188 Physical activity after childbirth Abstract The purpose of this research is to study the degree of awareness and knowledge about postpartum exercise, which has been shown to have sev- eral positive effects on the recovery, lifestyle, and self-image of women. This study used an online questionnaire 1KA with postpartum women as its population (n=575). Data analysis was conducted in IBM SPSS software program. The most common deciding factors to perform physical activity postpartum were found to be good well-being, better self-image, more energy, and loss of body mass. On the other hand, the aspects that present the biggest obstacle to perform physical activity were fatigue, lack of time due to the new role, and the presence of pain. Moreover, the most common problems that affect women postpartum were back pain, diastasis recti, and urinary incontinence. The decision to be physi- cally active was most commonly made six weeks postpartum, right after the first check up. Physical activity was most commonly characterized as taking the baby on a walk and performing exercises to strengthen pelvic floor. In general, women postpartum knew about and correctly performed exercises to strengthen pelvic floor. However, they found most of the information about basic exercises postpartum on the internet and they received the least amount of information from the gynecologist office prior to giving birth. Lastly, physical activity positively affected the quality of life in women postpartum. Keywords: pregnancy, postpartum, physical activity, exercise Izvleček Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo oza- veščenosti in znanja o poporodni vadbi, ki ima številne pozitivne učinke na okrevanje žensk po porodu, njihov življenjski slog in samopodobo. S spletnim vprašalnikom 1KA smo anketirali 575 porodnic iz različnih slo- venskih krajev. Podatke smo nato obdelali z računalniškim programom IBM SPSS Statisti- cs. Ugotovili smo, da je najpogostejši dejavnik za izvajanje telesne dejavnosti po porodu dobro počutje; sledijo boljša samopodoba, več energije in izguba telesne mase. Največje ovire za telesno dejavnost so utrujenost po- rodnice, pomanjkanje časa zaradi nove vloge in prisotnost bolečin. Njihove najpogostejše težave so bolečine v križu, prevelik razmik tre- bušnih mišic in urinska inkontinenca. Za tele- sno dejavnost po porodu se ženske najpogo- steje odločajo po šestih tednih od poroda, ko je opravljen prvi ginekološki pregled, in sicer se jih največ sprehaja z vozičkom in dela vaje za krepitev mišic medeničnega dna. Porodni- ce večinoma poznajo pravilno izvajanje teh vaj. Navajajo, da so večino informacij o osnov- nih poporodnih vajah dobile na spletu in da so bile o tem najmanj informirane v gineko- loški ambulanti pred porodom. Z raziskavo smo ugotovili, da telesna dejavnost pozitivno vpliva na kakovost življenja porodnic. Ključne besede: nosečnost, poporodno obdobje, telesna dejavnost, telesna vadba Eva Prevodnik, Mateja Videmšek, Ana Glavač Telesna vadba žensk po porodu Foto: Mateja Videmšek raziskovalna dejavnost 189 „Uvod Nosečnost in poporodni čas sta v življe- nju ženske obdobji fizioloških, psiholoških, hormonskih in biomehanskih sprememb (povečan volumen krvi in srčni utrip, pove- čanje telesne mase, premik težišča …), ki v večini primerov potekajo normalno (Birsner in Gyamfi-Bannerman, 2020). Številni avtorji poudarjajo, da ne gre le za biološke dejav- nike, temveč tudi za psihosocialne, sociode- mografske in socioekonomske, kar pogojuje zakonske oziroma partnerske konflikte in stres. Vse našteto pa povzroča nagnjenost k pojavu čustvenih motenj pri ženskah po porodu (Lewicka