346
Mnogovrstne novice,
* Kronanje ruskega čara.    Priprave   za   to   veliko svečanost se uže dalj časa delajo ,   vendar   se še ne ve za gotovo   Čas,   kedaj   da   se   bode   vršila.    Ker  je   v Moskvi velika razstava ,   katera  bode  od maja do septembra trajala , trdijo eni,   da se bota ruski car in  carica kronati dala ali pred razstavo maja meseca, ali pa po razstavi meseca septembra.    Znamenito je to, da se bode pri kronanji rabil iz   slonove   kosti   narejeni prestol nekdanjega car i grad s k ega cesarja Konstantina XI.    Na na^ianjalu prestola videti je dvoglavi bizantinski orel,   na   straneh   pa  mitologiene podobe Or« feja in Euridice, Lede, Saturna, Amorjev na delfinih ja-hajočih itd.    Ta krasni prestol podedovala  je  unukinja ubitega cesarja in prišel je potem   z njeno doto vred 1. 1492. v Moskvo.    Cenjen je na 3000 rubljev.   Na vrhu naslonjala pritrjen je pozlačen orel.   —   Prestol caričin je prekrasno orientalsko delo, okrasen se srebernim perzijskim reliefom,   v katerega je vloženo 876 diamantov in rubinov, 1223 safirov, smaragdov, turkisov, biserov itd. Zadej   držita dva   angelja  tablico ,   na kateri je sledeči napis v latinskem jeziku:   ,,Poterjtissimo et invictissimo Moscovitarum Imperatori Alexio ,   in terris feliciter reg-nanti, Lic throniu*, s murna arte et industria fabre factirs, sit futuri in   coelis   et perennia faustum feiixque omen*. (Slovenski se glasi   ta napis na priliko tako-ie :  Najmogočnejšemu   in    nepremagljivemu    mo-kovitskemu   Aleksandru, ki srečno vlada tukaj  na zemlji, naj  bode ta prestol,   z največjo umeteijnostjo in obrtnostjo narejen, srečno  znamenje prihodnjega   in večnega prestola v  ce-besih.)    Ta stol je darilo armenskih   trgovcev v Perziji ter prenesen v Moskvo leta 1659.   Naslanjala obeh prestolov pokrila se bodeta za   časa kronanja z blazinam1, na katerih je vpleteno ime Nj. veličanstev.
v
* Zveza Črnega in Vstocnega morja Avstrijska de-želoa (Lauderbaok) in pa Anglobanka mislite na to zvezo ter delate uže dctične načrte. Zvezale in vredile bi se reke Sap , Dnester in Visla. Troški so proraču-njeni na 80 milijonov gold.    Vodna pot bi držala skozi
347
Rusijo, Avstrijo in Nemčijo od Odes do Gdao-skega. Ker bi se s tein tudi omenjene reke vredile, zato je pričakovati, da udeležene vlade prevzetno nekoliko stroškov.
* Število zdravnikov po najimenitnejših državah evropskih znaša po računu dr. Raseria na 10.000 prebivalcev : v Avstriji 3, na Ogerskem 6, v Svajci 1, na Laškem 6, na Angleškem 6, v Nemčiji 3 in na Francoskem 3 zdravniki. Največ zdravnikov je pa v seve-roamerikanskih zjedinjenih državah, kjer jio pride 16 na gori navedeno število prebivalcev. Iz tega je razvidno, kako lahko se v Ameriki pride do doktorske diplome.