Mnlštoo in oprarafšluo:
Maribor, Koroška ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi sc ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon št. 113.
Naročnina listu:
Celo leto................tik
Pol leta.....................6	K
Četrt leta.................. 3	K
Mesečno.................... j	k
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 39.
Maribor, dne 9. aprila 1913.
Letnik V.
Odkar je vsled silnih zmag balkanskih Slovar nov postal mednarodni položaj kritičen, se je vedelo: Nemci so se prestrašili zmagujočih Jugoslovanov in bi njihove zmage radi skrčili ter napravili neplodne. Oidtod zahteva po samostojni Albaniji, odtod nasprotovanje Srbiji in Crnigori, odtod' int rkglran j e med balkanskimi državami, odtod,srd na Rusijo, ki se je postavila na stran Balkajncev. Cel svet je vedel to resnico, bito jo je tudi večkrat čitati, toda Nemci so vedno tajili. Povedali so vedno nešteto vzrokov za svoje rožljanje s sabljami, ampak pravega so zamolčali. Treba je bilo, da je prišel Be.thmapn. Ta je z odkritosrčnostjo, ki preseneča, priznal, da Germani ne vidijo radi zmag balkanskih ßlovajnov, ker so s tem izgubili zvestega zaveznika iTlurka in je na njegovo mesto stopil Jugoslovan, osvobojen in poln moči. V stavkih, ki smo jih navedli pod zaglavjem tega članka, je to pregnantno povedano. S to izpovedjo nemškega kanclerja so razkrite .vse tajne sile in silice, ki so povzročile sedanje mednarodne krize. Strah pred vstajajočim Slovanom in bojazen, da bi se preprečilo in onemogočilo nadalnje prodiranje nemštva, sta bila nemškim državnikom povod, da so tako srdilto in grozeče nastopili proti balkanskim Slovanom in da s tako brezobzirnostjo zasledujejo sedaj cilje, ki jih ne morejo umeti avstrijski Slovani. Pri tem; pa še ta nerodnost in žaleča komatndoželjnost v celi politični kampaniji. 'Med tem, ko je Nemčija, ki je po Bethmannovi izpovedbi v celi sedanji krvavi balkanski vojski .videla samol itekmo med germanst-vom in slovanstvom, znala to svoje uverjenje prikriti, da si ni nakopala nepotrebnih sovražnikov, je Avstrija kot njena poslušna in pokorna zaveznica z neverjetno glasnostjo in pritiskom vzbudila vse strasti ljudskega sovraštva. Nemčija, ki mora po svoji naravi biti poglavitna zastopnica germanstva nasproti probujajočemu se slovanstvu, je s svojo previdno taktiko ostala lepo v ozadju, naša ljuba Avstrija pa, ki je po večini slovanska, si je ustvarila na Balkanu pravi pekel in je vznevoljila tudi lastne državljane. Tak političen debacle je mogoč samo pri veliki nesposobnosti, ali pa neizmerni zaslepljenosti. Obojega je v naši diplomaciji dovolj.
Se dva druga strahova je narisal Bethmann Nemcem na steno. V nadaljevanju izvajanj, katera prinašamo v začetku, je prišel na panslavizem in na
francoski nacionalizem. Najprvo napravi sicer ofici-elni Rusiji globok poklon in govori o ^velikim, z Nemčijo pobratimljenem carstvu“, potem pa zastraši s panslavizmom. Pravi, da zgolj plemenska nasprot-stva med Slovani in Germani ne bodo dovedla do vojske med Nemčijo in Rusijo, toda panslavistična stremljenja so se z zmagami balikajnlsl^ih držav mogočno poživila. Bolgarske zmage nad Tturki so se v teh krogih deloma proslavljale kot zmage slovanske misli v nasprotju z nemško mislijo. Poleg realnih interesnih n a s p r o t s It e(V s o t a - 1 e stremljenja povzročila napetost med Rusijo in A v s t r o - iOj g r s k o.“ Iz nasprotst-va do slovanske misli, do slovanstva, se je tedaj hotela po večini slovanska Avlstrija spustiti v krvavo vojsko? To Bethmannovo priznanje si moramo dobro zapomniti. Podčrtati si ga m oramo še tem bolj, ker dela Bethmann-Hollweg vse svoje zaključke z nekako samoumevnostjo na premisi, da ni samo Nemčija, ampak cela trozveza poklicana, da nastopi v imenu Germanov proti Slovanom. Bethmanni-Hollweg v svojem govoru vendar izrecno naglaša, da je z zmagami balkanskih Slovanov ravnotežje m,ed slovanstvom in germanstvom premaknjeno, da mora zato Nemčija povečati svojo armado. Radovedni smo, če bodo naši državniki res sledili Bethmainnu ter bodo našo državo, ki je po večini slovanska, postavili v službo germanstva? Bil bi to najhujši udarec za našo monarhijo in kdo ve, če bi ga prenesla. Po panslavizmu se spravi Bethmann na francoski nacionalizem in slika v kričečih barvah nevarnost, ki preti od te strani. Konečno še enkrat povdari, da pozna Nemčija nevarnosti, ki prete od panslavističnih, in' francoskih aspiracij, zato morajo poslanci dovoliti nova težka vojaška bremena.
Summa summarum: Bethmanni-Hollweg je, čeprav hipotetično, napovedal, da se bo prihodnji veliki boj bil med Germani in Slovani in morajo zato Nemci, ki so nekaka zagozda med Slovani in Francozi, napeti vse sile, da bodo v tem boju — zmagovalci. Hvaležni moramo biti Bethmainnu za njegovo rožljajočo odkritosrčnost, ker poznamo nemške cilje in nemške namene z Avstrijo. Ce je pa storil Bethmjann uslugo mednarodnemu pomirjenju, je drugo vprašanje. Nacionalne strasti bodo zavihra-
Germani in Slovani.
„Trotzdem bleibt eines unzweifelhaft : Sollte es einmal zu einer europäischen Kon-flagration kommen, in welcher Slawen und Germanen einander gegenüberstehen, so bedeutet es für die Germanen einen Nachteil, daß die Stelle im Sistem der Gegengewichte., welche bisher von der europäischen Türkei eingenommen wurde, jetzt zum Teile von südslawischen Staaten besetzt ist. Diese Verschiebung der militärpolitischen Situation auf dem Festlande hat sich seit langer Zeit vorbereitet. Jetzt, wo si in einem unerwartet großen Ui m f a n-g e eingetreten ist, würden wir gewissenlos handeln, wenn wir nicht die Konsequenzen daraus ziehen wollten.“
„(Kljub temu je eno brezdvomno:	če
pride enkrat do evropske kopflajgjraeije, v" kateri si bodo stali Slovani in Germani nasproti, potem je za Germane gotovo neugodno, da so zasedle v sistemu ravnotežja mesto, katerega je zavzemala dozdaj evropska Turčija, deloma jugoslovanske d r žj a v e. Ta sprememba vojaškopolitične situacije na kontinentu se je pripravljala že dolgo časa sem. Sedaj, ko se je v nepričakovano velikem obsegu zgodila j, bi delali brez? es t n o, c e b i n e vpo -iš levali posledi c.“)
Iz govora, ki ga je imel nemški državni kancler v ponedéljek, dne 7. t. m., v nemškem državnem zboru.
