Bermudih ponovno okrepil zahodni blok in kakor mnogi komentirajo, zaostrili so se tudi odnosi z Vzhodom. V sporočilu namreč ni nobene besede o razorožitvi. Obe strani sta tudi sporočili, da ne nameravata prenehati z atomskimi poizkusi, da pa sta pripravljeni poizkuse prijavljati Združenim narodom in eventualno poklicati tudi tuje opazovalce k tem poizkusom, če na to pristanejo tudi Sovjeti. Amerikanci so pristali, da sodelujejo v Bagdadskem paktu, čeprav zaradi Arabcev, katerim se nočejo zameriti, bolj previdno; vendarle pa je ta pristanek znak določenega popuščanja britanskim stališčem do Bližnjega vzhoda. jEgipt je na ta korak ZDA ostro in negativno reagiral, Sirija, Jordanija in Egipt pa so že v dogovorih, kaj bodo odgovorili v zvezi s tem ameriškim korakom posebnemu odposlancu predsednika Eisenhower ja, ko jih v prihodnjih dneh obišče. Amerikanci so namreč s tem podprli angleško težnjo, da prenesejo središče dejavnosti na Bližnjem vzhodu iz Kaira v Bagdad, ki je pod angleškim vplivom. Tako skušajo oslabiti vlogo Egipta, ki je močno pridobil na ugledu med arabskimi in drugimi deželami zaradi hrabrega odpora proti tuji agresiji in tujim vplivom. V uradnem in neuradnih poročilih s te konference je bilo danih mnogo izjav o soglasnem gledanju na številne mednarodne probleme, kot so združitev Nemčije, vprašanje atomskih poizkusov, plovba po Sueškem prekopu, pomen severno atlantskega pakta in podobno. Amerikanci tudi v bodoče nameravajo tukaj iskati in braniti predvsem svoje koristi, ki niso ravno majhne. Zato bo politika obeh dežel na tem področju tudi glavni in najhujši kamen preizkušnje za obe deželi in za njuno prijateljstvo. Amerikanci so sicer zapretili z gospodarsko blokado Egipta, če ta ne bi hotel glede Sueza sprejeti pametnih rešitev, vendar to še ne pomeni, da želijo s tern Amerikanci v celoti spremeniti svojo politiko na-pram arabskemu svetu. Tako sklepanje bi bilo prenagljeno pa tudi nespametno. Amerikanci in Angleži se tudi niso mogli sporazumeti o vprašanju svobodnejše trgovine s Kitajsko. številne notranje težave Anglije bi bile odstranjene z živahnejšo trgovinsko izmenjavoi s Kitajsko, ki pa je Amerikanci ne dovolijo. Ker Nemci Angleže izpodrivajo iz mnogih njihovih trgov, bi svobodna trgovina s Kitajsko popravila tudi angleško zunanje trgovinsko bilanco. Zaradi številnih vprašanj, ki so ostala odprta, mnogi komentatorji po svetu ne smatrajo sestanka nai Bermudih za tako uspelega, kot ga v Veliki Britaniji želijo prikazati. Staro prijateljstvo je sicer vzpostavljeno, vendar pa je ostalo še marsikaj, kar je obal prijatelja ločilo in kar jih bo kljub izjavam o starem in dobrem prijateljstvu še razdvajalo. B. Mikoš Uvodne formalnosti na zboru so bile kmalu pri kraju. Nato so funkcionarji upravnega odbora, pododborov in nadzornega odbora poročali o delu KZ v preteklem letu. Upravni in nadzorni odbor ter pododbori so se med letom redno sestajali. Ker je bila vez med odlbori in zadružniki trdna, je bilo lahko uresničevati sprejete sklepe. Posebno važnost so posvečali živinoreji. V rodovniku imajo 167 krav, 101 telico, 3 bike in 6 malih bikcev. Povprečna molznost rodovniških krav znaša 2608 litrov, imajo pa tudi kravo, ki daje nad 40001 mleka letna. Prodaja 86 glav rodovniške živine je vrgla 7,610.000 din ali povprečno na eno kravo 95.000 din. Lani so kmetje prejeli za mleko nad 3,000.000 din Za razvoj živinoreje je velikega pomena pašnik v Travni gori, za katerega je zadruga že precej investirala. Uredili so tudi dve sobi za pastirje. Razstava rodovniške živine v Sodražici je dosegla velik uspeh. DELAVNI PODODBORI Enako delavni so bili tudi ostali pododbori. Poljedelski pododbor je dosegel lep uspeh pri novih sortnih poizkusih s krompirjem, sadjarski pododbor pa se je zavzel za izboljšanje sadjarstva. Kljub trudu in škropljenju -grozi kapar, da bo uničil vse češplje. Čebelarji so imeli lani slabo letino. Težave so imeli -tudi s čebeljim sladkorjem, ki je bil zelo slab in drag. Za letos imajo v načrtu zgraditev če-baljnjaka v Travni gori. Krepko so prijele za delo tudi žene-zadružnice, ki jih vodi neumorna Ivančičeva mama iz Gore. Letos imajo lep .program. Nabavile bodo več praktičnih strojev, ki se rabijo v gospodinjstvu, pletilni stroj in organizirale bodo več praktičnih tečajev za žene in dekleta. Uredile bodo perišča, nabavile kokoši štajerske sorte itd. Vsi odseki pri zadrugi so bili aktivni. Lesni odsek je ustvaril kljub spremembam, ki so nastale v lesni trgovini, nad 4,000.000 din dobička. Zadružni obrat »Destilacija olja« je ustvaril s sedmimi Nadaljevanje s 1. strani V takih okoliščinah je bilo pred šestimi leti ustanovljeno Turistič-no-olepševalno društvo, ki mu je ob izdatni podpori oblasti v kratkem času uspelo spremeniti lice mesta. Urejeni so bili številni nar sadi, parki, igrišča in mirno lahko trdimov da spada Kočevje med lepa in čista mesta. Posebno aktivno je bilo društvo v -letu 1955, ko je skupaj z drugimi organizacijami organiziralo turistični teden. Razmah športnih in vsestranskih tekmovanj je presegel vsa pričakovanja. Ves teden so bila tekmovanja in nastopi. Nad 3000 domačih in tujih telpno-valcev nam je najlepši dokaz pestrosti in zanimivosti prireditev. širšo slovensko javnost pa sta o lepotah našega okraja seznanila kratkometražni film »Od Turjaka do Kolpe« in knjiga »Kočevska«. V oboje je bilo vloženih precej gmotnih sredstev, toda deli sta trajnega značaja in bosta še nadalje seznanjali vso jugoslovansko javnost o ljudeh, navadah in lepih krajih tu na Kočevskem. Društvu je uspelo, da je bil v turističnem pogledu dosežen napredek. Koča V Kostelu je na le- ljudmi 3,610.000 din dobička. Sprejeli so sklep, da se ta obrat poveča in dobi nove prostore. Kolektiv tega obrata zasluži vso pohvalo za svoje delo. Tudi strojni pank je zlezel na »zeleno vejo« in prinesel zadrugi 100.000 din dobička. Visoko aktivna je bila tudi mesarija, ki je ustvarila 1,556.000 din dobička. Vsi odseki so ustvarili skupno 10,526.000 din dobička. V razpravi smo slišali, da zadruga skrbi za strokovni kader. Obračunske knjižice so se že dobro uveljavile. Predsednik OZZ tov. Mikulič je v daljšem govoru dal zadružnikom smernice za ibo-doče delo, da bo njihova zadruga dosegala v bodoče še lepše uspehe kot doslej. SAMOZA VAROVAN JE Zbor zadružnikov je sprejel pravila za samozavarovan j e članov zadruge. Predvidevajo, da bo znašal prispevek na enega člana 400 din letno, zato pa bo imel zavarovanec pravico do 60 odst. popusta pri plačilu zdravniških storitev, zdravljenja itd. Izvoljena je bila posebna komisija, ki bo uredila tehnično plat tega novega načina zavarovanja kmetov. Na kraju so izvolili nov upravni in nadzorni odbor ter delegate za OZZ, Pred kratkim smo obiskali vidnejše predstavnike občine Draga-Loški potok in se z njimi pogovorili o gospodarskih problemih te občine. Najprej je prišlo na vrsto vprašanje vodovoda, ki je za vse Potočane sedaj najvažnejše. Gradnja novega vodovoda kljub vsem težavam, ki spremljajo vsako večjo gradnjo, lepo napreduje. Prva etapa gradnje, to je od zajetja v Travniku pa do Hriba,' kjer je glavni rezervoar, se približuje kraju. Položiti bo treba še kakih 500 metrov vodovodnih cevi. Povedali so nam, da so bili stroški gradnje doslej okrog 14 milijonov din, toč- pem kraju in ima lep razgled. V Kolpski dolini je še več krajev, ki imajo vse možnosti za večji razvoj turizma, žal pa so prometne zveze še neurejene; predvsem manjka sodobnih avtobusov. V sestavu društva je tudi vrtnarija, ki skrbi za okraševanje mesta. Poseben problem pa je uničevanje nasadov, saj društvo letos že četrtič sadi olepševalna