Pomurski GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 28. SEPT. 1961 Leto XIII. —Štev. 38 Cena 15 din Zasedanje OLO Murska Sobota Odborniki zahtevali pospešeno pripravo pravilnikov V PONEDELJEK STA OBA ZBORA OLO MURSKA SOBOTA PODROBNO RAZPRAVLJALA O GIBANJU, GOSPODARSTVA V PRVEM POLLETJU 1961. ZASEDANJU JE PRISOSTVOVAL TUDI ZVEZNI LJUDSKI POSLANEC IVAN KREFT Splošne, ugotovitve kažejo, da se je industrijska proizvodnja v primerjavi s prvim polletjem lani povečala v obdobju januar — julij 1961 za 14,6 odst. in narašča počasne- je kot je bilo planirano za letošnje leto. Vzroki zaostajanja industrijske proizvodnje so predvsem v nedokončanih investicijah v tekstilni in živilski industriji, zaradi pomanj- kanja reprodukcijskega materiala v nekaterih industrijskih strokah in zaradi zastoja v prodaji tekstilnih proizvodov in proizvodov gradbenega materiala, kar pa je tudi v pre- cejšnji meri vplivalo na kopičenje prekomernih zalog. Odborniki so bili zato mnenja, da bi kolektivi dajali večji poudarek enakomerni proizvodnji, da opravijo pomanjkljivosti glede preskrbe z reprodukcijskim materialom, da proizvodnjo čimbolj prilagodijo potrebam tržišča in da čimbolj pospešijo investicijsko izgradnjo tistih industrijskih objektov, katerih zmogljivosti bodo čimprej dajale predvideno proizvodnjo. Posebno pozornost je posvetiti v bodoče tudi nagrajevanju po učinku in uvajanju ekonomskih enot. Za ostale gospodarske dejavnosti so ugotovili, da planirano proizvodnjo vredu izpolnjujejo. Po podatkih za prvo polletje letos so tudi ugotovili, da se je povprečno število zaposlenih povečalo za 9,6 odst., (Nadaljevanje na 2. strani) Zajezitvena dela na potoku Črncu, od koder bodo črpali vodo za novo tovarno metanola. Učinek bo večji če kolektivi ne bodo omejevani Skupščinska vrata so znova odprta. Določneje povedano, v ponedeljek so začeli z obravnavo posameznih problemov ljudski poslanci Ljudske republike Slovenije v posameznih odborih, prav tisti dan pa se je začela tudi seja obeh odborov za gospodarstvo Zvezne ljudske skupščine. Tematika, obravnavana v obeh skupščinskih domovih, je tolikanj zanimiva in aktualna, kot pravimo,, da se je kar težko odločiti, kateremu od obravnavanih problemov posvetiti vsaj nekaj pozornosti, spregovoriti o značilnostih, predlogih in zaključkih. Vendar, ker je delo v odborih jesenskega dela Zvezne ljudske skupščine pravzaprav bolj usmerjevalnega kot odločilnega značaja (ljudski poslanci teh dveh odborov ne bodo razpravljali o zakonskih osnutkih, temveč le o gradivu, ki so ga pristojni organi pripravljali mesece in na osnovi katerega naj bi bila izrečena določena priporočila), se tokrat zadržimo ob nekaterih zapiskih iz skupščinskih prostorov v naši republiki. čeprav smo se omejili tudi na življenje, delo, razprave, predloge in sklepe samo v tem skupščinskem domu, je tudi tokrat zagata. Skupščina, ki se je sestala v četrtek. torej danes, je začela s svojim delom, kot rečeno, v ponedeljek. Posamezni odbori so od po-nedelika do četrtka razpravljali o predlogih zakonov: o socialnih zavodih, o knjižnicah, o varstvu kulturnih spomenikov, o resoluciji. o nalogah komune in stanovanjske skupnosti pri otroškem varstvu in še o nekaterih odlokih. Kakorkoli so vsi našteti zakoni in odloki, o katerih so razpravljali ljudski poslanci, izredno pomembni za vse nas. je bila ven-darle v sopredju razprava o Poročilu o gibanju gospodarstva v prvem polletju leta 1961 s posebnim ozirom na delovanje gospo-darskega sistema. Ljudski poslednci-šolniki so imeli tokrat pripom-fro. Dejali so: prav takrat pravljamo o proračunu šolstva, ko razpravljamo o knjižnicah. o problemih kulture in prosvete. je na vrsti tudi poročilo o gibanju gospodarstva. se. da bo razprava usmerjena bolj na to področje, kot na probleme pa še »panoge«. Seveda na so hkrati ob tem tarnali ,da so šol-niki v občinah marsikdaj zapostavljeni ker občina nima denar-la za njihove potrebe — za potrebe šolstva, bolje rečeno. Toda pustimo te obrobne vtise iz skupščinskih prostorov in pokramljamo šolnikom navkljub tokrat prav o tem naročilu. Pes je namreč, da če dosega gospodar- stvo v celoti, torej vsaka posamezna gospodarska organizacija, občina in okraj pa vse tja do Zve-ze dohodke na katere je la potem tudi kultura in šolstvo ne smete biti v zagati. Iz poročila o gibanju gospodarstva v prvem polletju pa je moč razbrati, da smo sicer določene uspe- he. ti ne bi bili lahko še večji če da bo vse narobe če se bo odločanje »preselilo« v kolektive. namreč odločanje o vsakodnevnih nalogah, o katerih pač ne more soditi dokončno nekdo s svinčnikom v roki za zeleno mizo. Razvoj proizvodnje in potrošnje v letošnjem prvem polletju sicer ne dosega v celoti vsestransko ugodne dinamike razvoja, ki smo ga dosegli v lanskem letu. To in pa tezkoče, ki se pojavljajo zaradi uveljavljanja objentivnej-ših ekonomskin instrumentov v posamezmn podjetjih, neutemeljeno spodbuja ponekod negativne ocene izvršenin dopolnitev sistema ter se iščejo rešitve v vračanju na staro ... Vedeti je treba, da spremembe gospodarskega sistema še niso toliko časa v veljavi, da bi se lahko pokazali v celoti že vsi pozitivni učinki, ki jih lanko le-te spremembe tudi dajo. Ne velja pozabiti, da nekatere spremembe, predvsem s področja devizne reforme in kreditnega sistema še niso uresničene. Dalje lahko opazimo tudi določene slabosti v gospodarskih organizacijah. Predvsem pa kaže podrobnejša ocena tole: Do največjih težkoč in problemov je prihajalo prav na področjih, kjer smo zadržali ali pa na novo uveljavili administrativne u-krepe, kot so na primer obratna sredstva, distribucija investicijskih sredstev, maksimiranje cen, dirigiranje izvoza in uvoza, prepozna objava predpisov, nekatere omejitve potrošnje in podobno. Učinek gospodarskih sprememb bo tem večji in prišel bo toliko prej do izraza, kolikor manj bodo delovni kolektivi omejevani pri svojem gospodarjenju... To je le skrčen, prav zares najbolj skrčen povzetek nekaterih ugotovitev iz tega poročila. Poročilo vsebuje vrsto podatkov, ki kanejo na napredek gospodarstva. Njegova odlika pa je predvsem, da kritično ocenjuje pojave, ki zavirajo še hitrejši gospodarski razvoj, pojave administrativnega značaja, ki ne spodbujajo, ne sproščajo, temveč zavirajo in duše iniciativo neposrednih proizvajalcev, da bi dosegali še večje uspehe in hkrati s temi krepili izpopolnjeni gospodarski sistem. V skupščinskih prostorih so ljudski poslanci na sejah odborov ne samo potrdili ugotovitve in priporočila, omenjena v tem poročilu, temveč jih še dopolnili, res malce nekolikanj ostro, toda svoje ugotovitve so utemeljili iz prakse gospodarskih organizacij. Opozorili so predvsem na pereče vprašanje zalog, obratnih sredstev — kako in komu naj bodo »dodeljevana« — in na nelogičnosti, ki se pojavljajo ob uveliavljanju instrumentarija, s katerim se zajema prispevek na izredni dohodek gospodarskih organizacij. Seveda so bile izrečene še druge pobude, ugotovitve, mnenja in predlogi. Toda prav tako kot ni moč hkrati v enem samem sestavku povedati vse bistveno, kar zajema omenjeno poročilo, ni moč spregovoriti o vsem tem. K to-kratnemu zasedanju Ljudske skupščine Slovence se bo veljalo še povrniti kdaj pozneje. kajti zadeve so tolikani zanimive in za nas vse tolikanj pomembne, da se ne smejo zaprašiti nekje v pisarniških predalih. P. D. Gradnja tovarne metanola Pred kratkim so začeli v Petišovcih pri Lendavi s pripravljalnimi deli — izkop temeljev železne konstrukcije — za novo tovarno metanola. Tovarna metanola bo grajena v takem sistemu, da bo- do lahko istočasno z gradnjo montirali tudi strojno opremo, ki jo bodo uvozili že prihodnji mesec. V Proizvodnji nafte v Lendavi, ki je investitor nove tovarne, predvidevajo, da bodo obrat zgradili do druge polovice prihodnjega leta. V novi tovarni bodo dnevno proizvajali 20 ton čistega metanola oziroma letno okrog 6.800 ton. Kot osnovno surovino za proizvodnjo metanola bodo rabili zemeljski plin, ki ga bodo črpali iz bližnjih naftnih vrtin v Petišovcih. Pri tem bodo na dan porabili o-krog 36.000 kWh električne energije. Nova tovarna bo popolnoma avtomatizirana, tako da bo v njej delalo v vseh 3 izmenah samo okrog 40 ljudi. V podjetju Proizvodnja nafte v Lendavi so začeli razmišljati tudi o nadaljnji predelavi metanola v razne plastične mase, ki bi jih lahko vsestransko uporabljali. Predvsem pa bi plastične mase namenili za električno industrijo, za široko potrošnjo, za sintetična lepila, za lesno in mizarsko industrijo itd. Za predelavo metanola imajo že pripravljene investicijske programe. Po teh programih znašajo investicije 1 milijardo 300 tisoč dinarjev, letni bruto proizvod pa bi bil 3 milijarde 200 tisoč dinarjev. Nova tovarna metanola zahteva veliko porabo električne energije, mnogo vode in pare. Problem električne energije so rešili na ta način, da so se dogovorili z Elektro-Maribor okolica za postavitev noveea dalinovoda iz Ljutomera do Petišovec. S tem daljnovndom. za katerega predvidevajo, da bo zgrajen do 1. junija pri-hndoiega leta. bodo lahko o-skrbovali z električno energijo tudi mesto Lendava in bližnja naselja. Vodo bedo črpali iz potoka Črnca, po 2 km dolgem cevovodu Na ta način bodo imeli dovolj vode tudi za sedanje obrate in za predvideno pre-dolavo metanola.Paro bodo dobivali iz dosedanjih obratov. Posebnih težav jim ne bo dejal tudi industrijski tir Vse te naprave že obsta- jajo pri sedanjih obratih. Ponosni smo na svoj delež v NOV V nedeljo je bilo v Črensovcih veliko slavje v čast 20-letnice revolucije. Slavje so pripravili v okviru praznovanja občinskega praznika. Že v zgodnjih dopoldanskih urah so se začele zgrinjati v Črensovce množice občanov, mladine in pionirjev na svečano okrašeni prostor. Med zbranimi so bili tudi nekateri prvoborci in aktivni udeleženci NOB s tega območja, med gosti pa član CK in sekretar okrajnega komiteja ZKS Ivan Ros, organizacijski sekretar OK ZKS Ivan Grimšič, zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft ter številni predstavniki okrajnih in občinskih politično-gospodarskih forumov. Slavje ?e je začelo z Internacionalo, zbranim pa je spregovoril aktivni borec s tega območja in član sekretariata OK ZKS Koloman Balažič. V začetku svojega govora je o-pisal začetek vstaje naših narodov -in omenil proglas CK KPJ, nakar je govoril o deležu prekmurskega ljudstva k veličastni in zmagoslavni borbi jugoslovanskih narodov. Med drugim je dejal: »Prekmurski komunisti so v povezavi s pokrajinskim ko-mitejem, katerega sedež ,ie bil v Mariboru, začeli organizirati skupine, katerih naloga je bila opravljati akcije proti Madžarom. Te skupine je vodil akcijski komite, ki ga je posebej formulirala partija Koncem avgusta 1941. leta je bil zbor aktivistov iz vsega Prekmurja v gozdičku med Trnjem, in Odranci, katerega se je udeležilo nad 30 aktivistov, v glavnem vodje omenjenih skupin. Osnovni sklep tega sestanka je bil: začeti z okrepljeno aktivnostjo po celem Prekmurju, pozneje pa, ko bo dovolj orožja, preiti k oboroženim akcijam večjega obsega. Na tem sestanku je bil imenovan tudi okrožni odbor OF. Po tem sestanku so se začele večje sabotažne in listkov- ne akcije, akcije za zbiranje orožja, odstranjevanje telefonskih vodov, za izdelavo razstrelilnega in vžigalnega materiala itd. V Lendavi so zgorele oslice pšenice in ovsa zagrizenega madžarona Žerdi-na, enaka akcija je bila v Rakičanu, Prekmurje se je čez noč našlo v letakih, ki so jih tiskali v Trnju in Štrigovi, namenjeni pa so bili vstaji prekmurskega ljudstva, v Murski (Nadaljevanje na 2. strani) VREMENSKA NAPOVED za čas od 29. 