idr., 2012; Augustyniuk idr., 2013; Morylowska-Topolska, 2014). Začnejo se porajati vprašanja in straho- vi, povezani z nosečnostjo, s plodom, ter po porodu predvsem skrbi, povezane z otrokom. Zdrava nosečnica, ki se kakovo- stno prehranjuje, pije veliko tekočine in se dovolj giba, zagotavlja najboljši razvoj za otroka (Videmšek in Šuštaršič, 2022). Že med nosečnostjo je zelo pomembno zavedanje o pomenu mišic medeničnega dna. Marsikatera ženska opazi popuščanje in nepravilno delovanje mišic medenične- ga dna v nosečnosti ali kaj hitro po porodu (Rosina, 2019). Telesna dejavnost med nosečnostjo in po porodu prinaša številne koristi za zdravje matere in ploda: zmanjša tveganja za pre- eklampsijo, gestacijsko hipertenzijo, gesta- cijski diabetes, prekomerno pridobivanje telesne mase ženske med nosečnostjo, porodne zaplete in porod s carskim re- zom (Dipietro idr., 2019). Telesna dejavnost je lahko tudi bistven dejavnik pri prepre- čevanju depresivnih motenj žensk v po- porodnem obdobju. Ob primerni telesni dejavnosti nosečnice ob porodu pri no- vorojenčkih pričakujejo manj zdravstvenih zapletov, ob tem pa telesna dejavnost ne vpliva na nižjo porodno težo novorojenca in ne povečuje tveganja za mrtvorojenost (World Health Organization, 2022). Nosečnice in ženske po porodu, ki nima- jo kontraindikacij, bi za opazne koristi za zdravje morale čez teden biti telesno de- javne vsaj 150 minut. Koristno je, da so tele- sno dejavne vsak dan, najmanj pa trikrat na teden. Priporočena je zmerno intenzivna aerobna telesna dejavnost. Poleg aerobne vadbe bi morale izvajati tudi krepilne in raztezne vaje (Videmšek in Šuštaršič, 2022). Ženske, ki so pred nosečnostjo redno iz- vajale visoko intenzivno aerobno telesno dejavnost oziroma so bile redno telesno dejavne, lahko te vrste dejavnosti izvajajo tudi med nosečnostjo in po porodu. Tistim, ki so bile pred nosečnostjo telesno nede- javne, pa lahko koristi že vsakodnevna hoja. Nosečnice in ženske po porodu bi morale omejiti tudi čas, ki ga preživijo sede, in v svoje vsakodnevno življenje vključiti aktiv- ne odmore nizke intenzivnosti (World He- alth Organization, 2022). Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo ozaveščenosti in znanja o poporodni vad- bi, proučiti dejavnike za odločitev porodnic za izvajanje telesne dejavnosti po porodu, povezanost med telesno dejavnostjo pred porodom in po njem, razlike v pogostosti izvajanja poporodne vadbe glede na sta- rost, izobrazbo, način in število porodov ter povezanost med izvajanjem telesne de- javnosti po porodu in kakovostjo življenja porodnic. „Metode Preizkušanke V vzorec je bilo vključenih 575 porodnic, starih od 21 do 40 let, iz različnih krajev Slovenije. Ženske so rodile najmanj enkrat. Vzorec je bil izbran na družbenih omrežjih (Facebook, Instagram). Pripomočki Podatke smo zbrali s spletnim vprašalni- kom 1KA. Anketo smo delili na spletnih platformah Facebook in Instagram. Na začetku smo z vprašanji zbrali osnovne informacije o porodnicah, nato so sledila vprašanja o porodu, v nadaljevanju pa so bila povezana s poporodno vadbo in infor- miranostjo o njej. Postopek Za vse spremenljivke smo izračunali opisno statistiko. Pri posameznih spremenljivkah smo uporabili frekvenčno porazdelitev (n), deleže (%), povprečne vrednosti (PV), stan- dardni odklon (SD), najnižje vrednosti (min) in najvišje vrednosti (max). Normalnost po- razdelitve podatkov smo preverili s testom Kolmogorova in Smirnova. Za ugotavljanje statistično pomembnih razlik med skupi- nami smo uporabili neparametrični Mann- -Whitneyjev U-test ali t-test za neodvisna vzorca in enosmerno ANOVO. Povezanost med spremenljivkami smo