drevesa. Zdi se nam, da bo treba nastopiti z ostrejšimi ukrepi in brezvestne uničevalce strogo kaznovati. V letošnjem letu bo društvo organiziralo Turistični teden. V njegovem okviru bodo športna in šahovska tekmovanja ter kulturni nastopi. Na zboru je bil izvoljen nov odbor društva. Prejšnji predsednik tov. Rigler je Ibil ponovno izvoljen za predsednika. Po končanem zboru so predvajali kratke filme o lepotah naših hribov in morja ter film »Kočevska«. Za zaključek samo majhno pripombo: Precej dijakov in celo predšolskih otrok je prišlo na občni zbor z namenom, da vidijo filme, kar je le motilo uspešno delo zbora. Tudi pozna ura ni bila primerna za to mladino. Mc Zadružno hranilnico Ribnica, Poslovno zvezo ter Zvezo žena-za-družnic. Razdelili so tudi dobiček in sicer 50 odst. za investicijski sklad, ostalo polovico pa na druge sklade, kakor za pospeševanje kmetijstva, investicije itd. Nato so sprejeli program investicij v letu 1957, ki bodo znašale skupno 15,380.000 din. Naj tu omenimo dograditev zadružnega doma na Gori, Zbiralnico mleka, m kar se bo investiralo 500.000 din itd. Vsekakor drži ugotovitev, da je KZ Sodražica popolnoma upravičila svoje ime in predstavlja močan gospodarski faktor v tej občini. V Ribniški in Sodražki dolini se je devet logarij privatnih gozdov povezalo v enotno organizacijsko obliko že leta 1955. Naloge, ki so bile določene revirnemu vodstvu, so zelo različne in zajemajo strokovna gozdarska in upravno politična vprašanja. S sodelovanjem gozdnih posestnikov in drugih gozdnih delavcev je revirno vodsitvo začelo uvajati v delo sodobnejše načine obnove in nege gozdov, lotilo se je kompleksnih pogozdovanj in pri tem posadilo 186 tisoč različnih vrst gozdnih sadik. Posejano je bilo tudi 70 kg jelovega semena in očiščeno več kot 150 ha naravnih mlajev in gošč. ne stroške pa bo pokazal obračun po prvi etapi gradnje. Sredstva za prvo etapo so zagotovljena, ta pa 'bo gotova do začetka maja letos. Kmetijske zadruge na Hribu in Travniku so prispevale za vodovod skupno 5 milijonov din. Iz sklada za obnovo podeželja so dobili 2 mi-lij. din, prebivalci sami pa so prispevali okrog 800 kub. metrov lesa, kar predstavlja že lepo vsoto. Potočani so se lotili velikega dela in zato potrebujejo pomoč. Predračun gradnje tega vodovoda predvideva za 60 milijonov din stroškov. Potočani ne bodo zmogli sami vsega bremena in jim bo še potrebna pomoč. Povedali so nam tudi, da je. sta novanjski sklad pri občini lani znašal 4,219.000 din. Letos računajo, da bo ta sklad večji in bo znašal približno 5,000.000 din. Iz tega sklada bodo popravili nekaj hiš splošnega ljudskega premoženja ter adaptirali stavbo na »Kapli«, kjer bo ambulanta. Tudi privatniki prosijo za, kredit iz tega sklada za popravilo stanovanj. Lesno predelovalno podjetje »Smreka« lepo napreduje. V začetku je bilo v njem zaposleno 30 ljudi, sedaj pa si tu služi kruh okrog 90 ljudi, kar je že lep uspeh za mlado podjetje. Skupnost v Loškem potoku je prejela od tega podjetja liani kakih 7 milijonov din. Podjetje »Smreka« je še vedno v razvoju, a je že sedaj popolnoma upravičilo svoj obstoj. Pa še o drugih stvareh smo se pogovorili, živinoreja je lepo napredovala, vendar sedaj preti nevarnost, da se bo razvoj ustavil. Ker stara klavna živina ne gre v denar, koljejo teleta. S tem se dela velika gospodarska škoda. Za to stvar naj bi se zavzele tamkajšnje KZ in našle ustrezno rešitev. Za redno članarino 320 din prejmete zbirko 5 knjig, za 500 din pa celo 7 knjig. Pohitite z vpisnino v članstvo Prešernove družbe. V Novicah št. 8 smo objavili članek »Nerednost v Strugah še z druge plati«. Na ta članek smo dobili ugovore od tov. T. A. iz Vidma, š. I. iz Ponikev, J. J. iz Škofljice in tov. Kajfeža iz Strug, ki je bil prizadet s tem člankom. Prvi trije pravijo, da ni res, kar je pisala tov. Hrovatova o razmerah v zadrugi, o babici in o drugem, kar je bilo navedeno v omenjenem članku in da je tov. Kajfež, učitelj v Strugah, lahko za zgled dobrega in požrtvovalnega učitelja in kulturnega delavca v Strugah, ki ga vsi pošteni Stružanci cenijo. Tov. Kajfež pa pravi v svojem odgovoru na članek tov. Hrovatove med drugim naslednje: Članek tov. Hrovatove, objavljen v 8. št. Novic je imel namen, da me prikaže kot človeka, ki za- Pri izkoriščanju gozdov, sečnji in izdelavi gozdnih sortimentov, se je revirno vodstvo lotilo odgovornega dela, da je začelo tolmačiti gozdnim posestnikom smotrno izkoriščanje debel v čimbolj vredne gozdne sentimente. Z novo urejenimi taksiranimi privatnimi gozdovi je revirno vodstvo prevzelo odgovorno nalogo. Ti gozdovi so prvi po vojni urejeni v našem okraju, čeprav imajo nekatere države v Evropi take urejene gozdove že pol stoletja in več, so gozdni posestniki z nezaupanjem začeli obnavljati meje med posameznimi gozdnimi posestmi. V kratkem času so se posestniki bivše občine Dolenja vas prepričali o praktični vrednosti premerbe gozdov, ko so si ogledali podatke o stanju lesne zaloge za vsako gozdno parcelo posebej. Gotovo je žal tistim, ki so po svoji krivdi zanemarili obnovo mej in s tem prisilili taksatorja, da je združeval parcele različnih lastnikov. Gozdni posestniki na območju tega revirnega vodstva so lahko ponosni, da so med prvimi, ki vedo, koliko bodo lahko posekali v tekočem desetletju. Gozdarje v Ribniški dolini čakajo številne naloge v bližnji bodočnosti in to še posebno sedaj, ko prevzema kmetijska zadruga določnejše naloge za izboljšanje vsega gozdnega dela. -ir čeravno še ni nastopila glavna ribiška sezona, kočevski ribiči ne mirujejo, niti samo- ne motrijo trnkov pred nastopajočo sezono. Pred kratkim so kočevske vode obiskali strokovnjaki iz ribiškega odseka Kmetijskega inštituta, že na osnovi površnih analiz je bilo ugotovljeno, da je gospodarski načrt kočevskega ribiškega društva realen. Graditev manjšega postrvjega vališča na Izberu pri Sodražici j:e utemeljena tem bolj, ker bodo bližnje regulacije vodotokov uničile največji del naravnih dr-stišč. Ugotovljeno je tudi, da je zgornji del Ribnice primeren za vlaganje postrvjih mladic. Merjenje temperature vode bo pokazalo ali kaže vložiti šareriko ali potočnico. Kočevski ribiči mislijo tudi na gojitev konzumnih rib. Pregledani so bili opuščeni ribniki pri Ortneku in na Turjaku. Pri Ortneku bi bilo možno organizirati veleobrat za slovenske razmere, saj bi bilo možno zajeti ca. 5 ha vodne površine. Za začetek bo treba obnoviti en ribnik in sicer z mladicami krapa, čeprav obstojajo pogoji za šarenko (ameriško postrv). Krapi so namreč precej manj zahtevni in bolje izkoriščajo naravno hrano. Ureditev ribnikov na Turjaku pa terjajo tudi lokalni komunalni interesi. Ribniki bi olepšali okolico in nudili tudi vodo v slučaju po- vtra in razdira delo v Strugah. Naj povem, da me njena žalitev zaradi honorarja ni prav nič prizadela, ker je to navadna laž. Tov. Hrovatova trdi, da sem izstopil iz nadzornega odbora zadruge zaradi tega, ker sem bil nesposoben. Po njenem torej ni bil sposoben tudi prejšnji nadzorni odbor, ki je prav tako odstopil, ravno tako tudi ne revizorja iz Ljubljane, ki sta zahtevala isto kot nadzorni odbor, čudno, da se je nenadoma znašlo toliko ljudi, ki niso kos stroški zadrugi -— beri: niso po volji tistim članom UO, ki stremijo za neomejeno diktaturo, seveda v dvojno korist — in kdor temu nasprotuje, je nesposobnež — čudna logika! Glede okvare živil v trgovini pa tole: Dejstvo je, da je Hrovatova taka živila prodajala. In ker sem to razgalil, sem ji po njenem mnenju storil krivico... Sedaj pa o sobi in babici, že mesece se plete ta zadeva, pa sem šele sedaj bral, da bi babica rabila sobo