Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! American Home j NEWSPAPER Serving ;n Ohio and nationwide over 150.000 American Slovenians Vol. 97 - No. 28 (USPS 024100) AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 20, 1995 ISSN Number 0164-68X 50C Nejči Slak and Emil Knez enjoy the splendor of the view from Vršič. (Photo contributed by Nejči Slak.) A View from One of the Crowd Slovenia ’95 by MOJCA SLAK The American Home had published a request for pictures from those who had participated in the commemorative tour called “Slovenia ’95.” I’ve just returned from that two week trip, June 14-28, but I took only video. Although I would love to share it with you, 1 am afraid the house would be too small for so many guests. Thus I’ve provided the words while others have provided the photos. Slovenia ’95 was a pilgrimage by Slovenian-Americans marking the 50th anniversary of the events now known as the Vetrinj Tragedy. A special committee in Slovenia called Slovenski spominski odbor had organized a week of observances to commemorate this anniversary throughout the country. The major purpose of Slovenia ’95 was to allow Slovenian-Americans to participate in those observances. We Americans arrived in large numbers. Four buses carried the 180 people on the tour, but many more had come for the memorial week individually raising the total considerably. The first observance was held on Sunday, June 18, just outside Celje in the Štajerska region. Teharje, first constructed by the Nazis, was used by the communist partisans as a death camp. Hundreds of Domobranci and civilians were killed here, their corpses sealed in the mines. Because Mass was said in an open field, it was difficult to judge the number of people in attendance. I’ve heard estimates ranging from between four and six thousand. At 11:00 a.m. the heat was already sweltering and grew worse every time the sun blazed from behind a cloud. I was gearing up to do some serious whining about the heat, the standing room only, the prospect of a long Mass and program, the lack of shade, when two things occurred simultaneously which knocked some sense into me. The Slovenia ’95 Committee laid a memorial wreath at the Cross in the name of all Slovenian-Americans. The wreath was carried by three survivors: Brane Pogačnik, Tone Oblak, and Viktor Tominec. Preceding the wreath was the U.S. flag carried by Nejči Slak who was flanked by six-year-old Andrej and eight-year-old Matjaž Coffelt, each carrying smaller American flags. The symbolism of past, present, and future was jolting. As the group processed, the Rosary was being prayed over the loud-speaker. After the announcement of each of the Sorrowful Mysteries, a woman’s voice connected Christ’s Passion with the sufferings faced by the Domobranci: the beatings, the nakedness, the shootings. At the fifth Sorrowful Mystery, she remembered those who suffered at home waiting for word of fathers, sons, brothers; word that would never come — officially. These two, a sight and a sound, put my physical discomforts into perspective. The heat was still sweltering; the sun was still intense. It was still nearly three hours before most of us sat down again. But how insignificant these discomforts became when compared to the sufferings, both physical and emotional, of so many, or when compared to the historic ramifications of those sufferings on Slovenia and the U.S. as well. The second observance was marked by a Mass and cultural program in Austria on Tuesday, June 20, at 5:00 p.m. The site was Vetrinj. This was the place to which civilians and Domobranci had come expecting to find protection after the Communists had been granted dominion in Yugoslavia. This was the place from which the Domobranci were returned. Despite the anguished memories this place holds, that day many of the participants were celebrating a fifty-year reunion. They had last seen each other as young adults leaving this place to face the challenge of making a life in new places or in old places changed by new idealogies. Now they had some difficulty recognizing each other. The hair, skin, and figures had changed. Barracks numbers and maiden names were often needed to sweep away the effects of time. But recognition did come and with it came another recognition. Not only had they survived, they had prospered. Moreover, prosperity had not made them abandon their ideals. Instead they had passed on those beliefs to future generations as evidenced by the number of children and grandchildren who had joined them for this observance. Their cause had ultimately triumphed. On Friday, June 23, at 7:00 p.m. a cultural program was held at the Bishop’s School of St. Stanislaus in Šentvid. The large building had been a seminary before the war then commandeered by the Germans during the war. Afterward the Communists used it as the major prison where Domobranci and many civilians were held, starved, and tortured before being sent to their deaths. It remained a Communist holding until 1991. When the Yugoslav People’s Army abandoned it, they managed to do as much damage to the structure as a bunch of unchaperoned, partying teenagers would. I visited it in 1993 while repairs were underway. 1 was highly skeptical at that time that it could ever be useable again. Imagine how surprised I was to see it now bright, clean, and lovely. The centerpiece of the program was a dramatized presentation of the symphonic poem “Spev o naši gori’’ by Father Vladimir Kos, a Slovenian missionary to Japan. It was performed beautifully and enhanced by artistic renderings projected on the backdrop. Two other parts of the program deserve mention. Representatives of each Slovenian community throughout the world briefly addressed the audience. Now I know that I am partial to the American spokesman for several reasons, but barring even those, I can say objectively that Mate Roesmann was the most noteworthy of these speakers. Unlike the others, Mr. Roesmann pointed out that, although independent, Slovenia still has a long way to go before it is really resurrected into a new life of freedom, justice, and democracy. The audience showed its agreement with his words with louder and longer applause than it had granted anyone else. The other notable part was the presentation of a stained glass window for the Domobranci Memorial at Šentjošt. It depicts Christ crucified with representative Domobranci gathered at the foot of the cross. Although it shows suffering men, the emotional impact is one of resurrection. Mr. Roesmann’s words took on special meaning when I looked at that window. Much needs to be done by the living to assure that the sacrifices made fifty years ago reach complete fruition. Saturday morning, June 24, dawned rainy and cold, in fact, so cold that the mountain Stol towering over Lake Bled was capped by a doily of snow. A special celebration for those Slovenians living outside the territorial borders and throughout the world was scheduled at the Marija Pomagaj Shrine at Brezje. Mass was to begin at 10:00 a.m., but because the Slovenian chorus from Stuttgart, Germany was late, it was delayed until 11:00 a.m. Considering how beautifully the (Continued on page 5) Taking a breather after the climb up Ptujska Gora are Andrej, Muši, and Matjaž Coffelt. (Photo contributed by Nejči Slak) AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 20, 1995 T Jim’s Journal — The Unexpected 100 WORDS MORE OR LESS BY JOHN MERCINA by James V. Debevec Some stories you think are going one way, end up in the other direction. A few situations have the paradox of being both happy and sad at the same time; others are simply audacious. The first comes from a priest who bet a parishioner he could make the congregation both cry and laugh at the same time. The parishioner said it couldn’t be done. The next Sunday the priest got on the pulpit and began relating a sad, sad story. The people began to feel bad, tears finally started coming down their cheeks. All of a sudden, while telling the story, the priest pulled an extra-large red polka-dot hanky out of his pocket with a monkey puppet in the middle and began waving it around behind his back. Sure enough, the ones who saw it began to laugh, while the ones who didn’t were still sobbing. — He won the bet. Last Saturday evening, the Rev. Richard Evans, Associate Pastor of St. Vitus Church, began the Sunday Vigil Mass homily by pausing for a few seconds. The temperature was in the high 90s outside, and over a 100 inside the church. He said, “This is what hell must be like,” then when everyone had their mind focused on the unpleasant possibility, he simply said, “Be good.” — Theend of the sermon. People were talking about it for days afterwards. — It had the quality of focusing on what may be awaiting for those caught in great sin at the time of death — while at the same time relief at the quick sermon. While on vacation in London, we decided to take one of the huge black taxis back to the hotel from a shopping expedition. The taxi drivers, before getting their license, must have a thorough knowledge of the city, and are famous for their traveling from one destination another through straight-aways or backroads depending on traffic, without getting lost — or having to study a map. They are also notorious for not saying a word during the journey. About the only thing you’ll hear from them is, “Where to?” Anyhow, as we came into the hotel taxi unloading zone, another taxi pulled in front of us and blocked the way. We waited a little bit, and the two ladies in the back were having a difficult getting out. Instead of sliding over and out the door, they stood up, were twisting around, stumbled a few times and were unable to detach themselves from the back seat. Seeing this, our driver shouted out window, “What EUCLID 7T=IAVEI"-“ 22078 Lakeshore Boulevard ►I-Euclid Ohio ►>-44123 216-261-1050 ►>- FAX 216-261-1054 If you can spare 10 minutes, We can spare $10,000! Imagine winning $10,000 in just 10 short minutes! It’s possible with the Ohio Lottery Bingo Game. On each $2 ticket, you get four Bingo cards and four chances to win — up to $10,000! So play Bingo at your favorite Lottery retailer. And with luck, you could come out with $10,000 to spare! Join In the Winning |®l Lottery pla/ers are subject to Ohio laws and Commission regulations For further information, call the Customer Relations Department, (216) 787-3200, during regular business hours are you doing back there, taking a bath?” Naturally, this made the ladies more nervous and they embedded themselves further away from the door. But their driver, hoping to save the day and earn a good tip, shouted back at our driver, “Watch your lip, Alf. A little bit of manners never hurt.” We were amazed by the proceedings. In America the drivers would at this time be addressing each other in the most obnoxious and unflattering names. However, this was London, where everyone is supposed to be a lady or gentleman. Upon waiting still longer, and all the while still unable to move around the bottleneck taxi, our driver again shouted out, “What are you going to do, mate, charge them by the tonnage?” Finally, with practically no dignity left, the two women somehow exited from the cab. Whereupon our driver jammed the gas pedal to the floor and swerved in front of the doorman, narrowly missing the two ladies by only a few inches. Without looking back, they huffily marched into the hotel. Although our driver had gotten us to our destination by avoiding most of the terrible traffic conjestion, and he had taken narrow and back streets that hadn’t been 'converted since horse-drawn hansom days, and we were in a state of wonderous excitement at seeing all these back roads first hand, our elation had vanished in the rude exclamations from the driver. I suppose London traffic is so ensnarled that the constant exposure to it makes one forget his civil upbringing. Anyhow, it was such a shocking and unexpected experience, it will not soon be forgotten. Overseas Jokes: Always look out for number one — while never stepping on number two. “CARL” HE LIVED IN THE GREATER CLEVELAND AREA AND HIS LIFE WAS SOMEWHAT NON-DESCRIPT. HE LOVED HIS FAMILY AND WAS LOVED IN RETURN. HE WORKED HARD TO MAKE ENDS MEET. THEN HE WAS DIAGNOSED AS HAVING CANCER. NEIGHBORS GOT TOGETHER AND HELPED OUT. WHOLE NEIGHBORHOOD GOT INVOLVED. FELLOW EMPLOYEES GAVE UP A CHRISTMAS PARTY AND USED THE PROCEEDS TO HELP THE FAMILY. BOY SCOUTS BOUGHT A CHRISTMAS TREE. HOSPITAL STAFF CONTRIBUTED MONEY AND TIME. COMPLETE STRANGERS HEARD OF HIS PREDICAMENT AND PITCHED IN WITH DONATIONS. THERE WERE NO BLARING HEADLINES WHEN HE DIED BUT EVERYONE THAT MET HIM, KNEW HIM OR HEARD OF HIS PREDICAMENT AND DID SOMETHING TO HELP WAS TOUCHED BY HIS PRESENCE. WITH HIS SUFFERING AND DEATH HE TOUCHED AND CHANGED MANY LIVES. TAKE A MOMENT AND REFLECT HOW YOU COULD HELP SOMEONE WHOSE LIFE HAS NOT BEEN KIND TO THEM. YOU WILL BE HAPPY THAT YOU DID. Who Am I? By birth, I’m an American. My father was Polish; my mother Slovenian. My Polish grandparents really treated us “special.” My father was the only boy with three older sisters. You know I was spoiled. So I’m Polish. In 1989 I married my husband, a Croatian. My mother-in-law lives in Draše, by Zagreb. So we go there; I’m no longer Polish, I’m Slovenian. In a country being so patriotic to be Croatian, I find myself proud to be Slovenian. We visit “my country” so my passport is stamped Ljubelj, Republika Slovenija. I’m so proud to belong to such a beautiful country. I’m home.. Therefore... looking back, I am an American, Polish, Slovenian, and by marriage; Croatian Princess. Joyce Cham Jakša Bogovič Daytona Beach, Fla. St. Vitus Winners The recipients of gifts from the annual summer festival of St. Vitus Church held Sunday, July 16, at Slovenska Pristava, were: Grand Prize — Anna Vidergar, Euclid 2nd prize — Edward & Catherine Cup, Chesterland 3rd Prize — Mary Cizel, Bonna Ave. 4th Prize — Gertrude F. Novak, Euclid. The following received $100 each: Mary Slak, Standard Ave. Sandy Zibert, E. Park Dr. Flo Slogar J. Taricska, Naples, Fla. Bob Leden, Concord, O. John F. Svekric, Bonna Ave. Edward & Catherine Cup, Chesterland Sandy Tekavec, Bonna Ave. L. Lekan, Schaefer Ave. Pam Slogar, E. 61 St. Governor to lead business mission to Central Europe Ohio Governor George V. Voinovich announced Monday that he will lead approximately 10 Ohio companies on a business mission to Austria and Slovenia from October 7-14. The delegation will visit Vienna and Graz, Austria and Ljubljana, Slovenia. Austria and Slovenia were the two countries Governor Voinovich was not able to visit on his 1993 business to Central and Eastern Europe. Prior to the mission. Governor Voinovich will attend the K Fair in Dusseldorf, Germany. The K Fair is the world’s largest trade show for the plastics and rubber industries. FIXED RATE HOME EQUITY LOANS • Low Fixed Rates...Fixed for the life of the loan • No Closing Costs • Interest May Be Tax Deductible (consult your tax advisor) 5-YEAR FIXED RATE JpiM ANNUAL M XOpercentage Based on a $5,000 loan with 60 monthly payments of $103.19 with autodebit from Metropolitan checking or statement savings. Rate subject to change without notice, Bainbridge......................543-2336 Euclid.........................731-8865 Chardon.........................286-3800 Mentor.........................974-3030 Chesterland.....................729-0400 Pepper Pike....................831 -8800 Cleveland.......................486-4100 Shaker Hts.....................752-4141 Cleveland Hts...................371-2000 South Euclid...................291-2800 Willoughby Hills......944-3400 M METROPOLITAN SAVINGS BANK METROPOLITAN SAVINGS BANK OF CLEVELAND Qf Liberation of Žiri by ANTON ŽAKELJ, translated by JOHN ŽAKELJ (Continued From Last Week) I found out how much milk they processed each month and calculated that they should pay me a half-pfenig per liter per month. I didn’t expect other work. I made my offer and the board accepted after a brief discussion of the chair’s motion. Even though this job began as only a small addition in the beginning, it soon grew to be my main work. There was always less milk, but the other work constantly grew. In 1941 there was a great deal of work involving the gathering of blueberries and raspberries. The fruit juice factory Pomona had them transported to Villach. Every week they brought empty barrels and took away full ones. Both berries had an exceptionally rich crop that year and people were earning a great deal gathering them. The following year there were none: the transportation had probably become too dangerous. At the end of 1942, when there had already been a great many deaths in the civil war elsewhere in Slovenia, there was still peace in Žiri. But in 1943 it began: mobilizations, desertions, liquidations, reprisals... January, February 1943 New Year’s Day was one of three days in the year (the other two were Christmas and Easter) when I was free all day. On New Year’s Eve, we usually did inventory every year. In the evening, I was usually counting and adding late into the night, so the trial balance would be ready for the new year. Our members wanted to know on New Year’s, how much profit they had made and how much each one would get. Under the cooperative rules all profits were supposed to be reinvested in the cooperative, but our members were everything else before they were members of the cooperative. This morning, while 1 was still asleep, a farmer came to ask if he could get some artificial fertilizer. I answered that I was only able to give fertilizer to farmers who gave milk to the cooperttive. “But those who don’t have milk need fertilizer more than those who do,” he said and “The hungrier people are, the sooner the war will end.” (Before the war, he was the largest milk producer, but since the war started he had completely stopped producing.) Back in the