preverjali s Pear- sonovim koeficientom korelacije (r). „Rezultati Dejavniki za odločitev žensk za ukvarjanje s telesno dejavno- stjo po porodu Slika 1 prikazuje dejavnike za odločitev po- rodnice za izvajanje telesne dejavnosti po porodu. Najpogostejši dejavnik, ki so ga porodnice navedle kot razlog za izvajanje telesne dejavnosti po porodu, je dobro počutje (72,0 %), sledijo boljša samopodo- ba (41,8 %), več energije (41,1 %) in izguba telesne mase (38,0 %). Najredkeje so se po- rodnice odločale za telesno dejavnost po porodu, ker so jim tako svetovali v porodni- šnici (4,6 %). Zanimalo nas je tudi, zakaj se ženske po porodu ne odločijo za telesno dejavnost. Slika 2 prikazuje dejavnike za odločitev žen- sk za neizvajanje telesne dejavnosti po po- rodu. Najpogostejši dejavnik, ki so ga po- rodnice navedle kot razlog za neizvajanje telesne dejavnosti po porodu, je utrujenost (72,3 %), sledita pomanjkanje časa zaradi nove vloge (65,5 %) in prisotnost bolečin (33,6 %). Najmanj porodnic je kot dejavnik za neizvajanje telesne dejavnosti po poro- 72,0 % 38,0 % 41,1 % 16,3 % 41,8 % 4,6 % 12,9 % 0,0 % 10,0 % 20,0 % 30,0 % 40,0 % 50,0 % 60,0 % 70,0 % 80,0 % Dejavniki za odločitev porodnice za izvajanje telesne vadbe po porodu Dobro počutje Izguba telesne mase Več energije Zmanjšanje poporodne depresije/anksioznosti Boljša samopodoba Ker so mi tako svetovali v porodnišnici Drugo Slika 1. Dejavniki za odločitev porodnice za izvajanje telesne vadbe po porodu 190 du navedlo neustrezno informiranost (6,7 %) in strah pred izgubo laktacije (13,4 %). Razlike v pogostosti izvajanja poporodne vadbe glede na izbrane kazalnike (starost, izo- brazba, način poroda) V raziskavi smo postavili hipotezo, da naj bi mlajše porodnice, porodnice z višjo sto- pnjo izobrazbe in porodnice, ki so imele vaginalni porod, pogosteje izvajale popo- rodno vadbo. Rezultati raziskave so pokazali, da razlike v poporodni vadbi porodnic med skupinami niso statistično pomembne. Med različno starimi porodnicami ni razlik v pogostosti izvajanja poporodne vadbe (p = 0,127), prav tako ne med porodnicami z različno stopnjo izobrazbe (p = 0,557) ter tudi ne med porodnicami, ki so imele različne na- čine poroda (p = 0,890). Telesna dejavnost po porodu Zanimalo nas je, kako pogosto so se poro- dnice po šestih tednih po porodu ukvarjale s telesno dejavnostjo (vsaj 30 minut sku- paj). Rezultati kažejo, da se je s telesno dejav- nostjo po šestih tednih po porodu vsako- dnevno ukvarjalo 4,5 % porodnic, medtem ko se po šestih tednih po porodu s telesno dejavnostjo ni nikoli ukvarjalo 20,6 % poro- dnic. Povezava med telesno dejav- nostjo pred nosečnostjo in po porodu Ugotovili smo, da obstaja šibka statistično pomembna pozitivna povezanost med telesno dejavnostjo pred nosečnostjo in telesno dejavnostjo po porodu (r = 0,269, p < 0,001). Informacije o osnovnih popo- rodnih vajah za krepitev mišic medeničnega dne (MMD) Zanimalo nas je, kje so ženske dobile naj- več informacij o osnovnih poporodnih va- jah za krepitev MMD. Slika 3 prikazuje, da je največ porodnic omenjene informacije pri- dobilo na spletu (58,4 %), najmanj pa v gi- nekološki ambulanti pred porodom (7,4 %). Znanje o pravilnem izvajanju vaj za krepitev MMD in izvaja- nje teh vaj Porodnicam smo navedli 8 trditev o vajah za krepitev MMD, pri vsaki izmed njih so odgovarjale z DRŽI oz. NE DRŽI. Vsak pravil- ni odgovor smo vrednotili z 1 točko. Dobro znanje (število točk 7 ali 8) je poka- zalo 67,6 % anketiranih porodnic, medtem ko je polovico ali manj točk doseglo le 2,4 % anketiranih porodnic. Torej večina poro- dnic pozna vaje za krepitev MMD. Ob tem nas je zanimala tudi povezava