9. do 8. 10 1961 Lepo vreme bo v splošnem trajalo dalje. Okrog 4. oktobra se pričakujejo prehodne padavine. Z nedeljske proslave 20-letnice revolucije v Črensovcih PREDAVANJE O BEOGRAJSKI KONFERENCI Minuli petek je v Ljutomeru predaval o pomenu in delu beograjske konference Mirko ČEpic novinar iz Maribora. MARIJA VILFANOVA PREDAVALA V M. SOBOTI V soboto popoldne je v dvorani kina »Park« v Murski -Soboti predavala o beograjski konferenci članica CK ZKS Mariia Vilfanova. Razen tega je predavala še za ožji politični aktiv. -ko Ponosni smo na svoj delež v NOB (Nadaljevanje s 1. strani) Soboti so se pripravljale skupine za likvidacijo vidnejših izdajalcev, mislili so na podminiranje soboškega sokolskega doma, kjer je bila takrat madžarska vojska, v Lendavi so nameravali izvršiti sabotaže na naftnih rezervoarjih in zbirnih postajah v Levasiju. Ena izmed največjih akcij v letu 1941 pa je bila na Moti med 25. in 26. septembrom. Okrožni komite je bil namreč obveščen, da je v Gradu — tedanji Gornji Lendavi — v neki hiši skrita večja količina orožja, ki so jo skrili graničarji. Treba ga je bilo hitro dobiti. Akcije se je udeležilo večje število aktivistov, ki so bili oboroženi in pripravljeni na spopad. Vodil jo je Štefan Kovač. Orožja takrat ta skupina ni našla, zato pa je prerezala vse telefonske žice in odstranila madžarske napise vse od G. Lendave do Turnišča. Naslednji dan so, Madžari pričeli z množičnimi aretacijami. Že v zgodnjih urah so žandarji obkolili hiše najbolj znanih aktivistov in jih aretirali. Zaprli so okrog 40 ljudi. V zaporih soboškega gradu so pripornike zverinsko mučili.« V nadaljevanja svojega govora je tov. Balažič omenil usodni 18. oktober, ko bi morala biti, kakor znano, seja okrožnega komiteja v Gančanih ter o prav tako znanih posledicah tega dne. Dalje je tov. Balažič dejal, potem ko je omenil nadaljevanje upora v 1. 1944: »Mnoga življenja naših mladih prekmurskih sinov in hčera so bila v tej borbi žrtvovana. Zaradi tega se tudi mi z vso pravico in ponosom ob 20-letnici vstaje spominjamo težkih časov iz narodnoosvobodilne borbe. Ponosni smo zato, ker smo doprinesli svoj delež k zmagi jugoslovanskih narodov, k izbojevanju socialistične revolucije v Jugoslaviji, ki bo v zgodovini človeštva zapisana z zlatimi črkami.« Ob koncu svojega govora je tov. Balažič govoril o obnovi porušene domovine v letih po vojni, o sedanjih velikih uspe- hih kmetijske proizvodnje, o dvigu življenjske ravni na naši vasi in posebej v beltinski občini. Naposled je omenil zunanjepolitični položaj in uspehe, ki jih dosega s svojo zunanjo politiko socialistična Jugoslavija. Poudaril je tudi namen in pomen minule beograjske konference neblokovskih držav, zlasti pa njeno zahtevo po razorožitvi v vseh državah. Po govoru je sledil pester in bogat kulturni program, v katerem so sodelovali mladi glasbeni solisti, pevski zbor, recitatorji in beltinska folklorna skupina. Popoldne se je razvilo na slavnostnem prostoru ljudsko rajanje, ki je ob zvokih godbe na pihala in zabavnega ansambla trajalo pozno v noč. Bj. Š. »NOVI VAL« V TRGOVINI S SADJEM IN ZELENJAVO Pred nedavnim so pričeli veljati jugoslovanski standardi za zelenjavo in sadje. Kakor znano, gre za artikle — po jugoslovanskem standardu — »ekstra«, kvalitete I, II in III. Zato morajo biti v prodaji ti pridelki označeni po sorti, kakovosti, zrelosti, velikosti ali težini, po barvi in drugih lastnostih. Za posamezne vrste sadja in zelenjave je JUS predvidel tudi standardno embalažo. Pri kmetijskih zadrugah v Pomurju ponekod dobro upoštevajo »novi val« v trgovini s sadjem in zelenjavo, ponekod pa za to še sploh ne vedo. Okrajna trgovinska zbornica je poleti priredila seminar ter pozvala kmetijske zadruge, naj se naročijo na jugoslovanske standarde in navodila, ki jih v založbi »Naučne knjige« izdaja zavod za standardizacijo Nekatere zadruge so se na-: ročile, nekatere ne, toda kaže, da je tiskovin zmanjkalo, saj na pismeno posredovanje zbornice ni odgovora. Izkušnje pa kažejo, da pri odkupu pri Gradu in v Kuzmi lepo sortirajo sadje po JUS-u, ponekod pa ne. Najbolj velja pohvaliti poslovno enoto gornjeradgonske kmetijske zadruge na Kapeli, kjer sortirajo sadje po kakovosti, cenah, itd. Kar zadeva naše okrajno središče, se v trgovinah s sadjem in zelenjavo nemara »bojijo« inšpekcije in sc zato označili vse blago kot blago druge vrste, čeprav je vmes tudi blago prve vrste. Sicer pa menijo na okrajni tr ■ govinski zbornici, da naj bi veljala pri odkupu za prvoraz-i redno blago višja, spodbudna cena. Tu velja zopet omeniti primer poslovne enote na Kapeli, ki odkupuje industrijsko sadje,po 6 dinarjev, prvovrstne jabolke (kanadke, boskop, par-mene in london) po 40 dinarjev, drugorazredne jabolke istih sort po 25, ostale vrste jabolk pa prvi razred po 25 in drugi razred po 16 dinarjev. Tudi pri jajčkah bi kazalo uvesti razrede. Danes gospodinje ne vedo, kaj kupijo, saj so za vsa jajca enake cene. Po razredih bi bilo treba razdeliti jajca v garantirano sveže, ki jih je treba dnevno prekomtrolirati, v nesortirana jajca brez garancije in plavače. Tako gospodinje ne bi kupovale na trgu in drugod mačke v vreči. Bj. Š. MIHA ŠOŠTARIČ 80-LETNIK Te dni je praznoval 80-letnico znani muropoljski živinorejec Miha Šoštarič iz Veržeja. 2e leta 1929 se je začel ukvarjati z živinorejo. V začetku je bil kontrolor, nato pa nadkontrolor. V svojem poklicu je ostal vse do lan- skega leta, z živinorejo pa se ukvarja še danes. Miha Šoštarič je delal več let na področju govedoreje, svinjereje in kokošjereje pri OZZ Ljutomer in OZZ M. Sobota ter bil več let predsednik živinorejskega odseka pri bivši kmetijski zadrugi Veržej. Za svoje prizadevno delo je dobil vrsto lepih priznanj in diplom, ki mu danes krasijo stanovanje. Pri vsem tem pa mu je ostalo še nekaj časa za gasilstvo, kjer dela že nad 50 let, ter za lov, ki mu je pravzaprav konjiček. Tudi za izvenpoklicno delo je dobil lepa priznanja, zato še vedno stoji v gasilskih vrstah, pa tudi puške na željo lovske družine ne bo odložil. Ob jubileju mu čestitamo! -ko ZAKLJUČEK TURISTIČNE SEZONE NA GOMILI Ob zaključku poletne turistične sezone na Gomili bo Turistično društvo Gomila priredilo 8. oktobra 1961 kratek program. Na prireditvi bo sodelovala šolska mladina s folklornimi plesi in raznimi tekmovanji med posameznimi šolami. Dalje bodo priredili vinsko trgatev ter srečelov. Zasedanje Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota ODBORNIKI ZAHTEVALI POSPEŠENO PRIPRAVO PRAVILNIKOV (Nadaljevanje s 1. strani) storilnost dela v industriji pa za 4,4 odst. Dohodki prebivalstva so se v I. polletju povečali za 22,8 odst. in so naraščali hitreje kot je bilo planirano. Investicijska potrošnja v osnovna sredstva družbenega sektorja se je povečala za 38 odst., v gospodarskih dejavnostih za 32,1 odst. in v negospodarskih dejavnostih za 70,3 odst. Po delitvi dohodka na posamezne elemente je bilo moč, tudi ugotoviti, da se je družbeni proizvod povečal letos v primerjavi z enakim razdobjem lani za 39,8 odst. in narodni dohodek za 48,3 odst. Gospodarske organizacije so letos plačale za 50 odst. več prispevka kakor lani po prejšnji delitvi celotnega dohodka. Neto osebni dohodki so se povečali za 47,4 odst. Povečanje osebnih dohodkov pa ni bilo v skladu s povečano produktivnostjo dela. Večja izplačila osebnih dohodkov so bila možna tudi zairadi povišanja cen proizvodom in storitvam, vendar so vplivala na zmanjšanje skladov, saj so se ti vprimerjavi z lani zmanjšali za 5,8 odst. Kljub povečanju osebnih dohodkov ugotavljamo, da smo glede osebnih dohodkov v Pomurju v družbenem sektorju gospodarstva še daleč pod republiškim povprečjem. Ko so razpravljali o novih pravilnikih, je bilo omenjeno, da se razporejanje sredstev čistega dohodka gospodarskih organizacij na osebne dohodke in sklade mora praviloma izvajati po novih gospodar- skih predpisih na osnovi pravilnikov o delitvi čistega dohodka in pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov. Ker so ugotovili, da še okrog 36 gospodarskih organizacij sploh ni začelo z izdelavo navedenih pravilnikov, so se odborniki odločno zavzeli za to, da je takoj nujno začeti z resno pripravo pravilnikov. Na skupni seji so nato sprejeli odlok o samoupravljanju delovnega kolektiva v upravi OLO Murska Sobota in imenovali Petra Vujeca za člana Komisije za narodno obrambo. Obširen program dela ObO SZDL Na nedavni seji Občinskega odbora SZDL v G. Radgoni so sestavili program dela v jesenskih in zimskih mesecih. Razpravljali bodo o delu ljudskih univerz v zvezi z zimskim izobraževalnim delom, o družbenem upravljanju v šolstvu ter o zdravstvu in socialnem zavarovanju. Posebej bodo obravnavali razvoj gospodarstva v petletnem načrtu. Na sejah bodo razpravljali še o delu v sindikatih, o delavskem samoupravljanju in o politični problematiki v občini. — V večjih središčih občine so bila v nedeljo sektorske konference, na katerih so obravnavali minimalne agrotehnične ukrepe ter se sezna- nili s finančnim in blagajniškim poslovanjem krajevnih odborov SZDL. Pogovorili so se tudi o pripravah za praznovanje občinskega praznika 15. oktobra. Ika MLADI ZADRUŽNIKI NA GORICI Sekcija mladih zadružnikov na Gorici razpolaga s 45 ari zemljišča. Lansko leto so na tej parceli zasejali pšenico U-l. Pridelek, ki je znašal 35 stotov na hektar, so prodali kmetijski zadrugi. Spomladi so posejali večletno deteljo, katere prvi pridelek so že pospravili. Minulo soboto je bila na Gorici letna konferenca aktiva LMS in sekcije mladih zadružnikov. Konference so se udeležili tudi predstavniki Obč. komiteja LMS iz M. Sobote in predstavniki KZ Puconci. Med drugim so sklenili, da bodo za- prosili KZ Puconci, naj jim odstopi še eno parcelo. CESTNA RAZSVETLJAVA V RAZKRIŽJU Te dni bodo končana dela za cestno razsvetljavo v Razkrižju. Omrežje cestne razsvetljave pelje skozi Veščico,. Razkrižje, Šafarsko in Gibino. Luči na cestah so nameščene na ustrezna mesta tako, da bodo mnogo pripomogla k varnosti nočnega prometa, ki je tudi v Razkrižju precej živahen. GOST IZ TANGANJIKE V nedeljo dopoldne je prispel v jugoslovansko glavno mesto predsednik tanganjiške vlade Julius Nierere. Ob pri- hodu je izjavil, da prihaja v Jugoslavijo prvič, vendar ne zaradi tega, ker tega ni hotel že poprej, temveč zaradi tega, ker se mu je sedaj prvič ponudila priložnost. V spremstvu podpredsednika ZIS Čolakoviča se je odpeljal v rezidenco, pozneje pa položil venec na grob neznanega junaka na Avali. V ponedeljek je visoki gost imel razgovore z jugoslovanskimi voditelji v ZIS in Zveznem odboru SZDLJ. Zatem je obiskal več industrijskih podjetij. Podpredsednik Čolakovič mu je 'opoldne priredil svečano kosilo v hotelu »Metropol«. Tu sta oba državnika izmenjala tudi zdravici. Nato si je ogledal kmetijski kombinat »Beograd« na Pančevskem Vitu.. Zvečer je: odpotoval na obisk v Hrvatsko in Slovenijo. Kot je znano, bo Tanganjika letos decembra postala neodvisna. Gre za deželo, ki se bo v svoji zunanji politiki ravnala po načelih miroljubnega sožitja in nepovezanosti z blo- Premier Julius Nierere RAZOROŽITVENI NAČRTI SKUPNA NAČELA VLAD SZ IN ZDA — PRVI URADNI DOKUMENT TE VRSTE — TRENUTNO NAJPOMEMBNEJŠE VPRAŠANJE: S ČIM NAJ PRIČNO — SZ: S SPLOŠNO IN POPOLNO RAZOROŽITVIJO — KENNEDY: »NAJPREJ SPORAZUM O PRENEHANJU JEDRSKIH EKSPLOZIJ!