Nemški državni kancler Bethmanni-Hollweg je filozof. Njegovi govori so zato priprosti in jasni, kot bi vtemeljeval kako filozofično tezo. Blesteča diplo-matična ifrazeologija, ki prekipeva besed, a nič ne pove, ni njegov žaner. K znanemu angleiškemu diplomatu, ki je rekel, da so besede ;za to, da se prikrivajo misli, ni hodil v šolo. Z uprav naivno prostodušnost, jo, ki zveni kot hladnokrva glosa neprizadetega komentatorja, ne pa kot poročilo odgovornega, v sredi vrtinca še nahajajočega voditelja, posveti v delavnice in kovačnice mednarodne'politike. Tak je bil Bethmanni-Hollweg tudi v ponđeljek.
PODLISTEK.
Malta.
Letošnji — med svetovnimi 24. i— shod na čast najsvetejšemu zakramentu se snide koncem aprila na Malti. Dunajski shod je pokazal Jezusovo cerkev v zmagoslavnem sijaju tega sveta, letošnji bo spominjal na boj in trpljenje, ki se v katoliški cerkvi vedno ponavlja v zanesljiv dokaz, da je le ona edina prava ustanova do križa preganjanega svojega začetnika. Malta stoji trdno kot njene skale sredi viharnega morja, kakor nekdaj čolnič Simona Petra, sredi vedno se vojskujočih narodov, v zgodovini večen predmet bojev, a zvest do danes rimski cerkvi v,-kljub mnogemu zapeljevanju.
Kakor je Dunaj prestolica mnogoličnih narodov, je Malta kraljica med številnimi zgodovinsko važnimi ljudstvi, katere je prva stoletja združeval e-dino le prapor Kristusov po nauku apostola narodov, sv. Pavla, da pred Bogom „ni Jud ne Grk, ni suženj ne prost, ni možak’ ne ženska, ni obrezanega ne neobrezanega, ni divjaka ne Skita, ampak vi vsi ste eno v Kristusu Jezusu“ (Gal. 3, 28. Kol. 3, 11). Evharistični shodi prepletajo vesoljni svet od severa do juga, saj se najbolj v tej skrivnosti uresničuje beseda preroka:	„Od solnčnega vzhoda do zahoda
bo moje ime veliko med narodi in na vseh krajih se bo darovalo in čista daritev se bo opravljala mojemu imenu, govori Gospod vojskinih trum“ (Maiali. 1, 11.).
Zaradi oddaljenosti se ne moremo osebno udeležiti shoda, ozrimo se v duhu na srečen kraj, kjer se bo vršil.
Malta pomeni čveterno: 1. otok z 246 kv. km. površja) 2. staro mesto na tem otoku (ki se je kakor mati hčeri umaknilo novemu glavnemu mestu Valetta, 3. škofijo, 4. otočje, (skupino otokov Malta, Gozzo, Cornino, Cominotto), obsegajoče 323 kv. km.
Malta je najjužnejše otočje v Evropi: 12 angl. milj onkraj Sicilije, 40 milj tokraj Tripolisa; in stari zemljepisec Ptolomej je prišteva zato k’ Afriki, a je še na sicilskih tleh, morje vmes meri k večjemu 200 m globočine.
Redno vožnjo vzdržuje med Reko, oziroma Trstom in Malto ogrska paroplovna družba „Adria.“ Iz Reke odhaja parnik vsako sredo ob 6. uri zvečer, vozi v Trst in od ondot ob petkih zvečer ob 6. uri, ter priplove na Malto po tridnevni vožnji v pondeljek' ob 6. uri zvečer. Iz Malte se vrača v sredo ob 8. uri zvečer nazaj na Reko.
Vožnja cena iz Reke ali Trsta do Malte znaša v salonu 56 K, v tretjem, razredu 28 K; kdor vzame povratni vozni listek, dobi 10% popusta; otroci 4° B let so plačila prosti, za otroke od 3—10 let se plača polovična cena.
Prehrana na ladiji stane dnevno 7 K 50 vin. (zjutraj 1.50 K, opoldne 3.50 K, zvečer 2.50 K). Proste prtljage je dovoljeno 40 kg v tretjem razredu in do 100 kg pri yožnji v salonu.
K evharističnemu kongresu bo priredila družba „Austro-Americana“ hitrejo in cenejo zvezo., ako se niso pogajanja z isto razbila. Dotični odbor bo — upam, vše potrebno po listih še pravočasno vsem naznanil.
'Malta ima strmo, skalovito obrežje ; le na treh krajih pristajajo večje ladije; vzdiguje se do 258 m nad morjem. Srednja toplota znaša v januarju 16.12 stop. R, v avgustu 35 stop. .R, najvišja doseže 40 stop. R. Apnena tla (eozen) pokrivajo mnogo zanimivih duplin, imajo maio izvirkov in Še manj potokov; dežja pade po zimi do 608 mm; deževnico skrbno nabirajo v kapnicah.
Obdelane je zemlje okoli 160 kv. km. Rodi: rožiče, fige, oranže, mandarine (to bi bila zlata dežela za naše malčke, pa še menda tudi za šolarje, kaj ne?), poleg navadnega krompirja in čebule Rimajo tudi lukarije, vrtne nasade z lukom) zdravilni kim,
tečno žito, sladko grozdje in duhteče vrtnice (za rožno olje).
Iz otoka izvažajo p avolo, sol, ribe in korale, pridelujejo vosek in žveplenke, redijo mule, ovce in osle, gojijo čebele (od njih grško ime Melita), vMalta je domovina ljubkega psička za naročje; poznajo ga stara zgodovinarja Strabo in Plinij ter ,modri j an A-ristótel, ki ga omenjajo pod impnom „jkynidion meli-taion.“ Strupenih kaž na otoku ni. Po otoku teče 15 km ,železnice, brni 120 km brzojava in prebivalci Še imajo blizu 1000 kilometrov žice za medsebojno pogovarjanje (telefon) — največ pa seveda iz vojaških in trgovskih ozirov.
Ljudij so našteli (leta 1904) .197.020 civilnih, in med temi 150.000 katoličanom s ,410 duhovni, 12.000 vojakov. Otok je že nad 100 let (po silem) angleška last ter glavna postaja za premog in orožje, torej važno opirališče za angleško (vojno in trgovsko) bro-dovje v Sredozemskem morju, kakor tudi na dalnjem potu v bogato Indijo.
Vlado zastopa in otok upravlja guverner z 11 ministri in 19 svetovalci; izmed teh si jih voli ljudstvo osem.
Sol imajo: univerzo, licej, tri obrtne in ,130 ljudskih z alteleškim in laškim učnim jezikom; živi dokaz, kako cinijo Angleži pravo izobrazbo ljudstva na podlagi domačega jezika.
Ljudstvo rabi pomešano govorico ; slovnico malteškega jezika je spisal Vasalli,, slovar je zložil Fal-zoni.
Otok je poln utrdb, najbolj je utrjena Valette. Za angleško pomorsko moč je Malta velikega pomena, zato jo tudi Angleži Čuvajo skrbno kot zaklad. Oni so zadovoljni dediči mnogih prejšnjih posestnikov, ki so se vrstili v sto- in tisočletjih. Kamnite stavbe vodijo učenjaka v predzgodovinsko dobo; prvotno ljudstvo se zdi lybiöno, ki se je umaknilo podjetnim Feničanom in ti so odstopili otok v naselbino mogočni Kartagi, ki ga je rabila kot trgovsko opirališče za Afriko proti severu.	(Konec prih.)
le z novo silo in .misel obračuna: se bo zajedla še globokejše. Na obzorju vstaja strašna, krvava zarja .. .