za »ordinacijo« in mislim, da so to prvič slišali tudi ostali Stružanci. če bi babica potrebovala sobo, zakaj si je ni uredila na svojem domu, kjer ima dovolj prostora? Ne! S to pretvezo so hoteli izriniti iz stanovanja petčlansko družino. Ni to krivica? Ali je res zaradi doklad dovoljeno vse? Na Videm pa je odšla babica po nalogu občine, ne -pa zaradi mene. ženam pa ni treba hoditi na Videm po babico, saj imamo v Strugah še eno. Da nimamo razumevanja za predavanja, je laž. Komu smo odklonil prostor v šoli, čeprav imamo malo prostora? Ravno šolsko vodstvo je pripravilo prostor za predvajanje filma, če pa Hrovatova misli na naše kritike njihovih nepravilnosti, ne vem ali je tako predrzna ali pa nerazsodna, da more zapisati, da nimamo razumevanja. Kaj spada v šolski program, dobro vemo in se ga tudi točno držimo. Naj bo zaradi tega kar mirna. Tudi ne drži, da sem komu rekel fašist ali ibelogardist. Imam pa v učnem programu NOB, ki je nisem in ne bom potvarjal, če je po njenem to učno snov treba črtati iz programa, naj to pove drugje. Drago Kajfež žara. Za ureditev ribnikov so se zavzeli tudi zbori volivcev in občina v Velikih Laščah. DODATNO POJASNILO V 4. št. Novic v članku »Les — naše .bogastvo« je bila izpuščena beseda — »...v Sloveniji«, — tako, da se je članek takrat nepravilno glasil: »... po taksacij- skih podatkih so te zaloge znašale 111 mili j. m3« Na prošnjo tov. Ožbolta, avtorja tega članka, ki je v rokopisu izpustil to besedo, smo v 13. št. Novic objavili popravek, -tako da se stavek sedaj pravilno glasi: ,»... po taksacij- skih podatkih v Sloveniji so te zaloge znašale 111 milij. m3« Napake torej ni zakrivilo uredništvo, ampak avtor članka sam. Pred objavljenim popravkom pa je OUG poslala našemu uredništvu članek, v katerem kritizira nepravilne podatke, ki jih navaja tov. Ožbolt v 4. št. Novic. Pri objavi članka OUG pa je nastala spet neljuba pomota, ki jo je zakrivilo uredništvo. Pri citatu iz članka tov. Ožbolta bi se stavek moral glasiti tako, kakor navaja 4. št. Novic — a se po pomoti glasa tako, kakor navaja že zgoraj omenjeni popravek. Uredništvo prosi, da OUG oprosti to zelo neljubo po-m-otoi, ki jo je zakrivil tiskarski škrat. Občni zbor turističnega društva Zgraditi vodovod - prva naloga Loškega potoka Ribniški gozdovi so urejeni Za razvoj ribištva v našem okraju Dr. Franc Hubscher Kri rešuje življenja Kri je tisti del organizma, ki prenaša kisik, ogljikov dvokis, hranljive snovi, odpadle snovi, obrambne snovi, fermente, hormone itd. Kri je tudi glavni organ, v katerem se odigravajo procesi, ki omogaeaQO, da človek preboli težke bolezni in da si hitro opomore od hudih poškodb. Kri neprestano kroži skozi ves organizem in ga na -ta način povezuje v celoto. Danes predstavlja transfuzija krvi prav tako pogosto in tudi enako važno zdravilno sredstvo, kot so zdravila penicilin in drugi, še modernejši antibiotiki. Sodobnega zdravstva in njegovih metod zdravljenja si brez široke uporabe transfuzije ne moremo več predstavljati. Seveda, marsikdo še vedno ne ve, v katerih slučajih in pri kakšnih bolnikih je trasofuzija tista, ki rešuje življenja. Oglejmo si posamezne veje zdravstva ter primere, za katere je transfuzija nujno potrebna. V kirurgiji je velike važnosti, da se pri težkih, velikih krvavitvah napravi transfuzija krvi čim prej. V praksi se to konkretno kaže v tem, da ima vsaka akutna krvavitev, ki se ni zdravila s transfuzijo in kjer je krvni pritisk več kot 2 uri izpod 60 mm Hg, za neizbežno posledico bolnikovo smrt. Zelo težke poškodbe z veliko izgubo krvi absolutno zahtevajo čimprejšnjo transfuzijo krvi. Nadalje si danes ne moremo več predstavljati sodobnega zdravljenja težkih in obširnih opeklin brez transfuzije. Imamo potem zopet slučaje, kjer bolnik sicer ne izgubi večje količine krvi nenadoma, ampak krvavi stalno, v zelo majhnih količinah. Kot primer vzemimo rano na želodcu ali raka želodčne stene, ki je na-grizel manjšo žilico stene želodca. Krvavitev je sicer majhna, toda ker traja dolgo časa, počasi privede bolnika do težke malokrvnosti. Tu- di v tem slučaju je transfuzija na mestu. Modema kirurgija danes izvršuje vedno večje in težje operacije. Ker je bolnik včasih že pred operativnim posegom močno izčrpan, se zato večkrat ne bi mogel podvreči operaciji. Obstoji namreč upravičen sum, da v slabem stanju kot je, operacije ne bi prenesel. V takem slučaju z nekaj transfuzijami okrepimo bolnika in ga usposobimo za operacijo. Nenadne, težke krvavitve, zvezane z veliko izgubo krvi, so pogoste v porodništvu, lahko pa- nastanejo tudi pri ženskih boleznih. Zlasti nevarne so krvavitve pri iz-venmatemični nosečnosti, pri nepopolnem splavu, pri prezgodnji ločitvi posteljice, pri raztrganju maternice, pri napotno ležeči posteljic in po porodu, kadar se maternica ne krči d-obm. Vse, kar smo našteli, spada v skupino nenadnih močnih krvavitev. Kronične krvavitve, ki jim sledi malokrvnost, pa so načeloma bolj pogoste pri ginekoloških obolenjih. Takšno nevarnost -predstavlja zlasti rak na ženskih rodilih. Vsekakor je potrebno še poudariti nevarnosti, katerim se iz- postavlja žena, ki je med ali neposredno po porodu, izgubila večje količine krvi. Po porodu je namreč takšna ženska zaradi izgube krvi oslabljena in zato težko pravilno pristopi k dojenju svojega novorojenčka, kar seveda zopet škodljivo vpliva na otroka. Tudi v interni medicini se pogosto z velikim uspehom uporablja transfuzja krvi. Glavno področje zanjo predstavljajo razne slabokrvnosti, oziroma bolezni rdečih ali belih krvnih telesc. Nadalje se transfuzija z uspehom daje tudi -pri obolenjih jeter, pri nekaterih ledvičnih obolenjih ter pri posameznih zastrupitvah. Zlasti se z uspehom uporablja transfuzija pri akutnih zastrupitvah z ogljikovim monoksidom, kjer je pogosto prav edina sredstvo, ki lahko še reši takšnega zastrupi jenca. Prav tako kot v naštetih primerih pa. se danes uspešno uporablja transfuzija krvi pri zdravljenju otroških in nalezljivih boleznih. že iz omenjenega vidimo, da si sodobnega zdravljenja brez transfuzije krvi sploh ne moremo predstavljati. Transfuzija kr*vl je zlasti med zadnjo vojno in v dobi po vojni postala neobhodno nujno sredstvo za zdravljenje številnih bolezni. Postala je močno orožje modernega zdravnika in z njo je dobilo zdravstvo sredstvo, s katerim pomaga organizmu in ga podpre, da čimprej premaga obolenje. Transfuzija je v vseh zdravstvena naprednih deželah postala danes splošno priznano zdravilo dnevne prakse. Glavni dokaz njene vrednosti pa je na statisoče ranjencev iz pretekle vojne, ki se morajo za svoja življenja v prvi vrsti zahvaliti pravočasno prejeti transfuziji. Pri organizaciji trasnfuzijske službe v svetu ima velike zasluge mednarodni Rdeči križ, ki je posvetil pozornost tem problemom že leta 1934, ko še moderne transfuzijske službe praktično ni bilo. Zlasti je Rdeči križ organiziral zbiranje in proizvodnjo konservi-rane krvi v času vojne za vojaške .potrebe, a tudi za potrebe civilnega prebivalstva. Na zasedanju delegatov nacionalnih društev Rdečega križa v Oxfordu leta 1956 je bil enoglasno sprejet sklep, da se z -organizacijo transfuzijske službe, ki se je vršila med vojno, nadaljuje in jo izpopolnjuje tudi v mirnem času. Naše bolnišnice iz dneva v dan potrebujejo večje količine krvi za transfuzijo. Ne zadostuje več direktni prenos krvi iz zdravega v bolnega človeka. Bolniški oddelki ne morejo v primeru nujne sile šele iskati primernega človeka, ki bi bil pripravljen dati svojo kri, ampak morajo odgovarjajočo kri imeti na zalogi. Seveda obstoja vedno tudi možnost kakšnih večjih elementarnih nezgod, kjer