« RAZOROŽITVENI NAČRTI SZ in ZDA, dve največji svetovni sili, sta po daljših medsebojnih posvetovanjih objavili skupno poročilo o načelih, ki naj bi veljala pri razorožitvenih razgovorih. Kakor pravi skupno poročilo Združenim narodom, si prijadevajo doseči sporazum o splošni in popolni razorožitvi. Vzpostavili naj bi tudi sistem ustreznih postopkov za poravnavo mednarodnih sporov v skladu z Ustanovno listino OZN. Prvič doslej se je zgodilo, da sta obe deželi skupno nastopili s takim mednarodnim dokumentom. Iz njega izhaja, da se na obeh straneh strinjajo: . — z razpustom oboroženih sil, odstranitvijo vojaških naprav in oporišč, prenehanjem kovanja modernega in klasičnega orožja; — uničenjem vseh zalog jedrskega orožja ter sredstev za prenos vseh vrst orožij za množično uničevanje, in — z ukinitvijo organizacij in ustanov, ki urijo vojake, ter finančnih sredstev za vojaške izdatke. . Program razorožitve naj bi izvedli po sporazumno določenem vrstnem redu. Vsak ukrep in vsako fazo naj bi u-resničili v okviru določenih obdobij. Paziti bi morali, da ne bi pri razorožitvenih ukrepih katera od držav ali skupin držav ostala vojaško močnejša. Razorožitev v vsaki fazi bi morali izvrševati pod stalnim mednarodnim nadzorstvom. Osnovna načela v bistvu ustrezajo želji miroljubnega človeštva. Žal, se SZ in ZDA še nista sporazumeli o tem, kako naj se lotijo razorožitve ali bolje rečeno, s čim naj bi pričeli. Sovjetska vlada je poslala predsedniku Generalne skupščine v nedeljo posebno poročilo, v katerem pojasnjuje svoj program razorožitve. Predsednik Kennedy je v ponedeljek pred Generalno skupščino nastopil z ameriškim načrtom, vlada pa je ob istem času izdala posebno knjigo. Bilo bi preobsežno pomuditi se pri teh načrtih. Značilno je, da se SZ zavzema za takojšnjo popolno in splošno razorožitev, ki bi jo izvedli v posameznih obdobjih, ZDA pa žele najprej sporazum o prenehanju jedrskih poizkusov. Gre torej spet za vprašanje, kje naj prično, pri čemer gledata obe vladi s svojih trenutnih potreb Nadalje je resnica, da sta si oba načrta, kar zadeva popolne prepovedi poizkusov in jedrskega orožja ter splošne razorožitve, precej. blizu. Lahko bi rekli, da je razorožitveni načrt v perspektivi dober, le začetek naj bi bil po mnenju obeh drugačen. Ni dvoma, da se je treba sporazumeti tudi o pričetku, sicer bodo še tako lepi načrti ostali samo na papirju. Prav tako je resnica, da bi morali razorožitvena vprašanja obravnavati na razorožitveni konferenci, katere bi se morale udeležiti vse prizadete države, ne morda samo velesile ali predstavniki obeh blokov. V Mo- skvi so to zahtevo, ki jo je postavila konferenca šefov držav in vlad nevezanih držav, sprejeli, medtem ko se v Washingtonu -vsaj za sedaj — še drže blokovsko obarvane 'konference. Toda že resnica, da so se ZDA in SZ domenile o načelih, vliva v trenutno napeto mednarodno ozračje več upanja. O tem vprašanju bo spregovorila tudi Generalna skupščina. Koalicija v širino V Bonnu se mrzlično pripravljajo na prvo zasedanje novega zahodnonemškega Bundestaga. Kakor smo že zadnjič omenili, je Adenauerjeva krščansko-demokratska unija izgubila absolutno večino v Bundestagu in si bo morala poiskati vladnega zaveznika. »Na razpolago« ima liberalce, prav tako pa tudi računa — kot vse kaže- na sodelovanje »večne opozicije«, ki se je lani v svojem programu tega odrekla —, socialnih demokratov. Zahodni Nemčiji se torej obeta »široka koalicijska vlada«, če se bo kancler Adenauer sporazumel s prvaki socialdemokratske stranke. Zanimivo je, da tudi socialdemokratsko vodstvo opozarja na »resen položaj za Nemce«, posebna še, ker vse kaže, da so v Washingtonu pripravljeni rahlo popustiti glede berlinskega vprašanja. Mnogo prahu v uradnem in neuradnem Bonnu so povzročile izjave Kennedyjevega veleposlanika Claya, da v berlinskem in nemškem vprašanju ne kaže podpirati samo nemških interesov. Seveda so njegove , razmeroma nejasne izjave v Washingtonu uradno še omilili, toda resnica je, da so nemško vlado na to opozorili že poprej in da v Bonnu uradno niso reagirali samozh-radi volitev. Washington bo branil pravico Zahoda v Berlinu, ne čuti pa se dolžnega podpirati dosedanjo Ade-nauerjevo politiko do celotnega nemškega vprašanja tako, kakor si jo on zamišlja. Morda so taki zaključki predaljnosežni, vendar nas k njim sili razmeroma močno reagiranje v zahodnonemškem tisku. Gre seveda predvsem za vprašanje, ali bo Zahod spremenil svoje stališče do Vzhodne Nemčije, ki je doslej ni hotel priznati kot samostojne države. Kennedy je v svojem govoru pred Generalno skupščino omenil, da je sporazum Vzhod-Zahod o nerešenih vprašanjih mogoč tudi v primeru, da SZ sklene mirovno pogodbo z V. Nemčijo. Tak sporazum bi smatrali le kot »kos papirja-«. Pomembno je, da zahodne sile ohranijo svoje pravice v zahodnem Berlinu. To pomeni, da se zaradi sovietske odločitve te vrste ne bo nihče lotil orožja, kakor so nekateri svoj čas verjeli. Že ta ugotovitev dokazuje, da napetost o-krog Berlina popušča ne glede na to, da skupajo zahodnonemški u-radni in neuradni krogi zadevo zaostriti kar se le da. KATANŠKE SPLETKE Potem, ko je letalo sil OZN na doslej še nepojasnjen način treščilo v bližini Ndole in ubilo pod svojimi razbitinami glavnega tajnika OZN Hammarskjolda in spremstvo, so predstavniki OZN sklenili premirje s katanškim secesionistom Čombejem. Odpadla je glavna »ovira«, kajti glavni tajnik je še dan pred usodnim poletom sporočil, da ne bo privolil v nobene katanške pogoje. Toda Čombe bi ne bil Čombe, zvesta lutka belgijskih, francoskih in britanskih kolonialnih krogov, če ne bi pokazal, da je predlog o pomiritvi samo spreten manever, da bi pridobil na času. Zaveda se, da je s smrtjo Hammarskj"lda, ki je pričel po sporazumu Adula—Gizenga resno podpirati enotnost Konga, izginil velik nasprotnik se- paratističnih akcij in kolonialnih spletk. Te dni je belgijska družba Union Miniere«, ki izkorišča ogromna katanška rudna, bogastva, svetovala svojim uslužbencem, naj evakuirajo žene in otroke. Tako so reke avtomobilov in tovornjakov pričele premikati proti jugu, v Severno Rodezijo. Nič čudnega ni, če se Evropejci boje, da bo Čombe znova prekršil premirje ter pričel z novimi napadi proti silam OZN. Slišijo se tudi govorice, češ da so, »Združeni narodi prekršili ' določbe sporazuma«. Gre spet za podtikanje kolonialnih sil in Čombejeve uprave, v kateri imajo večino belci. Čombe s pomočjo svojih ščitencev rovari dalje. Komisija, ki raziskuje vzroke letalske nesreče, še ni končala svojega dela. Vse kaže, da skušajo nekako prikriti resnico o Hammarskjoldovi tragediji. Toda ali bo tako zares tudi ostalo? MURSKA SOBOTA, 28. SEPT. 1961 2 Sindikalni dom v Petrovcih V PETROVCIH: TIK PRED OTVORITVIJO Minulo nedeljo smo se za kako uro pomudili na gradbišču Sindikalnega doma v G. Petrovcih. Toda sedaj ne bi mogli več govoriti o gradbišču, kajti do konca meseca bo dom dokončno zgrajen, in tudi opremljen z novo opremo, v sobah za prenočišča, točilnici. in drugod. Predvidevajo, da bo do konca meseca zgrajena tudi osemletna šola. Sekretar Občinskega komiteja v G. Petrovcih Jože Kolarič nam je povedal, da bi bila otvoritev Sindikalnega doma že 15. septembra, kot so tudi napovedali, če se ne bi zadržala dela pri gradnji šole. Da bo dom zgrajen v tako kratkem času gre zasluga de- lovnim kolektivom in ostalim prebivalcem, ki so s prostovoljnim delom priskočili na pomoč. Koliko in kakšne prostore bo imel Sindikalni dom v. G. Petrovcih, smo že poročali v eni izmed zadnjih številk našega lista. Računajo, da bo stavba sindikalnega doma vredna 20 milijonov dinarjev. -ml Predstavljamo vam Kmetijsko zadrugo Lendava ŠE PREMALO STROJEV Z združitvijo kmetijske zadruge Hotiza-Polana in KZ Lendava v sedanjo Kmetijsko zadrugo Lendava, je postala le-ta gospodarsko še močnejša. Kmetijska zadruga Lendava ima na svojem področju 1163 kmečkih gospodarstev, ki obsegajo 7810 ha na vseh zemljiščih, od tega 5131 ha obdelovalne zemlje. Letos je zadruga dogradila garažo v Lendavi, gradi pa še garažo v Hotizi in strojno lo- po v Lendavi. S skladiščnimi prostori je zadruga dobro preskrbljena. Letos je odkupila zgradbo mlina v Gaberju, katero preurejajo v skladišče. Zadruga ima 11 traktorjev, 4 mlatilnice in 3 kombajne. Kljub temu, pa se še dogaja, da ne morejo priti vsi kmetovalci pravočasno na vrsto, kar se zlasti opaža pri uporabi kombajnov. Lastna proizvodnja kmetijske zadruge Lendava obsega 45,5 ha obdelovalnih zemljišč. Od tega je 12 ha splošno ljudsko premoženje, vse ostalo pa je zadruga vzela v najem od kmečkih proizvajalcev za dobo 10 do 15 let. V lanskem letu je KZ Lendava uredila 1 ha plantažnega nasada breskev, sedaj pa urejajo 2 ha plantažnega nasada nizkih hrušk. Nasade urejajo z lastnimi sredstvi. V kooperacijo s KZ se vključuje čedalje več kmetovalcev, saj so dosedanji rezultati pokazali nedvomno lepe uspehe. Za jesensko setev je zadruga organizirala proizvodnjo na 6 kompleksih agrominimuma v izmeri 120 ha, na katerih bodo zasejali pšenico San Pa-store, U-l in Leonardo. Pretežni del odkupa predstavlja še vedno živinoreja, saj odkup žit še vedno ne poteka najbolje, čeprav so bile letos cene belih žit boljše kot lani. Odkup izdelkov domače obrti je letos zelo nazadoval v primerjavi z lanskim letom. Vse kaže, da v inozemstvu za izdelke domače obrti ni več takega zanimanja, nekaj pa je vsekakor kriva trgovina, ki po novih ekonomskih instrumentih ni več tako stimulirana pri prodaji takih predmetov kot prej. NOVI HLEVI V ŠALOVCIH Dela pri gradnji hlevov v Šalovcih potekajo h kraju. Preostala so še samo notranja dela. V nove hleve, kot smo zvedeli, bodo že letos namestili sto glav živine, naslednje leto pa še dvesto glav. Direktor kmetijske zadruge Šalovci Ernest Ori nam je povedal, da živino, ki jo bodo namestili v nove hleve, nameravajo odkupiti od privatnih proizvajalcev. Sedaj imajo, pri kmetih že rezerviranih nekaj nad 30 glav živine. Ne glede na to, da je bila nedelja, ko smo se mudili v Šalovcih, so delavci pripravljali silažo za bodočo živino. Na njivah so s silažnim kombajnom pripravljali krmno travo in jo spravljali v silos v neposredni bližini hlevov. Takoj, ko bodo hlevi zgrajeni, bodo pokupili še preostalih sedemdeset glav živine in jo namestili v nove hleve. -ml Novi hlevi v Šalovcih SKRB ZA POTROŠNIKA LE NA PAPIRJE? O skrbi za potrošnika radi govorimo, hkrati pa jo radi zanemarjamo. V nekem zveznem časniku, ki ga izdaja odbor »Družina in gospodinjstvo« V sodelovanju z zvezno trgovinsko in zvezno industrijsko zbornico, smo lahko te dni brali, da so v neki beograjski trgovini zamenjali čevlje potrošniku, ki je prišel reklamirat šele čez določen čas. Prodajalca je ta časnik javno pohvalil, prodajalec pa je ukrepal v korist potrošnika ne glede na to, da je bil poslovodja na dopustu, ker je smatral, da je reklamacija upravičena. Takih primerov pri nas ne bi našli mnogo. Mnogi potrošniki čevljev z gumijastimi podplati v Murski Soboti, Mariboru in drugod imajo že grenke izkušnje s prodajalci in tudi poslovodji. Pogosti so primeri, da začnejo odpadati podplati že nekaj ur po nakupu, reklamacij pa v trgovinah ne upoštevajo ali pa dajo čevlje v popravljalnico z izgovorom, da jih bodo »vrnili v