med znanjem o pravilnem izvajanju vaj za krepitev MMD in dejanskim izvajanjem vaj. Ugotovili smo, da obstaja šibka, vendar statistično pomembna pozitivna poveza- nost med tema spremenljivkama – boljše znanje je povezano z večjim izvajanjem vaj za krepitev MMD. Povezanost telesne dejavnosti po porodu s kakovostjo življe- nja porodnic Ena izmed hipotez v raziskavi je bila, da je telesna dejavnost po porodu povezana z boljšo kakovostjo življenja. Zato smo poro- dnicam navedli šest trditev, pri vsaki izmed njih so svoje (ne)strinjanje z njimi izrazile z ocenami od 1 do 5. Ugotovili smo, da ob- staja šibka, vendar statistično pomembna pozitivna povezanost (r = 0,241, p < 0,001). Težave po porodu V naši raziskavi so ženske kot najpogostej- šo težavo po porodu navedle bolečino v križu (39,6 %), 30,6 % jih trpi za prevelikim razmikom trebušne mišice, sledijo bolečine v prsnem delu hrbtenice. Pogosta težava po svetu je tudi urinska inkontinenca, ki s starostjo narašča. Na podlagi rezultatov naše raziskave lahko sklepamo, da je bila zaradi nižje starosti anketirank tudi preva- lenca urinske inkontinence nekoliko manjša (23,2 %). Slika 2. Dejavniki za odločitev porodnice za neizvajanje telesne dejavnosti po porodu Slika 3. Informacije o osnovnih poporodnih vajah za krepitev MMD raziskovalna dejavnost 191 Potreben čas za začetek izva- janja telesne dejavnosti po porodu Izkazalo se je, da se največ porodnic (22,0 %) odloča za telesno dejavnost po porodu po šestih tednih oziroma dveh do treh mesecih (20,6 %). Različni začetki ak- tivnosti po porodu nam kažejo, da je tudi čas okrevanja po porodu individualno po- gojen ter da se morata telesna dejavnost in obravnava porodnice prilagoditi vsaki posebej. „Razprava V raziskavi je sodelovalo 575 porodnic, sta- rih od 21 do 40 let, kar kaže, da je vzorec raziskave zajel predvsem mlajše in srednje generacije žensk v rodni dobi. Večina anke- tirank je prvič doživela materinstvo, kar je lahko vplivalo na njihovo izkušnjo in potre- be v tem obdobju. V raziskavi so nas zanimali dejavniki, ki vpli- vajo na odločitev porodnic za izvajanje telesne dejavnosti po porodu. Rezultati so pokazali, da je najpogostejši razlog za izvajanje telesne dejavnosti po porodu dobro počutje (72,0 %), sledijo boljša sa- mopodoba (41,8 %), več energije (41,1 %) in izguba telesne mase (38,0 %). To nakazuje, da je izboljšanje splošnega počutja eden izmed najpomembnejših motivatorjev za telesno dejavnost v poporodnem obdo- bju. Podobno sta v svoji raziskavi ugotovila Yang in Chen (2018) – porodnice so poro- čale o boljšem počutju in izboljšani kako- vosti življenja. Saligheh idr. (2017) so prav tako potrdili, da redna telesna dejavnost v poporodnem obdobju vpliva na izgu- bo telesne mase. Ti rezultati kažejo, da je telesna dejavnost po porodu za porodni- ce pomembna ne le zaradi fizičnih koristi, temveč tudi zaradi pozitivnih učinkov na njihovo psihično počutje in samopodobo ter za povečanje energije in ohranjanje zdrave telesne mase. Poleg tega so nas zanimali najpogostejši razlogi porodnic, da se ne lotijo telesne dejavnosti. Največ (72,3 %) jih je navedlo utrujenost, ki je ena od najpogostejših ovir za telesno dejavnost v poporodnem obdobju, ko morajo porodnice skrbeti za novorojenčka in se prilagajati na novo vlo- go matere. Druga najpogostejša razloga za neizvajanje telesne dejavnosti po porodu sta bila pomanjkanje časa zaradi nove vlo- ge (65,5 %) in prisotnost bolečin (33,6 %), kar se ujema z ugotovitvami drugih avtor- jev, ki navajajo podobne razloge (Shelton in Lee, 2018). Predpostavljali smo, da obstajajo razlike v pogostosti izvajanja poporodne vadbe glede na nekatere