bi bila potrebna velika količina krvi, ki jo tudi ne bi bilo mogoče dobiti dovolj hitro. Zaradi tega se povsod po svetu in tudi pri nas vrše akcije za odvzem krvi, ki se potem konservi-ra in je tako vedno na razpolage«. V prihodnjih dneh bo tudi naš okraj obiskal ekipa, ki bo odvzemala kri prostovoljnim krvodajalcem. Vsi moramo pomisliti, da bo morda tudi naše življenje enkrat v takšni nevarnosti, da bi ga lahko rešila le pravočasna transfuzija krvi. če se tega zavedamo, bomo gotovo vsi pripravljeni postati krvodajalci, zlasti Jker vemo, da kri1 ne bo odvzeta nikomur, kateremu bi to le malenkostno škodovalo in da bo vsakdo- pred odvzemom krvi zelo natančno preiskan. NOGOMETNA TEKMOVANJA NAŠIH MOŠTEV Partizan je dobro sta rta I Preteklo nedeljo sta Elan iz Novega mesta in Partizan odigrala zaostalo tekmo 9. kola na stadionu ob BinžL Stanje na tabeli se je s tem spremenilo. Partizan ima isto število točk kot Bela krajina. Kaj bo prinesla prihodnja nedelja pa bomo videli. LESTVICA padu si je srednji trio zelo priza- 17 deval, da bi zmagali. Krili sta se 14 prav razigrali šele v drugem poll-14 času, ko je bil uspešen Bižal. Kril-9 ska vrsta je dobro opravila težak REVIJA KONFEKCIJSKEGA OBLAČENJA Posebnost letošnjega sejma mode, ki bo od 2. do 7. aprila v Ljub- posel, da je obvladala napad gostov. Ožja obramba je uspešno razdirala akcije hitrih kril. Tro- .. .. . .. . . , bentar je imel švoj dan in je izve- !2S£ Ta revija ibo prirejena ob sodelo- del tudi nekaj uspešnih parad za publiko. Rudar Črnomelj Partizan Elan N. m. Škofljica Partizan B Grosuplje Ribnica Elan 9810 50:11 9702 39:19 9702 26:18 9414 17:13 9405 21:19 9405 12:25 9 1 0 8 8:31 9 0 0 9 7:42 PRIJATELJSKA SREČANJA MLADINCI Rudar : Partizan 3:1 (0:1) PIONIRJI Partizan : Rudar 2:0 (1:0) Zmaga Rudarja v Ribnici (Ribnica) svojem moštvu so imeli tudi več (Novo mesto) : Partizan (Kočevje) 2:3 (1:0) Začetek tekme je bil zelo ofenziven. Domačini so že v prvih minutah skušali ogroziti vrata gostov, toda zelo dober vratar je bal vedno na mestu. Igralci so se otresli prve nervoze, borba za žogo se je prenesla na sredino igrišča in valovila iz polja v polje. Napad gostov je uspešno vodil lanskoletni vratar gostov in pošiljal v akcije hitra krila, ki so večkrat nevarno pretila Trobentarju. V eni takih akcij je Dominik zapustil igrišče, medtem pa je žoga igri. Gole sta dosegla že letela v prazna vrata, kjer se Sever in v 38.. min je znašel Pičo in v padu odbil žogo v aut. Sodnik pa je zaradi tega dosodil 11-metrovko, žogo pa je srednji napadalec gostov poslal mimo vratnice v aut. Sreča se je nasmehnila domačinom v 86. minuti, ko je Bižal s vanju vseh večjih in pomembnejših jugoslovanskih konfekcijskih podjetij in sicer v velikem steklenem paviljonu »A« na samem sejmišču. Namen te revije praktičnega in cenejšega oblačenja je ravno propagiranje konfekcijskega in pol-konfekcijskega načina oblačenja, ki je po vsem gsopodarsko bolj razvitem svetu v splošni rabi. Tak RUDAR : PARTIZAN (Ribnica) svojem moštvu so imeli tudi več način oblačenja ima nešteto pred-3:0 pripadnikov JLA. Gledalci so bili nosti, a v obdobju splošnih teženj V počastitev občinskega prazni- z rezultatom zadovoljni, čeprav bi za dvigom življenjske ravni je vse- ka v Ribnici je bilo 26. marca na domačini zaslužili vsaj častni gol. kakor potrebno, da kvalitetno stadionu v Ribnici prijateljsko mo- Rudar ni zaigral tako, kakor bi dvignemo in razvijemo zlasti naša gametno srečanje med Rudarjem moral. Izgleda, da bo s tako se- podjetja konfekcijske in polkon- iz Kočevja in Partizanom iz Rib- bično igro težko postati dolenjski fekcijske proizvodnje ter s tem nice. Na igrišču se je zbralo pre- prvak. Opaža se tudi, da Rudar omogočimo širokim množicam so-cej ljudi, ki so z burnim »navija- igra s slabšim nasprotnikom slab- dobno, okusno, ceneno in praktič-njem« podpirali domačine. še, z dobrim pa boljše. Dobro so no oblačenje. K vsemu temu bo Začetni uldarec so imeli domači, igrali: Sever, Svete in čuk. Sod- prispevalo tudi nagradno anketd-vemdar so ise gostje kmalu pola- nik je sodil objektivno, toda pre- ram j e obiskovalcev ter strokovne stili žoge in začeli s silovitimi na- malo energično, ker je dopuščal, konference proizvodnikov. padi, toda bili so le kratkotrajni, da so se igralci večkrat med se- Seveda imajo tudi dnevni in Igralci Rudarja so v prvem polča- boj prepirali. strokovni tisk in ostali pri tem su dosegli dVa gola. Zadovoljili so se s to prednostjo in (popustili v v 21. min. Taslaman. Polčas se je zaključil z 2:0 za Rudarja. V drugem polčasu smo pričakovali boljšo igro, toda razočarani smo bili od obeh strani. Igralci Rudarja so bili nekaj časa kot razbita četa na igrišču. Ribničani N. J. važno vlogo. strelom iz bližine povedel svoje so tedaj večkrat ogrožali Rudar- _________________ moštvo v vodstvo 3:2. Stanje v go- jeva vrata. Imeli so več neizkori- Kočevje s prvim in mladinskim lih se do konca igre ni spremenilo, ščenih kotov, a zamudili so dve moštvom ŠD Svoboda Rudnik z S tribune je zaoril aplavz vnetih pristašev Partizana, M so se od veselja dvigali s sedežev. Čeprav je imel Partizan okrnjeno postavo, je vsak mož dobro lepi priložnosti za dosego golov. Proti koncu je začel Rudar zopet z napadi, ko je v 83. min. padel tretji gel za gost.e Domačini so igrali ostro, ven- igral, pa tudi oba mladinca. V na- dar se pred golom niso znašli. V Mladi taborniki na izletu Medvedki in čebelice — to je skupina. Potem so jih pa zasme-ime za najmlajše člane taborni- h ovali, češ, taborniki ste, pa niste Šahisti na čast ribniškemu prazniku V počastitev občinskega prazni- pomoči domačih šahovskih orga-ka v Ribnici je Okrajni šahovski nizatorjev. odbor skupno s šahovskim dru- ŠAH V LIVOLDU štvom v Ribnici organiziral brzo- Zadnja leta se je v Livoldu po-potezno moštveno tekmovanje. Na- ysem neopaženo razvilo šahiranje, stopile so vse šahovske organiza- glisti so prirejali turnirje in cije kočevskega okraja in sicep šD ^evno igrali šah, toda niso bili v nobeni šahovski organizaciji. Nedavno so iivoldskl šahisti stopili v stik s kočevsko šahovsko organizacijo ter bodo osnovali samostojno šahovsko sekcijo V okviru kočevskega šahovskega društva. Obiskal jih je prvak Dolenjske ške organizacije. Stari so od 7 do 11 let, pa so vendar zelo delavni. V Kočevju jih je okrog 40. Tisto nedeljo niso obetali sivi oblaki nič dobrega, ko se je zjutraj zbralo 25 mladih tabornikov, da z izletom počastijo bližnji prihod pomladi. Bili so prepričani, da opazili dveh vzporednih paličic, preko katerih je bila poševno položena tretja. To pa pomeni v taborniškem jeziku: bodi previden, ker se ti lahko pripeti kakšna ne- boljša mesta: Po številu osvojenih prijetnost. točk zasedejo skupno 3. in 4. me- Ofo 11. uri so taborniki prispeli sto ŠD Kočevje mladinsko moštvo k Jelenovemu studencu, toda tu se in Ribnica. Rezultat medsebojnega dvemi moštvi, JLA Ribnica z dve-mi moštvi, ŠD Ribnica, Šah. sekcija Grčarice. Kot gost je nastopilo tudi moštvo ŠD železničar iz Ljubljane. Od začetka do konca turnirja je ^ Volk. Dal je kratek pregled bil oster boj za prvo mesto med šahovskega življenja po svetif in prvim moštvom ŠD Kočevje in doma in icdigral simultanko proti gostujočim moštvom ŠD železni- 42 domačim šahistom. Zaradi po-čar iz Ljubljane. Proti lokalnim manjkanja rutine ni bila njihova moštvom je bilo moštvo ŠD Ko- j,gra uspešna, oevje nekoliko uspešnejše, tako, da je odločitev o prvem mestu padla v medsebojnem srečanju. Ostala moštva so precej zaostala in se borijo Za naslednja naj- bodo z dobro voljo pregnali sla- niso dolgo zadržali, kajti dolina srečanja določi mladincem častno tretje mesto. Peto mesto je pripadlo ekipi ŠD Svobode Rudnik. bo vreme in prav so imeli. Edinč- okoli studenca je bila delno še poki, ki so ostali doma, sa se kas- krita s snegom. Zato so šli naprej neje gotovo kesali, da niso šli na in si poiskali sončno jaso. Tu so izlet. Naši taborniki so jo veselo se zabavali do poznega popoldne-mahali po cesti. Nekje med Stoj- va. Posebno lepo je bilo, ko je naj-no in Mestnim vrhom so krenili mlajši tabornik zapel tisto znano na stezo. Sedaj je postala hoja taborniško: »Naš tabor je en težja, kajti taborniki so se razde- klump, taborovodja lump in funik-lili v vode in so morali hoditi po cionarji vsi, so osli kronani...