tovarno«. Recimo, da prodajalci nimajo »kompetenc«, če, recimo, koplje poslovodja krompir, a pogosto odpravi potrošnika tudi poslovodja, ker pač nima skupno» s tovarno, ki čevlje izdeluje, pravilnega odnosa do potrošnika. Odnos do potrošnika namreč po mnenju mnogih ni rentabilen, ko pa se bo konkurenca zaostrila, si bodo potrošniki 'zapomnili, kakšen je odnos do potrošnika v posameznih trgovinah, tovarnah in drugje'. Prav tako še danes potrošnik zaman išče obrtnike za drobne, a življenjsko potrebne usluge. Vsem je zanimiv samo otipljiv, večji zaslužek, za potrošnika, njegove težave, in drugo pa se ne zmeni nihče. Zabeležili smo celo primer, da so v , Murski Soboti ustanovili servis za šivanje in podobne usluge v okviru stanovanjske skupnosti pod geslom »vse za potrošnika«. Toda če hoče potrošnik, da mu V tej servisni delavnici, ustanovljeni prav v te namene, nacedijo uslugo in, recimo, kaj manjšega zašijejo ali obrnejo kos oblačila, mu odgovorijo, da delajo za »proizvodnjo«: Komentar je nepotreben, na servisni delavnici pa bi bilo treba pritrditi napis, da je potrošnik nezaželen. To bi bilo. vsaj pošteno, tudi v odnosu do delovnih žena, ki naj bi jih ta delavnica razbremenila, -jan Intervju z doktorjem Ivanom Amonom V BOJ PROTI TBC PRITEGNITI ZLASTI MLADINO V okviru »Tedna boja proti tuberkulozi« smo v torek obiskali dr. Ivana Amona, predstojnika po-lituberkuloznega dispanzerja v M. Soboti, ki nam je v zvezi s tem povedal naslednje: — Tuberkuloza je še vedno zdravstveno-socialni in tudi ekonomski problem, ker zahteva o-gromne stroške, za zdravljenje. Tuberkuloza danes ni več toliko zdravstveni problem, ker je o-zdravljiva. Res pa je, da je zdravljenje tuberkuloze dolgotrajno in zahteva potrpežljivost zdravnika kakor tudi bolnika samega. Umrljivost za tuberkulozo se je zadnje leto zelo zmanjšala. Za tuberkulozo umirajo le tisti, ki se niso hoteli zdraviti ali pa se niso pravilno zdravili. Vendar pa je umrljivost v Prekmurju še vedno nad 20 ljudi na 100 tisoč prebivalcev. Medtem je v naših južnih predelih, na primer Bosni, Makedoniji, opaziti, da je umrljivost tam veliko večja in dosega celo 70 ljudi na 100 tisoč prebivalcev. Ob priliki fluorografske akcije je število obolelih poraslo. Na rentgenskih pregledih na Protitu-berkuloznem dispanzerju šo do sedaj odkrili 130 bolnikov s pljučno tuberkulozo in 12 z izvenpljučno tuberkulozo, kar pomeni, da dispanzerska služba dobro dela in da pravočasno odkriva bolnike z začetnimi oblikami tuberkuloze. Registriranih bolnikov, v okraju imama zelo mnogo: okrog 1700, vendar pa lahko rečemo, da je njihovo stanje zelo dobro. Vsakega novoodkritega bolnika takoj napotimo o bolnišnico. Po povratku iz bolnišnice pa se mora še vsak bolnik zdraviti doma najmanj eno leto. Problemi v zvezi zdravljenja tuberkuloze so ti, da bolniki hi- tro izgubijo potrpljenje in prehitro zapustijo bolnišnico. Doma pa se tudi ne zdravijo, ker se dobro počutijo, toda pri tuberkulozi videz vara. Drug tak problem je zaposlitev tuberkuloznih bolnikov, ki so se že ozdravili. Težko je doseči, da kmet doma ne bi opravljal najtežjega .dela. Težave pa so tudi v tem, kako dobiti primerno delovno mesto za prebolelega bolnika tuberkuloze. V našem okraju je dispanzerjev dovolj, kar se pa tiče prostorov, ■ pa sta primerna le dva, in to v Lendavi in Gornji Radgoni. Zelo slabi prostori so v Ljutomeru, najmanj pa odgovarjajo svojemu namenu prostori soboškega dispanzerja, ker so premjahni in funkcionalno nepravilno zgrajeni. Naloga dispanzerjev ni več samo borba proti tuberkulozi temveč tudi odkrivanie in zdravljenje drugih pljučnih bolezni, predvsem pljučnega raka, katerega pa je žal vedno več. Tudi pljučni rak je ozdravljiv v začetnem stadiju, če pa pride bolnik prepozno, pa seveda ni rešitve. Zdravljenje tuberkuloze je brezplačno. Družba je do sedaj vložila ogromna sredstva za zdravlje- nje tuberkuloznih bolnikov. Tem izdatkom pa moramo še dodati vso gospodarsko škodo, ki jo je povzročila tuberkuloza. Povprečna materialna škoda v enem letu znaša okrog 350 miiljonov dinarjev. V »Tednu boja proti tuberkulozi« je potrebno zainteresirati za probleme tuberkuloze zlasti mladino, kajti edino zdrava mladina bo temelj ljudskega zdravja — je zaključil svojo izjavo tov. Amon. V PROSENJAKOVCIH: MIMO ŠOLE V ŠOLO Z novim šolskim letom imajo v osnovni šoli v Prosenjakovcih samo nižje oddelke, medtem, ko morajo učenci višje razrede obiskovati v Fokovcih. Zato otroci več dni niso hoteli k pouku v Fokovce in so zahajali v šolo v Prosenjakovcih, kjer pa jih seveda niso mogli sprejeti. Danes prosenijakovski otroci že redno obiskujejo pouk v Fokovcih. Dejstvo je, da so podobne spremembe imeli tudi na drugih šolah. S tem seveda ne nameravam trditi, da štiri kilometre do šole v Fokovcih ni daleč, zlasti Še pozimi. Podatki kažejo, da popolna osemletna šola v Prosenja- kovcih za sedaj nima perspektiv, če bi upoštevali vse o-kolnosti kot pri ostalih šolah. Za višje oddelke je namreč v Prosenjakovcih le 18 otrok. Drugače pa bi bilo, če bi pokazali interes za to razen Pror senjakovčanov tudi starši otrok iz sosednjih vasi, ki pa so to, razen Središčanov in nekaterih posameznikov iz drugih vasi odklonili. Otroci iz Središča namreč letos obiskujejo šolo v Domamjševcih, vendar bodo tam verjetno višji oddelki prihodnje leto ukinjeni. Ni pa dovolj gledati samo sedanje število otrok. Če bi pobrskali po rojstnih listih, bi ugotovili, da se bo število šoloobveznih otrok občutno zmanjšalo. Danes imajo v tem šolskem okolišu še 68 šoloobveznih otrok, čez 'nekaj let pa jih bo komaj o-krog 36. Torej so izgledi slabi. Drugo pa je, če bi višje oddelke osnovali zaradi tega, ker na območju omenjenih vasi biva madžarska manjšina. Kot že rečeno, so naleteli na podobne težave tudi v drugih krajih, vendar stvari urejajo brez večjih nevšečnosti. Nedvoumno se to tudi v Prosenjakovcih ne bi zgodilo, če bi starše s tem podrobno in ob pravem času seznanili. Kar pa zadeva oddaljenost šole, bodo v zimskih mesecih drugje uredili s prevozi otrok do šole z avtobusi, občinski ljudski odbori pa bodo prispevali nekaj sredstev ali uredili regrese po svoji presoji. To bi bilo ob sedanji situaciji in ob nenehnem pomanjkanju učiteljev tudi za prosenjakovske otroke še najumestneje. Morebitne možnosti za ustanovitev višjih oddelkov pa bo nedvomno pretehtal občinski ljudski odbor. -ko SOBOŠKI ODBORNIKI NA IZLETU Preteklo soboto in nedeljo so odborniki soboškega občinskega ljudskega odbora priredili daljši izlet po Sloveniji. Poleg Novega Velenja so si ogledali še nekatere druge kraje. V nedeljo so obiskali tudi Zagrebški velesejem. MAJA NAJVIŠJI, DANES NAJNIŽJI VODOSTAJ Iz vseh krajev Jugoslavije poročajo o izredno nizkih vodostajih rek. Donava ima v primerjavi s povprečjem -v zadnjih štiridesetih letih 286 centimetrov nižji vodostaj, Sava pri Beogradu 291 cm itd. Ob vsem tem pa moramo ugotavljati, da tudi Mura v več desetletjih ni imela tako nizkega vodostaja kot v tem mesecu. Ponekod, kot na primer na Razkrižju, prevoz z brodom sploh ni mogoč, težave pa so tudi drugje. Hidrologi izjavljajo, da takega znižanja vodostaja v naših rekah ne pomnijo. Dodajajo tudi, da je večje število jugoslovanskih rek imelo maja letos najvišjo gladino. -ko, RAZVITJE LOVSKEGA PRAPORA Lovska družina Ljutomer bo priredila 15. oktobra v počastitev 20-letnice vstaje ju-goslovanskih narodov razvitje društvenega prapora. Prireditev bo organizirana pod pokroviteljstvom ObLO Ljutomer. Osrednja prireditev bo. za Titovim domom. Po razvitju prapora imajo ljutomerski lovci na sporedu se streljanje na glinaste golobe, nakar bodo priredili pristno lovsko veselico, kar potrjuje tudi jedilnik: fazani, jerebice in race. -ko Gradbišče nove medicinske šole v Murski Soboti TEDEN BOJA PROTI TUBERKOLOZI V »Tedniu boja proti tuberkulozi« bodo po vseh šolah v okraju | prirejali predavanja. Tako bodo predavanja v M. Soboti na obeh osemletkah, Učiteljišču, Srednji medicinski šoli in Ekonomski šoli, kakor tudi na ostalih šolah. Za zaključek bodo ob koncu ted- na podmladkarji Rdečega križa z vseh šol v Murski Soboti priredili kratek kulturni program na dvorišču Protituberkuloznega dispanzerja v M. Soboti. Dalje bodo tudi z letalom po vsem okraju spuščali letake o pomenu »Tedna boja proti tuberkulozi«. VČERAJ ZABELEŽENO Nezaželena samopostrežba Bliža se čas, ko bomo tudi v našem okrajnem središču dobili samopostrežno trgovino. Pred nami so jo dobili že v Ljutomeru, vendar to ne pomeni, da v Murski Soboti samopostrežbe — ni. Jesen je tu in z njo čas sladkega grozdja. O cenah, kakovosti in drugem, — zlasti o organizaciji preskrbe z grozdjem, — imajo potrošniki svoje mnenje, ki sloni na več ali manj zlih izkušnjah. Teh ne kaže ogrevati. Ni pa vseeno, ali dobi kdo za isto ceno kakovostno grozdje ali takšno, ki bi bilo najbolj primerno za stiskalni- co. V soboški »Delikatesi« nimajo vsak dan grozdja; toda kadar ga imajo, ni vse grozdje enake kakovosti. Ista je le cena. Pred dnevi smo lahko bili priča prizora, da so za eno prodajno mizo v tej prodajalni stregli trije prodajalci, za dru- go pa nihče, čeprav je bilo tu več kupcev, ki so čakali na vrsto. Tega mnenja pa ni bila mlada in mična Sobočanka, ki si je kar sama napolnila vrečico z grozdjem iz zaboja ob .izložbenem oknu in si jo tudi sama stehtala ob razumevanja polnem nasmehu prodajalca. Temu bi že lahko rekli samopostrežba, vendar nezaželena. To toliko bolj ob dejstvu, ker se najbrž prodajalec ne bi strinjal, če bi to storila ena izmed delovnih žen, ki so potrpežljivo čakale na vrsto, ali katerikoli drugi kupec. Organizacija dela oziroma prodaje je prav gotovo predvsem stvar kolektiva »Delikatesa«, nezaželena samopostrežba pa meče čudno luč na kolektiv in vodstvo podjetja,saj je znano, da takšni primeri v tej soboški prodajalni, niso redki. -boš- MURSKA SOBOTA, 28. SEPT. 1961 3 Na jugoslovanskem aeroraillyju TRETJI CIRIL KRIŽNAR IZ MURSKE SOBOTE Potem ko se je Ciril Križnar v ponedeljek spustil po krajših poletih nad Mursko Soboto, Beltinci in Ljutomerom na zemljo, sem ga prosil za krajši razgovor o nedavnem jugoslovanskega aeroraillyju. Dejal je: »V dneh od 20. do 23. septembra sem kot član Aerokluba v M. Soboti sodeloval na VI. jugoslovanskem aeroraillyju, ki je bil na relaciji Sarajevo—Mostar—Titograd —Kumanovo. Ta relacija je bila dokaj zahtevna, ker je bila namerno izbrana na najbolj neob' ljudenem terenu v Jugoslaviji. Na tem raillyju se nas je 23 jugoslovanskih letalcev pomerilo v 3 letalskih disciplinah: v natančnosti pristajanja, v časovni natančnosti in v izvidniških nalogah. V prvem dnevu sem na relaciji Sarajevo—Mostar zasedel 12. me- sto, na etapi Mostar—Titograd pa 7. mesto. V Titogradu sem se zaradi natančnosti pristajanja uvrstil s 7. mesta na 2. mesto. V zadnji etapi od Titograda do Kumanovega sem zasedel 3. mesto, za kar sem dobil bronasto plaketo. Pred mano sta bila Sarajevčan Arsen Kukora in Beograjčan Živan Radišič«. Ob koncu razgovora mi je Ciril Križnar povedal, da je s tretjim mestom zadovoljen, čeprav bi z malo sreče lahko bil celo prvi. Manjkala mu je samo specialna zemljepisna karta, s pomočjo katere bi lahko našel vnaprej določeni objekt na zemlji. Tretje mesto pilota Cirila Križnarja na jugoslovanskem aeroraillyju je vsekakor lepo priznanje tudi Pomurskemu letalskemu centru Ob tem je treba vsekakor zapisati še to, da je Ciril Križnar prišel