fall of 1942, the regional representative of the German occupation, Rainhold Huber, said at a meeting in the town hall in Kranj that the military was an honorable calling. That is why it had been reserved only for knights for a long time. But since all of Europe was now in danger, the Fuehrer decided that even men from the occupied countries can now join the military. The war veterans will be able to, in their old age, tell their grandchildren how they participated in the battles for the salvation of Europe from the attack of the Asian barbarians. On January 4, 1943, 50 young men, born in 1923 and 1924, received notices that they should report to German military headquarters in Kranj. On Sunday, January 10, the draftees gathered to discuss how they would travel to Kranj (the mail car was not running), but more to see how many planned to join the partisan resistance (the communists), and how many the Germans. They broke up their meeting just as undecided as when they had come. Many wished that the partisans would surround them and take them along; this way they would have saved them a difficult decision. Nobody knew which way would be better. They were convinced they would never return home if J & F Lawn Care ^ Topsoil • Delivery • De-T!iatching-Aeration Spring and Fall Clean -up • Evergreens • Trees Shrubs • Mulch • Michigan Sod • Seeded Lawns • Removal of Old Lawn • Rototill Fertilizers • Flowers • Annuals • Perennials Commercial Residential 10% Senior Citizen Discount Call for a Free Estimate 511-2119 26601 White Rd. Willoughby Hills, O. Frank Zigman they went into the German army, but they also knew the Germans would relocate their families and maybe burn their homes if they joined the partisans. Some of them also knew that the partisans were not what they said they were. The older veterans preferred a regular army, where a recruit has a roof over his head, clothes, shoes and three meals a day.Thej>artisans could offer none of these things, but the younger ones said they could get all of these things at home (if they joined the partisans) and they thought they would be able to return home often. Although there were other days when the partisans forcibly drafted individual men without bothering to check whether they were capable for war, today there was a group of 50 healthy young men, but the partisans did not bother with them. Monday, January 11 At night a heavy snow fell, and in the morning 25 young men decided to join the State Work Service (the German “Reicharbeitsdienst”). This was supposed to last half a year, but it was later shortened to a fourth of a year, when there began to be a shortage of soldiers. They were then sent directly to the front, usually in Russia. Everyone was afraid of being sent to Russia, but they sacrificed themselves for their families, so their families could stay in their homes and get ration cards for food. The other 24 young men decided to join the partisans, likewise in good faith, that this was necessary for their homeland. They sent word to the partisans to come get them. They came and took them to a hay drying building, far from people. I don’t know how the Germans found out about them, but they surrounded them, threw some grenades into their hiding place and strafed them with machine guns. No one died, but there were many who were wounded. The Germans put the wounded on spruce boughs and dragged them down into the valley, where trucks waited to take them to Begunje. From there they sent them to various places to be killed as hostages; First the healthy ones, and then the others when they became healthy enough to walk. (To Be Continued) Al Koporc, Jr. Piano Technician (216) 481-1104 OPTION A ACCUMULATOR CLASSIC 13.40% Guaranteed first year yield Effective May. 1995 EASY IN 8% BONUS on now money PLUS 8% BONUS paid on subsequent deposits for FIVE policy years EASY OUT Take interest-only anytime after the first year for five years to eliminate any surrender charges Professional Insurance and Planning Dennis Samsa - Financial Consultant 34900 Chardon Road Suite 208 Willoughby Hills, Ohio 44094 (216) 951-7555 OPTION B GUARANTEED HIGHER INTEREST FOR 5 YEARSI Accumulaloi5” X Tax-Deferred Annuity Now. a solution to the problem of interest rate uncertainty! No matter what happens to money markets and interest rates, we will guarantee you a 2% interest BONUS for a full 5 years! Along with the 2% Interest bonus comes the guarantee that, for the first five years, the credited rate will never be less than 6%! Unlike most other financial options, the Accumulator X also features a lifetime Interest guarantee of 4%. Call or write for more information. 995 MYSTIQUE^ * 24 mo doted end Icmc Refundd.lt tec. depot«, lit month peymcnl due on deltvery Customer rrtpontiblc lor cvctt we«r « leer end irdee«e In excet« of 24,000 ml el 15« per m4e W«h approved end« Op4on to purcheic el leetc end Selc ends 7-9-95 Told l^pcymena ■ 24»peymcnl ____________ ^ 1995 VILLAGER -';v ED PIKE E Open Mon. & Thun. Till 9 pm Tuci, Wed, Fri. & Sat. Till 6 pm L 9647 Mentor Ave., Mentor, Ohio 942-3191 • 357-7533 J MERCURY LINCOLN r. Zenon A. Klos :.185th| 531-7700 AREA j Emergencies Dental Insurance Accepted Laboratory on Premises - Same Day Denture Repair COMPLETE DENTAL CARE FACILITY 185 5t» (between Shore Cerpet ft Fun Serveiet) MAJOR & MINOR AUTO REPAIRS FOREIGN & DOMESTIC STATE EMISSIONS INSPECTIONS ŠUNOCp DIESEL ENGINE REPAIRS 4 WHEEL & FRONT WHEEL DRIVES COMPLETE DRIVE TRAIN SERVICE FRONT END ALIGNMENT Q • *>»OMOr'VP VRvw-F mrru fncf EUCLID SUNOCO SERVICE Sl. @D gj ^g'i mš EAST 200 SUNOCO -5822 * *7X1 t 200 ST Aon-vri APPROVCD AUTOMOTIVE REPAIR • AM-11 PM ____ rauuin Joe Zigman, owner AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 20, 1995 AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 20, 1995 Team Slovenia Soccer (football) with local Slovenians Kim Lagoja, Rose Visinski and Joe Piczko. Team Slovenia arrives in CT for Special Olympics On June 27 Team Slovenia arrived at Beacon Falls for competition in the Special Olympic World Games held at Yale-New Haven, Connecticut. Team Slovenia will compete in several events including cycling, soccer, track and field, swimming, and table tennis. Susan Cable is the chairperson who organized the Host Town program for the Town of Beacon Falls. This is the first year the Special Olympics World Games included the Host Town Program. Each Connecticut Town applied to sponsor Special Olympians from certain countries. The Town of Beacon Falls was selected to host athletes from Slovenia. This program allows Special Olympians to spend four days with families of the Host Town prior to the Special Olympics World Games Competitions. During these four days, the Special Olympians 745 AD. — Baptism of Princes Gorazd and Hotimir by Bishop Modestus. Start of Christianity for Slovenian people. Bishop Modestus the first Slovenian bishop, symbolizing 1,250 years of Christianity for the Slovenian people. 767 AD — Consecration of “Gospa Sveta” (Blessed Mother) Church. The first Slovenian Catholic Church, located in “Gosposvetsko polje” (Field of Our Lady) in Upper Carinthia. Carinthia. — Currently the southernmost province of - Republic of Austria. As established by the Treaty of Saint Germain (after World War I), measures 80 miles at its widest point, and 112 miles long. Estimated 7,000 square miles. Originally referred to as “Noricum” and later “Karan-tania” during the Roman Empire. Surrounded by Karawankem and Cardie Mountains and Drava and Zilja River, weather is affected by the Mediterranean and Adriatic Seas. Installation of Dukes of Carinthia. Initiated in mid-700s AD and lasted until 1414. Election of duke by the were allowed to adjust to the U.S. time zone and tour the local communities. Mrs. Cable organized several trips, parties, parades, and picnics for the Slovenian Special Olympians. Some of the events included a large welcome party held on the Beacon Falls Green in the center of town. First Selectman D’Amico presented each Slovenian team player with a special gift provided by the Town of Beacon Falls. A visit to the local ice cream shop, where each Slovenian Special Olympians made their own home-made ice cream and a Parade for Special Olympians including countries sponsored by all the Valley Towns were just a few more events held during Slovenian Special Olympians stay at Beacon Falls. All of the Slovenian Special Olympians are wished the best of luck in their world game competitions. Ernest E. Lagoja presence of “free” Slovenians. Partial basis of social contract theory. Used by Jean Bodin and later Thomas Jefferson (Declaration of Independence). It was known as “the ancient democratic installation ritual.” Bishop Anton Martin Slomšek — 1800-1862), founder of the diocese of Maribor (Slovenia). He established the printing enterprise ‘‘Society of St. Hemagoras, enabling printed material to reach any Slovenian household. Literacy rate of Slovenians by 1920s was 90% +. Danica. — Originally established in 1914 as part of “Catholic Enlightenment Association (CEA). It included children’s choir, mixed si nging chorus, instrument section, dramatic group, and other scholastic and practical endeavors (home library, home economics, etc.) Mixed singing chorus Danica was founded in 1914 by blind organist/composer Andrej Mičej. Original focus was Slovenian folk and national/local songs. —Stane Kuhar Slovenia ’95... (Continued from page 1) congregation sang during the interim, it really was unnecessary to wait for a choir. Personally, I found this observance most disappointing. If its purpose was to pay tribute to those who had been forced by communist oppression to seek freedom in other nations, then why did it focus on those who had emigrated to Argentina? The Argentinians dominated the proceedings to the point where all the others were relegated to second-class status, barely mentioned as in attendance. The blessing of a special plaque presented on the occasion of the pilgrimage of hundreds of Slovenians from throughout the world and donated by Cleveland Slovenians was practically an afterthought to the lengthy addresses of the Argentines, one even delivered in Spanish. Sunday, June 25 — Mass at Kočevski Rog, the focal point of our pilgrimage. Again cold and rain joined us as we left Bled at 7:30 a.m. for the 11:00 a.m. Mass. The further south we traveled, the grayer and rainier it became. It was not just the weather which created the somber mood on the bus. We were traveling to a place of profound significance, a place made holy not by a divine apparition but by human sacrifice in the face of incomprehensible hatred. Even to an American used to traveling through long stretches of undeveloped land, Kočevski Rog is surprising. In a tiny country of neat fields and villages, Rog’s expanse of wild terrain seems implausible. The buses traveled through its reaches a long time on a small dirt road before halting, the road now acting as a parking place. The Scouts directing the people, told us we had a forty-minute walk to the Mass site. But when we left the bus, the rain stopped. Though the dirt road has been trampled hard over the years, muddy patches did ooze occasionally, making the walk sloppy at times. But the sea of humanity progressed steadily past an extraordinarily long line of buses. One count put the number at over 130. I eventually found myself at the Mass site but at the very back of the crowd and down a gully. It was impossible to see more than the top of the altar canopy and the backs of those in front of me. Yet the sound system was excellent so that I heard and understood all clearly. The cultural program which followed the Mass was deeply moving. The master of ceremonies had asked that no applause be given so that the program moved along from poetry recitation, to song, to speech in a silence befitting a cemetery. Several of the performers were introduced according to their own merits and then identified as having one or two or more uncles buried in the pits around which we were gathered. The program paid tribute to the Domobranci’s simple peasant stock, their love of country, and their complete devotion to their Catholic faith. When we did applaud at the end, it was not for the performers nor for our own singing of “Oče, Mati.” We applauded their sacrifice which fifty years later brought Slovenians from around the world and throughout the country together to this place in an independent Slovenia. The walk back to the bus took longer because everyone was moving at once. Estimates ranged from 14,000 to 20,000 people, no one was going to get far very fast in that undulating yet subdued multitude. It struck me that I traveled in a crowd similar in size to the number of those killed in 1945. I still could not comprehend the magnitude of that number 12,000. So I looked at the faces of the people moving with me. Some of those faces I knew as family, as friends, as countrymen. And to think of each being beaten and shot and dumped into a pit chilled my heart. Eventually we reached and boarded our bus. Only then did the Hand which had held back the rain for the observance, allow it to fall again. The Slovenski spominski odbor did a fine job planning and executing the observances of the 50th anniversary. An exceptionally appropriate touch was the symbol it created and used to mark all the publications. In the center was the numeral 50. Curving around the numeral to the left was a half a crown of thorns, while curving to the right was a laurel branch of victory. The dream for which they gave their lives 50 years ago has become reality. The dream, this free and independent Slovenia, is now in the hands of the living. What an awesome responsibility for the living who owe a great debt to the sacrifices of the past, and who must preserve and protect that dream for future generations! It is a task fraught with danger and difficulty. However, I did not get the impression that most Slovenians see it that way. There is a complacency born of what they have achieved over the past four years. As an outsider, I did not always share their rose-colored perspective. Several things I observed caused me concern about the future of this fledgling democracy. The first involves the issue of reconciliation. Former communists still refuse to deal honestly and honorably regarding their part in the killing of the Domobranci. Most feign ignorance of what was done. Others dare argue that the Domobranci deserved what they got as collaborators, quislings, and murderers. As long as former communists close their fists when offered the opportunity to reconcile, Slovenia is a divided nation. We Americans know what happens when a country is bitterly divided over an issue of justice. The second concern revolves around the longing of many for a return to the Balkans. At an outdoor cafe in Ljubljana, I eavesdropped on a conversation among some young adults, perhaps in their early twenties. They were convinced that Slovenia has no place in the European market. It is too small, too poor to compete with the likes of Germany or to become a second Switzerland. Its future, they believed, is in the Balkans. One more beer and I might have castigated them on the absurdity of their view. Afterall, their behavior proved that Slovenians are a European people. Here they sat, chatting over coffee in the middle of the afternoon. In the U.S. at that time of day people their age would be flipping burgers, selling perfume, or working in some way to earn their spending money rather than enjoying the luxury of government stipends. If they did travel a few hundred kilometers south into their beloved Balkans, these young people would be spending the afternoon dodging or shooting bullets. And they certainly would not be permitted to speak Slovenian. The third area is an apparent resignation to political corruption. Most voters 1 spoke to denounced their politicians in hate-filled terms. Now, most Americans are not thrilled with politicians, but as evidenced by the last elections, we will vote out those whom we do not approve. The ouster of Janez Janša from the government and allegations of tampering with election results were frequently cited as reasons that Slovenians do not view their individual votes as having much input. That attitude is dangerous and every effort must be made to rectify it. Finally, I was concerned that advisors who have experience, training, and understanding of the politics of democracy, specifically Slovenians who are citizens of the U.S. and Canada, are systematically being ignored. In 1992, when Slovenia needed money and tourists desperately, political leaders fawned over the participants of the Slovenian-American Council tour. This year, those leaders were conspicuous by their absence. Of course, Slovenia still wants our money but would much prefer that we merely mail the check and keep our ideas to ourselves. Perhaps it is time to keep our “foreign aid” at home to build up our own Slovenian organizations. Why should we pay for the privilege of being treated as second class? Maybe if we cut off the “allowance” Slovenia would start paying attention. / Yet I do believe we must' make our experience and knowledge heard. Like an adult raising a child, we have to nag, coax, cajole, yell to make sure that child is raised right. To silently stand by (Continued on page 5) Slovenian Fact Sheet Before the Mass at Teharje June 18 (Photo by Anna Lunder) Slovenia ’95... (Continued from page 4) while Slovenia moves in a direction we know to be wrong is a betrayal of the ideals so many died to defend. We must put Slovenia on notice: We have a stake in her future, and we are not going to abandon her no matter how much they would like us to. Of course, there are many things right with Slovenia. The country does have a democratic constitution. It has had some economic success as explained by Plain Dealer European correspondent Elizabeth Sullivan