« skrivnostnih potnih znamenjih. Če Potem so se odpravili domov. Caruso dobro pazili na znamenja, se kala jih je dolga pot, ki pa se je je utegnilo zgoditi, da so padli zasedo, Iti jo je pripravila druga radi na izlet. Pm VSEM ŠOLAM Vse šole prosimo, da izvedejo šahovska tekmovanja pionirjev. Rezultate sporočajte referentu za pionirski šah, tov. Moharju v Fari. Košarkaške tekme tudi v Kočevju Prvo tekma te lepe in dtoamie-1. železničar Ljubljana 34,5 toč- ne igre bomo gledali v nedeljo 31. t. m. ob 11. uri na igrišču v Gaju Nastopila sicer ne bo nobena tuja ekipiai, pač pa bosta igrali dve domači ekipi. Tekma bo v okviru priprav moštva, katero bo igralo v ljubljanski ligi. Vabimo vse ljubitelje športa, Končni vrstni red: ke, 2. ŠD Kočevje I 34, 3. ŠD Kočevje H 21,5, 4. ŠD Ribnica 21,5, 5. Rudnik I 18,5, 6. JLA II 17,5, 7. Gračarice 12, 8. JLA 1 11,5 m 9. Rudnik II 9 točk. Tekmovanje je na splošno v niso bali. Tudi v bodoče -bodo šli dovoljstvo vodil zastopnik šahov- zlasti^ pi^je" to ske zveze LRS tov. Malerič ob OBVESTILA si igno- ogledajo. Obenem jih vabimo, naj se nam pridružijo. Tre-Etngi -bodo dvakrat tedensko na igrišču v Gaju. Rasni problem na kočevskem odru Prejšnji teden smo imeli v še-škovem domu priliko gledati Gow-D’Usseau-jevo dramo v treh dejanjih »Globoko so korenine«, v izvedbi dramske sekcije MKUD »Matej Bor« gimnazije Kočevje. To sodobno ameriško dramsko delo prikazuje problem sožitja črncev in belcev v ZDA, ki je zaradi rasne diskriminacije pereč problem sodobne ameriške družbe- in je vsekakor zanimiv poskus, da se tudi na odra prikaže enega izmed današnjih problemov kapitalistične družbe. Mladi igralci so uspeli podati to zahtevno delo s toliko živahnostjo, da je sleherni ob tej predstavi začutil obsodbo rasne diskriminacije. Prostor nam sicer ne dopušča-, da bi se spustili v recenzijo. Lahko pa rečemo, da nas je igra višješoi-cev, ki so bili prvič na odra, pritegnila, da smo lahko spregledali nekajtere pomanjkljivosti, ki jSjm nekateri zaradi svoje mladosti niso bili kos. Delo je še .posebno težavno zato, ker ima malo zunanjega dogajanja; bistvena je konverzacija. Najboljšo m-oško (vlogo- .(senator) je dal Gruden iz 8. r., in sicer glasovno, kakor tudi v kretnjah to mimiki. ^Najzahtevnejšo osebo — Alice, pa je odigrala Mrakova (8. r.). Zaigrala je za svoja leta zrelo, prepričljivo žensko. Posebno- dobra je bila! v dvogovorih z Nevvy, Howaxdom, Brettam ter senatorjem. Sestro Newy, mlado še neizkušeno polno idealizma, je oblikovno zelo pri- „Sosedov sin“ Kmalu po uprizoritvi drame Maščevanje usode smo se sestali dvorski igralci, da se posvetujemo, kaj naj bi v letošnjem letu še -postavili na oder. Ni bilo dolgo to zedinili smo se za ljudsko igro v 9 slikah »Sosedov sto« — pisatelja Josipa Jurčiča. Priznati moram, donas je skrbelo, ker delo ni tako enostavno, že zbiranje igralcev, ki jih nastopa kar 30, ni tako lahko iztakniti v vasi. Na pomoč pa so prišli tudi člani gasilstva to z združenimi močmi smo Spravili igro v tek. Tudi dvakrat premajhen oder nas je skrbel, zlasti ob masovnih scenah. A šlo je; že v dobrem mesecu smo igro postavili na oder. Tematika je kmečka, slehernemu človeku razumljiva. Miselna osnova pa je vzgojna, tako za starše, ki branijo otrokom, da hi se ženili po zahtevah svojega srca, kakor za otroke, ki staršev nepo- srčno in sproščeno podala Martoc-ljeva (6. r.). To, da v nekaterih trenutkih zaradi nevajenosti to neizkušenosti ni bila dovolj prepričljiva, je bogato odtehtala vedrina njene igre na veselih mestih to temperamentnost (dvogovor in prepir z Alice, dvogovor s Ho-wardoip, z Brettom). Od moških nas je posebno presenetil žužek (8. r.). Njegov Howard je bil sproščen, svoboden to z obsegom svojega glasu je obvladal prostor, kar je redka odlika igralca. Bregar (8. r.) je zaigral Roya s primemo mero temperamenta to ležernosti. čmi Brett Grfvea (7. r.) bi lahka bil bolj dinamičen. Vendar je -bil kljub temu prijeten to gledalci so bili prizadeti ob njegovi usodi. Brettova mati Bella (FaJbjanova iz 7. r.) je za staro žensko prehitro govorila, sicer pa je bila simpatična črna mamica. Med črnimi osebami na odra je bila brez dvoma najboljša Honey (Ficko, 7. r.). Pokazala je toliko temperamenta, variacij v glasu to vživljanja v situacijo, da je bila njena sicer majhna vloga živa to razgibana, na koncu kar ganljiva (prizor, ko senatorju vrača uro!). Šerif, ki ga je podal Starc (8.r.), je -bil premalo oster, dočim sta bila policaja zelo posrečeni karikaturi. Ob koncu lahko zapišemo, da so bili redki gledalci, ki so si ogledali eno izmed treh predstav (na vseh treh predstavah je bilo komaj 160 ljudi!), z nastopom mladih kulturnikov zadovoljni. v Dvorski vasi sluišajo. V glavnih vlogah sa nastopili: Smrekar (Anton Virant), mogočen, kmečki gospodar, ki zahteva, da so mu vsi pokorni. Smrekarica (Silva Petričeva) njegova žena, ki opravlja vsa dela v hiši ter preudarno in iblago kroti jezo svojega moža, Franca (Anka Menctoova),, njuna hči, prikupno to poslušno kmečko dekle in Braš-narjev Štefan (Jože Rotar), sosedov sto iz razpadajoče kmečke hiše, a kljub temu samozavesten, močan to vztrajen v ljubezni do France. Prisrčni pa so tudi prizori na sejmu to razgovori kmetov v krčmi. Pozno v noč smo se zadrževali na vajah, a danes nam ni žal. Od ljudi smo dobili veliko priznanja to nam je to dovolj. Z igro nameravamo tudi gostovati v dragih krajih. -V- iZ« dohz a o ol f o KOČEVJE Rodile so: štimec Marija, gospodinja iz Žurge 1 — dečka Antonia; Volf Amalija, gospodinja iz Žurge 13 — dečka Iztoka; Pirnat Ana, gospodinja iz Poloma 5 — dečka Marjana. Srečnim staršem čestitamo! Poročila sta se: Lynen Peter, peratnins trski (farmer iz Barden-berga 10 Nemčija (30 let) to Sadar Anajpdelavka iz Kočevja, Trata 37 (19 let). Srečnima zakoncema čestitamo! Umrli so: Janež Peter, upokojenec iz Livolda 37 — star 85 let; Reljač Alojzija iz Suhega potoka 3 — stara 77 let; Volk Jože iz Morave 1 — sar 79 let; Knavs Amalija iz Morave 12 — stara 83 let. Papič Marija, preužitkarica Iz Vasi 10, stara 89 let; štamfel Marija, otrok iz Belice 5 — star 9 tednov. predgrad Rbdila je:- Gerzetič Ladislava, gospodinja iz Gor. Radenci 11 — deklico Slavko. Srečni mamici čestitamo! Umrla je: Miovrin Marija, kme-tovalka Iz Jelenje vasi — stara 74 let. RIBNICA Rodila je: Oražem Angela, gospodinja iz Ribnice 203 — dečka Jožeta. Srečni mamici čestitamo! Poročila sta se: Djuratovič Mi-lorad, oficir JLA iz Ribnice 111 (35 let) in Starc Marija, knjigo-vodktoja iz Goriče vasi 86 (stara 26 let). Umrla je: Košir Uršula, užitka-nca iz Jurjeviče 35 — stara 90 Uredništvo to uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14a. Telef. 