v Mursko Soboto šele lani oktobra. V tem času je Po- murski letalski center dosegel že take uspehe, da ga lahko uvrščamo med najboljše slovenske Aeroklube. Medtem ko je imel soboški Aeroklub prej samo dve šolski letali, ima danes že tri visokosposobna jadralna letala in tri motorna letala. Dobijo pa še eno šolsko motorno letalo. Računajo, da bodo že prihodnje leto lahko pravi z zapraševanjem z letali, začeli z gospodarsko aviacijo, se Dalje predvidevajo, da bodo kmalu začeli tudi s transportno aviacijo. V ta namen bodo morali nabaviti eno dvomotorno letalo z 8 sedeži in en osemsedežni avtobus, s katerim bodo vozili potnike iz Murske Sobote na aerodrom in nazaj. Z uvedbo transportne aviacije bo moč preleteti razdaljo Murska Sobota—Ljubljana v pičlih 35 do 40 minutah, o-ziroma iz Murske Sobote do Beograda v slabih dveh urah. Aeroklub v Murski Soboti Ima na aerodromu blizu Rakičana svoj hangar, v katerem so letos zgradili mehanično delavnico, prostor za lesno predelovalno delavnico in dve manjši skladišči — skladišče za tehnične in padalske predmete in skladišče za gorivo. Mimo tega so tu zgradili še enodružinsko stanovanje, klubske prostore z bifejem, dve sobi za upravne prostore, eno sobo za vezo in hidrometeorološko službo v obliki stolpa z dvema terasama, s katerih bo v času letalskega mitinga lep pogled na izvajanje poletov. Omembe vredno pa je še to, da prav v tem času delajo cesto Rakičan—aerodrom. Soboški Aeroklub ima tudi letalsko šolo, katere upravnik je Ciril Križnar. Letos so v tej šoli izšolali 12 jadralnih pilotov z osnovnim pilotskim dovoljenjem, 3 športne pilote in 7 športnih jadralnih pilotov. I Ob vsem tem lahko na koncu ugotovimo, da ima Pomurski letalski center lepo perspektivo razvoja. Kaže tudi, da se bo ob pomoči pomurskih občinskih ljudskih odborov, podjetij in drugih kolektivov razvil v pomembno gospodarsko organizacijo. R. Jaušovec MALA KRONIKA AVTOMOBIL PODRL VINJENEGA KOLESARJA Iz Radenec proti Petanjcem sta šla vsak po eni strani ceste D. D. in. J. K. Bila sta vinjena in sta se s kolesi opotekala sem ter tja po cesti. Za njima je privozil iz Radgone osebni avtomobil s povprečno hitrostjo 60 km na uro in se skušal omenjenima izogniti. D. D. je nenadoma zavil na desno stran proti sredini ceste. O-sebni avtomobil ga je z levo lučjo zadel in ga podrl, le-ta je dobil lažje telesne poškodbe po glavi. ALKOHOL V KRVI Pri odvzemu krvi šoferju J. V. iz Lutverc je analiza pokazala, da je imel 1,06 promil alkohola v krvi. Omenjenemu je bila ugotovljena dne 31. oktobra 1958. leta koncentracija alkohola v krvi 1,13 promil. MOTORIST ZAVOZIL V VPREŽNO VOZILO V Petrovcih na Goričkem se je motorist Jože Horvat iz G. Petrovec z motornim kolesom zaletel v vprežno vozilo, last Karla Kardoša iz LUcove. Nesrečo je zakrivil lastnik vprežnega vozila, ki ni imel na vozu nameščene luči, kot zahtevajo cestno-prometni predpisi. Na motorju je nastala materialna škoda za okrog pet tisoč dinarjev. KRAVA SKOČILA PRED TOVORNJAK Šofer Karel Kozic, doma iz Mlajtinec se je peljal s poltovornakom iz Murske Sobote proti Tišini. V vasi Tropovci je iz nekega dvorišča pribežala mlada telica in skočila pod avtomobil. Na vozilu je nastalo za okrog 200 tisoč dinarjev materialne škode. UTONIL 18 MESECEV STAR OTROK V soboto dopoldne je na D. Bistrici utonil 18 mesecev star otrok Milan Lebar. Za tem, ko se je brez varstva igral na domačem dvorišču, je zašel v sosedov sadovnjak, kjer je bila nezavarovana apnena jama in je padel vanjo. ROJSTVA Rodile so: Irma Zrinski iz Moščanec — dečka, Helena Čerpnjak iz Noršinec — deklico, Ema Flegar iz Gradišča — deklico, Marija Vogrinčič iz Skakovec — dečka, Elizabeta Koštric iz Melinec -dečka, Gizela Kolar iz Lendave — deklico, Katarina Puhan iz Kobilja — deklico, Hermina Feren-cek iz Kobilja — deklico, Vera Raj nar iz Bakovec — dečka, Frančiška Kozar z Orehovskega vrha — deklico, Kristina Baranja iz Crnelavec — dečka, Emilija Dun-dek iz Krajne — deklico, Olga Hozjan iz Crensovec — dečka, Paula Gibičar iz Murske Sobote — dečka, Slavica Kozar iz Murske Sobote — dečka, Magdalena Kovačič iz Bigovec — dečka, Marija Gomboc iz Gerlinec — deklico, A-nica Rous iz Beltinec — deklico, Marija Kocjan iz Centibe — dečka, Ema Merklin iz Krajne — deklico, Marija Bore iz Serdice — deklico, Helena Kočar iz Skakovec — dečka, Katica Mlinarič iz Lipovec — dečka. Marija Sobočan iz Mostja — dečka, Marjeta Mičovič od Grada — deklico, Lucija Borovič iz Kopra — dečka. Marija Kuhar iz Sodišinec — dečka, Irena Šeruga iz Puževec - dečka. POROKE Poročili so se: Franc Skledar, šofer iz črnelavec in Marta Cipot, uslužbenka iz Murske Sobote. SMRTI Umrli so:, Katarina Pozderec, poljedelka iz Melinec, stara 50 let; Ignac Vuk iz Žižkov, star 33 let; Terezija Fartek iz Murske Sobote, stara 93 let. V Seliščih so pred kakimi desetimi dnevi začeli graditi novi gasilski dom. Gradnjo so precej poenostavili s tem, ker so lahko uporabili temelje, namenjene za zadružni dom. Vaščani so do sedaj opravili preko 150 dni prostovoljnega dela. V kratkem bodo namestili še ostrešje, ostalo pa bodo , zaradi pomanjkanja sredstev urejali prihodnje leto. V novem domu sta sedaj predvidena dvorana ter gasilski prostori, ostale prostore ter stolp pa bodo zgradili pozneje. POMURSKI FILMSKI BAROMETER TRI ČETRTINE SONCA - Domači film režiserja Jožeta Babiča, ki še vedno sodi ne samo med najboljše slovenske, ampak med najboljše jugoslovanske filme sploh. V igralski ekipi srečamo vrsto igralcev, ki jih poznamo tudi z odrskih desk — od Staneta Sevra in Lojzeta Potokarja do Mire Sardočeva in Jožeta Mlakarja. Zgodba filma je znana: povratniki raznih narodnosti se vranjo no končani vojni iz koncentracijskega taborišča v domovino. Scenarij in režija vešče in neprisiljeno razkrijeta pred gledalcem vrsto usod in težav nosilcev glavnih vlog, čeprav se večina filma dogaja v e-nem dnevu na neki majhni češki železniški postaji. Ob vsem tem pa film ni brez dinamike, njegovo poslanstvo pa je predvsem humano. Film bo sredi prihodnjega tedna na sporedu kina v G. Radgoni. DAVEK NA KRUTOST - Ameriški barvni film v kinemasko- pu, ki ga lahko uvrstimo med uspele »-psihološke-« vesterne, čeprav ustreza tudi akcijsko. K sreči so naša podjetja za razdeljevanje filmov uvozila lani in predlani vrsto vesternov in kavbojk, ki skušajo rešiti — poleg tega, da nudijo gledalcem tudi lepe pejsaže — vrsto drobnih, a za glavne igralce pomembnih problemov. Med take filme sodi tudi film »Davek na krutost-«. Ker nastopa v njem v glavni vlogi tudi znani James Cagney, je to že dovolj, da velja film priporočiti tako mladini in odraslim. Film bo v -nedeljo na sporedu kina v Križevcih pri Ljutomeru. VELIKA VOJNA - Italijanski kinemaskopski film režiserja Maria Monicellija in prav tako znanega producenta Dina de Lati-rentisa. Film je dobil pred Časom na festivalu v Benetkah zlatega leva. Spričo producenta se' ne smemo začuditi, če nastopa v filmu njegova žena Silvana Mangano, čeprav v zrelejši in manj atraktivni »izdaji-« kot pred leti v De Santtsovem »Grenkem rižu«. Poleg nje srečamo v filmu vrsto znanih imen italijanske kinematografije in sicer Alberta Sordi-ja, Vittoria Gassmana, Folca Lullija, a tudi znanega francoskega igralca Bernarda Bliera. Za film je značilno vzdušje u-trujenega patriotizma iz leta 1917, ki ga poznamo že iz drugih filmov, a tudi iz književnosti, morda pa najbolj iz filma, ki je nastal po delu neitalijanskega avtorja — pokojnega velikana peresa Ernesta Hemingwaya. Film nas tudi pouči o tem, da dneva ne kaže hvaliti pred večerom, saj oba glavna junaka, ki sta se sicer znala ogniti in rešiti iz sleherne nevarnosti, naposled nesrečno končata na bojnem polju — kot nešteto njunih sovrstnikov in sotrpinov raznih imen, narodnosti in starosti. ROMEO, JULIJA IN TEMA — Češki film nam že znanega režiserja in scenarista Jižija Weissa, ki ga poznamo po uspelem filmu iz malomeščanskega življenja med obema vojnama »Volčji brlog«. Čeprav se je zadnje čase pojavilo po širnem svetu več inačic že znane zgodbe o Romeu in Juliji, ni ta češki film zaradi tega nič manj zanimiv, saj doživljata Pavel in Hanka, glavna junaka filma, svojo tragedijo v mračnih dneh okupacije leta 1942, ko je bil ubit krvoločni Heydrich. Vrh vsega je Hanka Židinja, ki je ne more rešiti niti skrivanje na podstrešju stare hiše. Ker poznamo podobno temo že iz uspelega domačega filma »Deveti krog«, bo zanimiva primerjava, ne glede na to, da v filmu ne vidimo Hanki-nega nesrečnega konca, saj ustvarjalci pustijo ob koncu nesrečno židovsko dekle na prazni ulici, kjer odmevajo tudi nam dobro znani trdi koraki nemških vojakov ... Film velja priporočiti naposled tudi zato, ker je prejel vrsto mednarodnih .priznanj na festivalih in pri kritikih. Oba filma bosta na sporedu kina »Park« v Murski Soboti v začetku in sredi prihodnjega tedna. -bjš- Razbijaštvo brez primera v Godemarcih V noči od 19. na 20. september so bili ljudje v Godemarcih pri Bučkovcih priča dogodku, ki bi mu stežka našli primero. Nekaj pred polnočjo je Murko-vičeve v Kuršincih prebudil žvenket okenskega stekla in ropotanje zidne opeke. Kmalu za tem se je nekaj podobnega zgodilo pri gospodarju Francu Horvatu v Godemarcih. Ura je bila približno 23.45, ko je skozi okno pri Vaupotičevih v Godemarcih začela leteti zidna opeka. Kosi opeke so udarjali ob pohištvo ter na posteljo, kjer sta spali sestri Vaupotičevi z otrokoma. Skoraj vsi so bili deležni u-darčev, še preden jim je uspelo uteči v kuhinjo. Tudi v kuhinji zatočišče ni bilo preveč varno. Razen opeke je skozi okno priletela sekira in zadela malo Marijo, ki je ob tem padla. Ob kriku njene matere je naval nekoliko ponehal. Otroka je spustila na Prosto in jih poslala na pošto v Bučkovce. Ko je tudi sama hotela za njima in segala za obleko, so jo o-pazili in navalili na hišo z vso silo. Vlekli so za okenske mreže. Skozi vrata ji je uspelo uteči in v hiši je ostala le njena sestra. Nasilneži niso popustili, in so v svoji razdivjanosti iztrgali desno sprednje- okno z okvirjem vred. Gospodinja je v sami kombineži bežala za otrokoma in o nasilju pbvestila po telefonu varnostne organe. Medtem so nasilneži vlomili in začeH z razbijanjem po hiši. Prevrnili so omaro, mizo s kvasom, ki je bil pripravljen za peko itd. Minil je kratek čas in miličniki postaje LM ljutomer so bili na mestu. Našli so pravo razdejanje: razmetano pohištvo, posodo, drogove. polomljene šine in precejšen del strehe. Storilci so seveda že odšli. In da bi bila mera zvrhana. so vdrli še v stanovanje A-lojzije Kimler ter jo iz postelje zavlekli pred hišo. kjer so jo tako pretepli, da je morala iskati pomoč v bolnišnici. Enako bi se bilo zgodilo njenemu sinu, vendar mu je uspelo še v pravem času uteči... Ljudje so bili zbegani in niso vedeli ne kod ne kam. Miličniki 80 imeli polne roke dela. Začelo se je iskani e. kajti storilcev ni nihče prepoznal, saj so se med sa- bo baje klicali z drugimi imenu Pa kljub temu. Minil je le kratek čas, ko se je uslužbenec postaje LM Ljutomer Iso pojavil pred razdejanjem s četvorico: bili so to Anton Fras, Janez Murkovič in Dušan Šrol iz Bodislavec ter Franc Kerslin iz Trnovec. Njihova prejšnja vnetost je izplahnela. Skoraj enoglasno so priznali, da niso imeli za to osebnega razloga. Vse. razen Šrola, ki je še mladoletnik in zanj vsa odgovornost odpade na starejše, so spravili za zapahe: Nadaljnja preiskava bo pokazala, kakšni razlogi so omenjeno četvorico privedli do tega dejanja. Človek se nad razdejanjem, ki so ga povzročili, zgrozi. Po nestrokovni oceni je povzročena škoda v vrednosti blizu četrt milijona dinarjev. J. Stolnik Vaupotičeva nad razvalinami NJEN OBRAT NA LEVI PETI Stanovanje — življenjski ideal. Vsaj zame je bil. Poskusil sem vse zveze in poznanstva, zaprosil za priporočila — nič. In nekega dne, kakor slepa kokoš zrno — jaz stanovanje. Idealno, vam rečem. Sobica je bila kot nalašč za moj okus. Zleknil sem se po kavču in strmel v nerazporejene kose pohištva. Sledili so obiski prijateljev. Ti so zavidljivo prikimavali. Moji ideali pa so kmalu zbledeli. Na tleh in pohištvu se je nabrala dobršna plast prahu, kovček z umazanim perilom se je vrhal, v omari pa so visele obleke z odtrganimi gumbi. Zaman sem iskal po Ljutomeru usmiljeno žensko roko. »Jaz vem za e-no, ki bi to opravila vse to in to za mali denar«, me je potolažil prijatelj. Pa sem čakal. Morda pa res pride, če se mi prej ne zredijo kače. Skatljice s srajcami so se izpraznile in moral sem smukniti v trgovino. Reševanje situacije pa mi je skoraj naneslo finančni zlom. Vrag vzemi vse to, poročil se bom! Tako sem sklenil. On-dan sva se srečala; z njo namreč — mojo izvoljenko. Začel sem ji tožiti o svojih težavah. In takrat — še danes ml je žal, da nisem napravil intervala — sem pokazal svoje karte. »Torej zato . ..!