in her recent series of articles. Because Slovenia is perceived as safe and secure, tourists are returning. Slovenians use their newly-won freedom of speech openly and often. Catholic organizations are growing, . especially among young people. There is good reason to hope. Now lest you think I spent two weeks solely in prayer and political analysis let me rectify that misconception. The fact that there were so many of us meant we could party — uh, excuse me — build strong community ties in a variety of ways. The first three days we stayed at the mineral springs of Dobrna, a town somewhat between Celje and Maribor. The rest of the time we spent at Golf Hotel in the beautiful resort town of Bled. We certainly could not have asked for more comfortable accommodations. Each day we traveled to many of the famous sites in Slovenia. On average, we’d board the buses about 8:00 a.m. and not return until 8:00 p.m. I discovered an interesting principle of physics riding that bus number three. The swaying motion of the last seat of a bus is so marked as to rock five grown adults into sound sleep within minutes, yet not allow those sleepers to tumble onto each other or out into the aisle. Of course, the late hours kept by those in the “galerija” has nothing to do with how much they sleep on a bus. Language provided some amusement in several ways. For example, how does one talk about another person so that person cannot understand what is being said? In Cleveland we use Slovenian. That ploy clearly does not work in Slovenia. Even English is widely understood, so you’re stuck. In fact, English words have crept into everyday Slovenian to an amazing degree. Our parents reprimanded us for mixing English words into our Slovenian sentences. Now it turns out, we were pioneers of a movement marking those in the “in-crowd.” American items are found on menus. You can order a sendvič or a hot dok. (Read it again, it will come to you.) How about this graffiti example for some interesting language hash? “Adijo pamet, jz sm v spajsu.” Two English words I wish they would learn and put to use: Mister Coffee. As always, using public restrooms provided the greatest challenge and adventure. Finding the facilities often required directions from the natives. Just how do you ask for the “WC” in a language which does not have the letter W in its alphabet? Decoding the pictures on the door regularly required a degree in modern art. When you did correctly decipher the door drawing, you faced the moment of highest anxiety. When you stepped into the stall, would porcelain greet you or a hole in the ground? What device would make it flush, and should you pull, push, or twist it? And when it was all over, and you felt you had met the challenge with the greatest combination of mind and manual dexterity — you looked and saw that purple medieval torture device euphemistically called toilet paper. In general, we ate too much. But then we climbed a lot of steps and hills to make up for it. Mountainous countries like Slovenia never seem to have their points of interest located on flat land. In fact, sometimes Slovenians appear not to know the meaning of the words easy and flat. Our tour guide promised us a magnificent sight awaited us at the end of a three minute walk along an easy, flat path. A magnificent sight, the source of the tributary Mlinarica, did await, but the trek was reminiscent of Romancing the Stone. It actually took nearly ten minutes to traverse an uphill, rock-strewn path wide enough only for a single file. We crossed two swaying, wooden bridges which required that only one person pass over at a time. At the end of the second bridge was a ladder which had to be descended in order to see the cave. The view was well worth the trek, but I’m still not sure if he tricked us, or if he was convinced that this was an easy, flat path. We ran the gamut of emotions during the tour. We cried, we laughed, we complained, we rejoiced. And like good Slovenians, through it all, we sang. In fact, our singing made us some new friends. One was the assistant to the Bishop of Maribor. He celebrated a liturgy with us on Saturday, June 17. It was a simple Mass which only our tour attended, but we did fill up all the pews in the cathedral. At the end of it, the Canon told us we were better singers than his people. Because he did not strike me as a man given to flattery or even easy compliments, I believe he was sincerely impressed. The second group of friends was made on the evening of June 25. Terri Jarem, president of the Slovenia ’95 Committee, celebrated her birthday while in Slovenia (no, I won’t say which one), so Boris Music made arrangements in the nightclub of Golf Hotel for a party in her honor. What kind of Slovenian party would it be if we didn’t gather in singing the old songs? Some tourists from England were also in the room. They were so impressed by our singing that they could barely contain their admiration. Soon they were sitting with us, enjoying the party, and learning more about who we are as Slovenians and Americans. On Monday morning June 26, the tour came to its official close. We were rather reluctant to go our separate ways. Activities would not be the same wthout the crowd that had become an extended family. Even little Andrej Coffelt was overheard to say , “Mami, I want to go back on the bus. It was fun.”_Out of the mouths of babes... A great deal of the credit for making the tour such fun goes -> to the Organizing Committee of Slovenia ’95 and to Europa Travel Service. The Committee clearly put forth a great deal of loving care to make this 50th anniversary tour a significant event in the lives of those Americans who participated. Europa Travel went above and beyond the call of duty, bending over backwards to keep us happy. Thank you to each ard every one of you. You have given me memories which I will treasure and enjoy over another fifty years (from my pen to God’s ear). For all you have done — Bog lonaj! MARK PETR1C Certified Master Technician Petrie's Automotive Service Foreign G Domestic General Auto Repair (216) 942-5130 33430 Lakeland Blvd., Eastiake, Ohio 44095 / LOCATED IN REAR RARE OPPORTUNITY “SLOVENIA” - HOME STYLE TOUR AUGUST 08 - 16,1995 YES! foroni.vS799.00* INCLUDED: ROUND TRIP AIR FARE FROM CLEVELAND TO LJUBLJANA, 6 NIGHTS ACCOMMODATIONS, DAILY BREAKFAST, AND DINNER, TRANSFERS, TOUR ESCORT, BAGGAGE HANDLING, VISIT SLOVENIAN “ZIDANCE”, AND MUCH, MUCH MORE! we at “EUROPA TRAVEL SERVICE “ pledge that YOU WILL SEE MORE OF SLOVENIA FOR LESS $$$ THAN ANY OF OUR COMPETITORS! DO NOT WAIT CALL US NOW! EUROPA TRAVEL SERVICE, INC 911 EAST 185TH STREET CLEVELAND, OHIO 44119 216-692-1700 *NOT INCLUDED: TAXES RELATED TO THE AIR FARE OF S48.95, TIPS, AND HOTEL TAXES. LETS HA VE FUN THIS SUMMER IN SLOVENIA! JUST AS A REMAINDER. WE STILL HAVE SEATS AVAILABLE ON CHARTERS FROM CLEVELAND TO LJUBLJANA EVERY TUESDAY WITH RETURN WEDNESDAYS. FARES RANGE FROM S499.00 TO $749.00. WHAT A BARGAINS! WE BRING FARES DOWN TO EARTH! BUlCK* 21601 EUCLID AVE Mr\* nnr\r\ **o i-oouu as ft SIMS EUCLID W CHRYSLER »PLYMOUTH 20641 EUCLID AV 692-3900 TOLL FREE 1-800-688-SIMS (7467) Joe (Jože) Zevnik Licensed Funeral Director Finest Funeral Facility in Northeast Ohio e 0±LC FUNERAL HOME 944-8400 ' 28890 Chardon Road Willoughby Hills, Ohio 44094 AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 20, 1995 AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 20, 1995 6 Mourns Passing of Vinko Rožman by Stane Kuhar The obituary column in The Plain Dealer simply stated the following: Vinko Rožman. Age 79. Beloved husband of Antonia (nee Meglič). Dearest father of Vincent, Theresa, Joseph, Kristina, and Antonia. Dear grandfather. And so on. But the notice did not explain the face nor the character of the person named Vinko Rožman. As the former parish custo- dian at St. Vitus Parish, Cleveland, Ohio, for many years, one could trace and see the happenings of a parish for many decades. In the person, body and soul, one could see and evidence the love of faith, family, and culture in the person of Vinko Rožman. Like many of his compatriots Vinko was forced to flee his native homeland due to his deep religious beliefs and strong ties to the local Catholic Church and the anticommunist movement in Slovenia. Oil ChANQE, Lube & RIter W/pURdiASE of AN ENQlNE TUNE-Up Euclid - 752-5878 22455 ShoRE Center Dr. , „ (across Irom VaIue Clry In Dntn. Euclid) ’^NqiNE Tune-up BraKe SpEd/T 1 ^ $24.90* 4 cyL ^$49.90* pot A* I a rvl S54 90* , , ‘MOST VEhlCUES 18 St S44 90* *MosT vcWd£S - fRtE bRAkt Inspection ,SEE STORE MANAQER IpR dETAils ' HoursTmT »7 Sm”vans,'picTupš, JransvokcI. hARd TO TUNE enqInes Addhk>^^CAll youR center »or IGOR GOFMAN M. W IBrahai u%4 M*r«| LEONARD GURVITS G & G CAR CARE INC. COMPLETE AUTOMOTIVE REPAIR PHONE (216) 732-5878 FAX (216) 732-5881 22455 SHORE CENTER DR. EUCLID, OHIO 44123 ART WOLFE, TOM FROHWERC, ft EM 2 WOLFE ARE PLEASEb TO AUUOMU^E THE OPEUlUR OF J. Wolfe Inc. Cl Industrial Suppl\l minifmm a nmwiusm turn Steel - Industrial Hardware - Fasteners Pipe + Fittings - Chain - Drills + Taps - Cable Tools - All of Your Maintenance Needs m mmvum m milsud.- Cut and Fabricate Steel - Sharpen Drills Come in - Soy Hello! Bob will make a FREE one-sided key for you with this ad! FOR ALL YOUR HARDWARE NEEDS Call, fax in your order, or come in and see Bob Bey 15326 Waterloo Rd. Cleve. OH 44110 Fax: (216) 481-2444 nCur w--' i2'6' "o'-4448 Wilke Hardware Owned by American-Slovenians Paints, Glass, Housewares, Plumbing, Electrical Supplies, Garden Supplies, —Screens and Storms Repaired — 809 E. 222nd St. Euclid, Ohio 44123 RE 1-7070 Josephine (Zaman) Wilke Jack Zaman It was at many parish functions that one would witness Vinko doing all those most unpleasant and time-consuming tasks such as setting up chairs and tables, stocking and re-stocking various types of supplies, coming into the parish auditorium at 6-6:30 a.m. to ensure all the ovens and stoves were in working order, clearing the snow, taking out the garbage, and so many other mundane tasks that many of us would not like to do, yet are necessary to ensure the success of a benefit dinner and/or event. When you work side-by-side and evidence how and why a person works in their particular manner you become more appreciative of those who give all they can: an unselfish love. All said, Vinko was a person of the people who lived our own personal concerns and fears about how to educate the children in a family, how to make sure your children would grow up with the sense of what is right and what is wrong, and just all those many parental duties experienced by his contemporaries; and others. Vinko was active in the parish life of St. Vitus and the broader community by assisting in the annual pilgrimages to Frank, Ohio, the St. Vitus Holy Name Society, St. Vitus Slovenian School, the DSPB (Slovenian Anti-Communist Association), and his most beloved endeavor, the beatification and canonization process of Bishop Anton Martin Slomšek. It was on many a hot summer day or evening when he and I would be working on some aspect of many a three-day summer parish festival that I would sense his deep and abiding love for his family and how much he desired to see the first bishop of the diocese of Maribor and the Apostle of the Slovenian People, Bishop Slomšek, beatified and canonized, along with SlomSek’s contemporary, Bishop Baraga. Even if he and I could not agree on a particular subject, his heart and sould were in the right place: to help or benefit others. 1 often noted to Vinko that many of his doings may have been to the detriment of his own personal health or welfare of his family. He would simply state that life is short and you give and do what you think is right: your faith is your guiding light. Please keep Vinko, along with our other departed relatives and friends, in your prayers. May he and so many others rest in peace. And our heart-felt condolences to Antonia, children, and other family relatives. St. Vitus offers pre-school Saint Vitus School is interested in offering a full day preschool for children three and four-years of age. Parents will have the option of choosing the half or full day program. Classes begin Sept. 5. If you are interested in the program, please call the rectory at 361-1444 or you may call the school after August 7th at 881-1689. Registration for full day kindergarten and grades 1 through 6 will be taken in August. STOP IN AT BRONKO’S Drive-In Beverage 510 E. 200th St. Euclid, Ohio 44119 — 531-8844 — Imported Slovenian Wines Chalet Debonne Vineyards Domestic and Imported Beer & Wines — OHIO LOTTERY — Open Mon. - Thur. 10 a.m. - 9 p.m. Friday - Saturday 10 a.m. - 10 p.m. Sunday (no wines sold) 11 a.m. - 5 p.m. Owner: David Heuer INTRODUCING PRIME TIME, OUR PRIME-RATE, NO-FEE HOME EQUITY CREDIT LINE. DOESN’T YOUR PRIME ASSET DESERVE A PRIME RATE? caii 348-2800 to get information or an application fast! After hours call 1-800-621-3133. HOME BANK Cleveland’s hometown bank. Credit limits and normal APRs effective as of February 15, 1995 with loan to value ratio of 85% were as follows: $50,000 or more - Prime plus _ 0% (9.00%); $25,000 to 49,999 - Prime plus 1/2% (9.50%); $5,000 to $24,999 - Prime plus 1% (10.00%). The APR may vary monthly, but will EQUAL H0USNG never exceed 14%. There is a $350.00 cancellation fee charged if the loan is canceled within the first 3 years. Balloon payment is required in 10 LENDER years. Property insurance is required. All applications are subject to a credit report, property appraisal and title exam. FDIC Insured DEATH NOTICES VINKO ROZMAN Vinko Rozman, 79, husband of Antonia (nee Meglic); father of Vincent, Theresa Golob, Joseph, Kristina Shoup and Antonia; grandfather of Philip, Steven, Vin-nie, Jesse, Anna, Sarah, Daniel, Diana, Sophie and Iris. Family received friends Saturday and Sunday, July 15 and 16 at Zak Funeral Home. Monday, July 17 funeral Mass at St. Vitus church at 9:30 a.m. with four priests. Interment All Souls Cemetery. HERMAN A. SLUGA Herman A. Sluga, 87, of Euclid passed away Sunday, July 16 in Meridia Euclid Hospital. Herman was born in Fume, Slovenia. He came to Cleveland in 1923. He was a resident of Euclid for 56 years. Mr. Sluga was a machinist at Picker X-Ray; retiring in 1973. He was a member of AMLA No. 12, Euclid Pensioners and American Slovenian Pensioners Club. He loved to play the Button Box accordion and entertained whenever he was called upon. Herman was the husband of Josephine (nee Lonchar), his wife of 66 years; the father of Herman J., Ronald, and Esther Kremer; grandfather of nine; great-grandfather of nine. Funeral services were Wednesday, July 19 at Zele Funeral Home, 452 E. 152 St. Burial in All Souls Cemetery. Birthday Happy Birthday wishes are extended to Eleanore Cham on August 18th from daughter Joyce Cham Bogovich, relatives and all her many friends. CARST-NAGY Memorials 15425 Watenoo Rd. 4*1-2237 “Serving the Slovenian Community.” Your American-Slovenian Company .SPECIALIZING IN FIRE DAMAGE REPAIR VANISH CONSTRUCTION CO. WILLIAM S. (BILL) YANESH 29013 EUCLID AVENUE WICKLIFFE, OHIO 44092 943-2026. 943-2020 12205 SOBIESKI AVENUE CLEVELAND, OHIO 941-3358 941-5010 MALI OGLASI NEW HOME FOR SALE Contemporary located in Leroy Township, superb Custom Built. 4/5 bedrooms. Great family room, fireplace, 3/2 baths, formal dining room, elegant open staircase, sunny breakfast room. High quality thru-out. 1st floor bedroom suite with private bath & walk-in closet, decks, beautiful cedar siding, timberline roof, great floor plan. $239,000. Exclusive offered by Bonnie Marinčič Gould of Acacia Realty — 289-4663. Fairport Picnic The Fairport Harbor Slovenian Retirees Club picnic will be held on Wednesday, August 9th from 1:00 to 7:00 p.m. at the American Slovene Club, 617 Third St., Fairport. Food, refreshments and music available. Admission is free and everyone welcome. All musicians welcome for jam sessions. In Loving Memory of the fourth anniversary of our dearly belovecT wife, mother, stepmother, daughter, daughter-in-law, and sister-in-law Amelia (Molly) Vogel (nee Kozina) who died July 22, 1991 A million times we’ve needed you, A million times we cried, If love alone could have saved you, You never would have died. In life we loved you dearly. In death we love you still, In our hearts you hold a place No one else can ever fill. It broke our hearts to lose you. But you didn’t go alone. For part of us went with you The day God took you home. Sadly missed by: Joseph V. Vogel, Sr., husband Anton Vincent and Andrej Joseph, twin sons; Joseph V. Vogel, Jr., stepson; Molly Kozina, mother, Anton and Mary Vogel, father and mother-in-law; Anthony J. Vogel, brother-in-law; Mary Ann Vogel, sister-in-law; and remaining relatives in USA, Canada and Slovenia Cleveland, July 20, 1995 *************** DID YOU KNOW Slovenia... j^ho*. *************** At the international wine evaluation in Paris, Slovenian wines, Chardonnay, Laški Rizling, and sparkling wine Barbera International, were awarded the title of Prix d’Excellence. According to Mladika of Terst (Trieste) reported in Svobodna Slovenija a white book will be published in 1995 in Slovenia bearing the names of 10,000 victims killed during the Communist revolution. (That is like 160,000 Americans today in America) A memorial plaque dedicated to Dr. Tine Debelak was placed on the house where he was bom in Škofja Loka last June 22, 1995. Dr. Debelak was another refugee from the Communist revolution and spent his remaining years in Argentina. He was editor of Svobodna Slovenija published in Buenos Aires. R.I.P. Anton Kastelic has a new cassette, Mexico, his second cassette. Kastelic is director of the firm, Primozh in Ljubljana. SLOSAT is the new satellite system in Slovenia. Slovenia thus becomes a part of Nethold, an international multimedia company. Police station in Idrija has been completely renovated It is equipped with the latest technology to cope with the new criminal activities of the underworld. World famous school of languages, the Berlitz School, has opened a branch in Ljubljana. The original school was begun in 1878 in the U.S. by Maximilian Berlitz. Now, 117 years later it includes 320 schools in 30 countries. German, French, Spanish, and Slovenian will be taught at first in Slovenia. European Computer Systems of Slovenia held an exhibit of the latest computer technology. HELP WANTED Ed Pike WASH CARS — and Other Cleaning Work If you want steady work, good atmosphere Mon-Fri: 3 p.m. until 10 p.m., Sat.: 9 am - 6. 