3-89. Tek. račun pri podružnici NB Kočevje št. 617-T-388. — Letna naročnina znaša 400 din, polletna 200 din to je plačljiva vnaprej. Za inozemstvo 800 din. Poštnina plačana v gotovim. Rokopisi se ne vračajo. Tiska tiskarna »Urška« Kočevje DOBREPOLJE Rodile so: Pugelj Kristina, gospodinja iz Pricerkve 18 -— dečka Aliajza; Hrovat Marija, gospodinja iz Bruhanje vasi 17 — dečka Aleša; Žnidaršič Angela, gospodinja iz Kompolj 98 — dečka Jožeta. Srečnim staršem čestitamo! Umrli so: štrambelj Alojz, kmetovalec iz Zdenske vasi 29 —star 26 let; Grm Jože, kmečki delavec iz Zagorice 48 — star 32 let; Hrovat Franc iz Doma počitka v Ponikvah — star 85 let; Novak Janez, kmetovalec iz Kompolj 96 — star 58- lat. VELIKE LAŠČE Rodila je: Peterlin Nežka, kme-tovalka iz Velikih Poljan — dečka Janeza. DRAGA-LOŠKI POTOK Dne 22. marca se je na cesti »Ravnice« nad Travnikom hudo ponesrečil gozdni delavec Krnc Alojz iz Malega loga št. 1. Padel je s kolesom to pri tem dobil težje .poškodbe. Nezavestnega so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Obvestil iz matičnega urada Sodražica nismo prejeli. DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto 30. marca od 8. dol 12. ure to od 14. do 17. ure v Kočevju trgovina »Potrošnik«, v Ribnici pa Trgovina z mešanim blagom Ribnica. V soboto 6. aprila ob isti uri v Kočevju Trgovina »Prehrana«, Kočevje, v Ribnici pa trgovina »živila«. OBJAVE KINO JADRAN, Kočevje: od 29. do 31. marca ameriški barvni film »Hudim«; 3. in 4. aprila poljski film »Pokolenje«; od 5. do 7. aprila ameriški barvni film »Velika nagrada«. SVOBODA, Rudnik: 30. to 31. HI. mehiški barvni film .»Rdeča Konga«; 6. to 7. aprila -ameriški film »Upor na ladji Baiunti«. PREDGRAD: 30. to 31. marca italijanski film »Jutri bo prepozno«, 6 .to 7. aprila angleški film »Maggie«. RIBNICA: 30. to 31. marca mehiški film »Madovia«, 6. to 7. aprila angleški film »Razdvojena srca«. VELIKE LAŠČE: 30. in 31. marca švedski film »Margit«, 6. in 7. aprila, finski film »Bela košuta«. SODRAŽICA: 30. to 31. marca ameriški film »ženske prihajajo«. KOČEVSKA REKA: 30. to 31. marca jugoslovanski film »Šola ja«; 3. aprila ameriški (film »Vlomilec«, 6. to 7. aprila Kar- li janski film »Za spuščenimi zavesami«. LOŠKI POTOK: 30. to 31. marca švicarski film »Štirje v džipu«, 6. in 7. aprila ameriški film »Pečat preteklosti«. DOBREPOLJE: 30. in 31. marca slov.-nemški film »Greh«, 3. aprila jugoslovanski film »Deček Mita«, 6. to 7. aprila ruski barvni film »Sadko«. ZAHVALA Dr. Miranu Cilenšku se najlepše zahvaljujem za vrnitev izgubljenega prstana, ki mi je drag spomin. —• Nada Šafarič, Livold’. VABILO Vabimo vse člane to prijatelje Planinskega društva Kočevje, da se udeleže občnega zbora, ki bo 1. aprila ob 7. uri zvečer v prostorih gimnazije (pritličje levo). Odbor PRODAM Prodam enonadstropno hišo s petimi sobami in kuhinjo ter shrambo v Goriči vasi št. 2 ob glavni cesti. Cena ugodna. Ludvik Klun OTVORITVENI ATLETSKI MITING Atleti Kočevja priredijo v nedeljo ob 9. uri na stadionu interni atletski miting. Startali bodo vsi najboljši atleti Kočevja. Mati: Poglej, Janez, te uboge otroke! Kar pozna se jim, da nimajo očeta:, ne matere, pa tudi nobene tete ... Janezek (ki nima posebno rad svoje tete): Oh, mama, podari jim vendar našo teto, saj jaz jo prav nič ne rabim. — Slišal sem, da je zgodaj zjutraj, najlaže ujeti ribe. Ali je to res? — Res, ker so namreč zgodaj zjutraj čuvaji to miličniki vsi zaspani. Tega Kočevje še ni videlo Predvčerajšnjim smo prejeli obvestilo g. Ceron, direktorja velikega cirkusa »Lirpaivrp« iz Avstrije, ki te dni gostuje po Sloveniji. Zahvaljuje se nam, da smo prvi objavili posnetek najboljše točke njihovega cirkuškega programa, in sicer vožnjo medveda Leso na motornem kolesu. V zahvalo za to objavo, posebno pa še zato, ker je medved Leso doma v kočevskih gozdovih, nam sporočajo, da bodo izjemoma nastopili s programom v ponedeljek v Kočevju. Zastopnik cirkusa je bil že tu in določeno je, da bo nastop na stadionu Partizana ob 5. uri popoldan. Medved Leso je vešč vožnje na vseh motornih kolesih, zato uprava cirkusa prosi, da bi motoristi prišli na predstavo z motornimi kolesi, da se bodo lahko sami prepričali, da vozi Leso tako skrbno in varno, kot re.Ikokateri motorist. Uprava jamči za motorna kolesa. Torej v ponedeljek ob 5. uri popoldan vsi na stadion Partizana. Za motoriste in njihove sovozače je vstop prost. Vstopnice po znižanih cenah bodo prodajale vse trafike v ponedeljek od 8. ure zjutraj dalje, v Gaju pa uro pred predstavo. Kupite vstopnice v predprodaji! Vabljeni! »Kaj praiviš, Tone? Ali bi se pri nas izplačalo uvesti prodajo mleka v gostilnah?« Tone: »Dvomim. Mleko imam doma skoraj zastonj, v gostilni pa bi ga verjetno tako zaračunali, da bi me po mleku minila vsaka žeja.« France!jna je dragi dan po krokanju strašno bolela glava. »Pr-mej!« si je dejal. »Poleg tega, da sem zapravil veliko denarja, me še buča tako strašno boli, povrh tega pa še ta žeja. Prekleti alkohol! Vse pijače so se mi tako zamerile, da bom v bodoče pil samo še umetna vina.« »Kam boš šel, Tomaž, jutri, ko bo nedelja?« »Prav nikamor, Domin. Moja finančna sredstva so do prvega popolnoma blokirana!« »Ali si slišal, Tinček, da ne bo nič z žičnico na Mestni vrh?« »Nič zato, Tonček, bomo pa hodili na Mestni vrh peš, kot pravi turisti.« »Cernu te je žena zadnjič tako okregala?« »Za nič! Rekel sem ji le, da bi v tekmovanju hitrih jezikov odnesla eno prvih nagrad.« Ječar: Hej — Joško - Uzmovič, kaj si že zopet tu? Uzmovič: Da! Zdravnik mi je predpisal spremembo zraka to dieto. Grega: »Ali veš, France, Kako menim zagosti svoji Špeli?«' France: »Kako vendar ? « Grega: »Za 50-lotnico rojstva ji bom po Radiu naročil voščilo z »narodno« pesmijo v novi izvedbi »Zabučale gore«. Iz naših krajev Predvojaška vzgoja naj bo skrb vseh organizacij NAM PIŠEJO Iz malega raste veliko Dragi urednilk! Vse od novembra so bili v vaseh Loškega potoka splošni gospodinjski tečaji. V 4 mesecih je te tečaje obiskovalo približno 95 žena in deklet. Slišale so predavanja o prehrani, gospodinjstvu, vrtnarstvu, zdravstvu živinoreji, ko-košjereji, poljedelstvu in družbenem upravljanju. Marsikaj pametnega so se naučile. Videle so, da hrane ne primanjkuje, samo pravilno jo je treba pripravljati. Sedaj pa si bodo uredile svoje vrtove in sadile predvsem tisto zele- Predvojaška vzgoja, dri je pri mnogokrat najtežje, so že za nji- nas že od začetka leta 1948, je do mi. Premagali so jih v domačem danes doživela že precejšnjo raz- okolju, kjer jih ni mučila še moč- vojno pot. no domotožje, kakor nekoč, ko so Svet je še vedno takšen, da novinci morali kar čez noč spo-mora majhna država, ki hoče znata vojaško disciplino, ohraniti svojo popolno samostaj- 3. aprila letos bo pričetek penast, skrbeti tudi za to, da ne uka predvojaške vzgoje v kočerv- predstavlja lahkega plena. Vsak skl občini. V zimskem času je pota mojo veselo vest objaviš. Slišal trezno misleči državljan si mora veljstvo odreda preskrbelo dobre ______________ ^ __0__ Jr_. sem, da je predsednik občine to- biti glede tega na jasnem, sicer je vzgojitelje in predavatelje. Tabo- šla v vsako hišo zdrava prehrana, variš Grm obljubil, da bodo dali potem nesmiselno graditi nove to- riščem in tečajem predvojaške vzgoje Tako bodo zadružnice pripomogle nam, pionirjem v Kočevju, sobo, vame, nove ceste nova naselja in vzgoje je treba pomagati z zna- vzgoje k ljudskemu zdravju. kjer si bomo uredili svoj pionir- urejevati celotno gospodarstvo, njem, Okrajnemu odboru zadružnic, ski kotiček. To bo lepo! Komaj Trudili bi se tako v ožjem smislu Okrajnemu gospodinjskemu centru čakam! Tam se bamoi zabavali, samo zase in še to le za nekaj v Kočevju ter zadrugam in šoli v igrali in učili. Potem bo konec očit- negotovih ur, ne pa za naše na- Loškem potoku se zahvaljujemo za kov, da smo samo na cesti in da