« je vzdihnila in se zasukala na levi peti. Zgubljeno! Premalo taktike in ne vem kaj vse sem godel in kmalu za tem sem v trgovini izbiral perilo. Vrag vzemi poroko, neusmiljene ženske in ... Sreča, da imam potrpljenje. To pa za zdaj priporočam tudi sotrpinom. Morda bo ljutomerska stanovanjska ‘ skupnost vendarle u-stanovila servise tudi za tovrstne usluge. V tem upanju pa sem kar vesel tistega njenega obrata — na levi pet!... Pravni kotiček VPRAŠANJE: V lanskem letu sem z darilno pogodbo izročila svojemu nečaku celotno posestvo, ki meri okrog 2 ha, s hišo in nepremičninami. V pogodbi ni navedeno, da imam na izročenem premoženju uižvanje, niti ni s pogodbo v mojo korist izgovorjen prevžitek. Posestva nisem nameravala izročiti popolnoma, temveč sem računala, da si na posestvu zadržim nekaj pravic. To nisem storila, ker me je nečak prepričal, da se naj moje pravice ne zapisujejo zaradi manjše takse. Sedaj me zanima, če se taka pogodba lahko spremeni, ker me je nečak pravzaprav prevaral, a-li pa se lahko pogodbo celo razveljavi? P. A. ODGOVOR: Veljavnost vsake pogodbe je odvisna od tega, če je pri njeni sklenitvi prišlo do soglasne volje strank. V tem primeru se ne more trditi, da pri podpisu pogodbe tako vi kot tudi vaš nečak ne bi bila soglasna, da nečaku izročite svoje posestvo. Možno je, da sta se z nečakom dogovorila, da si na izročenem posestvu zadržite nekaj pravic, pa te pravice niso bile vnesene v pismeno obliko pogodbe. V tem slučaju bi lahko zahtevali ugotovitev obstoja vaših pravic in da se te pravice tudi vknjižijo v zemljiško knjigo. To bi bil primer, ko bi zahtevali spremembo oziroma dopolnitev pismenega zapisa pogodbe. Pogodba je darilna takrat, če prevzemnik s pogodbo ne prevzame obveznosti, izročilna ali pa pogodba o * dosmrtnem preživljanju pa takrat, če prevzemnik prevzame neke obveznosti, ki so lahko dokaj različne. Pri obeh vrstah pogodb so različni pogoji, da se pogodbo lahko razveže. Darilno pogodbo se lahko razveljavi zaradi grobe nehvaležnosti prevzemnika, izročilno pogodbo in pogodbo o dosmrtnem preživljanju pa se lahko razveljavi v slučaju, da stranki živita v družinski skupnosti in še je njuno razmerje toliko skalilo, da je postalo skupno življenje neznosno, pa je prevzemnik, če že ne izključno kriv za skalitev odnosov, vsaj sokriv za skalitev, ali pa če prevzemnik stalno ih pomembneje krši svoje obveznosti. Če je v primeru nečak prevzel kake obveze, ki pa niso zapisane, ne bi šlo za čisto darilno pogodbo, zlasti če je dogovorjena skupnost življenja, tedaj bi tako pogodbo bilo možno razvezati ob pogojih, ki veliajo za pogodbo o dosmrtnem preživljanju ali izročilno pogodbo. Dobro bo, da se s pogodbo obrnete na vam najbližnje okrajno sodišče, ko bo uradni dan, kjer lahko dobite še bolj konkreten pravni nasvet. RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA Od 1. okt. do 7. okt. 1961 NEDELJA 8.00 Mladinska radijska igra — Lind Astrid Lindgreen: Era- zem in potepuh — H; 8.40 Iz albuma skladb za otroke; 8.55 Hooly-woodski promenadni orkester; 9.48 Marko Tajčevič: Dva Michelangelova soneta; 10.00 Se pomnite, tovariši ... Milica Ostrovška: Jože Hermanko — narodni heroj; 10.30 Domače viže; 10.50 Nedeljska matineja; 11.40 Milenko Šober: Plemenita višnja — marasca (reportaža); 13.30 Za našo vas; 13.50 Koncert pri vas doma; 15.30 Operne melodije; 16.00 Igramo za vas; PONEDELJEK 8.05 Zbora »Jože Moškrič« p. v. Slavka Mihelčiča in Moški zbor »Kajuh« iz Dobrne; 8.30 Iz filmov in glasbenih revij; 8.55 Oddaja za otroke; 9.25 Dopoldanski operni koncert; 10.15 Zabavni potpuri; 11.28 Violina, viola, violončelo; 12.00 Ansambel Srečka Dražila; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Mirko Leskošek: Zimsko dognojevanje pšenice; 12.25 Melodije za opoldne; 13.30 Med skladbami Vilka in Slavka Avsenika zapoje nekaj narodnih Tone Kozlevčar; 13.55 Engel-bert Humperdinck: Mavrska rapsodija; 16.00 Naši popotniki na tujem — Tone Pavček: Zapiski iz Gruzije; 16 30 Novi posnetki na RTV Ljubljana; 17.15 Šoferjem na pot! 18. 40 S knjižnega trgahah pot! 18.00 Obisk pri čeških opernih skladateljih; 18.40 S knjižnega trga; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Vaša popevka za »Opatijo 1961« - n. del; 21.00 Simfonični koncert orkestra Radia Leipzig; 23.05 Plesna glasba. TOREK 8.05 Operne uverture; 8.30 Pojo zabavni zbori in vokalni ansambli; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Poletni dan ob Bohinjskem jezeru; 9.25 Harfa in kitara; 9.40 Pesmi in priredbe Danila Bučarja poje Gorenjski vokalni kvintet; 10.15 Pri dunajskih klasikih; 11 00 Kvartet Jožeta Privška; 11.15 Branje za vroče dni; 11 35 Bedrich Smetana: Funant in drugi češki plesi; 12.00 Glasbena oddaja za otroke; 12.15 Kmetijski nasveti — Ine. Milko Trstenjak: Opravimo zimsko kop v vinogradih; 12.25 Melodije za opoldne: 13 30 Junakinje iz oper Giacoma Puccinija; 14.05 Radijska šola za višjo stop-nlo — Tomaž Kalin- Vremenska napoved za jutri; 14.35 Od Triglava do Ohrida (Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov): 15 40 Rafael Romeo in Juanito Varea pojeta španske pesmi: 16.00 Počitniška zgodba: 16.20 Zvočna mavrica; 17 00 Lokalni dnevnik; 17.15 z domačih glasbenih poljan: 18.00 človek in zdravje; 18.10 Od plesišča do ple- sišča; 18.45 Ljudski parlament; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Poje komorni zbor Radia Sarajevo, dirigira Tihomir Mirič; 20.30 Radijska igra — Gerhard Rasmussen: Stotnik je bil temeljit (ponovitev); 2148 Zvočni kaleidoskop; 23.05 Plesna glasba. SREDA 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu; 8.30 Zvočna ruleta; 8.55 Oddaja zep cicibane; 9 25 Od Save do Morave; 10.15 Zabavne melodije; 11.00 Češka in sovjetska zabavna glasba; 11.30 Deset minut iz naše beležnice; 11.40 Primož Ramovš: Simfonietta; 12.00 Zadovoljni Kranjci igrajo; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Ivan Kukovec: Važnost jesenskega sajenja sadnega drevja; 13.30 Nekaj posnetkov nihalnih godb v Novi Gorici; 13.50 Drugi in tretji stavek iz Mozartove sonate v Dduru za dva klavirja, izvajata Kurt Černe in Emanuel Hadacs: 14 05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) —. Poletni dan ob Bohinjskem jezeru; 14.40 Skladbe Janka Ravnika pole Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 15 40 George Gershwin: Porgy in Bes. simfonična slika: 16.00 Radijska univerza — Dr. Nace Sumi: Problem renesanse na Slovenskem; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 V sre- do popoldne ob radijskem sprejemniku; 18.00 Vedre melodije; 18.30 Nekaj zborovskih skladb Rada Simonitija; 18 45 Šport in športniki; 20.00 Majhna prodajalna plošč; 21.00 Naši operni solisti pred mikrofonom; 22.15 Plesna glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Nočni koncert. Četrtek 8.05 »Drobtinice« (Jutranji spored slovenske glasbe); 8.40 Glasbena oddaja za cicibane — Sedem palčkov vam igra, poje pa Sneguljčica; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — Tomaž Kalin: Vremenska napoved za jutri; 9.25 Ob obalah južnih morij; 10.15 Iz zakladnice Gaetana Donizettija; 11.00 Kvartet Milana Stanteta s pevci; 11 15 Branje za vroče dni — E. Wallace: 74. diamant; ll 35 Od valčka do sambe; 12.00 Narodne ob spremljavi harmonike; 12.15 Kmetijski nasveti — Nada Rihtaršič: ‘Proizvodni stroški mleka; 12.25 Melodije za opoldne; 13 30 Popularne orkestralne melodije; 14.05 Od tod in ondod; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Hitri prsti; 17.30 Turistična oddaja; 38 00 Jazz na koncertnem odru; 18.15 S sporedov Britanskega radia — Na klavir igra Manira Lympany; 18.45 Poletni kulturni zapiski; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na- pevov; 20.45 Glasbena medigra; 20.50 Literarni večer — Pesem in čas (Slovenski pesniki berejo svoja dela); 21.30 Tri partiture Lucijana Marije Škerjanca; 22.15 Nočni akordi; 22 50 Janos Decsenyi: Pastoralna sonatina za flavto in PETEK 8.05 Glasba ob delu; 8.30 Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 5 v D-duru; 8 55 Pionirski tednik; 9.15 Zabavna glasba; 9.25 Operna matineja; 10.15 Naš zvočni magazin; 11.00 Lučka Kure-tova pri harfi; 11.30 Zabavni orkester Mantovani; 12.00 Vaški kvintet s pevskima paroma; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Marjan Hladnik: Uporaba gnojil v gozdarstvu; polja; 13.30 Trio orglic Andreia 12.25 Pisani zvoki z Dravskega Blumauerja; 13,45 Baritonist Ettore Bastlanini; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo —Da Barbki ne bo dolgčas; 14.35 Poljska zabavna glasba: 15.40 Poje? Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skoberne-ta; 16 00 Športni tednik; 17.15 Konceh za vas: 18 00 Orgle in orglice; 18.15 Ljudska glasba raznih narodov — Madžarske narodne pesmi; 18.45 Iz naših kolektivov; 20.00 Zabavni orkester RTV Ljubljana; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled: 20.30 Iz del Antonina Dvoržaka; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Godala v noči; 22.35 Moderna plesna glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Tri imena iz makedonske glasbe. SOBOTA 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.30 Plesni zvoki; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnja (ponovitev) — Da Barbki ne bo dolgčas; 10.15 Ali vam ugaja?; 11.00 Melodije za sobotno dopoldne; 12.00 Nastopa Vaški kvintet; 12.15 Kmetijski nasveti — Dr. Vilko Masten: Zaščita proti voluharju in zajcu; 12 25 Slovenske narodne z ansamblom Silva Tamšeta; 12.45 Zabavni orkester Alfred Scholz; 13.30 Nekaj domače razpoloženjske glasbe; 15.40 Božidar Kunc: Tri epizode za klavir in godala; 16.00 Humoreska tega tedna — Slavomir Mrožek: Rad bi bil konj; 16.20 Zabavni orkester Raohaele; 16.40 Moški komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kuneia: 17 00 Lokalni dnevnik; 17.15 Majhni ansambli; 17.30 Po kinu se dobimo; 18.00 4. dejanje opere Carmen Georpesa Bizeta; 18.21 Vedri zvoki: 18.45 Okno v svet; 20 00 Zabavne melodije »Opatija 1961« Finale razolsa Jugoslovanske radiotelevizije za popevke (Prenos iz OoatHe); 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Zabavne melodije »Opatija 1961«. MURSKA SOBOTA. 