9647 Mentor Ave., Mentor 357-7533 • 942-3191 22595 LAKE SHORE BLVD. EUCLID. OHIO Telephone 731-4259 Gregory M. Danaher Embalmer & Funeral Director Among the exhibitors were Digital with its latest product, DEC Alpha, a 64-bit microprocessor. Other exhibitors included Unix, Windows NT, and Alcatel’s telecommunications systems, among others. ECS employs 48 engineers and systems analysts involved with high technology in the area of information and telecommunications. All of this is good news for Slovenia, since DEC, for example. is one of the very largest computer manufacturers. St. Vitus Slovenian 7 School Picnic St. Vitus Slovenian > Language School will hold its annual benefit summer picnic on Sunday, July 30 at Slovenska Pristava in Harpersfield. The day will begin with a Mass at 12:30 with Father Marijan Arhar, a visiting priest from Ljubljana as the celebrant. Following Mass a dinner consisting of pork roast and all related side dishes will be served: Cost is $9 for adults Cleveland's Best Neighborhood Street Festival EAST 185th STREET FESTIVAL Presented by Northeast Shores Development Corp. August 2nd - August 6th FREE ADMISSION • Ethnic Food & Entertainment • Dancing in the Streets • Casino Tent • Games & Rides • Contemporary Entertainment • Beer Garden • 3 Stages ' Sponsored by: jSpctetj) O-rr GEE 3s ! --f*— m/zr My/crasj Out'K' tm jacKShaw Geo tnsMRManiuimisK ^ t>Sun WEi> ▼▼1330«. N/' National C*y Bar*. M »mar* THE PLAIN DEALER "Our family Mas Been Here to Serve You Since 1903” I — Serving Slovenian Families for 90 Years. — Grdina-Faulhaber Funeral Home 17010 Lakeshore Blvd. Cleveland. Ohio 44110 531-6300 For tanker talooMuoa call Don Fmailmtiev—FnacreJ Dvecior Preplanned Funeral Arrangements Available ____ • Facilities Available Throu^ftout Northeast Ohio • (26-28) RIŠKA DOMOVINA, JULY 20, 1995 , JULY 20, 1995 Š Multi-Cultural Day at Ohio State Fair Ohio Governor George V. Voinovich this week announced the designation of Sunday, August 13 as Multicultural Day at the Ohio State Fair. This year marks the fourth consecutive year of program-2 ming that celebrates the rich > heritage and traditions of ^ Ohio’s multicultural O communities. ^ The celebration features entertai.iment by performing ^ groups and presenters from ^ every geographical region of < the state. Multicultural Day culminates with an evening performance in the Celeste Center beginning at 7 p.m. Included among the performers will be Živili from Centeral Ohio performing the dances of the Southern Slavic Nations. “Janet and I are looking forward to this special day of programming at the Ohio State Fair,” said Governor George Voinovich. “This full day of activities offers a tremendous opportunity for Ohio’s many multicultural performing groups to share their talents with all Ohioans and visitors to our state. We encourage everyone to join us for what promises to be a quality fun-filled day of family entertainment for Ohioans of all ages, and an opportunity to see the great Ohio State Fair with family and friends.” For more information contact August B. Pust or Mark A. Ozanick in the Governor’s Office. Triduum to St. Ann The annual Triduum to St. Ann will be held at the Our Paper is like ‘home’ My husband and I received a subscription from my mother for Christmas. It was the best gift. We love the American Home and will continue our subscription. It makes us feel “a little like being ‘home’.” Joyce Cham Bogovich Port Orange, FL SWU Branch Picnic Branch No. 14 of Slovene Women’s Union will hold their annual picnic on Tuesday, August '29, starting at 1:00 at the home of Martha Koren, 30334 Ridge Rd., in Wickliffe. Members are asked to bring a covered dish for this family event. Please call to confirm your attendance to either Vera Bajec at 481-7473 or Marty Koren 585-4227. Alice Kuhar Size of $20 bill Did you ever notice how big twenty dollars looks when you take it to church, but how small when you take it to the grocery store? —St. Mary’s Church Bulletin Birthday Happy Birthday wishes are extended to Eleanore Cham, auditor of West Park Slovenian Home from daughter Joyce Cham Bogovich and all her friends and relatives. Her big day is August 18th. Lady of Lourdes Shrine, 21281 Chardon Rd., Euclid, Ohio on Monday, Tuesday, and Wednesday, July 24, 25, 26. Mass will be held in the evening at 7:30 p.m. Donations Thanks to the following for their generous donations to the Ameriška Domovina: Ciril Vehovec, Euclid, O. — $10.00 John Turk, Richmond Hts., O. — $10.00 Marija Markeš, Toronto — $5.00 Vinko Rigler, Chicago — $10.00 Jožef and Rosalie Selan, Wickliffe, O. — $10.00 Frances Zadeli, Cleveland — $10.00 Magda Vassilev, Jackson Hts., NY — $5.00 Joe Sitar, London, Ont., Canada — $12.00 Louis Lončar, Kirtland, O. — $15.00 Doris Sadar, Willoughby Hills, OH — $10.00 Julia Kacin, Downers Grove, 1L — $5.00 Matej Hočevar, Cleveland — $5.00 Joseph Kolman, Pittsburgh — $5.00 Joseph Chauby, Willoughby Hills, O. — $10.00 Franc Music, Wickliffe, O. — $10.00 Ciril Benedejčič, Chardon, O. — $5.00 Louise Trunkely, Euclid, O. — $10.00 Anonymous, Parma, O. — $20.00 Branko Pogačnik, Euclid, O. — $5.00 Rudolf Merc, Euclid, O. — $10.00 Jože Slobodnik, Downsview, Ont., Can. — $10.00 Louis Burjes, Wickliffe, O. — $10.00 Janez Platnar, Etobicoke, Ont. — $5.00 Coming Events Friday, July 21 Dance at West Park Slovene Home Ballroom, 4583 W. 130 St., from 8 p.m. to midnight. Music by Frank Moravcic. Sunday, July 23 St. Anne Lodge No. 150 KSKJ Annual Celebration: Mass at St. Lawrence Church at 10 a.m., followed by dinner at Sterle’s at 12 noon. Friday, July 28 Dance at West Park Slovene Home Ballroom, 4583 W. 130 St., from 8 p.m. to midnight. Music by Dan Peters. Sunday, July 30 St. Vitus Slovenian Language School benefit summer picnic at Slovenska Pristava. Mass at 12:30 p.m. Pork roast dinners following Mass at $9 for adults, $5 children. No admission, nor parking charge. Friday, August 4 Dance at West Park Slovene Home Ballroom, 4583 W. 130 St., from 8 p.m. to midnight. Music by Mike VVojtila. Wednesday, Aug. 9 Fairport Harbor Slovenian Retirees Club picnic 1:00 to 7:00 p.m. at the American Slovene Club, 617 Third St. Free admission. Saturday, Aug. 12 St. Clair Rifle Club Dinner Dance on the club grounds. Music by Jeff Pecon, featuring Lou Trebar. Everyone welcome. Call 942-4025 for further information. Saturday, Aug. 26 St. Clair Rifle Club Steak Roast on club grounds. Music by Stan Mejak. All are welcome. Call 942-4025 for information. Sunday, Oct. 1 St. Mary (Collinwood) 5th Alumni Reunion with 12 noon Mass followed by dinner in cafeteria. $15. Send checks to St. Mary’s School Alumni, 15519 Holmes Ave., Cleveland, OH 44110. Sunday, Oct. 1 Upstairs Downstairs Dance, Slovenian Society Hall, 20713 Recher Ave., Euclid from 3 to 9:30 p.m. featuring 5 bands. Proceeds to Penn Ohio Polka Pals and Akron, Barberton, Canton. George Knaus sponsor. Donation $6 advance — $7 at the door. Call 481-9300. Sunday, Oct. 22 Slovenian American National Art Guild, Annual Artists & Crafts Show and Sale at Slovenian Society Home from 11 a.m. to 5 p.m. Sunday, Oct. 29 St. Vitus Alumni Hall of Fame Annual Event in St. Vitus Auditorium. Saturday, Nov. 11 Jadran 75th celebration. Cook: Sophie Mazi; music: Don Wojtila Orchestra. Sunday, Nov. 12 Senator Frank J. Lausche centennial of birth observance at St. Vitus Church and hall. Saturday, November 18 Fantje na Vasi Concert, St. Clair Slovenian National Home. Saturday, Sunday, Nov. 18-19 Slovenian Cultural Center Grand Opening Celebrations in Lemont, Illinois. Creativity is inventing, experimenting, growing, taking risks, breaking rules, making mistakes, and having fun. —Mary Lou Cook Jerry Sustarsic Councilman-at-Large of the city of Euclid Jerry Sustarsic is the son of our American-Slovenian former Mayor of the city of Euclid, Mr. Anthony (Tony) Sustarsic. His father was one of the greatest Mayor's in the history of the city of Euclid. His son, Jerry, is following his father’s footsteps and he is promising to the citizens of Euclid, that he will do his best for the citizens and that he will fight to protect them from crime. Especially the elder citizens who need all the protection they can get from their elected officials. Jerry Sustarsic is a Democrat and he believes strongly in the Democratic principles; honesty and integrity. He believes in a strong family and old traditional values. He worked very hard all these years to benefit the citizens of Euclid as a Councilman-at-Large in the city of Euclid. He has a strong belief to work together with the Civil Service Comission as well as with all the Councilmen of the city of Euclid. Jerry is a graduate of Lakeland Community College majoring in public administration. His wife Gerry, who serves as Patient Services Supervisor at University-Mednet Clinic, will be right there to help him run the city of Euclid as a family. Please extend your vote for my son on November 7, 1995. Jerry is a graduate of St. Joseph High School, and also attended Kent State University. He is qualified to serve, he has a proven record of the civic leadership, he is a family man with strong family values. His family will lead the city of Euclid in the greater future. He is committed, he is concerned and he is capable to be your next Mayor of the city of Euclid. Don’t forget, vote for Jerry Sustarsic for your next Mayor of the city of Euclid, with the warmest regards, I thank you. Your former Mayor of the city of Euclid. Tony Sustarsic (father of Jerry Sustarsic) VOTE FOR JERRY SUSTARSIC FOR MAYOR OF THE CITY OF EUCLID Paid for by Friends of Jerald Sustarsic, 595 Willow Dr., Euclid, OH 44132 main M FOR Freedom AND Justice Ameriška Domovina r: \ 1 a AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) - Thursday, July 20, 1 995 rr^~- ■' ~:-= ' ■ "■ - ■■■ ■■■■- SLOVFNIAN MORNING NEWSPAPER Atesti iz Slovenije Predlagane bodo spremembe volilnega zakona — Težji vstop v parlament za manjše stranke — Redne volitve proti koncu 19% Stranke, ki sestavljajo sedanjo vladno koalicijo, pa tudi opozicijske stranke, se zanimajo za morebitno spremembo sedaj veljavnega volilnega zakona. Deloma je to povezano s prihajajočimi rednimi državnozborskimi volitvami, ki bi morale biti proti koncu prihodnjega leta. Čeprav so v obravnavi razne določbe sedanjega zakona, naj bi bila poglavitna sprememba v tem, da bi bil prag za vstop določene stranke v parlament zahtevnejši. Kot sedaj kaže, so vladne stranke in močnejše druge stranke dokaj naklonjene taki spremembi, vprašanje je, kako zahteven naj bi bil pogoj za vstop v parlament. Na tiskovni konferenci SKD pretekli petek je glavna tajnica stranke Hilda Tovšak povedala, da bi SKD podprli spremembo, po kateri bi morala dobiti stranka najmanj 5 odstotkov glasov na volitvah, da bi bila zastopana v parlamentu. Na novinarski konferenci pretekli četrtek, je predstavnik LDS Bogdan Biščak dejal, da tudi ta stranka podpira spremembo zakona, ni se pa še opredelila o tem, točno kako. Nekatere manjše in novejše politične stranke so do takšne spremembe zakona veliko bolj zadržane, ker bi bile predvsem prizadete. Tako govorijo nekateri, da želijo spremembo večje stranke, da bi mogle postati še močnejše, to seveda na račun manjših strank in gibanj, ki bi ne bile zmožne nabrati najmanj 5 odstotkov glasov po Sloveniji. Najmočnejše stranke sedaj so LDS, SKD in ZL, ki sodelujejo v vladni koaliciji, nato še SLS in SDSS. Vlada dokaj optimistična glede obetov za gospodarski razvoj v Sloveniji do I. 2000 Na tiskovni konferenci pretekli petek je Janko Deželak, minister za ekonomske odnose in razvoj, dejal, da so tako sedanji kot za naslednjih pet let pričakovani gospodarski tokovi za Slovenijo zelo pozitivni. Deželak, ki je sicer član SKD, je trdil, da Slovenija že sedaj doživlja eno najhitrejših stopenj rasti ne le v okviru dežel v prehodu, temveč v Evropi sploh. Dodal je, da bo vlada še na- prej vodila restriktivno denarno politiko, povečanje varčevanja pa lahko prinese tudi nižje obrestne mere. Spregovoril je tudi Ivo Strnišnik, direktor Zavoda za makroekonomske analize. Povedal je, da Slovenija doživlja splošno rast proizvodnje in da se brezposelnost niža. Tudi Strnišnik je rekel, da lahko Slovenija do leta 2000 pričakuje razmeroma visoke letne stopnje gospodarske rasti. LDS še vedno najmočnejša med strankami, sledijo SDSS, SLS, SKD in ZLSD Dnevnik Delo je 3. julija objavil redno raziskavo javnega mnenja. Ta je pokazala, da bi LDS dobila 18 odstotkov glasov, če bi bile volitve, druga stranka pa je bila SDSS, ki naj bi dobila 11,4%. Naslednje tri stranke so SLS, SKD in ZLSD, katerih vsaka naj bi dobila kakih 6 odstotkov glasov. Dobra četrtina anketirancev pa je odgovorila, da še ne ve, kako bi glasovali. Dalje, anketa je povedala, da je bilo 31,4 odstotka vprašancev zadovoljnih z delovanjem vlade, 44,2170 pa ne. Na slabem glasu je parlament, kajti je njegovo delovanje zadovoljilo le 15,2 odstotka, za slabo pa ga je imelo kar 61,4 odstotkov anketiranih. Ti slednji podatki sicer naj bi veljali za letošnji maj. Izid potrjuje splošno razočaranje nad politiki, ki prevladuje v Sloveniji. — Kratke vesti — Slovenski krščanski demokrati bodo v letu 1996 organizirali 25. kongres Evropske zveze krščanskih demokratov. Vzrok za to, da so bili SKD izbrani za organizatorji kongresa, je v njih uspehu, da so edina krščansko demokratska stranka v Srednji in Vzhodni Evropi, ki je izboljšala svoje uspehe v treh zaporednih splošnih volitvah, in da je kot nova demokratična stranka vseeno sprejela odgovornost za delovanje v vladni koaliciji. Kong. James L. Oberstar se je med svojim obiskom v Sloveniji poleg predsednika Milana Kučana srečal tudi s predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom in obrambnim ministrom Jelkom Kacinom. Kong. Oberstar je rekel, da bo deloval v prid odpravi embarga zoper nabavo vojaške opreme za Slovenijo. Na fotografiji zgoraj je g. Renato Podberšič, generalni vikar koprske škofije. Znak, da se je marsikaj vendarle spremenilo v Sloveniji v zadnjih letih, je bila njegova vloga. Blagoslovil je novi odsek primorske avtoceste med Razdrtim, Čebulovico in Divačo. Odprtje teh 14 kilometrov je bilo 12. julija. Kot je poročal Slovenec pretekli četrtek, je odprtje tega odseka uresničevanje prvih kilometrov programa graditve 342 km avtocest, ki bodo Slovenijo povezale v smeri vzhod-zahod. Poročilo se nadaljuje: »Prvi del nove avtoceste, odsek Razdrto—Čebulovica, je bil večinoma zgrajen od decembra 1990 do septembra 1993, zaradi težav z izvajalci seje zavlekla le graditev obeh viaduktov Bandera in Goli vrh (dograjena sta bila maja letos), petkilometrski odsek med Čebulovico in Divačo pa je bil končan celo petnajst dni pred rokom.« Izredno ambiciozen projekt za gradnjo avtocest v Sloveniji je po razdelitvi odgovornosti v sedanji vladi, predvsem v rokah ljudi iz vrst SKD. Iz Clevelanda in okolice »Pristavski dan« na SP— To nedeljo ste vabljeni na Slovensko pristavo, na »Pristavski dan«. Od 1. pop. dalje bosta za vas skrbela kuhinja in bar, od 3h dalje pa z glasbo še Alpski sekstet. Pridite, vstopnine ni! Nevburški dan piknik— To soboto priredijo nevbur-ška društva ADZ svoj letni piknik na letovišču ADZ v Le-royu. Piknik traja od 1. pop. do 8. zv., ob 4h bo daroval polka mašo škof Pevec, Vad-njali bodo mašo spremljali z glasbo, nato igrali (5. do 8. zv.) za ples in zabavo. Vstopnina $2 na osebo, odprta ves dan razen za časa maše bosta kuhinja in bar. Od 2. do 3.45 pop. bo igral harmonikarski ansambel z Maple Hts. Poroka— To soboto, 22. julija, ob lih dopoldne, se bosta v cerkvi sv. Vida poročila Dominik Stupica in Emily Gobetz. Čestitajo in jima želijo vse najboljše na skupni življenjski poti starši in ostali sorodniki v ZDA, Kanadi in Sloveniji, med njimi teta Kristina Starič, ki je tu na obisku iz Slovenije. Novi grobovi Vinko Rozman Umrl je 79 let stari Vinko Rozman, mož Antonije, roj. Meglič, oče Vincenta, Therese Golob, Josepha, Kristine Shoup in Antonije, 10-krat stari oče. Pogreb je bil 17. julija v oskrbi Zak zavoda na 6016 St. Clair Ave. s sv. mašo v cerkvi sv. Vida in pokopom na Vernih duš pokopališču. (Gl. str. 11) Herman A. Sluga Dne 17. julija je v Meridia Euclid bolnišnici umrl 87 let stari Herman A. Sluga z Eucli-da, rojen v Sloveniji, v Cleveland prišel 1. 1923, mož Josephine, rooj. Lonchar (poročena sta bila 66 let), oče Hermana J., Ronalda in Esther Kre-mer, 9-krat stari oče, 9-krat prastari oče, zaposlen kot strojnik pri Picker X-Ray do svoje upokojitve 1. 1973, član ADZ št. 12, Kluba upokojencev v Euclidu in American Slovenian upokojenskega kluba. Pogreb je bil 19. julija v oskrbi Želetovega zavoda na E. 152 St. in pokopom na Vernih duš pokopališču. John A. Grignon Umrl je 81 let stari Johna (Jack) A. Grignon, mož Frances, roj. Urenjak, zapušča štiri brate in sestre, član društva Novi dom št. 7 ADZ. Pogreb je bil 14. julija s sv. mašo v cerkvi sv. Vida in pokopom na Kalvarije pokopališču. V podporo Slovenski šoli— V nedeljo, 30. julija, bo na Slovenski pristavi piknik v podporo Slovenski šoli. Piknik se bo pričel s sv. mašo ob 12.30 pop., nato bo na razpolago kosilo s svinjsko pečenko. Cena za kosilo je $9, za otroke pa $5. Nakaznice za kosilo so na razpolago, če pokličete 585-1360. Seja in piknik— Naslednja seja Kluba upokojencev na Maple Hts.