demografske in poro- dniške kazalnike, kot so starost, izobrazba in način poroda. Ugotovili smo, da ni sta- tistično pomembnih razlik med naštetimi skupinami v pogostosti izvajanja vadbe. Ugotovitve so pokazale, da obstaja šibka, vendar statistično pomembna pozitivna povezanost med telesno dejavnostjo pred nosečnostjo in telesno dejavnostjo po porodu; torej so porodnice, ki so bile bolj telesno aktivne pred zanositvijo, verjetneje aktivne tudi po porodu. S telesno dejavnostjo po šestih tednih po porodu se je vsakodnevno ukvarjalo le 4,5 % anketiranih porodnic. Poleg tega velik delež porodnic (20,6 %), ki se niso nikoli ukvarjale s telesno dejavnostjo po šestih te- dnih po porodu, kaže na potrebo po bolj- šem ozaveščanju in podpori porodnicam v poporodnem obdobju. Torej se večina mater po šestih tednih od poroda ne vklju- čuje v redno telesno dejavnost. Razlogi za to nizko stopnjo so lahko različni, vključno s telesnimi, čustvenimi in socialnimi de- javniki (Dipietro, 2019). Zdravstveni delavci lahko igrajo odločilno vlogo pri izobraže- vanju, ozaveščanju in motiviranju porodnic za vključevanje v telesno dejavnost ter pri zagotavljanju ustrezne podpore in prilago- jenih programov vadbe, ki ustrezajo njiho- vim potrebam in zmožnostim (Videmšek in Šuštaršič, 2022). Elsebeiy (2019) navaja, da porodnice večino informacij pridobijo na družbenih medijih in internetu, medtem ko ginekoloških ustanov ne omenjajo. Prav tako so anketiranke v naši raziskavi navedle, da so največ informacij o osnovnih popo- rodnih vajah za krepitev MMD pridobile na spletu (58,4 %), medtem ko jih je najmanj informacije dobilo v ginekološki ambulanti pred porodom (7,4 %). Raziskave kažejo, da imajo po porodu žen- ske številne težave, ki so lahko zelo neprije- tne (Videmšek in Šuštaršič, 2021). Tseng in sodelavci so v svoji raziskavi ugotovili, da za bolečinami v križu in medenici trpi med 26,5 % in 91 % žensk po porodu (Tseng idr., 2015). Podobno so porodnice v naši raziska- vi kot najpogostejšo težavo navedle bole- čino v križu (39,6 %). Ugotovili smo tudi, da 30,6 % anketirank trpi za prevelikim razmi- kom trebušnih mišic, kar potrjujejo prejšnje raziskave, ki navajajo razširjenost te težave pri približno 32,6 % porodnic (Spearstad idr., 2016), nekateri pa so ugotovili tudi pre- cej večjo razširjenost (50 %) (Benjamin idr., 2014). Pogosta težava je še urinska inkon- tinenca, ki prizadene od 2,8 % do 57,7 % in s starostjo narašča (Mostafaei idr., 2020). Pri naši raziskavi lahko sklepamo, da je bila zaradi nižje starosti anketirank tudi preva- lenca urinske inkontinence nekoliko manjša (23,2 %). Poznavanje vaj za krepitev MMD je dobro, saj smo ugotovili, da jih večina žensk (67,6 %) pozna. Šibka, vendar statistično po- membna pozitivna povezanost med zna- njem o pravilnem izvajanju vaj za krepitev MMD in njihovim dejanskim izvajanjem kaže, da je pri porodnicah, ki bolje razume- jo in poznajo omenjene vaje, večja verje- tnost, da jih tudi zares izvajajo. V disfunkciji medeničnega dna je zajetih več težav, med drugim urinska in analna inkontinenca, ki lahko močno vplivata na kakovost življenja (Mostafaei idr., 2020). Strokovnjaki menijo, da je treba težave reševati individualno, priporoča se zlasti krepitev mišic medenič- nega dna (Videmšek in Šuštaršič, 2022). Zanimalo nas je tudi, kdaj so porodnice začele izvajati telesno dejavnost po po- rodu. Izkazalo se je, da je 22,0 % porodnic začelo izvajati telesno dejavnost po šestih Tabela 1. Potreben čas za začetek izvajanja telesne dejavnosti po porodu Čas od poroda N % Manj kot šest tednov 27 5,5 Po šestih tednih 109 22,0 Po dveh do treh mesecih 102 20,6 Po treh do štirih mesecih 71 14,3 Po petih do šestih mesecih 89 18,0 Po enem letu 97 19,6 Skupaj 495 100,0 Opomba. n = število; % = delež. 