slednike, njihov trud in želimo, da se še se samo potepamo. Seveda bomo kdaj spomnijo na nas z dopolnil- morali hilti v zahvalo za skrb, ki Zvedel sem nekaj novega. To je Tečajnice so bile članice obeh taka novica, da sem je bil zelo zadrug Laškega potoka. Zadruge vesel. Vem, da bodo veseli tudi naj tudi v bodoče posvečajo vso drugi pionirji, zato te prosim, da skrb izobraževanju zadružnic, ki ”— --------- bodo skrbele, da bo polgoma pri- resnični graditelji naše domovine. Popraviti pa bo treba še marsikatero napako, ki nam jo pogled nazaj odkriva. Taborišča in tečaji so bili prostor, kjer so bili vzgojitelji svet zase, gojenci pa spet svet zase. Ne sme se ponoviti, da bi vzgojili take ljudi, ki bi jih lahko razdvojili drugi. Zato želijo občani kočevske občine vsem gojencem predvojaške pri pouku predvojaške kar najboljše uspehe in da bodo ti mladinci postali prav tako tudi predavateljem! AKCIJA ZA ODDAJO KRVI Strah in spoštovanje pa mora seveda vzbujati le močna in so- njaivo, ki v tem kraju dobro uspe- nimi tečaji, da bomo zvedele, ka- nam jo izkazujejo, bolj pridni. — dobno opremljena vojska. Taka je va tin jo doslej niso pridelovali ali pa le vmajhnih količinah. Na splošno se goji premalo rdečega korenja, peteršilja, drobnjaka, zelene, karfijole, ohrovta, rdečega zelja, pora, špinače in zimske solate. Hrana bo lahko bolj pestra in cenejša, ker ne bo treba vsega kupiti, družina pa bo bolj zdra- ko se ravna s sodobnimi gospodinjskimi pripomočki. B. C. Darko Žnidaršič, učenec IV. b razreda Osnovne šole v Kočevju. V Ložinah si želimo elektriko že leta 1948 so si marljivi va- Tako menijo tudi vaščani Ložin, tudi naša JLA, ki uporablja tudi najbolj tehnična zapletena sredstva. Tako je postalo nujno, da je ravno predvojaška vzgoja vedno bolj dolžna skrbeti za osnovno vzgojo v vojaškem, političnem in kulturnem smislu. Vojaški rok, ki bi se zaradi ra- V Sodražici 164 prostovoljcev Tudi letos je Rdeči križ organi- jalcev. Računa se tudi, da bodo v ziral humano in človekoljubno ak- nekaterih občinah plan krvodajalci jo — to je prostovoljno oddajo cev presegli, kakor je to storila krvi. Akcija se je začela pred Sodražica. kratkim in prvi rezultati so že tu. Na prvem mestu je občina Sodražica, kjer se je prijavilo za oddajo krvi’ 164 ljudi, ali 44 več, kot je bilo predvideno za to občino. V Odvzem krvi bo po naslednjem redu: 2. aprila v Loškem potoku, 3. aprila v Sodražici, 4. aprila v Velikih Laščah, 5. aprila v Dobrepolju, 9. in 10. aprila v Ribnici, va. V jeseni pa bodo iz vrta lahko marsikaj vložile, da 'bo v zimskem času tudi hrana pravilna, ki bo imela dovolj vitaminov in rudninskih snovi. ščam Ložin prizadevali, da dobe v ki kritizirajo nedelavnost odgovor- stočih potreb po tehničnem znanju svojega vas električno razsvetljavo. Štorje- nih ljudi v odborih. Ti bi se mora- moral zvišati, pa je bil v zadnjih občini Dobrepolje se je prijavilo potem pa v Kočevju in okoliških 114, Loškem potoku 30 ter v Ko- krajih te občine. Krvodajalska ak- MLADINA ★ LAŠČ ni so bili že prvi koraki, ki naj bi rešili ta problem v Ložinah. Toda vse začeto delo je ostalo le pri besedah. Kljub marljivosti posa- PRIPRAVLJA Mladina iz Velikih Lašč že dlje da v nedelavnosti družbenih orga-časa pripravlja igro »študentje nizacij, ali kje drugje. Vsekakor bi smo«. Pri tem imajo težave. Mno- lahko kaj ukrenil, da se odgovorni gi mladinci so zaposleni izven kra- v Ložinah malo bolj pobrigajo za ja in ne morejo redno hoditi na vso stvar. vaje. želimo, da zaradi težav ne Vsaka naša vas ima v sociali-bi klonili, svoje probleme pa naj stičnem družbenem redu dovolj bi razložili tudi organizaciji SZDL. možnosti za vsestranski napredek. U v večji meri zavedati svojih letih znižan. To so bili prvi uspe-dolžnosti in nalog, predvsem za hi predvojaške vzgoje. Zato so elektrifikacijo, pa tudi za drugo, mladinci toliko manj časa odtrga- Se™eMrikeV g? jf krivdi Tl ^vHlF^F? ’ ^a^|Jlhzn|no^ve5e’ p«- TlTTrTTIiTTTčinl . 3® je. f™,’ „ v ? mrtve točke in da bl 1™ kma- duktivnosti naših ljudi. So ^ Ložinah še nimajo elektrike? Mor- lu zasvetila električna luč. !n koliko lažje je njihovo priva- Slavko Troha janje na novo življenje v vojaški uniformi! Vse tiste težave, ki so čevju v »Tekstilom« 72, Kemični tovarni 20 in OZZ 12 oseb. Te podatke je prejel OO RK do 25. IH. in veijajlo do tegta datuma. Iz Ve-Lašč, Ribnice, Predgrada in še ni podatkov. Predvideno je, da bo v našem okraju 1450 krvoda- cija se bo predvidoma zaključila 17. oz. 18. aprila, če bo v Pred-gradu dovolj prijavljencev. Naj v tej plemeniti akciji sodeluje res vsakdo, ki je zdrav in s svojo krvjo -pomaga pri reševat nju človeških življenj. K. O. Že 80 tečajnikov v Ribnici O delu »Avto-moto« društva v Ribnici smo na kratko poročali že v zadnji številki Novic. Pa še danes nekaj besed o delu tega društva, ki ima v Ribnici veliko pri- nima nikakih dotacij, le ObLOjim je v svojem proračunu dodelil nekaj sredstev, pričakujejo pomoč od KZ, LIP. Gradbenika in drugih podjetij, da se 'bo začeto delo na- novic e Avtomatizacija na pohodu že prvi začetki uporabe elektro- jejo produktivnost dela, se proiz-nike v proizvodnji kažejo velike viodnja vedno bolj veča.’ S tem pa uspehe. Ob razvoju Industrije v nastane novo vprašanje, kam s to-preteklem in sedanjem stoletju so likimi proizvodi. To vprašanje je v jateljev. Na ustanovnem občnem daljevalo. Društvo se zahvaljuje zboru i»Avto-moto« društva so po- za razumevanje in pomoč ObLO leg upravnega odbora izvolili tudi Rilbnica, OO LT Kočevje in OZZ športno, šolsko in turistično komi- Kočevje, si jo. športna komisija ima nalogo ^ organizirati razne ocenjevalne, pa-trolne, terenske ali spretnostne vožnje, šolska komisija mora šolati voznike motornih vozil in or- stroji ilahko samo pomagali delav- socialistični družbi že v cu pri delu in pospeševali proiz- šeno. Težje pa je to v kapitali-vodnjo, elektronski stroji pa ne stičnih -državah. — V SUŠJAH PEVSKI KONCERT KUD »Dr. Ivan Prijatelj« Suš-je je priredilo v nedeljo 24. marca rp S’a™zirati tečaje. Naloga turistič- pevski koncert. Nastopil je moški P J ne komisije pa je, da skrbi za pra- kvartet društva z dvajsetimi na- VIDELI SMO Okolica železniške postaje Kočevje bo kmalu dobila novo lice. Delavci urejujejoi zelene pasove in grede, Iti bodo okolico novega postajnega poslopja zelo poživele. ZVEDELI SMO žeija lnqtnika vl'ln? na™cstitev raznih prometnih rodnimi pesmimi Kvartet je z zamenjujejo samo fizične she, am- strojev je, da z elektronskimi istro- ™akov’ ]ih. ter popularizira ubranimi glasovi navdušil poslušal- pak tud človeške umske sposob- ji zamenja delavce in si tako no- • tlm3tl;e:ne™ smislu. Šol- ce, ki so se oddolžili pevcem z na- mn- . .. " ^ ^ ve, uvi bu uuuiU-Lzaii pevcem z* liči- na brez- Ska ,kom*aija 3e krepko prijela za vdušenim ploskanjem, škoda je le, nosti. Ti elektronski stroji, ime- večuje dobiček, ne glede na brez- j n . .- . - - - . ,, -----------*■------------------..--------- novani tudi »elektronski možgani« posetoost, ki nastaja. Kljub tej ne- °! je "To«3?’ Ju da dvorana ™ ,bUa zasedena, pravil samomor tako, ne zamenjajo v procesu dela samo varnosti na dane,3 delavec ?b3akuje^nad ?