-Nev-burgu bo v sredo, 26. julija, v Stafford parku in bo združena s piknikom. Seja se bo pričela ob 12. uri opoldne, sledil ji bo piknik. Članstvo vabljeno. Dobitniki MZA srečelova— Na nedavnem srečelovu MZA v korist slovenskim misijonarjem, je bila sreča naklonjena sledečim: Prvi dobitek, $150, je dobila Anna Marie Zalar; drugi, Lovrenc Rozman; tretji, Rudi Knez; četrti. Rose Bavec; peti, Angelca Hribar, in šesti, Pepca Tominc. Bil je manjši srečolov v pomoč salezijancem v Želimljah. Prvi dobitek, afgan, delo Štefke Jarem, je dobila Marica Miklavčič, drugi, slika, delo Janeza Povirk, pa Tone Gorše. Vsem darovalcem dobitkov kakor tudi kupcem srečk se v imenu vse MZA in misijonarjev lepo zahvaljuje MZA Cleveland, kakor tudi za lepo udeležbo na pikniku in vse velikodušne darove. Na občnem zboru MZA je bil izvoljen odbor za 1995/96. Objava prihodnjič. Sporočilo Slov. pisarne— Sprejemamo naročila za zbirko knjig Dr. sv. Mohorja v Celovcu za 1. 1996. Ce bi še kdo želel zbirko naročiti, prosimo, da to stori čim prej, ker Mohorjeva želi imeti imenik naročnikov. Zbirka stane $39, knjige bodo poslane naročnikom na njih naslove. Naročila sprejema; Slovenska pisarna, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103. Na počitnicah— G. Joe Zuzak, lastnik R & D Sausage Co. v Clevelandu, sporoča, da bo trgovina zaprta od 7. do 22. avgusta. Lastnik gre na počitnice in bo trgovina po njih odprta začenši s 23. avgustom. Piknik lepo uspel— Poletni piknik župnije sv. Vida preteklo nedeljo je žel lep uspeh. Na srečelovu so zadeli dobitke sledeči: Prvi dobitek je dobila Anna Vidergar, drugi Edward & Catherine Cup, tretji Mary Cizel, četrti pa Gertrude F. Novak. Dobitki v vrednosti $100 so dobili: Mary Slak, Sandy Zibert, Flo Solar, J. Taricska, Bob Leden, John F. Svekric, Edward in Catherine Cup, Sandy Tekavec, L. Lekan, in Pam Slogar. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 216/431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Košir NAROČNINA: Združene države in Kanada: $25 na leto za ZDA; $30 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $35 na leto (v ZD valuti) Za Slovenijo, z letalsko pošto, $110 letno SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $25 per year; Canada: $30 in U.S. currency Foreign: $35 per year U.S. or equivalent foreign currency $ 1 1 0 per year airmail to Slovenia Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1627 Fax (216) 361-4088 Published every Thursday No. 28 Thursday, July 20, 1995 Komisija za povojne poboje zaslišala tudi emigrante iz ZDA Pričal rešenec iz brezna Poročilo, ki sledi, je izšel v Slovencu dne 12. julija izpod peresa Iva Žajdele. Ljubljana — Včeraj (11. jul.) je preiskovalna komisija za povojne poboje zaslišala štiri priče: Franceta Dejaka, Toneta Oblaka, Branka Pogačnika (vsi trije so emigranti v ZDA) in Nika Hudoklina. France Dejak, rešenec iz roškega brezna, je opisal svojo pot na Koroško, angleško izdajo in vrnitev domobrancev, pot čez kranjsko in šentviško taborišče v Kočevje. Podrobno je opisal dogajanje pred breznom, tik pred likvidacijo ter rešitev iz brezna. Komisiji je posebej poudaril, da so ga od Jesenic naprej spremljali izključno slovenski partizani. Nekatere, doma iz njegovih krajev, je tudi imenoval. Povedal je tudi zgodbo o hudem preganjanju matere, ki so jo samo zaradi njega zaprli, »obsodili« na 3 leta zapora in jo po 22 mesecih izpustili, težko samo 36 kilogramov. Tone Oblak iz Grabna pri Ribnici je bil najprej vaški stražar, nato pa domobranec. Pripoved je začel s februarjem 1945, ko je bil ranjen pri Žužemberku, kjer je izgubil desno oko. Pred koncem vojne je prišel nazaj v Velike Lašče, kjer je pomagal v obveščevalnem uradu. Tik pred odhodom domobrancev na Koroško je manjša skupina sklenila, da bo ostala v domačih krajih in počakala, da se vrnejo domobranci skupaj z Angleži (vsa družina je odšla na Koroško). Doma naj bi nadzorovali, kako partizani ravnajo z domačimi ljudmi. Na Turjaku so z vozom in konjem zavili proti Grosuplju, prespali v bližnjem kozolcu, zjutraj pa so jih presenetili partizani, ki so šli mimo. Ko so se spuščali po lestvi, je enemu spodrsnilo. Partizani sojih slišali in začeli za njimi streljati. Uspelo jim je pobegniti. Ustavili so se v vasi Vodice nad Čušperkom. Nato so se tri mesece skrivali na območju Strug, Škocjana in Svetega Gregorja. Poleg njega so bili še Vinko Levstik, Janez Kožar, Matija Vintar in Lojze Koželj, slednji je bil prej vodja obveščevalne pisarne v Velikih Laščah. Za poboje v Rogu so kmalu izvedeli, saj so srečali nekoga, ki mu je uspelo pobegniti z vlaka pred Kočevjem. Povedal je, kako so jih obkolili nad Pugledom nad Svetim Gregorjem, kako je prišlo do nesreče, ko je eden izmed njih pomotoma ranil drugega in kako jim je nato nek terenec dal obveze in razkužilo, pri tem pa zahteval pisno potrdilo, ki bi ga lahko uporabil, če bi se vrnili domobranci. Omenil je tudi svojega strica Alojza Riglerja, vozil je vlak z ujetniki v Kočevje in ki (je) pri Ortneku nalašč vozil počasneje, da bi kdo lažje pobegnil. Na koncu je neka ženska v Ljubljani od Stanislava Leniča dobila priporočilo, da bo zanje bolje, če Slovenijo zapustijo. 29. julija 1945 so odšli v Trst. (dalje na sir. 11) Dne 25. junija 1995 v San Franciscu, Kalifornija. C.g. Janko Žagar, O.P., in č.g. Serge Props!, O.P., somašujeta v Slovenski dvorani ob obletnici zaprtja cerkve Rojstva Gospodovega. Slovenci ob Zlatih vratih Tihega oceana še živijo (Ob obletnici zaprtja slovensko-hrvatske cerkve) SAN FRANCISCO, Kalif. -Mnogo je tukaj brezdomcev. To so večinoma begunci iz juga in zahoda, delavci brez posla, delomržneži, obupani, bolehni in drugi. Razni zavodi in ustanove, cerkve in posamezniki jim lajšajo življenje, preprečijo jim načrte za tatvino, ropanje, izsiljevanje ter prekupčevanje in uporabo mamil. Mestna uprava jim nekoliko pomaga glede prenočišča. Naša višja cerkvena oblast je pa pred enim letom ukinila nadaljnje bivanje živega Boga v Njegovi hišici (tabernaklju) v naši cerkvi Rojstva Gospodovega na Fell Street. V četrtek zadnjega junija lani je od škofijskega urada poslani ključavničar vpričo nas (bilo nas je deset) zamenjal ključavnice med zgodnjo jutranjo sv. mašo. G. župnik J. Mihovilo-vich je bil prestavljen daleč ven iz mesta. Od takrat se redno vsako nedeljo zberemo na pločniku pred zakljenjeno cerkvijo k molitvi rožnega venca v treh jezikih ter zapojemo eno hrva-tsko in eno slovensko pesem; molimo za naše pokojne in za žive, ki so v stiski, pomagamo tudi materialno; priporočamo se nadangelu bojevniku Mihaelu za njegovo pomoč; poraz-govorimo se o naši cerkveni lastninski zadevi in se opogumimo za nadaljnje vztrajno prizadevanje za odprtje naše cerkve, za zvestobo Bogu, za ljubečo vdanost božji Materi in sv. Jožefu. Na vatikanskem Višjem sodišču (»Signatura«) se naša vatikanska odvetnica Martha Wegan in kardinal Sanchez potegujeta v latinskem jeziku za naše pravice. Čakamo, molimo, upamo, delujemo. Tudi naši prijatelji križem Amerike in Kanade ter tudi v Sloveniji molijo z nami. Prisrčna hvala vam vsem! Od januarja dalje se zberemo enkrat na mesec k nedeljski sv. maši v vojaški kapeli na Presidio, kjer mašuje tamkajšnji župnik č.g. Frank Metz-bauer v angleščini, naši zastopniki prečitajo berilo v hrva-tskem in slovenskem jeziku ter naš zbor prevea naše priljubljene pesmi v poglobitev pobo- žnosti in v naše veselje. Angleško govorečim tamkajšnjim vernikom ugajajo naše lepe melodije. Bojimo se, da bo tudi ta cerkev kmalu zaprta. Pred našo cerkvijo na Fell Street smo posadili nekaj rožic in zelenja, skrbna roka pa postavi vazo s svežim cvetjem na cerkvene stopnice. Tudi na čistočo pred cerkvijo in župniščem redno skrbi naš neutrudljivi so-faran Nick Sindicich. Veter pa nanaša papir in drugo nesnago na zaklenjene zunanje hodnike. Važnejša poročila in naročila nam spretno sestavi in natiska ter razmnoži Lorraine Vallejo iz Berkeleya; Ann Sus-tarich vodi zadeve v San Franciscu in pomaga tudi predsedniku Ivotu Ravniku, ki živi v Oaklandu. Iz cerkve so nam že odpeljali kipe, križev pot, svečnike in drugo, in iz župnišča dragocene premičnine. Notranjščina cerkve in župnišča se kvari, a ne dobimo ključa, da bi preprečili škodo ali kaj popravili. Od nadškofijskega vodstva smo dobili dovoljenje obhajati naš glavni farni praznik Rojstvo Gospodovo po »naše« v Slovenski dvorani na Kranjskem hribu. Zbralo se nas je 180. Moški so uredili stole, vešče ženske roke so pa imele skrb za kuhinjo in oltar. Na odru so pripravile praznično okrašeno oltarno mizo s križem, svečami in cvetjem, poleg oltarja so pa Šimenčevi po stari navadi postavili betlehemski hribček s svežim zelenim mahom ter hlevček in kipčke kot prejšnja leta v naši cerkvi. Na steni v ozadju odra nas je živo spominjala na našo farno cerkev velika oljnata slika na platnu, »Božična skrivnost v gozdičku«, izvirno umetniško delo mestnega slikarja O’Sullivana iz leta 1912 za takratno novo cerkev (že tretjo). Dominikanec, upokojeni profesor bogoslovja v Oaklandu g. Janko Žagar je maševal v angleščini, stregel mu je naš bivši ministrant Tony Luke-zich. Ivo Vucicevich in Ivo Ravnik sta čitala berilo v hrva-tskem oz. slovenskem jeziku; v ospredju, v kotu dvorane nam je naš požrtvovalni cerkveni zbor spet pod vodstvom spretnega pevovodje Aleša Šimenca blažil srca in vlival pogum s prisrčnim petjem naših najlepših božičnih spevov. Obdajalo nas je veliko veselje, pa tudi hvaležnost tistim, ki so za vse to poskrbeli. Za praznovanje Velike noči po »naše« smo se z dovoljenjem zbrali v Hrvatski dvorani. Ob udeležbi 220 vernikov je maševal spet naš zvesti prijatelj Fr. Janko Žagar, ki je tudi blagoslovil velikonočna jedila v praznično pregrnjenih košaricah ob oltarju. Ob ubranem petju naših mogočno donečih velikonočnih pesmi, četudi brez orgel, je bilo razpoloženje vseh res praznično. Del slovesnosti je bil pokazan na televiziji. Ob zborovanju Slovenske ženske zveze v San Franciscu je pri njihovi sv. maši v nedeljo, 21. maja, sodeloval naš pevski zbor. Glavno odgovornost za sprejem in orientacijo (dalje na str. 11) Ob odprtem grobu Vinko Rozmana 17. julija 1995 Dragi Vinko, draga vsa Rožmanova družina, - dragi pogrebci, ki ste Vinkota spremili na tej njegovi zadnji poti, skupaj še enkrat poglejmo, kaj nam je bil Vinko. • Vera je milost, ki se daje ponižnim. Že ob prvem srečanju z Vin-kotom, je vsak lahko spoznal, da v njem živi globoka vera. Mi, ki smo se družili z njim v clevelandski slovenski skupnosti nad štirideset let, smo videli najprej, kako je bil skrben, potrpežljiv in delaven družinski oče. Videli pa so tudi, koliko dobrega in zglednega je za skupnost, v ponižnosti opravil le iz nagiba vere. Fara svetega Vida prav gotovo ne pozna bolj požrtvovalnega človeka kot je bil pokojni Vinko. Pomagal je povsod, da je le v delu videl dober namen. Ni iskal pohvale ne dobička, ni delal, da bi si gradil spomenik, pa nam je v marsičem dal zgled, ki bo nanj spominjal, dokler bomo živeli. Vera je milost, ki je daje ponižnim. Slovenska šola se je tudi sedaj, po tolikih letih, odkar je zadnji Vinkotov otrok dokončal sobotno šolo, v potrebah in zadregah še zmeraj obračala na Vinkota, in on je bil vselej pripravljen pomagati. Še več, sam se je oglasil in opomnil na to ali ono potrebo ter zraven dal ponudbo, da bi sam to postoril, če še ni urejeno. Take požrtvovalnosti je zmožen samo človek, ki veruje, da smo ljudje drug drugemu potrebni, ki brez pridržka veruje, da je za Slovence delo šole dobro in koristno. Slovenska šola dolguje Vinkotu hvaležnost za vselej. Kako bi mogel našteti vsa romanja^ Lemont in v Frank, Ohio, pa ne bi omenil, pri kolikih je bil Vinkotov trud tista gonilna sila, ki je vse uresničila. Njegov nasmeh in njegova dobra volja, posebej pa še njegovo organiziranje petja po prireditvah — kar po domače, kot je dejal —, v krogu pod drevesom ali pa v dvorani, je privabilo mnogo ljudi, da so že v naprej spraševali, kdaj se zopet srečamo. Sam je rad pel in nri oetiu so se mu pridružili A A •» - vsi, ki so s pesmijo gojili rodo- Ijubje ali z njo hladili domotožje. V svoji veri je Vinko razumel ene in druge in jih, ponižen kot je bil, skušal zadovoljiti. Vinko bo vsekakor pogrešan, ali v mislih vseh bo še vedno prisoten na naših romanjih v prihodnosti, kolikor nam jih bo še dano dočakati. Še in še bi moral naštevati, da bi mogel omeniti vsa dela, s katerimi je Vinko služil slovenski skupnosti in Bogu, v skoraj osemdesetih letih svojega življenja. Petdeset let je z nami preživel v begunstvu. Pa prav iz teh begunskih let nam je najbolj znana Vinkotova ljubezen do domovine in do boja, ki ga je za narod in za Boga vojevala domobranska vojska. Tej ideji, ter spominu padlih in pomorjenih borcev je ostal zvest vse dni svojega življenja. Za trajen spomin izdanih, a nikdar premaganih domobrancev se je trudil, ko je dolgo vrsto let predsedoval organizaciji Slovenskih protikomunističnih borcev. Še to pomlad, ko je bila njegova bolezen že močno razvita, je poskušal zbrati vse Slovence k skupni hvalni daritvi za žrtve komunistične revolucije. Ta daritev naj bi bil kot protiutež proslavam in hvalnicam Narodnoosvobodilnemu boju v Sloveniji. Čeprav te skupne daritve ni bilo, ne moremo reči, da ni uspel. Sam je za petdeseto obletnico poboja, stopil pred žrtve Kočevskega roga in Teharij, pred svoje soborce in znance, jih pozdravil iz oči v oči in od njih za zvestobo ideji prejel večje priznanje, kot ga premorejo naše skromne besede. Tako nas uči vera! Vera pa je milost, ki se daje ponižnim. Ko se danes od Vinkota poslavljamo, se poskušajmo od njega učiti ponižnosti, da nam bo milostno podeljena vera, s katero je bil Vinko ves prežet. Bog naj ti bo dober plačnik, Vinko, in naj ti bo lahka prst tujine, ki si jo vzljubil kot svoj domači kraj. V miru počivaj! Tvoji družini in sorodnikom pa naše iskreno sožalje. iml Highland Hts., Ohio Med številna dobrodelna dela Vinka Rozmana spadajo tudTkrva-vice, ki jih je pripravil nekajkrat za koline v dvorani Sv. Vida. Za to priložnost je bila prireditev v pomoč mesečniku Ave Maria. Slovenci ob Zlatih vratih Tihega oceana še živijo (nadaljevanje s str. 10) zborovalk ter za spored sta imeli naši zelo delavni bivši faranki Beverly in Barbara. Več Slovencev je 13. junija odletelo od tukaj v Slovenijo na romanje k grobovom naših mučencev ob 50. obletnici največjega grozodejstva v naši domovini. Nam je pa nadškof dovolil imeti sv. mašo ob obletnici zaprtja naše cerkve, in sicer spet v Slovenski dvorani. Isto nedeljo, 25. junija, seje zbralo v naši nadškofijski katedrali okrog 1.700 ljudi različnih narodnosti, med njimi nekaj sto diplomatov s celega sveta, na praznovanje 50. obletnico ustanovitve Organizacije Združenih narodov v San Franciscu. Nekaj naših Slovencev in Hrvatov je pred tamkajšnjo sv. mašo skupno glasno molilo rožni venec ob vhodu v katedralo, nato so pa pohiteli na Kranjski hrib, kjer se je začela sv. maša ob 10. uri. (Zjutraj je na radiu govorila o naši cerkvi naša zvesta faranka Geta Žagar.) Somaševala sta Fr. Janko Žagar in njegov bivši učenec Fr. Serge Propst, O.P., ob ljudskem petju naših najbolj znanih slovenskih in hrvatskih pesmi. Spet smo čutili ugodje medsebojnega prijateljstva, saj je bila dvorana spremenje- na v svetišče: krasno opremljena daritvena miza z mnogimi gorečimi svečami in bujnim cvetjem, v ozadju na steni velika slika Sv. Družine v gozdičku, pred oltarjem pa Praški Jezušček, edini kip, rešen iz naše cerkve. Joe Krizmanich je vodil molitev k medžugorski Mariji ob 17-letnici njenega prikazovanja. Sledilo je okusno okrepčilo z živahnimi razgovori. Nato smo se spet zbrali v Slovenski dvorani v nedeljo, 9. julija, ko nas je obiskal iz Ljubljane mariborski profesor bogoslovja, psiholog dr. Vinko Potočnik, ki se je prejšnje dni v Kanadi udeležil važnega verskega zborovanja o veri in sociologiji. Prihodnje šolsko leto, ko bi zidava novega semenišča v Mariboru gotova, se bodo tja vrnili iz Ljubljane mariborski bogoslovci in profesorji. Pričakujejo veselo snidenje s papežem v Mariboru v nedeljo, 19. maja, 1995. Slovenskega gosta je spremljal in z njim somaševal Fr. Jose Superiazo, nadškofijski zastopnik za različne narodnosti. Prijetno je bilo spet poslušati duhovnika s čisto slovensko govorico. Pevski zbor je pod vodstvom Diane Fir lepo prepeval naše blagodoneče slovenske in hrvatske pesmi. Pričal rešenec iz brezna (nadaljevanje s str. 10) Tone Oblak je želel pred komisijo navesti konkretne primere, zakaj so nastale vaške straže, vendar mu to zaradi naslova komisije (časovne »omejenosti« na povojni čas) ni uspelo. Tako kot Dejak in Oblak je tudi Branko Pogačnik prišel iz Clevelanda. Doma je iz Zgornjega Kašlja. Očeta in mater so mu partizani umorili že sredi leta 1942. Kot šestnajstlet-nik se je tik pred koncem vojne pridružil domobrancem v Dravljah, kjer je bila dopolnilna četa. Sodeloval je pri preboju čez dravski most v Borovljah. Potem so ga poslali v Škofjo Loko. Na po(i z železniške postaje na Trati do gradu je hotel njihov poveljnik Janko Habič pobegniti, vendar so ga ubili. Branko Pogačnik je bil na eradu 17 dni. nato pa v Šentvidu skoraj dva meseca. Tam je med partizani videl generala Cerarja iz Polja ter Kocjančiča iz Zadvora. Posebej pa se spominja poveljnika Vasje Kogeja, ki ga je poznal iz Polja. Ko so ga izpustili iz taborišča, ga je nek oče spraševal po svojih dveh sinovih. Svetoval mu je, naj gre vprašat Kogeja. Šel je, vendar odgovora ni dobil. Tudi on je ves čas v zaporu videval samo Slovence. Ko je prišel iz taborišča, je imel tifus. Dolgo nikjer ni mogel dobiti zaposlitve, končno pa se je zaposlil v tovarni usnja Indos. Decembra 1946 so ga aretirali in odpeljali v Kranj na vojaško sodišče. En mesec mu ni nihče povedal, zakaj so ga zaprli. Doma so šele po devetih mesecih zvedeli, kje je zaprt. Potem so ga odpeljali na zaslišanje v Belgijsko kasarno, ker pa je bil civilist, so ga predali civilnemu sodišču na Miklošičevi. Očitali so mu, da je delal proti državni ureditvi in da je hotel pobegniti. Zaprt je bil tri leta in pol. Po nekaj poskusih (Trst, Solčava) mu je uspelo pobegniti šele v Bovcu. Do tam se je skupaj s prijateljem pripeljal z avtobusom, potem pa sta odšla čez Prestreljenik in Neveljski preval v Italijo, nato pa v Ameriko. Nikolaj Hudoklin iz Šentjerneja je bil po koncu vojne, 22. maja 1945, mobiliziran v Knoj. Najprej je navedel skriven sestanek domačih teren-cev, ki so pod Lozarjevim kozolcem v Stari vasi odločali o yivlieniu in smrti liudi iz Stare ““ • -j -—j — - „ vasi, Imenja, Volčkove vasi in Sela. Glavna je bila Pepca Piletič (danes živi poročena kot Plut v Novem mestu), poleg nje pa še Mile Hosta, kovač Godina in Franc Golob. Pileti-čeva je obšla vsa taborišča in zapore in odločala o usodi domačinov, Golob pa je o svojem sinu dejal: »Kamor so šli drugi, naj gre še on«. Od avgusta je stražil na sodišču na Železnih vratih pri zaščitni četi Zora-15. Tam je bil do novembra, ko so ustavili likvidacije. Najprej so iz Novega mesta poslali ujetnike z dvema vlakoma v Šentvid, potem pa so jih z marico (nemškim furgonom) vozili na bližnja morišča. Likvidacije je vodil Milan Mikec, višji oficir Ozne, ki živi na Jezerskem. • Pri obedu se je razvil zelo živahen razgovor, kot da bi bili že stari znanci. Dragemu gostu smo čestitali ob 23-letnici njegovega mašniškega posvečenja. Rožmarin in nageljčki na mizah so nas opominjali, naj bomo ponosni na svojo narodnost in kulturo ter zvesti in hvaležni Bogu za Njegovo pomoč. Priznanje in zahvala pa posebno velja tistim, ki so nam pripravili to veselo srečanje. Imeli smo pa priliko srečati se tudi z drugimi Slovenci. Ljubljanski komorni zbor Ave je ob svoji desetletnici obstoja prepeval v naši nadškofijski katedrali v nedeljo, 9. oktobra lani. Spet so bile na vrsti naše narodne noše. Potem je zbor imel koncert z bogatim sporedom v Slovenski dvorani, naslednji dan pa v Hrvatski. Veselje poslušalcev je prekipevalo. Sredi letošnjega maja so Kamniški koledniki v narodnih nošah s svojimi izvrstnimi in prijetnimi glasovi, s citrami in harmoniko v Slovenski dvorani osvojili srca vseh navzočih. Vsak četrti torek v mesecu imamo v Slovenski dvorani skupno večerjo, ki se začne z molitvijo rožnega venca (Nick Sindicich). Živahno, veselo je razpoloženje ob bogati izberi jedil in priboljškov, pa tudi s šaljivim srečelovom. Sledijo poročila cerkvenega odbora (Udruženje Hrvatov in Slovencev), razgovori in načrti za bodočnost. • Za vedno so se ločili od nas: naša blaga Minka Sturm iz Berkeleya, v januarju; najstarejša faranka Mary Ansel (roj. v letu 1898) je umrla v februarju; edini še živeči ustanovni član cerkvenega pevskega zbora iz 1. 