* *
Nemški kancler je govoril.
V naslednjem podamo najmarkajnjtnejša mesta iz kanclerjevega govora, s katerim je vtemeljeval po-množitev nemške armade za 4000 častnikov, 15.000 podčastnikov in 117.000 mož, tako da bo štela nemška armada v miru 828.000 mož. Govor je vplival vsepovsod senzacionelno in se celo svetovno časopisje z njim obširno bavi.	^	.
BethmaInnKHollweg je v uvodu naglašal, da je pominožitev armade nujno potrebna, kajti v slučaju evropske vojske se bo treba Nemčiji boriti za obstoj,, zato mora biti kolikor najbolj močna. Od začetka balkanske vojske so velesile delale, da ostane ta vojska lokalizirana. Vzlic temu je nastala napetost med Rusijo in Avstrijo. Angleški vladi gre zahvala, da je posredovala in Nemčija je z angleško politiko soglašala. Turčija je mirovne pogo/je sprejela — z o-zirom na odgovor balkanskih držav in „upor“ Crne-gsre je treba, da velesile še dalje skupno nastopajo. Pomorske demonstracije zoper Crnogoro se udeležujejo vse velesile, izvzemši Rusijo, ki se pa z demonstracijo strinja. Sklepi mednarodne londonske konference se bodo izvedli, nakar se še ostala nerešena vprašanja rešijo. Za prihodnost je odločilno, da stopijo na mesto pasivne Turčije nove države z izredno življenjsko silo. Ce pride kdaj do boja med Slovani in Germani, je za Nemce slabo, da so mesto Turčije zavzele jugoslovanske države. Vojaško-poli-tična situacija v Evropi se je s tem spremenila in Nemčija mora iz tega izvajati konsekvence. Z rusko vlado je Nemčija v prijateljstvu, pravih interesnih nasprotstev med Nemčijo in Rusijo ni, plemenska nasprotja pa ne morejo povzročiti vojne. Balkanske zmage pa so obudile panslavistično gibanje. To gibanje je poleg realnih interesnih nasprotstev največ povzročilo nasprotje med Rusijo in Avstrijo. Kot zvesta zaveznica Avstrije skuša Nemčija ta nasprotja ublažiti; ohranili bomo zavezniško zvestobo tudi še dalje, kakor le med diplomatičnimi pogajanji. Razmerje med nemško in francosko vlado je dobro, a med Francozi je narasla moč javnega mnenja, ki je šovinistično in vidi v porazih Turčije poraze .Nemcev. Da se balkanske države pridružijo tripelententi, se že vnaprej ekskomptuje. Nemčija mora vpoštevati panslavistične in francoske aspiracije ter vojaške sile svojih nasprotnikov in zato predlaga povečanje armade. Nemčija noče vojne, a če pride do vojne, hoče zmagati. Ni človeka, ki bi mogel jamčiti, da vojske ne bo. Predrzno bi pa bilo reči: če pride do vojske, potem smo dovolj močni. Tako naziranje je tvorilo vedno pričetek nesreče, leta 1870 za Francoze, zdaj pa za Turke. Kako da izpade bodoča vojska, v kateri si bodo stale nasproti milijonske armade, oborožene z najmodernejšim orožjem, je zdaj še težje prerokovati, kakor prej, a merodajno ostane tudi za bodočnost: Zmagal je vedno le, kolikor časa stoji že svet, tisti narod, ki je nastopil z zadnjim možem, ko so se za njegovo usodo kocke metale. Tudi ko posta- % ne vojaška predloga postava, ne bomo svetovnega ' miru kalili, marveč iskali prijateljev. Prijatelje pa dobimo le, če smo močni. Politična prijateljstva so, ne bodimo sentimentalni, politične kupčije, in kakor v trgovjini, se tudi v politični trgovini najlažje sklepajo kupčije med močnimi partnerji, slabotnež pade vedno pod kolesa.
Konečno izvaja govornik, da goji tudi z Anglijo dobre zveze. Kar se tiče Churchillovega govora, da bi se z zgradbami vojnih ladij počivalo, hoče konkretnih angleških predlogov počakati. Veseli ga, ker se vrača zaupanje, katerega pomajnjkanje je Angležem in Nemcem toliko škodilo. Velikanske) svote smo izdali za oboroževanje, a kljub temu smo gospodarsko močni ostali. Noben narod ni propadel zato, ker se je izčrpal z izdatki za vojsko, pač je pa veliko narodov propadlo, ker so ,vsled razkošja in dobrega življenja zanemarili svojo obrambno silo. Narod, ki ni dovolj požrtvovalen in ki misli, da ni dovolj bogat, da vzdrži oboroževanje, dokazuje le, da je svojo ulogo izigral!
Debata.
Po Bethmannovem govoru se je razvila velepo-litična debata. Govorniki skoro vseh strank so se izražali v enakem smislu kot kancler in so izjavili, da bodo glasovali za vojaške predloge. Ostro so nastopili proti samo Poljaki in socialdemokrati. Zastopnik Poljakov je rekel, da je umevno, da Poljaki ne bodo dovolili milijard onemu državnemu kanclerju, ki hoče kot pruski ministrski predsednik nje uničiti. V imenu socialdemokratov je govoril najprvo Haase. V svojih izvajanjih je podvrgel ostri kritiki našo zunanjo politiko in je rekel: Ce bi Avstrija stala s Srbijo v gospodarsko-politični zvezi, če bi pred vsem v lastnih deželah dala Srbom s vobod-ščine ter jih na ta način priklenila nase, poltem bi bili resni zapletlijaji med Avstrijo in Srbijo izključeni. Ne varstvo mej, ampak vstrajiovanje drugih, imperialistična, osvajalna politika je vzrok vladne predloge. Drugi socialdemokratični govornik je bil poslanec Scheidemänn. Izvajal je med drugim: Vtemeljevanje vladne predloge z okrepitvijo balkanskih narodov je nepravilno in ga odklanja. Nemčija naj bi na vsak način smatrala Srbe in Bolgare za sovražnike, ker
jihje Avstrij a s svojo politiko izzvala proti sebi. Kakšno vrednost ima za nas pod takimi okoliščinami avstrijski zaveznik? (Obžalovati je, da se je privleklo zopet na dan zastarelo strašilo francoskega dednega sovražnika ter panslavistično nevarnost), in neumevno j.e,, da je državni kancler izgovoril uso d e polno besedo o nasprotju med slovanstvom in germanstvom. Ta beseda je morala vplivati na Dunaju tem mučnejše, ker je Avstrija po polovici slovanska država. (G. Scheidemann pozna očividno nekoliko premalo nemški in ponemčevalni tok naše politike. Op. ur.)
Debata, ki se je nadaljevala včeraj, se nadaljuje Še danes. Gotovo pa je, da bodo vladne predloge sprejete.
Boj za Skader*
Blokadi črnogorske in albanske obali sklenjena. — Bethmann—Htsllweg in Grey izjavljata, da mora pripasti Skader Albaniji. — V mirovnih pgajanjih ni nobenega napredka — Srbija tndi odklonila zahteve velesil.