°.mladih kakor običajno ob kulturnih prire- obesil ročnega delavca, ampak nastopajo tudi kot regulatorji in vodje proizvodnje in nadomeščajo tehnični kader v proizvodnji in pisarnah. Ameriška družba Ford je zgradila tovarno, ki izdeluje avtomo- bilske motorje, ne da bi se pri tem zacijah ki so sposobne boriti se v ka- ljudi. Iz tega vidimo, kako ima državah nj proti mladina zanimanje za to vrsto športa. športna komisija ima v načrtu prireditev, ki jo bo organizirala v Ribnici v okviru prvomajske proslave. Društvo bo priredilo kombinirano vožnjo na relaciji približno 15—20 km. To bo krožna vožnja pa pitalisti čnih uvedbi teh novotarij. Delavci ne vidijo več sovražnika v strojih, kakor je bilo to v prvi dobi razvoja 'industrije; organizirani so namreč že v tako močnih organi- iz Zdenske vasi. štrumbelj je bil star 26 let in je zapustil mlado ženo in hčerko, štrumbelj je na-samomor tako, da se je prire- obesil na vrv v kozolcu. Kaj je ditvah. Lahko pa je vsakomur žal, napotilo mladega moža, da je na-kdor je zamudil priložnost poslu- pravil usodni ko-rak v smrt, ni sati naše lepe narodne pesmi. znamo. V zadnjem tednu je bilo več gozdnih požarov. V Rajndolu je pogorelo kakih 5 hai površin. Gozdni požar je bil tudi v Cvišlerjih, pri Sodražici, Turjaku in še nekaterih drugih gozdnih oziroma travni,ških predelih. Skoro za vse te požare j,e kriva malomarnost ljudi, ko so čistili te površine. Ljudje 24 marca ob večernih urah ie bl se morali h01! zavedati nevar-24. marca oh vecermn urah je nostl gozdnjll požarov, ki nam lah- napravil samomor Alojz Štrumbelj nr rataprmitiiLv„ sknrto za pravice delavcev. Gb vsaki uvedbi teh strojev zahtevajo, da se delavcev ne -odpusti, ampak, da dez rib™ške vasi, kjer bodo vklju- društva Dolenja vas. Občni zbor je čene patrolne, terenske, ocenjevalne pa tudi spretnostne vožnje in vožnje preko ovir. Marsikdo se bo tudi nasmejal, ko bo gledal, kako bodo motoristi vozili med steklenicami in se borili za kranjsko tega dela dotaknila človeška roka. Od trenutka, ko pride v to tovarno surovina, pa do končnega izdelka, traja komaj četrt ure, medtem ko so prej za isto delo rabili 24 ur. V Angliji so zgradili elektronske računske stroje, ki v kratkem času izračunajo najbolj zagonetne račune, tako, da bi za delo, ki ga opravi ta stroj, moralo podjetje namestiti 200 ljudi z visoko strokovno izobrazbo. Avtomatizacija se torej ne po- zadjo, je tudi ____ ^____ ______________ javlja samo v proizvodnji,, temveč neje, njihovi proizvodi so veliko ce- svojega nepravilnega dela. Novi _ ____ _ tudi v pisarnah. Predstavlja pravo nejši in dobiček večji. Malo razvi- upravni odbor se trudi za uspešno terih se je mladina seznanila zor- revolucijo, zato upravičeno reče- tim ali nerazvitim deželam pa bo delo društva. V odboru so mladi mo, da živimo v dobi atomov in avtomatizacija pomagala, da bo- fantje z veliko voljo in poletom avtomatizacije. do napravili skok iz zaostalosti za delo. Vsi so navdušeni vozniki Ker ti načini dela zelo poveču- mimo mnogih dragih obdobij. in dobri organizatorji. Ker društvo se zmanjša delovni čas. Spričo vsega tega pa tudi država vedno bolj posega v gospodarstvo. Glede na to razvoj ne gre v smeri zmanjšanja vloge države, temveč ravno obratno. Planiranje klobaso pa s tem ne postaja samo potreb- »Avtčunoto« društvo-v Ribnici no, temveč tudi nujno. je sedaj na najboljši poti. Dru- Namesto visoko razvitih držav, štvo z istim imenom, ki je delo-ki tudi . največ uivajiajo avtomati- valo pred nekaj leti, je med ljud-zadjo, je tudi na tržišču povolj- mi izgubilo vse zaupanje zaradi Gasilci v Dolenji vasi Pred nedavnim je bil letni obč- bodo tudi pomoč ljudske oblasti in zbor ^Prostovoljnega gasilskega množičnih organizacij. Na občnem zbora so grajali žensko desetino. Sprejeli so sklep, da se delo ženske desetine poživi. Zbora se je udeležil tudi predsednik ObGZ Ribnica Milan češarek, ki je dal smernice za bodoče delo gasi-lcev v Dolenji vasi. toil 84. po. vrstnem redu, kar potrjuje, da je gasilsko društvo v Dolenji vasi med najstarejšimi v Sloveniji. Pri tem ima velike zasluge pok. Ignacij Merhar, ustanovitelj društva. Njegovo stoletnico so gasilci lani proslavili. Iz poročil društvenih funkcionarjev je razvidno, da je društvo pridno delalo. Imeli so devet vaj — suhih in mokrih — ki so jih lepo izvedli. Bilo je tudi več predavanj za šollsko mladino, na ka- 013,1X1 •Jko'iTrAjK, I^LOVENjKl pANičA±i- rired"-- FRANEK I BRATKOVIČ' WficUvta ■ ganizacijo gasilstva. V društvu je okrog 100 gasilcev, od tega 15 pionirjev. Društvo ima tudi težave, predvsem finančne. KZ Dolenja vas je pokazala razumevanje in kupila gasilcem cevi, ki so vredne 100 tisoč din. Društvo se zadrugi lepo IZ ŠEGOVE VASI Organizacija Socialistične zveze v šegovi vasi je bila v letih po osvoboditvi zelo delavna. Lani je ta delavnost nekoliko popustila, letos pa so spet prijeli delo na pravem koncu. V SZ je včlanjeno 80 prebivalcev, vendar bodo vrste članstva še povečali. Vaška organizacija SZ spremlja vsa dogajanja na vasi. Na sestankih se pogovore o raznih komunalnih delih. Na enem takih sestankov so sklenil, da bodo spomladi ,popravili va- oproste. Svoje prste je imel tudi ko prizadenejo milijonsko škodo. V bodoče pa naj bi se s krivci oz. povzročitelji gozdnih požarov pomenili tudi sodniki za prekrške. 28. marca je prečkala železniški tir na postaji v Vidmu Rezika Zabukovec iz Podpeči pri Dobrepolju ne da bi se bila poprej prepričala, če je proga prosta. V trenutku ko je bila na tiru je pridrvel jutranji potniški vlak, ki pelje iz Kočevja in jo prerezal na dvoje. Bila je takoj mrtva. Od 18. do 23. marca je bil v bivšem hotelu Ortnek ; strojniški tečaj, katerega se je udeležilo 27 mladih gasilcev iz vseh predelov našega okraj ai. Nia tečaju so predavali gasilski, šoferski in električni strokovnjaki. Tečaj je uspel nad vsa pričakovanja, organizatorji tečaja pa so bili z mladimi gasilci na tečaju zadovoljni. POPRAVEK V zadnji številki Novic se je tiskarski škrat grdo poigral. Tako nam je v članku na tretji strani »Štirje razgovori, pa veliko odgovorov« spremenil ime direktorja Opekarne Ribnica v Peter namesto Tone Šobar, kar s , tem popravljamo, prizadeti naj ‘ 'pa nam ška pota. V šegovi vasi bo treba zahvaljuje. V Prigorici bo treba nujno urediti kanalizacijo. Bilo je že več komisij glede ureditve tega vaškega problema, vendar se gnojnica še vedno pretaka po vaških poteh. napeljati luč v gasilni dom in postaviti gasilski stolp. Te in podobne težave ima društvo in jih bo treba v tem letu rešiti. Rabili besedilu oglasa Knjigovodskega centra gost. podj. Ribnica, kjer je prekrstil bife gostinskega podjetja pri žel, postaji Ribnica v Lipovec, namesto pravilno Lepovče, kar s tem popravljamo. D O M A Č A P O V E S T 77 Zarja jutranja je jela rdeti in napovedovala sonce, da bi obsevalo žalostno deželo naših očetov. Zjutraj obsuje turška vojska na novo cerkveni tabor. Zadnje moči napenjajo kmetje, odbijajo Turke kakor ljudje, ki jih ne čaka drugega ko smrt. A pravega vodstva niso -več imeli, kajti gospod z Ma-čerolca je prišel ponoči nevernikom v roke. 78 Turki so se bili ko divji. Zlasti velik mlad janičar je tolkel kakor groša. Kamor je on prišel, razmaknile so se strahom vrste za zidom. Mnogi, ki so se mu postavili po robu, padli so zaliti s krvjo. To je bil Jurij Kozjak, Markov sin, slovenski janičar. Revež ni vedel, da divja zoper lastno domovino, zoper lastne brate. 79 Kmalu jamejo kmetje omagovati. Mnogo jih je popadalo, nič več se niso dale vrzeli zamašiti. Prvi, ki je zid preskočil, bil je velikanski janičar. Ko je enkrat ta bil na zidu in čez zid, napravil je s svojo težko roko pot pajdašem. Turki so bili v sredi med kristjani; nastane klanje, da sonce ni enakega videlo. 80 Turki niso prizanašali nikomur. Kakor volkovi davijo ovce sredi črede, tako so klali, bodli, sekali Turki v cerkvi. Kopice mrtvih so ležale po tleh. Kdor je bil star, slaboten, takega so brez milosti umorili. Velikanski janičar se je pomaknil nazaj, precej ko je minil boj z oboroženimi možmi. — Dolgo je trpelo mesarjenje.