1939 Jože Nanut je umrl v marcu. Zadnjo nedeljo, ko to pišem, je bila med nami sedanja najstarejša Slovenka, brhka Rose Scoff, roj. 26. jul. 1899. Želimo ji zdravja in sreče še lepo vrsto let, saj ima v Ameriki mnogo znank in prijateljic med članicami Slovenske ženske zveze. V prejšnjih letih je tudi rada prepevala na koru v naši cerkvi. Dne 17. julija je praznoval svoj rojstni dan in god naš vešči organist in skrbni pevovodja Aleš Šimenc, ki je že toliko okreval, da spet vodi cerkveno petje; njegove ljube orgle, ki jih je čudovito obvladoval, pa samevajo v zaklenjeni cerkvi. S hvaležnimi srci mu želiom srečo, blagoslov in trdno zdravje še lepo vrsto let. Spoštovane in iskrene čestitke pa veljajo prijetni Heleni Starc roj. Pechaver, za srečno dosego M.D.B. Angela Gospodaric Prijat el's Pharmacy &. Clair Ave. & E. 68 Sl. 361-4212 1/.OA.IAMO TUDI ZDRAVILA ?A RAČUN POMOČI DRŽAVE .OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS Veliki dar vere in Cerkve v osrčju Dolenjske — Blagoslovitev tupnijske cerkve in iupnišča v Žužemberku — Novozgrajena žužemberska cerkev svetih Mohorja in Fortunata na dan blagoslovitve 2. jul. 1995 Dr. Jože Pučnik za mesečnik Rodna gruda: Povojni čas je bil čas mnogih krivic Nedelja, 2. julija, bo v spominu velikega dela prebivalcev Dolenjske, posebno pa Suhe krajine, zapisana z zlatimi črkami. Petdeset let je bilo treba čakati, da se iz ruševin zopet dvigne pred koncem druge svetovne vojne (4. maja 1944) požgana župnijska cerkev svetih Mohorja in Fortunata, gradbena mojstrovina 18. stoletja. Dolga povojna leta so zmagovalci, ki so hoteli s požigom cerkve ustrahovati Verno ljudstvo, pustili štrleti v nebo ruševine debelih cerkvenih zidov in zvonika. Prava mora za kraj, kjer se še danes čutijo med ljudmi rane državljanske vojne in revolucije! To nedeljo so slavili vsi: domači duhovniki in redovnice (kar dvanajst duhovnikov in 13 redovnic je izšlo iz župnije v tem stoletju), ki so ob demokratizaciji Slovenije začeli javno spodbujati k obnovi cerkve; slavili so požrtvovalni žu-žemberški farani, saj so morali v zadnjih dveh letih kar dobro zavihati rokave pri delu za obnovo pa tudi pri zbiranju nemajhnih sredstev; slavili so mnogi verniki širom po naši domovini, ki so se odzvali povabilu Družine pred tremi leti in začeli zbirati denarna sredstva. Verniki iz župnij ljubljanske nadškofije so prispevali eno nedeljsko nabirko za obnovo te cerkve. V posebnem spominu nedeljskega slavja pa bodo ostali rojaki iz Združenih držav Amerike in Kanade. Oni so prvi začeli organizirano zbirati darove in so poslali lepo vsoto že takrat, ko so se dela komaj slutila... Številni dobrotniki in prijatelji Žužemberka so se to prvo julijsko nedeljo zbrali pri cerkvi sv. Mohorja in Fortunata (godujeta 12. julija) in se veselili velikega dne. Avtobusi in avtomobili so bili parkirani daleč naokrog, kar kaže, da se je zbralo okrog dva tisoč vernikov. Slovesno, kakor ob najpomembnejših dogodkih, je donel že uro pred začetkom veliki zvon in skupaj z drugimi tremi v sosednjem zvoniku vabil ljudi iz vse Dolenjske: prišli so iz Bele krajine, pa iz Novega mesta, Šentruperta, Ljubijane, Kranja, z Vranskega, iz Ar- gentine in Združenih držav Amerike... Zboru skoraj tridesetih duhovnikov je predsedoval ljubljanski nadškof in slovenski primas dr. Alojzij Šuštar, ob njem sta bila stiški opat dr. Anton Nadrah in novomeški prošt prelat Jože Lap. S slovesnimi fanfarami lovcev in sprevodom z župnijskim banderom se je začelo slavje, pri katerem je ubrano prepeval domači zbor pod vodstvom s. Kriste Povirk. Na začetku maše je nadškofu zaželel dobrodošlico predstavnik domačega gradbenega odbora Franci Mrvar in predstavil priprave in delo pri obnovi cerkve in zidavi župnišča. Povedal je tudi, da dela še niso dokončana, prav tako pa še dolgo ne bodo plačani dolgovi, zato se je obrnil na vse ljudi dobre volje za pomoč. Nadškof Šuštar je v pridigi čestital Žužemberčanom k tako pomembnemu dosežku, zahvalil se je vsem, ki so zaslužni za gradnjo, posebno župniku Francu Povirku, in povabil župljane, naj zdaj še z večjo vnemo skrbijo tudi za duhovno rast svoje skupnosti, da bodo v njej rasli duhovni poklici kakor nekoč. Ob koncu maše se je številnim zaslužnim javnim delavcem, podjetju, različnim dobrotnikom in predvsem domačinom, posebno gradbenemu odboru, zahvalil tudi domači župnik, ki bo še nekaj časa nosil breme skrbi za odplačilo vseh dolgov. Potrebno bo še veliko dela za dokončno ureditev cerkve in njene okolice (v cerkvi še ni orgel in ne oltarjev...). Domačini so se na izviren način zahvalili z darili nadškofu in nekaterim domačim duhovnikom ter arhitektu inž. Francetu Kvaterniku, ki se je skupaj s svojo hčerko arhitekte Matejo Zupan zavzel za obnovo cerkve po starih načrtih in poskrbel tudi za načrtovanje župnišča. Od prve julijske nedelje 1995 ima Žužemberk spet svoj pravi okras in staro krono: cerkev svetih Mohorja in Fortunata. Naj je nikoli več ne požge ali poruši sovraštvo, kakor se je to zgodilo pred 51 leti! Ena izmed komisij Državnega zbora je tudi »Preiskovalna komisija o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti«. Za delo te komisije vlada Zahvala udeležencem ob 50. obletnici CLEVELAND, O. - Cas tako hitro beži, da se človek komaj zave, in je mesec že pri kraju. Ni dolgo od tega, ko smo se spominjali našega odhoda iz domovine in spomina na naše pomorjene domobrance. V upanju, da je vsakdo, ki je prisostvoval, odnesel s seboj nekaj kar mu bo ostalo v spominu na 50. obletnico praznovanja. Zahvaljujem se vsem, ki ste bili navzoči v soboto (10. jun.) zvečer v molitvi pri Spominski kapelici in nato ob prižiganju kresa. Tako tudi vsem, ki ste prisostvovali pri nedeljskem mašnem obredu. Maševal je č.g. France Kosem. V pridigi je podal misel te svečanosti za naše padle. Hvala pevcem pod vodstvom Dominika Goršeta, ki so s petjem dali še bolj skrivnostno pozornost te mašne daritve. Tako se zahvaljujemo radio oddaji »Pesmi in melodije iz naše lepe Slovenije«, Dušanu Maršiču, ki je v slovenski uri na Tony Petkovšovi oddaji vabil na to svečanost. Dalje, Ameriški Domovini, ki je objavljala obvestila in članke za proslavo. Za sobotno razsvetljavo hvala Grpoorjii £)o!ir.sr" ju in ženi, ki sta tako lepo razvrstila barvaste luči na Orlovem vrhu. Hvala ženam, ki so prinesle in darovale pecivo. Ob nedeljskem mašnem o-bredu je bilo navzočih veliko število narodnih noš. Kako čudovit je bil pogled na to — duša slovenskega človeka, kako skrito bogastvo se vidi ob tem pogledu — ljubezen, veselje, srčna dobrota in podoba naroda pod kraljestvom mogočnega Triglava. Zahvala vsem, ki ste pripomogli, da smo se spominjali teh naših mučencev. Naj bo z vami mir in ostane spomin na njih v vaši notranjosti in domu. Tabor DSPB - S.V. precejšnje zanimanje tudi med številnimi Slovenci, ki žive na tujem, saj so se nekateri izmed njih, ki so preživeli, prav zaradi preganjanj umaknili v tujino. O delu te komisije, o nekaterih ugotovitvah in o Zakonu o popravi krivic, smo se {Jože Prešeren, urednik Rodne grude, op. ur. AD) pogovarjali s predsednikom te komisije dr. Jožetom Pučnikom. »Komisija je doslej prišla že do številnih objektivnih ugotovitev. Na prvem mestu moram reči, da ti poboji niso bili izraz nekega osebnega sadizma posameznih funkcionarjev Ozne, temveč so bili politična odločitev, ki je bila sprejeta nekje v Beogradu, bila prenešena v republike in je bila tam tudi izvajana, kakor je bilo tudi načrtovano. Pri tem je treba poudariti, da so bila ta navodila, ki niso ohranjena v pisni obliki, po vsej verjetnosti zelo splošna. Za izvedbo konkretnih primerov so bili odgovorni posamezni organi Ozne. Poboji so bili izvajani vse leto 1945 in tudi še v letu 1946, ko so včasih izginjale cele družine. Metode so bile krute in grde. Morda je bilo med pobitimi tudi nekaj objektivno »krivih«, vendar pa se tega takrat ni ugotavljalo, zato je bilo med njimi toliko nedolžnih, tudi žensk in otrok; znani so primeri, ko so bili v taborišču zaprti celo enoletni otroci. Ti sklepi so se izvajali po naslednjem hierarhičnem postopku: odgovorno je bilo najožje politično vodstvo, o tem sploh nikoli niso razpravljali člani centralnih komitejev, zato verjamem, da niso vedeli za te poboje številni člani takratnih širših političnih vodstev; naloge so bile prenešene na Ozno, ki je bila ustanovljena kot »oborožena pest partije« (13. maja 1944); Ozna je imela izjemna pooblastila, tudi nad takratnim Knojem, saj so morale enote Knoja brezpogojno izvrševati njene ukaze. O številu likvidacij nimamo točnih podatkov, glede domobrancev govorimo o 11 do 12 tisoč pobitih, pri čimer pa ne gre samo za tiste, ki so bili vrnjeni s Koroške, temveč tudi za tiste, ki so se skrivali doma in so bili naknadno aretirani, ali so se javili sami. Poleg tega spadajo sem tudi drugi civilisti; na Štajerskem npr. ni bilo domobrancev, vendar so kljub temu likvidirali takrat veliko ljudi, nekdanjih »kulturbundovcev« in drugih, ki so bili osumljeni sodelovanja z Nemci; tudi med njimi pa je bilo veliko takih, ki jih je preprosto nekdo prijavil, čeprav so bili popolnoma nedolžni. Med temi je bilo na (dalje na str. 14) Franci Petrič Družina, 9. VIL 1995 Fotografija iz Družine kaže do zadnjega kotička in čez zasedena novozgrajena župnijska cerkev svetih Mohorja in Fortunata. Blagoslovitev cerkve je bila v nedeljo, 2. julija 1995. V BLAG SPOMIN NAŠIM LJUBUENIM STARŠEM ANA JESENKO JAKOB JESENKO Umrla 31. julija 1991 Umrl 12. julija 1972 Odkar sta odšla od nas, počivata oba v miru v mehki ameriški zemlji. Bog Vama daj večni pokoj. Žalujoči ostali: Ann Lekan — hčer Myron Jesenko — sin Ruth Abbott — hčer Eugene Abbott — tast Vnuki, vnukinje, pravnuki in pravnukinje. Ambasadorji Republike Slovenije v znanosti: prof, dr. Rado L. Lenček Slovenec iz generacije, ki je prestopila v svet brez značilnih manjvrednostnih kompleksov ALENKA PUHAR, Ljubljana Profesor dr. Rado L. Lenček je slavist, primerjalni jezikoslovec in kulturni zgodovinar, ki je bil do leta 1992, ko se je upokojil, profesor za slovanske jezike na Columbia University v New Yorku. Večino svoje delovne dobe je prebil na tej znameniti ameriški univerzi in tam tudi odločilno sooblikoval slovenistiko — to je nekaj, česar prej v Ameriki oziroma angleško govorečem svetu sploh ni bilo. Predvsem na tem je utemeljeno letošnje priznanje ambasadorja znanosti, ki ga je dobil nedavno. Vendar je v nasprotju z drugimi dobitniki (tega in prejšnjih let) Rado L. Lenček pri nas skoraj neznano ime, kar je mogoče ugotoviti po odsotnosti v priročnikih in podobnih publikacijah, pa celo po napakah. Začnimo z eno, objavljeno pred nekaj leti v tem istem časopisu (op. ur. AD: Delo). Samokritično moram, za uvod v pogovor, izdati, da se je stik med sogovorcema vzpostavil pred leti in to po zaslugi zani-krnosti, ki je terjala popravo. V nekem spisu se mi je zapisalo Lado Lenček in ne Rado L. Lenček, kot bi bilo pravilno. Saj ne gre za to, da bi prvega ne bilo; oba za zelo bila (prvi je od leta 1993 pokojni), a prvi je bil duhovnik, drugi slavist, prvi je živel v Južni, drugi v Severni Ameriki. Oba pa sta bila — kar pomoto vsaj pojasni, če že ne opraviči — v slovenski zavesti in natisnjenih dokazih zanjo skoraj popolnoma odsotna. Oba sta namreč od leta 1945 živela v tujini, tega pa tukajšnji Slovenci nis(m)o zlahka odpuščali. Da je ime Rada Lenčka razmeroma neznano, torej ni kriva znanstvena zahtevnost njegovega dela — Slovenci se s svojimi slovničarji veliko ukvarjamo — temveč posebnosti našega povojnega političnega razvoja, ki so omejevale tudi stike z znanstveniki. Pot v slavistiko ni bila naključna Rado L. Lenček, ki se je rodil leta 1921 v Mirni na Dolenjskem, večino otroštva in mla-rtncti na nre^ivel V Novem me- l-'** £* ~ —- stu in Ljubljani, sodi med tiste ljudi, ki so že v otroštvu vedeli, kaj bodo. Slavist in jezikoslovec je torej po prepričanju, z dušo, pa tudi profesor je od glave do peta. Njegova pot v slavistiko in jezikoslovje torej ni bila na- Anton M. LAVRISHA Attorney-at-Law (Odvetnik) 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 Complete Legal Services ključna, denimo v odsotnosti boljše ideje, vendar pa je na njej tudi nekaj drobnih malenkosti, ki so vredne kakšne besede. Najljubeznivejša ima podobo redke in pomembne knjige, ki je bila v družinski lasti: prva izdaja Kopitarjeve Grammatik der slavischen Sprache (1808), ki jo je oče nekoč prinesel iz zakotne vasi Krupa v Beli krajini in jo potem hranil z ljubečim spoštovanjem. Za ljudi, ki so zaljubljeni v skrivnosti jezika in njegova pravila, je prva, sto let stara slovenska slovnica sama po sebi zaklad, ta pa je imela še dodaten čar, podpis lastnika: »Janko Lavrin, drugošolec«, je stalo v njej. Rada Lenčka ni vodila le v slovnico, temveč tudi k občudovanju Janka Lavrina, svetovljana, ki je v angleškem svetu širil slovenska obzorja: »Lavrin je bil my obsession. Ko sem se odločal za psevdonimi, sem postal Riko Lavrin,« pravi danes in s tem poleg poklona pokojnemu Lavrinu ponuja še ilustracijo za code switching med ameriškimi Slovenci (ali slovenskimi Američani), ki bi lahko nastopal v knjigi Half pa pu Nade Šabec. Njegovih službovanj je bilo veliko in bila so raznovrstna, v skladu s pisanostjo usod, ki so jih bili deležni tisti slovenski izobraženci, ki so po drugi svetovni vojni odšli na tuje. Po študiju slavistike in etnologije na ljubljanski univerzi (1940— 1944), kjer so ga oblikovali Rajko Nahtigal, Fran Ramovš, France Kidrič in Rajko Ložar, je odšel v Gorico, kjer je učil na nemško-slovenski gimnazi- Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleel Ave. 641-0046 Moderni pogrebni zavod Ambulanca na razpolago ^ podnevi jn ponoči CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI! ji. Aprila 1945 se je potem napotil domov na Dolenjsko, da bi domačim predstavil dekle, s katero se je sklenil poročiti, pristala pa sta v bolnišnici, on s hudo poškodovano glavo, ker ju je na ostrem ovinku vrglo s kamiona. Druga pot na zahod je bila še bolj dramatična, vendar se je iztekla brez nezgod; sorodniki so mu pomagali, da se je avgusta 1945 prebil najprej v Vipavo in nato v Gorico. Tam ga je čakala ista služba, le da je bila šola zdaj ameriško-slo-venska. Naslednjih deset let je torej poučeval v Gorici in Trstu, več let je bil tudi urednik Kulturnih vesti United States Information Service, vmes pa objavil tudi dve knjigi; prva je etnografska študija, druga posvečena marijanski liriki. Njegove ambicije so bile ves ta čas usmerjene v Ameriko, vendar se ni učil samo angleščine, da bi si olajšal presaditev v nov svet. Ker mu je bilo jasno, da od slavistike tam ni mogoče živeti, se je izšolal za tehničnega risarja. Kako pametna je bila odločitev, se je potrdilo, takoj ko je leta 1956 z družino zapustil Trst in se naselil v Chicagu; hitro je dobil čisto spodobno'službo. Kakšna bila bila, z manj pameti in sreče, lahko alternativa, se mu je razodelo ob srečanju z mnogimi rojaki, predvsem z dr. Rajkom Ložarjem. Nekdanji ravnatelj muzeja in univerzitetni docent, eden vodilnih slovenskih intelektual- • i-m ---1— 4.— cev, je uii 5>c vcunu luvmiiidivi delavec in zelo zagrenjen človek. Šele intelektualni uspehi rojakov, ki so se potrudili za V BLAG SPOMIN moje ljubljene mame MARIAN DEBEVC ki me je nenadoma zapustila 19. julija 1963. 