Položaj na Balkanu je neizpremenjen. V zadnjih dneh se ni zgodilo nič novega, nič posebnega. Se vedno se suče cela svetovna politika okrog Skadra. Vprašanje miru, kakor tudi vse druge še nerešene zadeve so stopile v ozadje in cel položaj je združen z usodo Skadra. V tem oziru ni prišlo še do nikakega zbližan j a. Crnagora, zahteva slej ko prej Skader za-se, velesile pa to odklanjajo. V pondeljek sta zopet dva vodilna diplomata povdarila, da mora pripasti Skader Albaniji. Izjavil se je tako Bethmann v svojem znamenitem govoru in v enakem smislu je govoril v angleški zbornici Sir Eduard Grey. Vse to pa nič ne iritira Crnegore. Ravno tako je tudi nič ne vznemirja sklep, da bodo mornarice velesil pričele z blokado črnegorske in albanske obali. Iz Cetinja prihaja glas, da je transport srbskega vojaštva že končan in je Crnagora za vse in na vse pripravljena. Brodovna akcija se razvija zelo počasi in se bo tudi z blokado pričelo še le v nekaj dneh. Ker vlada med tem okrog Skadra mir, bodo vesti, da se vrše pogajanja radi kompenzacij za Skader, gotovo i-mele nekaj resnice. Ker cela zadeva noče naprej, je nervoznost v naših diplomatičnih krogih vedno večja in nemški listi so zopet polni očitanj na naslov Rusije.
Ce Skader pade.
Do n do n, dne 7. aprila:	Oficijozna „West-
minster Gazette“ piše: Ce pade danes ali jutri Skader, bodo kakor je upati, ohranile velesile mirno kri in dopustile vsem si ra lika m toliko časa, da bodo lahko mirno presodile položaj. Koncert velesil ni brez moči, če tudi si začasno obdrži kralj Nikita Skader. Noben član koncerta ni prisiljen, da bi ga pregnal z vojaško silo. Hitreje bo zadostovalo, da se nadaljuje pritisk na luke in se pridržijo okraji, ki bi bih sicer pripadli k Crnigori in Srbiji, dokler ne bodemo konečno zvedeli za vse namene Balkanlske zveze
Blokada.
London, dne 8. aprila: Kakor se tukaj sliši, se blokada ne bo takoj izvedla, marveč se bo poprej z njo samo zažugalo. Glede roka, ki ga bo dal admiralski svet Crnigori za opustitev obleganja Skadra, se vrše med velesilami pogajanja,, k'i stoje neposredno pred zaključkom.
Sovražnosti proti Turčiji ustavljene.
Sofi j a, dne 7. aprila: Da se mirovna pogajanja pospešijo, so se s tihim sporazumom s Turčijo sovražnosti pri Kataldži ustavile. Starejši letniki se pošiljajo domov. Popolna demiobilikacija sledi pa po sklepu miru in bo zahtevala en mesec časa. Le mali del bolgarskega vojaštva ostane kot okupacijski zbor pod orožjem.
Odklonljiv odgovor Srbije velesilam.
Srbska vlada je dne 7. t. m. odgovorila velesilam na zahtevo, da naj zapusti Albanijo in gléde varstva albanske narodnosti. Srbija izjavlja, da Albanije ne zapusti pred sklepom mjru. Zahtevi po posebnem varstvu Albancev srbska vlada z ozirom na ustavo in zakone,) glasom katerih imajo vsi državljani enake pravice in enake dolžnosti, ne more u-goditi.
Drugo poročilo iz Belgrada pravi: V sinočnem poluradnem komunikeju izjavlja Srbija na noto velesil, da bo odpoklicala svoje čete izpred Skadra, ko bo mir sklenjen, ali pa Skader zavzet. Iz drugih albanskih pokrajin bo odpoklicala Srbija svoje čete, kadar bodo velesile definitivno naznanile albanske meje.
Izjava kralja Nikite.
„Temps“ javlja iz Cetinja precej neverjetno vest: Kralj Nikita je obvesitil poslanike velesil, da hoče odstopiti, če se bo skušalo s silo zabraniti Crnigori nadaljevanje obleganja Skadra. Pri tem je namignil, da bi se v tem slučaju Crnagora dala priklopiti Srbiji.
Odločitev pade pred Katalđžo?
Carigrad, dne 5. aprila: V mestu se vrsti panika za paniko. Premožni Turki se izseljujejo. V mestu so razširjene vesti, da bodo Bolgari udarili na Carigrad. Bolgari imajo pri Kataldži koncentriranih
210.000	mož. Turške čete so popolnoma demoralizirane; desno krilo in centrum Turkov sta se umaknila za več kakor 4 kilometre od sov/ražnika.
„Frankfurter Zeitung“ poroča,, da hočejo Bolgari ob enem ko udarijo proti Carigradu, forsirati še tudi Dardanele. Na Bolgarskem izjavljajo, da Bolgari niso pripravljeni odnehati od sedaj stavfijenih pogojev niti za pičico.
Rusija zapušča Crnogoro.
Glasilo desnice v ruski dumi izjavlja, da so se poslanci po razgovoru s jSasonovom soglasno prepričali, da je glede na Balkan Rusija zasledovala popolnoma pravo politiko, ki ne odgovarja zgolj koristim Rusije, marveč brezpogojno ,tudi koristim vsega slovanstva. Operacije Crnegore niso ^primerne in so drzen, nesmotren poizkus ter ne odgovarjajo življenjskim koristim črnogorskega ljudstva, Crnogoro se za ^izgube gotovo odškoduje, a nepreklicno se ißkader Albaniji priklopi. Prijatelji slovanstva postopajo edino pravilno, če Crnegore ne hujskajo k pustolovstvom, ki presegajo ,njene moči,
Vračanje srbske vojske izpred O dri na.
Odpravljanje srbskih čet izpred Odrina v domovino se clokaj počasi vrši; namesto petih ^vozita le dva bolgarska vlaka. Kljub temu je jrsa vojska sveža in vesela; le nekaj malega vojakov me bo moglo z ostalimi takoj domov. Vojaki nesejo s sabo domov za spomin različne predmete iz podzemskih koč, , v katerih so toliko časa živeli, kakor stole, posode itd. V Mustafi paši je sedaj nebroj vojakov, bolgarskega ljudstva ,in do 10.000 turških vjetnikov; zato vlada v mestu velik nered in nesnaga, pa razne bolezni. Srbska vojska bo zato morala vsa, kolikor je je bilo pred Odrinom, ostati nekaj časa ,v ^karanteni. Velikanska slovanska manifestacija v Peterburgu.
V nedeljo,, dne 6. t. m., se je vršila v Petrogradu velika slovanska manifestacija. Večtisočglava množica je nesla peske z napisi: ^'Skader Crnigori!“ „Sveti križ na Hagijo Sofijo!“ Na grobovih A-leksandra II. ,in Aleksandra III. so se položili krasni venci. Nad 10.000 mjamifestantov: je aklamiralo velikega kneza, Nikolajeviča.
Nikita ne pusti Skadra.
Iz Cetinja poročajo, da je črnogorski kralj jNfi-kita povabil vse vojne dopisnike angleških listov ter jim v nagovoru dejal, naj ostanejo na Cetinju, češ, sedaj postane še le zanimivo. Časnikarji ,so vprašali kralja, če želi evropsko vojno. Nikita je odgovoril: „Jaz zahtevam pravico, meni ni nič mar, kaj hoče Evropa. .Doslej je Crnagora žrtvovala 40,000.000 fr. in ,10.000 človeških življenj. Naj li bo vse to zaman? Skader je naše življenje; če je treba, pademo zaradi njega vsi v boju.“
Koliko ozemlja so zavzele posamezne balkanske
države.