192 tednih po porodu, medtem ko jih je 20,6 % to storilo po dveh do treh mesecih. 19,6 % porodnic je telesno dejavnih šele po enem letu po porodu, le 5,5 % pa jih je telesno dejavnost začelo izvajati v manj kot šestih tednih po porodu. Različni začetki izvajanja aktivnosti po porodu nam kažejo, da so tudi čas okrevanja in potrebe po porodu individualno pogojeni ter da se morata telesna dejavnost in obravnava porodnice prilagoditi vsaki posebej. Po porodu na- mreč ženska prevzame nove in neobičajne dolžnosti, ki lahko vplivajo na njeno poču- tje, razpoloženje in pripravljenost za tele- sno dejavnost (Dipietro idr., 2019; Videmšek in Šuštaršič, 2022). Pomembna ugotovitev je tudi, da med te- lesno dejavnostjo po porodu in kakovostjo življenja porodnic obstaja šibka, vendar statistično pomembna pozitivna poveza- nost; porodnice, ki redno izvajajo telesno dejavnost po porodu, imajo verjetno višjo kakovost življenja v primerjavi s tistimi, ki se tej dejavnosti ne posvečajo. Tudi številne druge raziskave so potrdile, da ima telesna dejavnost pomembno vlogo v življenju posameznice, saj mu daje ritem, ki skupaj z drugimi dejavniki zdravega življenjskega sloga oblikuje sistem njenih vrednot (Bir- sner in Gyamfi-Bannerman, 2020; Videmšek in Šuštaršič, 2021). „Sklep Izsledki raziskave vodijo do spoznanj, ki so pomembna za razumevanje potreb in preferenc porodnic v poporodnem obdo- bju ter za oblikovanje ustreznih ukrepov za podporo njihovemu zdravju in počutju. Analiza dejavnikov, ki vplivajo na odločitev porodnic za izvajanje telesne dejavnosti po porodu, je pokazala, da je dobro poču- tje glavni motivator za telesno dejavnost, medtem ko so ovire za izvajanje telesne dejavnosti predvsem utrujenost, pomanj- kanje časa in prisotnost bolečin. Omeniti je treba tudi pomembnost oza- veščanja porodnic o pravilnem izvajanju vaj za krepitev mišic medeničnega dna, saj je boljše znanje povezano z večjim iz- vajanjem teh vaj in izboljšanjem kakovosti življenja. Prav tako je treba izboljšati infor- miranost porodnic o poporodnih vajah za krepitev MMD, saj jih je bilo v porodnišnici s tem seznanjenih le malo. Glavni ugotovi- tvi raziskave sta, da je telesna dejavnost po porodu pozitivno povezana s kakovostjo življenja porodnic in da je znanje o pravil- nem izvajanju vaj za krepitev mišic mede- ničnega dna povezano z dejanskim izvaja- njem teh vaj. Menimo, da bodo ugotovitve raziskave pripomogle k boljšemu razumevanju de- javnikov, ki vplivajo na izvajanje telesne de- javnosti po porodu, ter poudarile pomen ciljnih programov in ukrepov za podporo zdravju in počutju porodnic v tem ob- čutljivem obdobju. Spodbujanje telesne dejavnosti v vseh življenjskih obdobjih ter izobraževanje o njenih koristih in pravilni izvedbi vaj za krepitev medeničnega dna sta ključna dejavnika, ki lahko izboljšata ce- lostno počutje mater po porodu. „Literatura 1. Augustyniuk, K., Rudnicki, J., Grochans, E., Jurczak, A., Wieder-Huszla, S. in Szkup- -Jabłońska, M. (2013). Participation in the School of Mothers and Fathers classes and the incidence of emotional disorders in the postpartum period. Medycyna Ogólna Nauki o Zdrowiu, 19(2), 138–141. 2. Benjamin, D. R., van de Watrer, A. T. M., Peiris, C. L. (2014). Effect of exercise on diastasis of the rectus abdominis muscle in the antena- tal and postnatal periods, a systematic revi- ew. Physiotherapy, 100, 1–8. 3. Birsner, M., L. in Gyamfi-Bannerman, C. (2020). Physical Activity and Exercise Du- ring Pregnancy and the Postpartum Period, Committee Opinion, Number 804. American College of Obstetricians and Gynecologists, 135, 178–188. 