32 let je že, odkar si me zapustila, nepozabljena mama. Hčerka — Julia Grabelšek Madison, Ohio, 20. julija 1995. Že dan se je prevesil... NEW YORK, NY - To je tisti čas po skrivnosti polni kresni noči, ko so naši predniki na Slovenskem verovali v moč praprotnega semena. To je čas, ko v deželi pod Triglavom borovnice dozore in so sladke. To je tisti čas, ko se tam ječmenova žetev skončava in pšenična začenja. To je tisti čas, ko tam na Slovenskem in tu na Njujor-šek se nam svetel dan začne krajšati in ko se nam vročina in soparica veča. Spremembe v naravi, spremembe v človekovem življenju. Kako bi mogli ob vsem tem pričakovati, da ne bi bilo v tem času nobenih sprememb pri Sv. Cirilu na Osmi? Letos je šel naš župnik p. Krizolog v zadnjih pomladnih tednih na Slovensko, vrnil pa se je v prvem pasjem času. Pater Kalist je prišel iz Chicaga za te tedne spet med nas, koder nam je nekaj let župnikoval. Med nami je bil torej v času, ko se nam še tista vrsta stalnih »nedeljnikov« sv. Cirila skrči, ko so nedelje tihih maš. Bilo pa je tako v teh nedeljah, da so naše manjkajoče svetocirilske farane nadomestovali obiskovalci iz Slovenije; da je naša Ozana Stojanovič nadomestila pri orglah Nejčeta Zupana. Ozana je tudi dobra pevka in tako je nadomestila naše pevce. P. Kalist pa je dober in čustven pridigar in tako smo imeli v teh nedeljah tudi bogate Gospodove daritve. Njujorški slovenski farani sv. Cirila se smrti korajžni upiramo že kar četrt stoletja, čeprav se nam srenja manjša. Veča se sicer z novimi prišleki, vendar so redki od njih stalni obiskovalci fare. Ko to pišem je p. Kalist odšel nazaj v Chicago in je med nami zopet p. Krizolog. Novinarji in uredniki, tako tudi urednik julijske Ave Maria, so poimenovali te vroče in soparne dneve za čas »kislih kumaric«, ko nimajo kaj in ne vedo kaj pisati. Ameriška Domovina je spet prišla v New York. Pričakoval sem vsaj skromni zapis, kako je clevelandski Korotan v junijskih dnevih prepeval na Slovenskem ob 50-letnici pokolov. Ko ta kroniški zapis pripravljam, in mi vročina ter vlaga mučita živce, se spomnim tistih poletnih dni v zaporih pred 50. leti na Miklošičevi v Ljubljani. O teh pasjih dneh se je spomnil tudi slovenist Janko Moder v razgovorih z novinarjem Mladine. O tistih dnevih in nočeh bi tudi jaz lahko veliko pisal. O tem, kako takrat nismo imeli kaj jesti in smo kot sardine ležali po tleh. O tem, kako je noč jemala te »sardine« in jih požrla za zmeraj. Zadnje take nesrečneže, odbrane za smrt v teh zaporih, so na dveh kamionih odpeljali v prvih urah 15. avgusta 1945. A teh trpinov, pobitih, in pa tistih, ki so tudi do 12 let preživeli za zamreženimi okni, se ob 50. obletnici »osvoboditve« in pokolov ne spomni nihče. Kot da to ni bilo trpljenje za svobodo naroda in človekovega duha. Vsaj za mene je moje čeprav nesrečno rojstvo v Ameriki pomenilo rešitev tega trpljenja po enem letu in tako sem se mogel vrniti v to mojo rojstno deželo, ZDA. Tone Osovnik vzpon tam okrog leta 1960, so ga spodbudili, da se je otresel letargije. Po treh letih risarstva se je Rado Lenček znova vpisal na univerzo in opravil magisterij, zatem pa še doktorsko disertacijo: »Obakrat sem imel veliko srečo. V Chicagu je bil moj profesor Eric P. Flamp, ki je bil tradicionalen lingvist v najboljšem pomenu besede, na Harvardu pa Roman Jakob-son, znameniti predstavnik modernega strukturalizma, ki je za slovanske jezike še danes edino pomembna šola.« Dodatna sreča je bila v tem, J« T —r\c£»hnp am- ua Č>U NC L^CllCKVJ vv» -- bicije časovno ujele z ameri škimi akademskimi: »V tistem času se je v Ameriki močno povečalo zanimanje za vzhodno Evropo, zlasti pa si je newyorska Columbia University želela oblikovati identiteto in povečati ugled s poudarkom na raziskovanju teh kultur. To je storila predvsem z usmeritvijo v dve sferi — v slovansko, zlasti južnoslovansko lingvistiko ter v Slavic cultures, denimo obraz slovanskih kultur. Bil sem nasploh dinamičen predavatelj in sem se brez truda prilagajal potrebam univerz, na katerih sem delal, program na Columbiji, kamor sem prišel leta 1965, pa je bil zares challenge. V razmeroma kratkem času smo producirali 15 ali 16 doktoratov. Ker je v tistem obdobju država te programe tudi finančno podpirala, da so se razširili na kakšnih deset univerz, so potrebovale ustrezne kadre. Ameriška slavistika se je tedaj res zelo razmahnila. Ker pa je bilo med slavisti tudi nekaj ljudi slovenskega rodu, se je prav kmalu oblikovala tudi tudi ameriška slovenistika, ki je prej sploh ni bilo. Kar je bilo, je bilo bolj izjema kot kaj drugega. V zadnjih dveh desetletjih pa je to postala trdna •* -J --- 11 r\ j j znanstvena uiseipmiM.NN Danes ima SSS tristo članov in članic Za to, da je mednarodno slavistično obzorje začelo zajemati in razpoznavati tudi Slovence, je posebej zaslužno združenje Society for Slovene Studies. Prav Rado L. Lenček je dal leta 1973 pobudo za to strokovno društvo, bil dolgo njegov prvi predsednik in ga postavil na noge: »Najprej so bili v njem zbrani predvsem slovenski visokošolski učitelji v Ameriki, denimo Viktor Antolin, Toussaint Hočevar, Bogdan C. Novak, John Arnež, saj je bil prvi mo-(dalje na str. 14) Dr. R. L. Lenček: Ambassador RSlovenije v znanosti (nadaljevanje s str. 13) Spominski simpozij v Tinjah V petek, 30. junija, so se za ves dan v katoliškem domu prosvete v Tinjah zbrali nekdanji študentje-begunci, ki so študirali v povojnem času na fakultetah v Gradcu in živijo sedaj v različnih državah po svetu. Medse so povabili ugledne predavatelje Johna Cor-sellisa, grofa Nikolaja Tolstoya, nadškofa dr. Alojzija Ambrožiča in dr. Janeza Zdešarja, ki so spregovorili o dogajanjih med vojno in po vojni v Sloveniji in še posebej na Koroškem. Nekdanji »graški študentje« so v povojnih dneh doživljali hude preizkušnje, veliko lakote in pomanjkanja, pa vendar dosegli izjemne študijske uspehe in kasneje odlične službe, kjer so širili ugled našega naroda in si prizadevali za spoznavanje in širjenje resnice o revoluciji in državljanski vojni v Sloveniji med drugo svetovno vojno. Tinjsko srečanje je bilo prvo, kjer so se zbrali z vseh koncev sveta v tako velikem številu (preko sto). Ob koncu srečanja je nadškof Ambrožič blagoslovil posebno spominsko sobo škofa Gregorija Rožmana v novem delu Tinjskega doma. F.P. Družina, 9. julija 1995 Spominskega simpozija v Tinjah se je udeležil kot poslušalec in opazovalec tudi urednik AD, to po zaslugi ge. Rozine Švento-ve, ki je bila v začetku junija na obisku v ZDA in to skupaj z bivšo predsednico Konference za Slovenijo Svetovnega slovenskega kongresa dr. Irene Mislejevo. Bilo je res izredno zanimivo. rms Povojni čas je bil čas mnogih krivic (nadaljevanje s str. 12) tiv vzpostaviti komunikacije med nami, nato širiti strokovno delo s srečanji in konferencami, končno pa tudi poskrbeti za natis znanstvenih in polj udnejših del. Prvi dvajseterici so se nato pridružili še mlajši in v vse večjem številu tudi tisti, ki s Slovenijo nimajo družinskih vezi, pač pa se ji posvečajo zgolj kot raziskovalnemu predmetu.« O teh zadnjih pač nekaj povedo že imena, ki se berejo čisto neslovensko, čeravno se njihovi lastniki posvečajo slovenistiki in to pogosto v najbolj eksotičnih segmentih (denimo dialektom v Reziji): Henry R. Cooper Jr., Kenneth E. Naylor, Thomas Butler, Tom M. S. Priestley ali Han Steenwijk. »V teh triindvajsetih letih je šla SSS skozi tri faze razvoja — od etnično osredotočene znanstvene skupine slovenskih akademskih učiteljev v Ameriki do interetnične in nato internacionalne delovne skupine znanstvene orientacije. Imela je tri v tem pogledu oziroma po poreklu različne predsednike in ker so predavali na treh različnih univerzah, se je tudi sedež društva premikal, s tem pa se je tudi prenašalo zanimanje za Slovenijo iz ene zvezne države v drugo, se širilo in utr-'jevalo. Danes ima SSS tristo članov in članic, že dolgo ni več samo ameriška organizacija, po približni oceni pa je polovica članstva neslovenskega rodu. Po strokovnem profilu pa gre za jezikoslovce, ekonomiste, zgodovinarje, literane zgodovinarje, geografe, muzikologe, pedagoge, antropologe...« Rezultati so mnogoteri. V čisto konkretni obliki so vidni v šestnajstih letnikih revije The Journal of Slovene Studies, kjer je v angleščini natisnjena množica slovenističnih razprav; med njimi prevladujejo študije iz jezikoslovja, literature in kulture. O dosežkih po svoje, še bolj v živo pričajo tudi tuji udeleženci, ki se redno udeležujejo slavističnih znanstvenih konferenc — denimo nedavne ljubljanske o Brižinskih spomenikih. Ali pa te, ki se je pravkar končala, prav tako v Ljubljani, in je bila posvečena sonetu: na njej je nastopila tudi Lena M. Lenček, nagraienčeva hčprVa^ tri nadaljuje družinsko tradicijo predanosti slavistiki. Society for Slovene Studies je bila ves čas izrazito strokovna, nepolitična (oziroma ideološko nevtralna) organizacija. Z drobnim popravkom — že v samem njenem obstoju je bil tudi kanček političnega: »Bili smo ena prvih skupin, ki je izstopila iz skupne slovanske gmote, kjer se je, v najboljšem primeru, govorilo o južnih Slovanih ali jugoslovanstvu, ne pa o posameznih narodih, o njihovih razločnih kulturah in posebnostih. Naš pravilnik, sprejet ob ustanovitvi, je postal nekakšen model za številna druga združenja, od hrvaškega do slovaškega.« Toda če to društvo širi raziskovanje vsega, kar je slovensko, to ne pomeni, da širi slovenščino ali da bi kje v ozadju tičala sentimentalna misel o slovenskem jeziku, ki naj se ga sliši po svetu. Vse komunikacije in vsa strokovna dela so v angleščini (s tem da mnogi člani, tudi dr. Lenček, veliko objavljajo tudi v nemščini), saj je prav v tem tudi vodilna ambicija: Širiti slovenistično znanje v angleško govorečem svetu, kar že dolgo ne pomeni le Severne Amerike in Velike Britanije, saj je angleščina postala lingua franca sodobnega sveta. Natanko take ambicije ima tudi ameriški del Slovenskega svetovnega kongresa, kjer je Rado Lenček zadnja leta posebej aktiven: »Ne gre nam za to, da bi ohranjali jezik ‘starega kraja* in njegove navade. Naše ambicije so usmerjene v to, da bi ljudem v jeziku, ki ga edino razumejo in ki je postal svetovni jezik, širili znanje o Sloveniji in s slovenskega zornega kota osvetljevali različne probleme — v zvezi z Italijo, denimo. Pri tem se seveda angažirajo predvsem intelektualci in to zlasti tisti, ki so Slovenijo zapustili v zadnji polovici stoletja. Med starejšimi za to ni nobenega zanimanja, kot sem osebno izkusil pred kratkim. Vabilo za aktivno sodelovanje pri tovrstnih projektih sem poslal desetim najmočnejšim ‘starim* izseljenskim združenjem, pa ni bilo niti enega samega odgovora.« »Naš svet je bil univerzalen« Rado L. Lenček je torej tiste vrste ameriški Slovenec (ali obratno), ki v ničemer ne ustreza tukajšnjim predstavam. Slovenistika, ki jo je pomagal ustvariti, nima nič s potico in polko, pač pa z intelektualnim delom, opravljenim 1 ’upoštevanjem najvišjih svetovnih kriterijev. »Naš svet je bil univerzalen in ne lokalen, ker se je oblikoval na univerzah,« pove v obrazložitev prepada, ki loči njegovo generacijo o tistih preprostih kmetov brez zemlje, ki so pred stotimi leti odhajali čez lužo s trebuhom za kruhom. V Lenčkovem pluralnem svojilnem zaimku so zajeti tisti Slovenci, ki so ob odhodu v tujino ohranjali svoje ambicije in ki zaradi slovenstva niso imeli nobenih kompleksov. V njem so zajeti tisti, ki so kulturni šok sprejeli kot izziv, se prilagodili urbanemu svetovljanstvu in niso nikdar iskali utehe v poustvarjanju starova-škega slovenstva. To je čutiti tudi v njegovem odnosu do Slovenije in Ljubljane. Z veseljem pride v nekdanjo domovino, a njegovo mnenje o Ljubljani ni nostalgično tarnajoče, pač pa pri-znavalno: »Moderno, dobro organizirano, čisto, dinamično mesto.« Risba, s katero je anonimnost hotelske sobe popestril njegov vnuk, se sklada s tem: na njej je concorde. V tej družini niso nadarjeni samo za slavistiko, ampak tudi za risanje. Delo, 5. VII.1995 MALI OGLASI FOR RENT 1 bdrm apt., with appliances & air cond. No pets. Near Slovene Home for Aged. 261-0430 (27-30) Apartment House For Sale Neff Rd. area. 12 suite brick. Garages. Individual furnaces. Good income. For more info, call Theresa Manjas. Coldwell Banker Realty 931-1814 or 951-2701 Voice Mail: 979-5332 (27-30) V BLAG SPOMIN OB 5. OBLETNICI SMRTI NAŠEGA DOBREGA MOŽA, OČETA IN STAREGA OČETA Frank Zevnik st. ki le umrl 20. inlii« 1000 ~ ----«---ti— Počivaj v miru in večna Luč naj Ti sveti Spi mirno v tihem grobu, Bog Ti večni daj pokoj. Upamo, da v svetem raju združimo se spet s Teboj. Pozabili Te ne bomo vse do konca naših dni, v srcih bomo Te nosili, dokler nam življenje tli. Žalujoči: — Pavlina, žena — Ann Hirselj in Rosemary Blatnik, hčerki — Frank in Jože, sinova — 8 vnukov — snahi in zeta — Ančka Zevnik, sestra, v Sloveniji Štajerskem tudi veliko Kočevarjev, ki so bili naseljeni na domove izseljenih Slovencev. V številnih krajih so imeli domači oznovci neomejena pooblastila, to velja zlasti za prve povojne mesece, pozneje so se zadeve nekoliko pomirile. V komisiji se ukvarjamo tudi s političnimi procesi, ki jih je bilo takrat zelo veliko, od preprostih glob do večletnih zapornih kazni, do odvzema političnih pravic in zaplemb premoženja ter do smrtnih kazni. Po teh procesih je bilo veliko ljudi tudi dejansko justificiranih. Mnogi so bili takrat poslani na tako imenovano »družbeno koristno delo«, na katerega so bili obsojeni pogosto brez vsakega dokaza kakršnekoli krivde in tudi brez procesov. Znano je, da so tako preganjali npr. ljudi, ki so redno hodili v cerkev, cerkvene pevke in pevce ipd. Število teh kaznovancev je nemogoče ugotoviti; podobno je bilo tudi v času »informbi-roja«. Sodišča so obravnavala prek 25.000 primerov, sem pa so vključeni tudi tisti, ki so dobili denarne kazni. Zdaj preučujemo še mehanizme samih procesov, pogovarjamo se s tožilci takratnega časa, s sodniki, ugotoviti pa želimo predvsem to, kako je mogoče, da je prihajalo do tako malomarnega ugotavljanja krivde. Tu se srečujemo z zelo grobimi metodami nacionalizacije premoženja, z vpli- vanjem na šolstvo in tisk, in seveda z nenehnimi pritiski na Cerkev, ki so jo na vse možne načine ovirali pri opravljanju njenega poslanstva.« • Na komisiji ste se pogovarjali tudi s številnimi neposredno osumljenimi za obravnavna dejanja in z nekaterimi udeleženci. Ste morda med njimi imeli tudi koga, ki je prevzel nase odgovornost za očitane nepravilnosti? »Imeli smo samo dva primera funkcionarjev Ozne, ki sta nekaj povedala o sebi. Vendar pa česa bistveno novega nista povedala. Najbolj odgovorni pa nočejo ničesar priznati in očitno lažejo, vendar proti njim ne moremo ničesar ukreniti. r\ i„uu~ • : v/ tem muKu rečem nasleo- nje: splošno navodilo, ki je verjetno prišlo od Tita, se je izvajalo v Sloveniji. Tu so verjetno izdelali posebna navodila, kako je bilo treba ravnati. Menda so bila le nekatera ustna posvetovanja, pisnih dokazov o tem pa ni na voljo. Nedvomno pa je odgovornost tudi pri visokih slovenskih funkcionarjih, ne za samo idejo, temveč za njeno izvajanje. Pri zaslišanjih teh visokih funkcionarjev pa je zaznati, da smatrajo to za šikano, da proti temu protestirajo, kot da je bilo vse v najlepšem redu. Občutek imam, da nihče ne obžaluje ničesar. Kvečjemu da reče, da je bilo vse skupaj malo pretrdo.« Rodna gruda maj 1995 BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Euclid Ave. 481-5277 Between Chardon & E. 222nd St. — Euclid, Ohio 36. SLOVENSKI DAN Izobraževanje v Sloveniji za podjetne študente in dijake Poletne šole v Sloveniji in celo v ZDA Ljubljana — Da se študentje in srednješolci med počitnicami ne bi dolgočasili, je Gea College iz Ljubljane (sedež ima v Mladinskem domu v Bohinju, poslovne prostore pa na Dunajski 156 v Ljubljani) tudi letos pripravil Poletno šolo podjetništva. To že peto leto zapored obiskujejo številni udeleženci, skupaj se je poletne šole doslej udeležilo že več kot trinajst tisoč mladih, v šoli pa je sodelovalo tudi skoraj petsto predavateljev. Poletna šola podjetništva je namenjena predvsem dijakom in študentom, ki želijo svoje znanje dopolniti z ekonomskim in menedžerskim znanjem. Šola traja deset dni in poteka v sproščenem počitniškem ozračju. Mladi pa se na primer seznanijo z izdelavo poslovnega načrta kot temeljnega dokumenta za zagon novega podjetja. Program je oblikovan tako, da bodo spoznali pravne vidike poslovanja, delo na računalniku, poslovanje z vrednostnimi papirji, analizo poslovnih načrtov in še marsikaj. Znanje angleščine bodo utrjevali s praktičnimi vajami in v pogovoru s tujimi strokovnjaki. Na koncu udeleženci tudi javno predstavijo svoje naloge. Letos so se oz. se še bodo mladi zbrali v Rakovem Škocjanu 17. julija, v Bohinju 3. ali 10. avgusta in v Portorožu 26. avgusta. Gea College, podjetje za usposabljanje in izobraževanje podjetnikov, se je v teh letih uveljavil kot ena najresnejših institucij za pospeševanje podjetništva in podjetniško usposabljanje, začeli pa so sodelovati tudi s podobnimi institucijami po svetu, predvsem s kolidžem Babson iz ZDA. Njihovo glavno poslanstvo je predstavljati podjetništvo in uspešne podjetnike, razvijati podjetniško kulturo in etiko, predvsem pa z izobraževanjem pomagati pri prenovi malih in srednjih podjetij. Letos so se prvič odločili, da bodo pripravili tudi petnajstdnevno šolo podjetništva na Babson Summer School, ameriškem kolidžu. Ta je usmerjen predvsem v praktično vzgojo bodočih poslovnežev. Med študenti jih je četrtina iz tujine, za študij pa morajo slušatelji letno odšteti kar 25.000 dolarjev, ker je ta ekskluzivna šola že nekaj let zaporedoma na prvem mestu na lestvici (lestvica U.S. News <£ World Report) uspešnosti podjetniških šol. Kot posebnost naj omenimo, da se bodo študentje srečali tudi z dr. Lidijo Polutnik, ki že deset let živi v ZDA in predava na tem kolidžu. Petra Javrh Slovenec, 7. julija 1995 Spominska slovesnost v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma Resurrectis — Tistim, ki bodo vstali TORONTO, Ont. - V nedeljo, 25. junija, je bil že 36. Slovenski dan in sicer na istem kraju kot vsa prejšnja leta, t.j. na Slovenskem letovišču pri Bol-tonu. Napovedovali so slabo vreme, v resnici je bilo prav lepo in prijetno in to kar ves ljubi dan. Prijeten veter je hladil ozračje in tako še