Srbski tiskovni urad prinaša statistiko, koliko ozemlja so zavzele posamezne balkanske države v balkanski vojni. Po tej statistiki so zavzeli Srbi in Crnogorci ,62.000 kvadratnih kilometrov, Bolgari 55 tisoč, Grki 80.000 kv. km.
Konzul Prochaska.
Bivši avstrijski konzul Prochaska v Prizrenu, o katerem se je svoječasno toliko pisalo, češ, da je bil onečaščen po srbskih vojakih, je na svojem potovanju skozi Budimpešto sprejel poročevalca nekega budimpeštanskega lista, napram kateremu se je izrazil, da mu je mnogo na tem ležeče, če se enkrat pribije, da se mu za časa bivanja v Prizrenu ni — prav nič žalega pripetilo.
Balkanska zveza.
Nasproti polemikam zadnjih dni glede sodelovanja srbske vojske pri osvojitvi Odrina in zaroblje-nju Sukri paše, zatrjujejo sedaj belgradski politični krogi, da so v medsebojnem razmerju med zavezniki zopet nastopili mirnejši in solidnejši odnošaji. Splošno se izreka upanje, da, bo bodočnost Balkanske zveze še bolj solidna ter vlada ,mnenje, da bo to posledica izravnanja vseh spornih vprašanj, zlasti teritorijalnih. Zdi se, da so ravno v zadnjem času dali močni .zaščitniki Balkanske zveze energično razumeti, da je treba Balkansko zvezo na vsak način vzdržati za velike bodoče cilje in da mora v Balkanski zvezi sami .zavladati stabilnost in ravnotežje. In opetovano se pojavljajo vesti, da je Rusija v tem-le smislu delovala pri Bolgarski ter se zlasti mnogo komentirajo izjave'generala Dimitrijeva, ,ki pravi, govoreč o Odrinu, da je treba povdariti, da je srbska vojska pokazala isto junaštvo, kakor bolgarska, kar je izvanredna ilustracija edinosti! srbško-bolgarske vojske, ki je kakor en mož šla nad sovražnika. To utrjuje zvezo ter pobija glasove razdiralce^. In ob 'enem pa je to dokaz, da je mogoč sporazum med balkanskimi zavezniki in da Balkanska zveza ni sklenjena za en dan, marveč da ima ogromne cilje, ki se bodo pokazali (po vojni, kadar se bo končno razdelilo ozemlje, ki smo je dobili v vojni.
„Samouprava“ prinaša članek, v katerem se izreka za čim trajnejšo Balkansko zvezo ter pravi, da mora. biti zveza zdrava samo med državami približno enakih ciljev in enake velikosti. Interesi so paralelni. „|Samouprava“ pravi dalje, da so se mnogi že bali, da Balkanska zveza razpade, ker se nahajajo na Bolgarskem, kot v največji državi, kratkovidni Šovinisti, ki mislijo, da lahko Bolgarska sedaj sama vodi politiko ter sklene s kako velesilo zvezo za podjarmljenje Balkana. Toda taka zveza ne more biti koristna za Bolgarsko. Prirodna je samo zveza balkanskih držav, ker tako zvezo podpira zemljepisni položaj, relativna enakost čla/nov. Taka celina more in mora voditi svojo, politiko in vstopiti kot velesila
med ostale velike države. Taka Balkalnska zveza pa mora biti dogma za vse razumno misleče politike, ker je «isto gotovo, da ima ta zveza rešiti še večjo nalogo, kakor jo je rešila sedaj, to je osvoboditi go-spodarsko in kulturno Balkan.
Politični pregled.
Ladislav pl. Lukacs.
/Ogrska ima ministrskega predsednika, ki je bil javno obdolžen, da je golju! in /tat. Tla ministrski predsednik, Ladislav pl. Lukacs, se je poskusil rešiti na poseben način. Dosegel je;, 'da prvo sodišče ni »obtoženemu bivšemu državnemu poslancu Zoltanu Desyju dopusltilo dokaza resnice o njegovih očitanjih, češ, če se komu reče „panamist“, ali ga dolži „panamskih“ dejanj, ni tega mogoče postaviti ;pod dokaz. Toda druga inštanca se ni uklonila' vplivom vlade, nego je razveljavila razsodbo prvega sodišča in odredila novo pbravnavo z naročilom, da se mora obtoženemu Desyju dopustiti dokaz resnice. Dokaz resnice je dopuščen v petih stvareh in sicer ravno v tistih, ki se tičejo poneverjenj, goljufij in tatvin. Razsodba druge instance je za minijsitrskega predsednika naravnost uničevalna (in vse je le radovedno, kako bo Lukacs poskusil obravnavo zavleči, ali preprečiti, zakaj če pride do obravnave, je plem. Lukacs izgubljen, tako je splošna sodba. Opozicija je radi te razsodbe druge instance vsa polna — veselja.
Starosta hrvaških politikov umrl.
Minulo soboto, dne 5. t. m.,: zvečer ob 8. uri, je na Reki nenadoma umrl 831etni hrvaški narodni voditelj Erazem Barčič. Bil je ves dan dobre volje, in ob 5. uri popoldne je še sprejel nekega časnikarja in mu dal zanimive izjave glede podržavljenja re-ške .policije. Okrog 8. ure zvečer se je začel opravljati za gledališče, kar ga zadene srčna kap. Prihiteli zdravniki so konstatirali le smrt. Ko se je raznesla vest o smrti ;tega zadnjega hrvaškega patricija na Reki, so hrvaška društva takoj odpovedala vse zabave.Erazem Barčič je bil do zadnjega časa poslanec v hrvaškem saboru; bil je član hrv.-srbske koalicije.
Raznoterosti.
Sv. oče. Iz Rima poročajo z dne 8. t. m.: Danes predpoldne sta preiskala papežai oba njegova zdravnika ter dognala, da je skočila njegova telesna toplota na 38.5. Srce bije rahlo, vendar sta zdravnika izjavila, da stanje kot tako ni vznemirjajoče. Pacijentu je treba miru, sicer bi zdravnika ne mogla prevzeti odgovornosti za posledice. Papež leži v postelji, je čil in noče nič vedeti o svoji bolezni ter hoče že jutri iz postelje, Ob 10. uri predpoldne sta ga obiskali sestri in sta ostali pri njem celo uro. Ko sta zapustile Vatikan, sta bili dozdevno v skrbeh. A zadnja poročila se pa zopet glase pomirjajoče. Zvečer je znašala temperatura že 37.3. Papeža se je zopet polotila lahka influenca.
Iz učitelj she službe. Martin Stante je prišel kot okrajni pomožni učitelj k /Sv. Stefanu; mesto njega je bil imenovan Vekoslav Gobec za provizoričnega učitelja na okoliški šoli v Celju, na Gobcevo mesto £>a kot pomožni učitelj Stanko Gradišnik. Anica Ježovnik suplira obolelega nadučitelja Vizjaka na Ljubečni, Angela Sitter obolelo učiteljico Cidrih v St. Petru, M. Lavrič obolelo učiteljico R. Viđali v Grižah; Marija/Wudler je prišla kot pomožna učiteljica v Griže.
Iz šolske službe. Na petrazredni deški šoli v Ljutomeru okolica (drugi plačilni razred), je oddati mesto učitelja; prošnje do dne 15. majnika.
J.	S. Z. III. glavni redni pbčni zbor ‘Jugoslovanske strokovne zveze bo v nedeljo, dne 4. majnika • 1913, v, Ljubljani, Ljudski dom.