4. Dipietro, L., Evenson, K. R., Bloodgood, B., Sprow, K., Troiano, R. P., Piercy, K. L., Vaux- -Bjerke, A. in Powell, K. E. (2019). Benefits of Physical Activity during Pregnancy and Po- stpartum: An Umbrella Review. Medicine and science in sports and exercise, 51(6), 1292–1302. 5. Elsebeiy, F. I. (2019). Assessment of knowled- ge regarding postnatal minor discomforts and self care activities among nulliparous women: suggested guidelines. Mansoura Nursing Journal, 6(2). 6. Lewicka, M., Sulima, M., Iracka, E. in Makara- -Studzińska, M. (2012). The occurrence of postpartum depression in a group of po- stpartum women and the demographic si- tuation and family relations. Current Problems of Psychiatry, 13(4), 245–250. 7. Morylowska-Topolska, J., Makara-Studzińska, M. in Kotarski, J. (2014). The influence of se- lected sociodemographic and medical vari- ables on the severity of anxiety and depres- sive symptoms in individual trimesters of pregnancy. Psychiatria Polska, 48(1), 173–186. 8. Mostafaei, H., Sadeghi-Bazargani, H., Haje- brahimi, S., Salehi-Pourmehr, H., Ghojazadeh, M., Onur, R., Al Mousa, R. T. in Oelke, M. (2020). Prevalence of female urinary incontinence in the developing world: A systematic review and meta-analysis-A Report from the Deve- loping World Committee of the Internatio- nal Continence Society and Iranian Research Center for Evidence Based Medicine. Neuro- urology and urodynamics, 39(4), 1063–1086. https://doi.org/10.1002/nau.24342 9. Rosina, L. (2019, 29.–30. november). Pomen varne vadbe v prenatalnem in postnatalnem obdobju ženske porodu [prispevek na konfe- renci]. Kongres športa za vse. Gibalna špor- tna dejavnost za zdravo družino, Ljubljana. https://irp.cdn-website.com/1454adb8/ files/uploaded/OKS-kongres-sporta-za- -vse_2019-web-WEB-b17779ba.pdf 10. Saligheh, M., Hackett, D., Boyce, P. in Cobley, S. (2017). Can exercise or physical activity help improve postnatal depression and weight loss? A systematic review. Archives of women‘s mental health, 20(5), 595–611. https://doi.org/10.1007/s00737-017-0750-9 11. Shelton S. L. in Lee S. S. (2018). Women self- -reported factors that influence their po- stpartum exercise levels. Nursing for Women‘s Health, 22(2), 148–157. https://www.ncbi.nlm. nih.gov/pubmed/29628054 12. Spearstad, J. B., Tennfjord, M. K. in Hilde, G. (2016). Diastasis recti abdominis during pre- gnancy and 12 months after childbirth: pre- valence, risk factors and report of lumbopel- vic pain. Br J Sports Med, 50, 1092–1096. 13. Tseng, P. C., Puthussery, S., Pappas, Y. in Gau, M. L. (2015). A systematic review of randomised controlled trials on the effec- tiveness of exercise programs on Lumbo Pelvic Pain among postnatal women. BMC pregnancy and childbirth, 15, 316. https://doi. org/10.1186/s12884-015-0736-4 14. Videmšek, M. (ur.). in Šuštaršič, A. (ur.) (2022a). Življenjski slog nosečnic. Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 15. Videmšek, M. (ur.). in Šuštaršič, A. (ur.) (2022b). Aktivna nosečnica; zdrav življenjski slog v no- sečnosti in po porodu. Fakulteta za šport, In- štitut za šport. 16. World Health Organization. (2022, 5 octo- ber). Physical activity. https://www.who.int/ news-room/fact-sheets/detail/physical-ac- tivity 17. Yang, C. L. in Chen, C. H. (2018). Effectiveness of aerobic gymnastic exercise on stress, fati- gue, and sleep quality during postpartum: A pilot randomized controlled trial. Internatio- nal Journal of Nursing Studies, 77, 1–7. Eva Prevodnik, mag. kin. Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani prevodnik.eva@gmail.com