pripomogel k praznovanju našega Slovenskega dne. Pri dopoldanski sv. maši, ki jo je daroval dr. Jože Plevnik s somaševanjem slavnostnega govornika g. Vinka Žaklja iz Belgije, je bilo kar precej ljudi. Nekaj naših ljudi je pač bilo odšlo domov v Slovenijo in so se tam pridružili ljudem tako v Teharjih kot v Kočevskem rogu. Popoldanski spored se je začel ob 2h s kanadsko himno, tej je sledila slovenska; mešani zbor Odmev Slovenije je ubrano prepeval pod vodstvom g. Jožeta Oražma. Ga. Marta Jamnik Sousa je lepo povezovala spored programa. Po pozdravnih nagovorih je sledil lep program. Mojca Oražem je z občutjem recitirala pesem Ne žaluj! iz knjige Molitev na gori Svete Višarje. Plesna skupina Planika je zaplesala Čez hrib in dol in V planinah. Bilo je res lepo videti mladino, ki se je vrtela v narodnih nošah tam na travniku pred ljudmi. Bivši dekliški zbor župnije Marije Pomagaj je zapel Oj zlati čas in Leži, leži ravno polje. Njihovi ubrani glasovi so tako lepo odmevali po Slovenskem letovišču, da je bilo to res nekaj izrednega. Slavnostnega govornika je predstavil dr. Peter Klopčič. Nato smo prisluhnili izseljenskemu duhovniku g. Vinku Žaklju, ki deluje med Slovenci v Belgiji. Njegove vzpodbudne besede in misli so polnili ozračje in ljudje so ga poslušali z velikim zanimanjem. Odmev Slovenije je spet stopil pred ljudi in zapel dve pesmi: Moja domovina in Ob reki Dravci, kar je bilo prav lepo zapeto pred zadnjo točko, ki je bila tudi petje. Prisluhnili smo ubranim glasovom bivšega dekliškega zbora Marije Pomagaj, ki je zapel venček narodnih in tako res lepo zaključil ta Slovenski dan, ki je bil posvečen petdesetletnici največje tragedije v zgodovini slovenskega naroda, in četrti obletnici osamosvojitve Slovenije. Da je vse lepo uspelo, je treba dati priznanje, zahvalo in pohvalo tudi vsem, ki so pomagali v kuhinji in v dvorani pri kosilu. Tudi s tem ni bilo malo dela! Za lep uspeh tega Slovenske-dne gre res prisrčna zahvala prav vsem, ki so na en ali drugi način pri njem sodelovali in pomagali. Marija Markeš Pozdravni nagovor na 36. Slovenskem dnevu dr. Petra Klopčiča Najprej vas vse lepo pozdravljam in še prav posebno našega glavnega govornika g. Vinka Žaklja, ki že dolga leta skrbi za Slovence v Belgiji in Nizozemski, ter g. Jožeta Plevnika. Ob petdesetletnici slovenske tragedije se morda nekateri mlajši ljudje sprašujejo, kot so mene že večkrat vprašali, zakaj so se domobranci in drugi protikomunisti uprli komuni-zemu? Dostikrat nam pisatelji in pesniki v par besedah predstavijo pomen kakega dogajanja ali borbe. Tako je ruski pisatelj Solženicin napisal: Problem in tragedija komunizma v Rusiji je, da izbira za politkomisarje v vsaki vasi, tovarni, uradu ali kaki instituciji, najbolj pokvarjene in hudobne ljudi. S tem ljudmi ustvarjajo pekel na zemlji. Slovenski politični komisarji so bili istega kova kot ruski, kar sem osebno izkusil. Naš pesnik Oton Zupančič je že leta 1945 zapisal: »Zlato jabolko svobode se je skotalilo v blato«. Proti temu peklu in blatu so se borili domobranci, zato si zaslužijo spoštovanje in priznanje. Nekateri umorjeni domobranci so bili tako iskreno krščanski v tej borbi, da jih lahko smatramo za mučence. Imamo sicer ljudi, ki pravijo, da domobranci niso mučenci, ker so se borili z orožjem v roki. Ko so bili pomorjeni, so bili brez orožja, z žico zvezani, sestradani in zasramovani, prava podoba trpečega Kristusa. Morda bo kdo rekel, molimo za domobranske mučence; jaz bi pa dejal, obrnimo se z molitvijo na te naše mučence in jih prosimo, da pri Vsemogočnem izprosijo milosti, pameti in božjega blagoslova za našo drago in ljubljeno Slovenijo. Hvala za vašo pozornost! • Ljubljana — Ob 50-letnici roških, teharskih in drugih žrtev je Slovenski spominski odbor 29. junija v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pripravil svečanost in spomin na te pretresljive dogodke in jih zaznamoval z izvedbo treh slovenskih glasbenih novitet, glasbenega triptiha na tematiko, ki jo je v literarni obliki v pesnitvi Črna maša izpovedoval pesnik Tine Debeljak. Tri glasbena dela so izpod peresa treh skladateljev nastala po naročilu v prvih mesecih leta 1995 prav v počastitev petdesetletnice spomina na tragične dogodke v času po koncu druge svetovne vojne. Trije glasbeni svetovi, tudi tako bi lahko označili ta glasbeni triptih, ki je vsekakor svojevrsten, zelo izrazno pretresljiv umetniški projekt. Prvi del je instrumentalen, Primož Ramovš ga je naslovil Simfo-nia Pieta. Izvajalci so bili Simfoniki RTV Slovenija, dirigent pa Marko Munih. Drugi del je komponiral skladatelj Jože Trošt, Rekviem je oblikoval kot kantato za dva solista, mešani zbor in orgle. Izvajalci so bili sopranistka Veronika Fink-Menvielle, basist Marko Fink, Mešani zbor Anton Foerster, ki ga je pripravil avtor kot zborovodja in orglar Tone Potočnik. Dirigent je bil avtor, Jože Trošt. Tretji del je delo skladatelja Sama Vremšaka, kantata za soliste, zbor, orkester in orgle z naslovom Exercitus grandis nimis valde, izvajalci so bili sopranistka Veronika Fink-Menvielle, mezzosopranistka Bernarda Fink-Inzko, baritonist Marko Bajuk, basist Marko Fink, Mešani zbor Consortium musicum pod vodstvom dr. Mirka Cudermana, orglar Tone Potočnik, Simfoniki RTV Slovenija ter dirigent Marko Munih. Besedilo je izbral in povezal Zorko Simčič, sicer pa gre za uglasbitev verzov preroka iz Stare zaveze Ezakijela in pesnikov Franceta Balantiča, Tineta Debeljaka, Stanka Majcna in Alojza Gradnika. Primož Ramovš je Simfonijo Pieta komponiral kot simfonično delo za veliki orkester. Sam pravi, da je to ustvarjalno področje eno njegovih »najljubših in najbolj izklesanih«. Čeprav je glasbeni jezik skladatelja Ramovša v bistvu abstrakten, zasidran v docela novi zvočnosti, pa vendar bi lahko trdili, da je ta glasba dovolj jasno zgovorna, skoraj ilustrativna. Delo je oblikovano v loku in simetrični postavitvi, prične in konča z lebdenjem na enem tonu v nižinah, prekinjajo ga presunljivi zvočni kriki, tu in tam je zaznavna določnejša melodika, ki jo prinašajo posamezni barvno zanimivi instrumenti, na primer piccolo, angleški rog. Skladba doseže vrhunec z bogato rabo idiofo-nov, membranofonov, z mogočnimi trobili, z zvokom celotnega orkestralnega korpu- sa, ki ponazarja zmedo, nasilje, grozo in se nato umirja v nekakšnem obratnem vrstnem redu. Zvoki zvonov, gonga, hripavega piccola izginejo in celota umirjeno zaključi na lebdečem enem tonu, kar ima lahko več pomenov, lahko ponazarja čas, ki odteka, spomin, neskončnost, večnost... Skladatelj Jože Trošt pravi v uvodni besedi, da je vabilo k ustvarjanju skladbe v ta namen sprejel kot najboljšo možnost, da se umrlim sonarodnjakom in sorodnikom oddolži. Odlomke latinskega besedila Rekviema izvaja zbor. Pomembna je raba orgel, ta part je oblikovan dokaj raznoliko, mestoma zvočno prozorno in drugič z bogato naloženimi disonantnimi tvorbami, vedno pa v skladu z izrazom v besedilu oziroma kot odgovarjajoča instrumentalna medigra med odlomki, ki sledijo. Z odlično izgovorjavo in poudarkom na pretresljivosti izpovedi so zazveneli solistični pevski deli, imeniten je bil na primer basovski solo v odlomkih Njih trupla in O, pokopljite nas, zelo lep tudi duet obeh pevcev (Tiste dni). Kot vdana molitev je zazvenel zborovski odlomek Hostias, sijajen je bil tudi Agnus Dei. Zbor Anton Foerster je odličen korpus, ki poje doživeto in glasovno izenačeno. Za veliko zasedbo orkestra z orglami, štiri soliste in zbor si je svoj zajeten kompozicijski prispevek zamislil skladatelj Samo Vremšak. Preplet številnih zvočnih možnosti, ki jih ponuja taka zasedba, pa tudi bogata čustvena vspodbuda ob izbranih besedilih so našli v Vremšakovem delu primeren izrazni odmev. Sam skladatelj je dejal, da je pisal »bolj ali manj tonalno, nekaj je tudi modalnih struktur.« Petje in govor oziroma privzdignjena recitacija se v zborovskih in tudi v solističnih odlomkih prepletata, roko si podajata tako rekoč tema in svetloba. Prav izbrana besedila se zdijo še posebno dragocena opora za bogato čustveno naravnanost, ki jo podčrta glasba. Izjemno pretresljivi so bili odlomki, ki jih izvaja bariton-solo (solist Marko Bajuk) Gospod me je peljal ven in Prerokoval sem. Posebno imeniten je zborovski odlomek Mrtvi, ki niso bili mrtvi in vrhunec ob zaključku Et resurexit. Ob (in kljub) omenjeni trojnosti, različnosti kompozicijskih pristopov skladateljev Ramovša, Trošta in Vremšaka, je bila izvedba glasbenega triptiha s skupnim naslovom (dalje na str. 16) Visit Our Slovene American Auto Repair Shop! NOTTINGHAM AUTO BODY & FRAME Frame Straightening Collision Repair Painting 19425 St. Clair Avenue Tel. 481-1337 Michael Bukovec, Owner Vladimir M. Rus Attorney - Odvetnik 6411 St. Clair (Slovenian National Home) 391-4000 Misijonska srečanja in pomenki 1090. MZA Windsor-Detroit finančno poročilo, REV. ANDREJ MAJCEN z obema sestrama, Marico in Milko, ter z župnikom. Posnetek je bil napravljen ob Veliki noči 1995. ki ga je razposlala vsem udeležencem in sodelavkam preds. ga. Mimi Martinčič. Objavljamo ga v celoti, kot smo ga prejeli, z datumom 13.V. 1995: »Dragi misijonski dobrotniki! »Posprava po misijonskem srečanju, 23. aprila 1995 v Slovenskem domu, Windsor. Bogu hvala za krasen dan in prijateljsko snidenje ob dobri domači hrani. Hvala lepa odboru Slovenskega društva Zvon za brezplačno uporabo dvorane in kuhinje, ge. Anici Novak in pomočnicam v kuhinji, g. Frenku Kužniku za pomivanje v kuhinji, g. Štefanu Bencak in Vinkotu Trojanšku za izvrstne krvavice in kranjske klobase, katere so vse podarili. Enako vsem ostalim, katere so marsikaj prispevale, da so bili stroški v kuhinji manjši. Hvala vsem gospem za pecivo — enako vsem tistim, kateri so pomagali k lepemu uspehu, a ne žele biti imenovani. Hvala vsem gostom in rojakom za udeležbo naše 23. take prireditve. Hvala vsem tistim, katen niste mogli priti, a niste prezrli prošnje za potrebne, kateri so tudi naši bratje in sestre, po skupnem Nebeškem Očetu in nas tako obvezuje, da jim pomagamo. Ge. Grebenc in Ročnik se lepo zahvalim za sprejemanje darov. Pred imenom je vsota, katero je podaril, a v oklepaju je vsota, katero želi, da gre za slovensko semenišče v Ljubljani. Seznam dobrotnikov iz Hrvaške cerkve sv. Frančiška: 10, Bakič, Ivana; 20, Baselj, Felix; 10, Berna die, Helena; 150, A. John Bog >vic; 10, Dedo Barbara; $50, Derkovic, Milivoj; 10, Galinac Drago; 10, Kolic Zora; 100, rev. Zvonimir Ku-tleša, sr. Gracija Kutleša, in sr. Anica Cikojevic; 50, Perez Helen (cvetličarka); 30, Pri- morac Jelena; 50, Puder Ante in Ana. Skupaj darov $500. Seznam dobrotnikov iz Detroita: 20, Drenšek Rafael; 50, dr. Marjeta Jamšek-Tehlirian (25); 50, Košir Miha (25); 20, Koščak Ivan; 20, Lunder Mary in Ani; 100, Martinčič Jože, Milka (50); 200, Trambush Mary; 50, Vihtelic Stanley. Skupaj za vse misijonarje $410 in $100 za semenišče v Ljubljani. Seznam dobrotnikov iz Wind- sorja: 10, Cosič, Rezka; 15, Figar Irene; 5, Gačnik Francka; 20, Gerkman Lojze; 30, družine: Giordano, Golob in dr. Pezdirc; 30, Grebenc Janez (15), 40, Grebenc Jr. in Fran (20); 20, Kropek Milica; 20, Kolar Marica (10); 20, Korošec Stane; 10, Košnik Frank; 10, Kužnik Frank; 20, Matoš Ivan; 40, Mehle Francka (20); 30, Novak Anica (10); 20, Petrič Ivan; 10, Peršolja John; 20, Pirih Zalka; 15, Rehbergar John; 20, Ročnik Jože; 10, Štravs Max, Ani; 20, Skurat Leona; 20, Ščurk Amalija; 25, Turk Jože; 20, Ule Janez (10); 10, Vrečič Anica; 50, Zupanc Anka (20); 20, Žagar Lojze (10); 40, Zajc Milka (20); iz Londona: 5, Edi Lacouciere. Samo za slovensko semenišče so darovali: 10, Bernik Vinko; 40, Hrovat Vene, Rezka; 10, Kužnik Micka; 10, Solar Rudolf; 10, Utroša Martin; 40, N.N. Skupaj za vse misijonarje $490, za semenišče v Ljubljani pa $255. Za gimnazijo v Šentvidu so darovali: 36, Martinčič Cecilija in 75, Martinčič Ferdo. Skupaj $111. Dohodki so še: $486.75 iz kuhinje (nabava $122.46 že odšteto), 47.40 pijača, 122.30 pecivo, 135.50 srečelov. Skupaj $791.95. $47.95 sem izdala za znamke za vabila in zahvalo. Veliko smo jih razdelili osebno, da se zmanjšajo izdatki. Tiskanje, papir in kuverte, so dar. G. župnik Karel Wolbang CM mi sporoča v pismu, da se vsem zahvaljuje za vso pomoč, katero izkazujemo našim misijonarjem, in vse lepo pozdravlja. Bog plačaj vsem, hvaležna Mimi Martinčič. Torej: $2144 za vse misijonarje, $355 za semenišče v Ljubljani, $111 za dijaški zavod v Šentvidu, skupaj $2610 je znesla nabirka in sem odposlala g. Wolbangu.« Božji Misijonar Kristus vsako leto znova blagoslavlja naš MZA odsek Windsor-Detroit in pritegne k sodelovanju vrsto bratov in sester hrvaške župnije v Windsorju. Neutrudni predsednici ge. Mimi Martinčič, ki kljub težavam z zdravjem, in njenemu možu Ferdo-tu ter zvestim sodelavcem in sodelavkam je MZA globoko hvaležna. Odhajajočemu frančiškanskemu župniku o. Zvonimirju Kutleši iskrena hvala za dolgoletno (18 let) razumevanje in podporo. Kako verjetno tudi naši misijonarji na terenu želijo, da bi imeli povsod naši misijonski pionirji take goreče dušne pastirje, z velikodušnostjo misijonske ljubezni. Molimo zanje! Nekaj novejših informacij. Starosta slovenskih misijonarjev v domovini, 91 let stari salezijanec Andrej Majcen, piše med drugim 7. junija: Pripravljajo 60-letnico, kar so odšli v misijone salezijanci A. Majcen, Jožko Kramar, Stanko Pavlin in g. Saksida leta 1935. G. Stanko Pavlin je pri padcu doživel srčni infarkt in je v RES URRECTIS (nadaljevanje s str. 15) Resurrecturis prvovrstni glasbeni dogodek. Sicer odlični izvajalci bi bili vsekakor premalo, če ne bi bila ta glasba pretresljiva in čustveno nabita. Uspeh je bil tako rekoč popoln, poslušalci čustveno pretreseni. Slovenske krstne izvedbe le redko doživijo tolikšno navdušenje in odobravanje. Vse priznanje gre obema odličnima zboroma, Mešanemu zboru Anton Foerster in Mešanemu zboru Consortium musieum, odličnemu organistu Tonetu Potočniku, imenitnim pevskim solistom, Slovencem, rojenim našim povojnim beguncem v Argentini, Simfonikom RTV Slovenija in dirigentu Marku Munihu. Milena Nograšek Slovenec, 4. VII. 1995 MALI OGLASI PETROMELLI SPECIAL 120 Bass Accordion. Good condition. $600.00. Please call 381-5755 after 6 p.m. bolnici v Gorici. Roko že malo dviguje, ima pa pretresene možgane. Deloval je v Hong Kongu zadnja leta. G. Danilo Lisjak gre nazaj v glavno mesto Burundija. Na oddih pa pride njegov sobrat Jože Mlinarič. Kamilijanci pripravljajo za tisk v italijanščini za drugo leto življenjepis zdravnika dr. Janeza Janeža. Kontejner, z lepim številom škatelj, je dospel iz Kanade v Stično. Odposlal ga je g. Karel Ceglar SDB. Tako bodo tudi na teološki fakulteti dobili mojo zadnjo knjižnico iz Kanade v 15 škatljah. Nekaj knjig bo prav prišlo gimnaziji v Šentvidu. Na praznik sv. Petra in Pavla je bila v stolnici slovesna sv. maša ob 9. dopoldne, ob nabito polni cerkvi. Z nadškofom dr. Šuštarjem so somaševali torontski nadškof dr. Ambrožič, pomožni škof in zlato-mašnik Kvas, pomožni škof in srebrnomašnik Uran. Ordini-ranih je bilo 11 novomašni-kov, od tega sedem, ki so jih vzdrževali MZA dobrotniki iz ZD (5) in Kanade (2). Vsem dobrotnikom smo že poslali foto iz zadnje Družine in spremno pismo. Naj Bog povrne vse žrtve dobrotnikom (cam). V molitve vključujmo novomašnike, da bi bili zvesti svojemu poklicu v težkih časih. Rev. Charles Wolbang CM St. Joseph’s Seminary 65 Mapleton Rd., P.o. Box 807 Plainsboro, NJ 08536-0807 KOLEDAR JULIJ 22. — Nevburška društva ADZ prirede svoj letni piknik na letovišču ADZ v Leroyu, od 1. pop. dalje. Vključena tudi tkim. polka maša. 30. — Slov. šola sv. Vida ima poletni piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 6. — Klub upokojencev Slovenske pristave priredi piknik na SP. 13. — Fara Marija Vnebov- zeta pričenja praznovanje 90. obletnice ustanovitve s sv. mašo, ki jo daruje dop. ob 1 Ih škof. Edward Pevec. Po maši družabno srečanje v šolski dvorani. 13. — SKD Triglav, Milwaukee, priredi drugi piknik, na Triglavskem parku. 20. — Fara Marija Vnebov-zeta priredi letni piknik na Slovenski pristavi. Ob 12h sv. maša, sledi piknik. 26. — Balincarski klub Slovenske pristave priredi piknik na SP. SEPTEMBER 2. — Koncert koroškega pevskega zbora Danica v avditoriju pri Sv. Vidu. 3. — Pevski zbor Korotan priredi na Slovenski pristavi Vrtno veselico. Za ples bo igral ansambel Staneta Mejača. 10. — Oltarno društvo fare Sv. Vida ima kosilo v dvorani sv. Vida. 17. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 24. — Spominsko romanje k Žalostni Materi božji v Frank, Ohio. Sv. maša ob 12h opoldne. 24. — SKD Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev, na Triglavskem parku. OKTOBER 8. — Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti pripravi kosilo v šolski dvorani. 15. — Klub upokojencev Slovenske pristave priredi koline na SP. 22. — Slomškov krožek ima kosilo v dvorani sv. Vida. 22. — Občni zbor Slovenske pristave. 28. — Štajerski klub priredi martinovanje v SND na St. Clairju. Pričetek ob 6.30 zv. Igra Alpski sekstet. 28. — Pevski zbor Zarja ima koncert v SDD na Recher Ave. v Euclidu. NOVEMBER 4. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert v SND na St. Clair Ave. 5. — Ameriška Dobrodelna Zveza priredi banket ob 85. obletnici ustanovitve, v SND na St. Clairju. 11. — Belokranjski klub priredi martinovanje v SND na St. Clair Ave. Če Vi lahko žrtvujete 10 minut, Mi lahko žrtvujemo $10,000! from the Ohio Lottery Imagine winning $10,000 in just 10 short minutes! It’s possible with the Ohio Lottery Bingo Game. On each $2 ticket, you get four Bingo cards and four chances to win — up to $10,000! So play Bingo at your favorite Lottery retailer. And with luck, you could come out with $10,000 to spare! JOIN IN THE WINNING |l^l lotteiy players are subject to Ohio laws and Commission regulations. For further information, call the Customer Relations Department. (216) 787-3200. during regular business hours Zele Funeral Home Memorial Chapel 452 E. 152 Si. Phone 481-3118 Addison Road Chapel 6502 St. Clair Ave. Phone 361-0583 _____Family owned and operated since 1908