2001etnica pragmatične sankcije. Dne 19. t. m. bo 200 let, kar je izdal Karol VI. pragmatično sankcijo., ki je sedaj temeljni zakon avstro-ogrske monarhije..
Škandal v liberalnem taboru. V Gorici je pred nekaj časom izginil uradnik' pri tamošnjem okrajnem Šolskem svetu neki Rozina. Po begu) se je uvedla preiskava, ki je fognala, da je Rozina defraVdiral
33.000	K denarja, ki je bil namenjen za razne šolske potrebščine. Rozina je bil velik veseljak in še večji liberalec. V soboto je pa presenetila goriške Slovence druga senzacija. Predpoldne ob 9. uri je prišel na moško učiteljišče policijski komisar in je povabil bivšega šolskega nadzornika profesorja Finžgarja, s seboj k preiskovalnem sodniku. Po zaslišanju so obdržali Finžgarja v preiskovalnem zaporu. Prof. Finžgar je bil do zadnje dobe dolgoletni okrajni šolski.nadzornik goriške okolice in je bil Rozina v nj.egovem uradu. Sumi se ga, da je bil v zvezi z Rozinovimi malverzacijami. Profesor Finžgar je na Goriškem poznata osebnost in je bil kot nadzornik velik zaščitnik liberalnega učiteljstva, zato v liberalnem taboru zelo priljubljen. Ko lansko leto ni bil več imenovan nadzornikom, so liberalci kar divjali jeze in srda.
Ruška koča se otvori na binkoštno nedeljo. In tisti dan je tudi prvi cerkveni shod pri Sv. Arehu. V Ruški koči ostane vse pri starem in če so bili c. turisti dozdaj zadovoljni, upamo, da bodo tudi ,zana-
prej. Naši narodni sovražniki so nam vsega zavidni in tako tudi prijazne Ruške koče in) .njene hčerke Planinke. Iz same zavisti so začeli graditi znano „Marburger Hütte“, kjer bosta gotovo imela glavno besedo Jahn in Mahnert. Slovenski turisti! Radi in pogosto obiskujmo Ruško kočo!
Južnoštajerska hranilnica v Celju da vsako leto tiskati letno poročilo v liberalni celjski Zvezni tiskarni, čeprav ima večinoma cerkveni denari v) svoji blagajni. Čudno!
Kolekovanje vlog društev za razne prireditve. Finančno ministrstvo je v odloku, ki ga je ravnokar izdalo, natančno določilo predpise glede kolekovanja vlog društev za dovoljenje predstav, produkcij, koncertov itd. Vsi prejšnji tozadevni starejši odloki niso več v veljavi. Posebno važne so naslednj,e točke:
1.	Ce se vrši produkcija proti plačilu vstopnine, ali brez vstopnine. 2. Ce je društvo po pravilih upravičeno za take prireditve ali ne; tu je pripomniti, da je društvo za takšne prireditve po svojih pravilih le tedaj upravičeno, če je zaprošena produkcija (prireditev) v pravilih razločno navedena, če tudi takšne prireditve niso pravzaprav namen društva, ampak služijo le nadalnjim , društvenim interesom. Splošno določilo, da je drušltvo upravičeno prirejati take zabave, ne zadostuje. 3. Ce je namenjena prireditev le društvenimi članom, ali če je dostopna tudi nedrušt-venikom. Vse tozadevne vloge, tičoče se samo za dru-štvenike, so po tarifu 44 g kolka proste, če je društvo po pravilih k tej prireditvi upravičeno. Vloge pa, tičoče se produkcij tudi za nedruštvenike, ali za take prireditve, do katerih društvo po svojih pravilih ni upravičeno, se morajo kolekovati. Pri tem je visokost in način koleka odvisna od kakovosti prireditve (če je določena vstopnina ali ne). ,'Za vsako prireditev proti vstopnini je plačati po tarifu 43 h in 7 g za vsak slučaj kolek za vlogo po 2 K in kolek po 2 K za dovoljenje. Vloge za dovoljenje predstav brez vstopnine se morajo pa po tarifu 43 a, 2, kolekovati s kolekom po 1 K.
Domotožje. Pri 20. lovskem bataljonu v Krutimi na Goriškem je služboval tudi neki mladenič novinec iz Ljubna na Zgornjem Štajerskem. Za velikonočne praznike je bil doma in ko je njegov dopust potekel, se je počasi odpravil nazaj. Toda v |St. Mi-helu se je že vrnil domov v Ljubno. "Oče ga je spravil zopet od doma, toda fant je prišel drugič nazaj. Tudi sedaj se je očetu posrečilo ga spraviti! do St. Mihela, pa fant je zopet dobil domotožje in — tretjič se je obrnil domov. Med tem je dopust že potekel in fanta novinca so vzeli orožniki pod svoje varstvo.
Maše prireditve.
Majšberg.
G. Brezinšekova gositilna v Majšbergu se malo-kedaj tako napolni, kakor zadnjo nedeljo, dne 6. t. m., po rani službi božji. Prišla sta poročat k nam gospod državni poslanec Mihael B r e n č 4 č in pa gospod deželni poslanec O z m e c. Nemškutarsko in liberalno seme, katero sejeta po naši župniji ,„Sta-jerc“ in „Sloga“, zlasti slednja obilo na stroške ptujske posojilnice, nikakor noče v klasje. Sogjllasno so odobrili zbrani možje delovanje poslancev Slovenske kmečke zveze, kakor v državnem!, tako tudi v deželnem zboru, jim izrekli vsestransko zaupanje ter izročili razne nujne prošnje o svoji bedi, katero jim je povzročila lanska toča.
Štm j er«k©.
Maribor. V Narodnem domu se že .skoro leto dni na novo barvajo zunanja, okna. Nekoliko dela je bilo izvršenega že lansko leto, a je potem vse zaspalo. Sedaj se zopet nekaj dela. O preveč dobrem in vzornem gospodarstvu naše posojilnice to ravno ne priča. Ko se je delo izročilo, se priznanega našega mojstra še vprašalo ni. Pa ne mogoče radi tega, ker gotovim liberalnim kolovodjem ni po godu.
Maribor. Dramatično društvo vabi vse člane in prijatelje društva na odhodnico režiserja gospoda Josipa Stegnarja, ki se vrši y četrtek, dne 10. aprila, ob 8. uri zvečer, v restavraciji mariborskega Narodnega doma.
Maribor. Slovanska Čitalnica in Glasbeno društvo v Mariboru priredita y nedeljo, dne 13. t. m., v veliki dvorani Narodnega dom,a koncert. Ziačetek točno ob 8. uri zvečer. Spored: I. del: 1. F. Smetana: Overturn k operi Libuša. Veliki orkester. 2. L.
v.	Beethoven: Andante iz 5. simfonije. Veliki orkester. 3. F. Smetana: Uvodni zbor iz Prodane neveste. 4. F. Liadov: Vozle rečki. Ruska narodna. Mešan zbor. 5. Dr. A. Schwab: Se ena. Mešan zbor.
6.	F. Smetana: Polka in sklepni zbor 1. dejanja iz Prodane neveste. 7. V. Parma: Fantazija iz Ksenije. Veliki orkester. II. del:	8. A. Dvorak: Slovanski
plesi Št. 8. Veliki orkester. 9. P. I. Cajkovsky: Fantazija iz opere Evgen Onjegin. Veliki' orkester. 10. F. Ferjančič: Tone solnce. Mešan zbor. 11. Dr. A. Schwab: Zlata kanglica. 12. D. Jenko: Zbor ciganov. Mešana zbora s spremljevanjem orkestra. Med
1.	in 2. delom sporeda je 15 minut odmora. Vstopnina:	Foteljski sedeži 4 K, sedeži L—IVI vrste 3 K,
V.—VIII. vrste 2 K, IX.—XII. vrste 1 K 60 vin., stojišča 1 K. Dijaki plačajo 50 vin. Sedež na galeriji 1 K, stojišče 50 vin.
Maribor. V pokoj je stopil podpolkovnik Aleksander Cazafura v 47. pešpolku,, poveljnik dopolnilnega okraja v Mariboru. Preseli se v Tolmip, odkoder je doma. Za njegovega naslednika v Mariboru je imenovan major ‘Adolf Kropsch od 18. pešpolka.
Maribor. Franc Turnšek, 18: let star pomožni delavec v tukajšnji mizarski delavnici gospoda V. Freunda, je v pondeljek popoldne pri snaženju stroja zašel z desno roko med dva valjarja, ki sta mu zmučkala dva srednja prsta. Ponesrečenca so takoj z vozom odpeljali v bolnišnico.
Fram. Miha Sturm, ,viničar pri Rutniku v Framu, je hotel pred nekimi dnevi na hlev po klajo. Imel je pa nesrečo, da se mu je pri temi spodmuznila lestvica in je padel na Skedenj, vslecTt česar si je zlomil desno roko. Sturm je sedaj res velik siromak, ker je za delo docela nezmožen, ker nima nobene roke, da bi si pomagal. Levo roko so mu namreč že pred par leti v mariborski bolnišnici pri operaciji odrezali.
Hoče. V nedeljo, dne 6. t. m., popoldne, je nastal v krčmi Barbare Glaser v Reki pri Gornjih Hočah, med fanti iž okolice prepir, vsled katerega so bili rogovileži postavljeni na .cesto. Na cesti je pa Še nastal velik tepež, pri katerem sta viničarska sina Janez in Matija Visočnik 301etnega kamnoseka Fr. Vešnerja z noži in z drogi tako natepla, da' je zado-bil po celem životu, kakor (tudi na: glavi, več ran, vsled katerih so ga morali drugi dan odpeljati v. bolnišnico.
Račje. V pondeljek dopoldne se je peljal Mat. Klinc, posestnik iz Dobrovc, po cesti čez Račje. Iz neznanega vzroka so se mu splašili konji in začeli bežati. Klinc, kateri je hotel konje ustaviti, je padel in prišel pod voz in si je pri tem strl' levo nogo. Klinca so potem naložili na drugi voz in ga odpeljali v bolnišnico.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. V dokaz,f kako lažejo naši nemškutarji in kako laže njihovo glasilo „Marburgerca“, naj navedemo samo dva slučaja: V poročilu o Brezočnikovi pravdi trdi .„Marburgerca“1, da je gospod Pisnik odpovedal , Lorbeku kovačijo, ker je ta povzročil ovadbo proti Brezoeniku. Resnica pa je, da je bilo odpovedano Lorbeku iz enakega vzroka, kot pri falski grajščini: Lorbek ne zna varovati svojega jezika. Trditev, da bi bil gpspod PiŠ-nik z Lorbekom govoril, je debela laž, ker gospod Pisnik že dve leti z Lorbekom niti govoril ni. Drugi slučaj: V že zadnjič omenjenem dopisu iz St. Lovrenca v |,,Marburgerci“ se na lažnjiv način slika g. Brezočnika kot človeka, ki bi bil privandral v Št. Lovrenc. S prozornim namenom se piše, da je bil v St. Lovrencu mir, dokler se ni pred enim letom pojavil Brezočnik. Pa povemo našim nemškutarjem, da se jim tudi tak način boja ne bo obnesel. Vsi ivemo, da je gospod Brezočnik naš domačin, sin našega Pohorja. On bo ostal tu, mnogi drugi privandranci pa bodo šli s trebuhom za kruhom. Saj tudi ne zaslužijo, da bi jih redila naša lepa, rodovitna pohorska zemlja.
Celje. Dne 7. t. m. je umrl tajnik tukajšnje o-krajne bolniške blagajne, Vilhelm Oechs. Z njim je legel v hladni grob eden najstrupenejših nasprotnikov Slovencev v našem mestu. Kot hud nemški na-cionalec je Oechs navadno vodil in mobiliziral pelj-.sko mestno poulično svojat zoper Slovence, kadar so ti priredili kako slovesnost. N. v m. p.!
Šoštanj. Igra „Legijonarjd“ je v nedeljo, dne
6.	t. m.,: uspela v vsakem oziru dobro. /Občinstvo je bilo zadovoljno z igro, kajti pri ŠaljMh prizorih je bilo včasih že preveč smeha, pri resnih prizorih pa tudi solz ni manjkalo. Diletant j e pa so, bili zadovoljni z obiskom. Dvorana je bila po dolgem času zopet enkrat polna! Igra se ponovi v nedeljo, dne 13. t. m., ob 3. uri popoldne. Pridite vsi, da si pogledate to res lepo igro. Prepričani smo, da boste radi prišli še večkrat, ako si boste ogledali to gledališko igro.
Gradec. Slovensko katoliško izobraževalno društvo „Kres“ v Gradcu priredi v nedelje! dne 20. t. m. v dvorani restavracije „/Goldener Stern“, Spar-bersbachgasse 65, ob 4. uri popoldne, večjo prireditev z zelo zanimivim vsporedom. Graški Slovenci, — pridite !
Zreče. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Celju je bil obsojen dne 1. aprila Jožef Novak, pekovski mojster iz Zreč pri Konjicah, na 14 dni zapora, dvakratnim postom in trdim ležiščem, ker se je obnašal na c. kr. poštnem uradu v Zheeajhf zelo surovo in ker je dejanski razžalil gospoda poštarja in njegovo soprogo ter jo vrgel celo ob tla. No, sedaj se mu že menda kri umiri.:	>
Gornjigrad. Zadnjo klobasarijo v „Narodnem Listu“ je zbranim prečital na glais c. kr. orožnik g. K .... č v gostilni na škarpi celo vpričo otrok. Gospodu kaplanu svetujemo, da se obrne na celjsko poveljništvo, ako noče tiho prenesti takega postopanja kot bivši vojak. Ce bi se kakemu liberalcu kaj takega zgodilo, bi dotičnik že zletel iz Gornjegagra-da . . .
Središče. Gledališka igra „Divji lovec“, ki jo je priredilo preteklo nedeljo, dne 6. t. m., naše slovensko katoliško izobraževalno drušjtvo s sodelovanjem Orlov in Dekliške zveze, je prav izvrstno uspela. Diletantje, dasiravno iše sami začetniki, so svoje vloge na splošno zadovoljnost občinstva prav dobro rešili. Hvaležni smo naši mladini za prijetne urice, in si želimo v kratkem zopet kaj podobnega.
Posestvo st,7. JE
kozolcem in hlevom — od premogovnika oddaljeno 20 minut in od cementnega kamnoloma 5 minut — se radi rodbinskih razmer ugodno proda. Več pove Ferd. Marn v Trbovljah 1.	72
Harmonium
preda takoj za ngedno ceno Prane Golob v Slovenj-gradec.
se lepa, enonad-stropna, vili podobna &toSS«e> obstoječa iz ö zidana	sob in gospo-
darskega poslopje, 2Vž orala sado-nosnika in njive, s stiskalnico. — Lega v’prijaznem trgu Gornja Radgona, tik župne cerkve sv. Petra, 5 minut od želez, postaje Gornja Radgona in 5 minut od mesta Radgona. Nese mesečno 50 K najemnine. Zaradi lepe, mirne lege, brez prahu, z vrtom obdana, posebno pripravna za kakega duhovnika-penzijonista. Cena in plačilni pogoji se zvejo pri gospodu Janezu Lančiću, kleparskemu mojstru v Gornji Radgoni.	70
Lepo posestvo brez gospodarja
Mlada vdova z otroci, posestnica, brez dolgov, pri postaji Poličane, poroči gospodarja v starosti 30— 40 let, ki bi imel veselje do gospodarstva. Dote mora imeti 4000 K. Več pove Fr. Gajšek, Poličane.
mmm
»Straža« je najuglednejši spodnještajerski list, ki se zelo mnoga čita zato je inseriranje v njem zelo vspešno.
Za zdravo in krepko ::
Radi poprave hiše in
prenovljenja trgovine prodam
1 izložbena okno % kamenim okvirom, 1 vrata in 3 okna z okviri po nizki ceni. — Ivan Ravnikar, trgovec v Celjn.
ìmmmio
Kupim malo posestvo na Štajerskem n. p. predam ali zamenjam moje pol ure od Maribora radi preselitve. Več pri g. Iv. Keinz, Berg-strasse 4. I. ali Lembacherstrasse 19 v trgovini v Maribora. 485
Inseriranje »Straži» v je ceno, ker hočemo iti na roko slovenskemu trgovstvu in obrtništvu zato poslužite se ugodne prilike.
IMlilllli
dama, ki gleda na pravilno negovanje kože, osobito če hoče odstraniti razne pege na obrazu in na rokah, ne najde v to svrho boljšega mila, kot je staro priznano
Bergmanovo KarbolfeeržJeplen© milo
znamka Steckenpferd
od Bargmanna & Co., Dečin ob Labi.
Komad stane 80 vin. Dobi se v lekarnah, drožerijah, parfumerijah in v vseh tozadevnih prodajalnah.
XXXXXXKXXXXXXXXXXXXXX
Planinka,
planinsko letovišče, 1250 m nadmorske visočine, pri Ruški koči na Pohorju, 10 sob z 22 posteljami, topla in mrzla kopel, krasni in lahkotni izprehodi po senčnatem, jelovem gozdu, najboljša planinska voda, izborna kuhinja, lahek dohod iz železniških postaj Ruše, Bistrica ob kor. žel., Maribor, iFram; cene zmerne, sezona od 1. junija do 15, sebtembra. Natančnejša pojasnila daje podravska podružnica Slovenskega planinskega društva, pošta Ruše, Štajersko.
PoZOrl Velecenjeni pOZOr! gg. posestniki zemljišč in vrtov!
&
o
e
a»
©
&
.S
O
E
Spomlad je nastopila in Vas poživlja, da obdelate svoje travnike, polje in vrte.: MB* Kakor Vam je znano, dobivajo se najboljša
in najbolj zdrava gozdna, detelina, travna in
zelenladna semena
le v obče znani špecerijski in semenski trgovini tvrdke
NI. Berdajs v Mariboru
8®“ na Zofijinem trgu ‘3E Za prijazna naročila se najtopleje priporoča	z odličnim spoštovanjem
M. Berdajs.
X
8
S
M
:
7 Kateri
kavini pridatek naj kupim? Izbira je v resnici težka, — kajti toliko ponud človeka naravnost zbega!
n
M
n
n
n
n
n
M
n
m
n
m
I©
v
©
CA
n
OH
V
Kaj rabite Vi, gospa soseda? — Jaz?
Jaz sem in bom ostala pri preizkušenem
pravem : Franckovem : pridatka
za kavo
s kav inim mlinčkom iz zagrebške tovarne;
od tega zadostuje .-manjša: množina; on pov roči najlepši, zlatorujavi, čisti zvretek, S toraj močno, slastno kavo!	||
txxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Josip Brandi,
izdelovatelj orgel v Mariboru o. Du
izdeluje cerkvene orgle v vsaki velikosti zelo solidno delo. — Prevzame uglasbo, popravilo in prestavbo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni.
Transponirharmonista z 28 akordi
Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto
Državni telefon ft 113
ISKARNA sv
Koroška cesta 5 MARIBOR
CIRILA
a■ m*■ a,a mmm
lastna Hiša
ima najboljše stroje, črkostavne stroje z lastnim električnim obratom, najnovejše črke in moderne obrobke ter se priporoča, da napravi vse v nje stroko spadajoče reči kakor :
časnike, knjige, brošure, računske sklepe, zadružna in društvena pravila, nadalje za posojilniške, občinske, šolske, župnijske in druge urade uradne zavitke z natisom in glave pri pismih, kakor tudi za obrtnike in trgovce, krčmarje, društva in zasebnike : pisma, ovitke, okrožnice, račune, opomine, men-jice, cenike, jedilnike, vabila, plesne rede, vsprejemnice, zaročna naznanila in pisma, vizitnice in na-pisnice, plakate in naznanilne cedulje itd.
Diplome za častne občane in ude društev v primerni velikosti in olepšavi. Parte in žalostinke v najlepši opravi.
Vsa naroiila se najhitreje in ceno izvršujejo.
POŠtil. hran. št 25010
Prodajalnica tiskarne sv. Cirila
priporoča svojo bogato zalogo vseh tiskovin potrebnih za župne, šolske in občinske urade, za posojilnice, odvetnike, notarje, društva in zasebnike. Priporoča tudi pisalne potrebščine, kakor, črnilo, peresa, svinčniki, radirke, ravnila, tintnike itd. Raznovrstni papir, kan-celijski, pisemski v zavitkih, kasetah, papir za sekirice (notni papir). — Trgovske knjige v raznih velikostih. Spominske knjige (Poesie). Knjige za slike (Photographie-Album) itd. — Istotako se priporočajo raznovrstni molitveniki kakor:
Venec pobožnih molitev in sv. pesmi, Sveto opravilo, Malo sv. opravilo, Hodi za Kristusom, Hoja za Marijo, Marija žalostna mati, Družbine ali Dekliške bukvice, Ključek nebeški, Prijatelj otroški, Večna molitev na čast presv. R. Telesu, Šmarnice jeruzalemskega romarja, Ordo providendi. Premišljevanje o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa, Duhovni vrtec ali molitvenik za katol. mladež, Marija, mati dobrega sveta, Vrtec sv. devištva itd. — V zalogi ima tudi raznovrstne druge knjige n. pr. : Katekizem o zakonu, Katoliška liturgika, Pobožni ministrant, Občna metafizika, Razlaga velikega katekizma, A. M. Slomšeka zbrani spisi, Obrednik za organiste, mali ročni Officium defunetorum, Sv. birma, Marijino življenje in druge. — Dobe se tudi križi, stenski, nikljasti leseni razne velikosti in cene. — Svetinjice iz aluminija, Srca Jez. in Mar., Naše ljube Gospé, Čistega Spočetja. Posebno se priporočajo svetinjice, ki se lahko nosijo namesto raznih škapulirjev, kakor tudi za Marijine družbe. Rožni venci, leseni in koščeni, kokus, biserni in srebrni po raznih cenah ; tudi križci za rožne vence.