28. SEPT. 1961 4 V. kolesarske turistične dirke »Po Pomurju« PRVA MESTA ZA DOMAČE POKAL POMURSKEGA VESTNIKA ZA I. EKIPO KOLESARSKEGA KLUBA »PREKMURJE« IZ BELTINEC — DOMAČA VEČINA V VODILNI TROJICI: IVAN KAVAŠ IN FRANC FORJAN — IVAN KAVAŠ — RUMENA MAJICA V OBEH ETAPAH _ ZA- GRIZENA BORBA NA PREKMURSKEM VRŠIČU PRI GRADU. Na letošnjem prizorišču. beltinskega občinskega praznika — v Črensovcih — so se v soboto ob 11. uri dopoldne pričele letošnje V. kolesarske dirke za turiste »Po Pomurju«. Ta, že tradicionalna kolesarska prireditev pri nas pa je letos še pridobila na svoji privlačnosti, saj je bila pod pokroviteljstvom soboškega Avto-moto društva, tekmovalna moštva pa so se imela priložnost prvič boriti tudi za prehodni pokal Pomurskega vestnika. V Črensovcih je ob navzočnosti večstoglave množice šolske mladine startalo 28 tekmovalcev iz 3 slovenskih kolesarskih klubov: domačega kluba »Prekmurje«, KK »Kog« iz Ljubljane in KK »Mladost« iz Kranja. Proga pol-etape je vodila skozi Lendavo in Mursko Središče v Ljutomer. Mišice kolesarjev so se žilavo krčile po naših, bolj slabo »turističnih« cestah in borci za kilometre so bili polni znoja in tudi prahu hkrati, saj so morali večkrat prebiti oblake prahu na prometnejših točkah svoje poti. In vendar smo bili že v prvi rundi veseli, kajti brž, ko se je kolona kolesarjev začela pred Lendavo drobiti, smo lahko videli v ospredju tuni naša tekmovalca Kavaša in Forjana, ki sta vedno krepkeje pritiskala na pedale... Tretji član I. ekipe Šandor je bil bolj zadaj, vendar so tudi njemu, kot vsem drugim tekmovalcem, veljale naše spodbudne besede: »Pritisni, zagrizi se ...!« Na cilju pol-etape smo pozdravili kot prvega našega predstavnika Kavaša, takoj za njim je bil Forjan, kot tretji Jože Stenovec iz Kranja itd. Po krajšem odmoru Je kolona kolesarjev nadaljevala pot mimo Križevec, proti Vidmu in dalje v Gornjo Radgono. To Je bila za tekmovalce nedvomno najmikavnejša proga glede na sam teren: malo po ravnini, pa spet čez grič na ravnino, vse dokler ni prišel asfalt, sicer kratek, blizu cilja. Proti Vidmu je iz večje kolone nastalo več manjših skupin, vmes pa so »šarili« tudi posamezniki, kar Je že nekako moda na vsaki koledarski dirki. Vrstni red etape v Gornji Radgoni se ni bistveno spremenil, razen da Je na tretje mesto vstopil na mesto Stenovca Mate Lucil iz ljubljanskega Roga. Tekmovalci in njihovo vodstvo na so bili v Gornji Radgoni deležni še posebne pozornosti: predstavnik občinskega vodstva SZDL Je nagradil tri prvoplasirane tekmovalce v prvi etapi in izrekel priznanje vsem, ki so sodelovali... V nedeljo zjutraj Je bila na vrsti druga in hkrati zadnja etapa. Od Radgone skozi Radence ln Cankovo čez naše Goričko do konč- nega cilja v Murski Soboti. To je bila najtežja etapa. In vendar lahko zapišemo, da vztrajnost tekmovalcev ni prav nič popustila v primerjavi s prejšnjim dnevom, marveč se je celo stopnjevala... Ko smo na Cankovi s »Fičem« komaj ušli vodeči skupini kolesarjev in jo po par manjših postankih mahnili naravnost na vrh prekmurskega Vršiča h Gradu — da bi tam pričakali tiste, ki bodo prvi premagali največji vzpon s serpentinami, smo se hoteli mimogrede odžejati z brizgancem v bližnji gostilni. In glej: prvi vrli kolesarji so nas že prehiteli in nam ušli, tako da smo morali z našim »počasnim« Fičom krepko podvizati, da smo jih dohitevali. Tu je bila številka 8, Glina od Roga, potem 10 — Uran od Roga. na čelu vseh pa že tradicionalna trojka: 31 - Kavaš, 32 - Forjan in 15 — črnolasi Jože Stanovec od Mladosti... Ta trojka se je potem po nevarnih ovinkih kar složno pomikala naprej proti Murski Soboti, dokler ni v že iracionalnem zaporedju tudi prispela prva na cilj z enakim časom. Potem so ji z manjšimi in večjimi časovnimi presledki sledili tudi ostali tekmovalci. V Murski Soboti je po končanih dirkah čakalo tekmovalce prijetno presenečenje. Na skromni svečanosti v Hotelu Zvezda je odgovorni urednik PV Juš Makovec izročil prehodni pokal zmagovalni ekipi KK »Prekmurje, predstavnik pokrovitelja in predsednik domačega kolesarskega kluba pa številna praktična darila, ki so jih prispevala domača podjetja, in denarne nagrade številnim tekmovalcem, med njimi tudi dvema debutantoma (Grabarju iz Kupetinec in Glavaču iz Beltince), ki sta se povsem sama prijavila za to dirko in se tudi podala v borbo za kilometre z navadnimi ko- lesi. Kajpak nista bila konkurenčna, vendar pa sta dobra volja in veselje do lepega kolesarskega športa morda odtehtala tudi prva mesta v sicer povsem kompletni turistični konkurenci! 30. 9. dr. Jan Sedlaček 1. 10. dr. Vladimir Udovč 2. 10. dr. Stefan Gruškovnjak 3. 10. dr. Jan Sedlaček 4. 10. dr. Vladimir Udovč 5. 10. dr. Stefan Gruškovnjak 6. 10. dr. Jan Sedlaček VPIS V. SOLO ZA ODRASLE NA TlSlNI Reden vpis v šolo za odrasle za 5., 6., 7. in 8. razred osnovne šole bo do vključno 15. oktobra 1961 v pisarni ravnateljstva šole na Tišini. Po tem roku ne bomo upoštevali prijav za izpopolnitev Izobrazbe. Ravnateljstvo šole Petek, 29. sept. — Mihael Sobota, 30. sept. — Jelka Nedelja. 1. oktobra — Velja Ponedeljek, 2. okt. — Miran Torek, 3. okt. — Vitomir Sreda, 4. okt. — Frančišek Četrtek, 5. okt. — Dunja KINO MURSKA SOBOTA - od 29. sept. do 1. okt. ameriški barvni vi-stavisionski film: »Ponos in strast«; od 2. do 3. okt. italijanski kinemaskop. film: »Velika vojna«; od 4. do 5. okt. češki film: »Romeo, Julija. in tema«. ŠALOVCI — od 30. sept. do 1. okt. madžarski film: »Dve priznanji«. GORNJA RADGONA - od 30. septembra do 1. okt. francoski barvni vistavisionski film: »Fo-11 Beržer«; od 4. do 5. oktobra domači film: »Tri četrtine sonca«. VIDEM OB ŠČAVNICI — od 30. sept. do 1. okt. sovjetski film: »Dvoboj«. KRIŽEVCI PRI LJUT. - od 30. sept. do 1. oktobra ameriški barvni kinemaskopski film: »Davek za krutost«; 4. oktobra japonski film: »Konj Fantom«. LJUTOMER - od 30. sept. do 1. okt. ameriški barvni kinemaskopski film: »Anastazija«. SLATINA RADENCI - od 1. do 2. okt. ameriški kinemaskopski film: »Aleksander Veliki«; 5. okt. francoski film: »Noč nad Parizom«. POSTELJO. z vložkom in omaro ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-1198 SPALNICO, kompletno, dobro o-h ra njeno, ugodno prodam. Čopova 6, M. Sobota (za pokopališčem). M-1199 HIŠO z majhnim posestvom v Vogričevclh 37 pri Ljutomeru prodam. Točnejše informacije na upravi lista. M-1202 SNAŽILKO sprejme Mestna knjižnica v Murski Soboti, Kigrlčeva 4. OPREMLJEN o ali prazno sobo i-ščeta zakonca v Murski Soboti ali okolici. Ponudbe na naslov: Marija Mikola, Vaneči 72, p. Puconci. M-1179 HIŠO z gospodarskim poslopjem in 3 ha zemlje dam v najem zaradi prevžltka, ker nimam otrok; lahko tudi polovico prodam. 10 minut od avtobusne postaje. Ana Ozvatič. Ivanjkovski vrh 4, p. Sp. Ivaniči. M-1185 16 GRADBENIH PARCEL in njivo 50 arov v Bakovcih prodam. Informacije pri Tereziji Mesarič, Bakovci, p. Murska Sobota. M-1185 SOBNO POHIŠTVO, divan in peč. ugodno prodam. Kroška ul. 26. Murska Sobota. M-1189 TRAVNIK. 54 arov, prodam. Poizvedbe v gostilni »Flisar«, M. Sobota. M-1190 MLATILNICO 2 c »MAV«, širina bobna 117 cm, v odličnem stanju. prodam. Jožef Gerenčer, Nedelica. M-1191 OPREMLJENA soba se izda nežni, inteligentni osebi. Mojstrska 12. Murska Sobota. M-1192 SEJALNICO 12-16 redno kupim. Lončar, Črnelavci, p. Murska Sobota. M-1193 SOBNO PEC prodam. Trstenjakova 41, M. Sobota. M-1196 ZAHVALA Zahvaljujem se vsem zdravnikom internega oddelka Splošne bolnice Murska Sobota, prav tako strežnicam in ostalemu zdravniškemu osebju za vso skub in prizadevanje v času moje bolezni. Marija Koren, Murska Sobota. OBVESTILO Odvetniška pisarna odvetnice Danice Hiršl se Je preselila nasproti okrajnega sodišča v Murski Soboti (Brumenova hiša, prej pisarn aodvetnika Rosine). Gorica:Sobota 3:1 (0:0) Naš predstavnik v SCL — moštvo Sobote je gostovalo v Novi Gorici in se pomerilo za točke s tamkajšnjim istoimenskim moštvom. Obe moštvi sta pričeli dokaj nervozno, vendar sta se morala že v prvem polčasu izkazati oba vratarja. Posebno Vrdjuka je nekajkrat dokazal, da sodi v vrsto najboljših slovenskih vratarjev. V drugem polčasu so na igrišču rahlo prevladovali domačini in po tokrat odlično razpoloženem Križaju dosegli kar tri gole. Moštvo Sobote je zmanjšalo rezultat komaj pet minut pred zaključkom tekme, čeprav se je ves čas požrtvo- valno trudilo, da bi vsaj izenačilo. Za goste je bil uspešen napadalec Erjavec. Igro je vodil Janežič iz Ljubljane. Kot smo izvedeli, bo tekma med Soboto in Novo Gorico bržčas verificirana z rezultatom 3:0 v korist Sobote, ker je v domačem moštvu igral uspešen napadalec, ki tokrat še ne bi smel nastopiti za Novo Gorico. Mladinsko moštvo Sobote je v nedeljo gostovalo v Mariboru in se pomerilo za točke v Slovenski mladinski nogometni ligi z istoimenskim moštvom. Srečanje je izgubilo z rezultatom 4:1 (1:1). V vodstvu Lendava in Tekstilec Minulo nedeljo je bilo odigranih v Pomurju več rokometnih tekem za prvenstvo v posameznih kakovostnih skupinah. Po nedeljski prepričljivi zmagi Lendave nad ekipo Elana in rahli zmagi Tekstilca nad ESŠ sta se oba zmagovalna kluba usidrala s po 6 točkami na vrh lestvice I članske lige, medtem ko jima s 4 točkami sledi moštvo ESS, moštvo Grafičarja — lanskega prvaka v tej konkurenci -pa se je moralo za sedaj skupno s še 3 partnerji zadovoljiti samo s po 2 točkama. V II. članski ligi preseneča visoka zmaga Lendave nad moštvom Srednje kmetijske šole iz Rakičana. Članice so odigrale samo eno tekmo, ki jo je odločil v svojo korist favorit. V konkurenci pionirjev je ekipa soboške Mladosti znova potrdila svojo vrednost, saj je visoko porazila Cankovo. Med moštvi pionirk pa je pripravila podoben podvig ekipa Soboškega Poleta z zmago nad ustreznim moštvom Kroga. V nedeljo so bili na rokometnih igriščih zabeleženi naslednji rezultati: I. članska liga: Sloga : SURS 17:17 (8:7), Tekstilec : 19:18 (13:6), Lendava : Elan 31:11 (15:13), Krog : Graničar 16:26 (7:12); II. članska liga: Pomurje : Ato-servis 22:27, Lendava : SKŠ 23:8. Ljutomer : Krog II 18:10: članice I. liga ESS : Sloga 15:4, Članice II liga: Tekstilec : PZD 1:10, ESS : SŠTV 0:5; Pionirji: Mladost : Cankova 20:1, Lendava : Rogaševci (p. f.) Krog : Polet 5:7,; Pionirke: Mladost : Cankova 1:7, Lendava : Crensovci 9:6, Krog : Polet 2:12. LESTVICA I. ČLANSKE LIGE Lendava 3 3 0 0 52:22 6 Tekstilec 3 3 0 0 48:37 6 ESS 3 2 0 1 52:44 4 Beltinci 1 1 0 0 45:10 2 Grafičar 3 1 0 2 37:32 2 Elan 3 1 0 2 52:67 2 Krog 2 1 0 1 45:86 2 SURS 3 0 1 2 45:53 1 Sloga 3 0 1 2 41:56 1 SUT 2 0 0 2 0:10 0 službene OBJAVE ORO Nedelja, 1. oktobra 1961 Člani — l. liga, IV. kolo: Igrišče Partizana v Murski Soboti: ob 8. url: Sloga : Tekstilec, Huzjan; ob 9. url ESS : Lendava, Šiftar; ob 10.00 Grafičar (M. S.) : Grafi-čar (Čakovec) — moški; ob 11.00 Graflčar (M. S.) : Grafičar (Čakovec — ženske; oh 12.15 Elan : Beltinci, Titan; igrišeč Osn. šol. II.: ob 10.00 SUT : Krog, Titan. Člani — II. liga: Igrišče Osemletke II: ob 8. uri Agroservis Krog II, Babič; ob 9. url SKS : SSTV, Hartman; ob 10. uri Pomurje : Lendava II, Ambruš; Beltinci: ob 9.45 url Beltinci II : Ljutomer, Ciman. Članice — I. liga: Beltinci: ob 9. uri Beltinci : Elan, Ciman; Krog: ob 10. uri Krog : Sloga, Huzjan: Članice — II. liga: Igrišče Osemletke II: ob 11. url SZD : ESS, Kokalj (Ambruš), ob 12. url: SSTV : Tekstilec, Šiftar. Pionirji: Ljutomer: ob 11. uri Ljutomer : Polet, Sečko; Cankova: ob 9.30 Cankova : Lendava, Krenos; Rogaševci: ob 10. uri Rogaševci : Krog, Karba; 3. oktobra v Beltincih: ob 16. uri Enotnost : Mladost, Krenos. Pionirke: Ljutomer: ob 11. uri Ljutomer : Polet, Sečko; Cankova: ob 10 10 Cankova : Lendava. Krenos; Crensovci: ob 11.30 Crensovci : Krog. Kous; 3.. oktobra v Beltincih: ob, 16.50 uri Enotnost : Mladost, Krenos. Pionirji: Nafta : Sobota 1:5 (1:3), Dobrovnik : Planika 0:0, Pušča : Grafičar 0:1 (0:1). Tekma iz III. kola med Beltinci in Radgono Je bila včeraj v, Radgoni. NP - PNS M. Sobota POZOR! POZOR! PRODAJALCI MOTORNIH VOZIL Obveščamo Vas, da REALITETNA AGENCIJA, Kocljeva 16, Murska Sobota ponovno prireja sejem motornih vozil vseh | vrst privatnega sektorja v nedeljo, dne 1. oktobra t. 1. Ker se Vam zopet obeta priložnost prodaje Vašega motornega vozila po zelo ugodni ceni, Vas vabimo, da se sejma udeležite. Obenem Vas opozarjamo, da morate brezpogojno svoje vozilo prijaviti v prodajo gornjemu naslovu do vključno sobote, 30. septembra do 12. ure. Kdor ne bo prijavil, ne bo imel pravice do udeležbe na sejmu. Začetek sejma bo ob 8. uri pred pisarno RA, Kocljeva 16, Murska Sobota. Če kdo izmed prodajalcev ne bo mogel obiskati sejma 1. oktobra, se ga bo lahko udeležil 22. oktobra t. 1. ob istem času. , Se priporoča kolektiv! OBJAVA Okrajni zavod za socialno zavarovanje Murska Sobota sporoča vsem zavezancem prispevka in zavarovancem, da v soboto dne 30. septembra 1961 ne bo sprejemal strank. Vse, ki imajo opravek v teh dneh na zavodu prosimo, da ga opravijo v četrtek ali v petek. V četrtek sprejemamo stranke cel dan, tudi popoldne, v petek pa dopoldne. Prav posebno še na to opozarjamo zavezance prispevka zaradi potrjevanja plačilnih list za otroški dodatek. Obvestilo Obveščamo vse gospodinje in dekleta, da bo od 2. oktobra naprej dvomesečni začetni in nadaljevalni tečaj v M. Soboti za krojenje in šivanje ki ga priredi „BAGAT“ grupa Maribor. Tečaj bo v treh izmenah, 4krat tedensko po 3 in pol ure. Tečajnina znaša za začetni tečaj 2.000 din, za nadaljevalni tečaj 2.000 din. Prijave sprejema do 3. oktobra poslovodja Opremotehne, Murska Sobota, od 3. oktobra dalje pa v Gasilskem domu, Murska Sobota. Tečajnicam bo na razpolago na tečaju 10 šivalnih strojev »Bagat«. HAROLD Q. MASUR DVA MILIJONA, ZA OBRAMBO Mrmranje je zašumelo v sodni dvorani, ko se je Herrick postavil na noge in stopil pred klop. Mišice okrog njegove čeljusti so bile skrčene od jeze. »Nasprotujem, vaša čast, to je nadvse nepravilno, cenen cirkus, skrajnje nevaren za slednje .. . Ujel se je in požrl ostanek stavka. Njegove besede, spregovorjene tako nagonsko, so vključevale možnost, četudi še tako oddaljeno, da se pištola lahko sproži. V nasprotju z njim se je mirno in razsodno oglasil Robi-son: »Ta priča je izjavila pod prisego kot izvedenec. Jaz ga samo prosim, da potrdi svojo izvedensko trditev.« (Nadaljevanje na 6. strani) Podjetje Avtobusni promet Celje opozarja na ugodno avtobusno zvezo od dne 30. septembra 1961 dalje na relaciji: Lendava — Murska Sobota — Ljutomer — Ormož — Ptuj — Poljčane - Slovenske Konjice — Celje — Ljubljana VOZNI RED za stalno progo LENDAVA — MURSKA SOBOTA — LJUTOMER — ORMOŽ — PTUJ — POLJČANE — SLOVENSKE KONJICE -CELJE LJUBLJANA D Avtobusna postaja D 4.15 Lendava . 18.55 5.20 Murska Sobota 17.55 5.52 Ljutomer 17.13 6.21 Ormož 16.43 6.55 Ptuj 16:10 7.16 Majšperg 15.41 7.38 Sp. Poljčane 15.18 8.03 Slovenske Konjice 14.48 8.30 Celje 14.20 8.40 Žalec 14.04 9.50 Ljubljana 12.50 Legenda: D — obratuje samo ob delavnikih. Velja od 30. septembra 1961. Poleg gornjih postaj bo imel avtobus tudi postanek na vseh manjših postajah na tej relaciji. Komisija za uslužbenske zadeve pri ObLO Ljutomer razpisuje po 21. in 164. členu Zakona o javnih uslužbencih delovno mesto davčnega izvršitelja Pogoj: nižja strokovna izobrazba. Ponudbe naj pošljejo kandidati komisiji v 15 dneh po objavi. Kmetijska zadruga »Napredek« Prosenjakovci razpisuje delovno mesto POSLOVODJE za poslovno enoto Selo—Fokovci. Pogoji: kmetijski tehnik z nekaj let prakse. Pismene prijave poslati do 10. oktobra. — - Nastop službe takoj. Včeraj je »Surovina« Maribor, odkupna baza Murska Sobota, začela s poslovanjem za odkup vsega odpadnega materiala po najvišjih dnevnih cenah. Obveščamo prebivalstvo, da se usmerja zaradi nakupa—prodaje odpadnih artiklov na naslov, v katerem je sedež, v Hidvegu, Nemčavci 1, (bivša gostilna Benko). Podjetje za PTT promet v Murski Soboti razpisuje delovno mesto knjigovodje osnovnih sredstev Pogoj: ESS in nekaj let prakse ali nepopolna srednja šola in 5 let prakse v navedenih poslih. Nastop službe 1. oktobra 1961 ali po dogovoru. Plača po Tarifnem pravilniku podjetja. Pismene ponudbe z dokazili o šolski in strokovni izobrazbi je treba predložiti do 30. septembra 1961. Občinski ljudski odbor Murska Sobota razpisuje v smislu navodil o postopku z najdenimi stvarmi PRODAJO najdenih predmetov in to: 1. več dvokoles 2. ročna ura 3. moške in ženske obleke 4. drugi drobni predmeti Prodaja navedenih predmetov bo dne 4. oktobra 1061 ob 8. uri na dvorišču Občinskega ljudskega odbora (grad) v Murski Soboti. Gradbeno podjetje GRADBENIK Izola sprejme 1. večje število nekvalificiranih delavcev za gradbišča na Koprskem 2. večje število nekvalificiranih delavcev in kvalificiranih zidarjev za gradbišča na sektorju Ljubljane. Za obalno področje naj se delavci zglase na upravi podjetja v Izoli, za Ljubljano pa pri vodstvu sektorja Ljubljana v Djakovičevi ulici. Podjetje ima svoje samske domove in menze. Osebni dohodki se obračunavajo po ekonomski enotah. POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje -Pomurski tisk- v Murski Soboti — Direktor in glavni urednik J0ŽE VILD — odgovorni urednik JUS MAKOVEC - Urejuje uredniški odbor - List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 - Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulico 7 - Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev - Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605—11 1-365 MURSKA SOBOTA, 28. SEPT. 1961 5 DROBNE ZANIMIVOSTI MED IZ 1902. LETA Lazar Fijatovič, brivec iz Vrtca, hrani v nekem steklenem sodu med iz leta 1902. leta. Med je v resnici last Lazarjevega deda, ki je bil znan čebelar in je svoj čas dobil nekoliko nagrad in diplom doma in v inozemstvu. V družini Fijatovič uporabljajo ta med samo kot — zdravilo. CENA ZA NOROST Neki ugledni ameriški list je napisal v članku o nemškem problemu: »Razdelitev Nemčije je del cene, ki jo nemški narod plačuje za Hitlerjevo norost. Cena je visoka, vendar se na Zahodu nihče ne bori za podminiranje tega računa.-« ČRNO IN BELO GROZDJE NA ISTEM TRSU Branko Majstorovič, kmet iz Kovina, ima na svojem dvorišču pred hišo lopo s trto, staro 40 let. Vsako leto nabere Branko s te lope po 200 kg lepega rdečega grozdja. Tudi to leto je trta dobro obrodila in zelo presenetila svojega lastnika. Na enem trsu sta dozorela dva velika grozda — eden črn, drugi pa bel. Ta pojav ni mogel nihče v mestu razjasniti. HOTEL BI TUDI ON Adenauerjev minister narodne obrambe Joseph Strauss je tudi sam vznemirjen spričo sedanjega položaja, kateremu je h kritičnosti tudi sam mnogo doprinesel. Sam je rekel nekemu ameriškemu novinarju: »Naravno, tudi jaz bi bolj želel, da v letu 1961 živim v Švici, namesto v Nemčiji.« NADSTROPNA HlSA BREZ STOPNIC V vasi Rakovi v občini Čačak je sezidal neki kmet pred več kot desetimi leti nenavadno hišo. Zgradba je nadstropna iz trdega materiala, zelo lepa, svetla in udobna. Vendar je lastnik pozabil za nadstropje narediti stopnišče. To je opazil šele, ko je bila hiša gotova.: Spričo te »napake« se prebivalci hiše in gostje že več kot 10 let vzpenjajo po lestvi v hišo. Če kdo slučajno odnese lestev, mora klicati, da mu jo zopet pristavijo. Zanimivo je, da lastniku ne pride niti na misel, da bi napravil stopnice. IZ MUHE SLON IN OBRATNO Belgijski minister zunanjih zadev Paul Henri Spaak pravi v enem svojih govorov o današnji krizi v zvezi z Berlinom: »Neumno je iz muhe narediti slona, zelo nevarno pa tudi iz slona narediti mušico.« SONČNA PEC NA JADRANU Pri Piranu je začela delovati sončna peč, ki so jo postavili strokovnjaki iz ustreznega instituta iz Ljubljane. Sončna peč proizvaja energijo 2 KW. Sestava peči, ki je visoka 10 m, instalacije ogledala, kakor tudi mehaničnih, hidrauličnih in drugih naprav, je trajala 2 leti. Peč uporabljajo za topljenje lahko taljivih metalov in mineralov. SE EN PONESREČENI TANKER Tanker »Imperial Hamilton« je eksplodiral v Sarniji na ameriškem jezeru Ontario. Pet mornarjev je izgubilo življenje v nesreči, katere vzroke komaj preiskujejo. To je že deseti tanker, ki ga je to leto doletela nesreča. PEČINA - HLADILNIK V vasi Staničenju, blizu Pirota, je edinstveni prirodni hladilnik v naši debeli. To je pečina, iz katere v notranjosti pina hladen zrak poleti in pozimi. Srednja temperatura je v pečini vedno šest stopinj. Ta prirodni fenomen je izkoristila pirotska mlekarna in je pečino medila ter v njej hrani svoj znani »kačkavalj«. V tem cenenem hladilniku je prostora za okoli 20 vagonov živil. Zanimivo je tudi to, da je v pečini izvir hladne vode, katere temperatura je prav tako izpod 6 stopinj. NEVAREN DOTIK Poveljnik ameriških čet v zahodnem Berlinu je izdal ukaz, v katerem vojakom v zvezi s kritičnim položajem prepoveduje pitje alkoholnih pijač in »dotik z ženami iz vzhodnega Berlina.« STROKOVNJAK Maurice Chevalier, nekdanji veliki ljubimec s filmskega platna, ki je že presegel 70 let in ostal — samec, pravi v neki anketi: »V starosti je bolje imeti prijetne spomine na ženo, kakor — ženo«. PREPROGA - REŠITELJ Pri popravljanju strehe znane »pisane džamije« v Travniku je skoraj izgubil življenje zidarski delavec Hasan Delič. Padel je Skozi trhlo desko na robu strehe, a se je v zadnjem trenutku prijel za žleb. Mimoidoči so s strahom gledali človeka, ki bi lahko vsak hip padel z višine na tla in si zlomil tilnik. Eden izmed njih je odhitel v džamijo, vzel s tal preprogo in jo še s tremi ljudmi pridržal izpod žleba, na katerem je visel Hasan. Delavec se je spustil v razprostrto preprogo iz 12 m višine in ostal nepoškodovan. POZABLJENI ARGUMENT Neki angleški list je napisal ob urjenju nemških čet v Angliji: »Zanimivo je, da se navajajo proti urjenju nemških čet v Wallesu vsi mogoči argumenti, samo eden ne: namreč to, da so Nemci navadno v vojni na tisti strani, ki na koncu izgubi vojno.« NI STEKLO To dekle ne drži pred seboj steklene, temveč jekleno ploščo, ki je tako prozorna samo zato, ker so na njej izvrtane številne luknjice in sicer po številu 441.222! Jeklo je stanjšano po posebnem postopku v neki tovarni v St. Paulu v ZDA, plošča pa je samo del naprav za snemanje televizije v barvah. »UVOŽENI« TIFUS BREZ CARINE Pravijo, da je treba posebno ljubiti domovino in ljudi, če hoče kdo biti carinik. Cariniki, ki pregledujejo ladje, morajo biti tudi mladi in zdravi, če hočejo vzdržati vse napore v službi. Je pa še ena, nemara najtežja nevarnost, kateri se ne more ogniti noben carinik. Za vsako vrsto blaga je moč odrediti carinsko stopnjo, kot to zahtevajo predpisi. Za eno izmed njih pa ne velja noben predpis. Temu »blagu« je ime svrab ali ekscem, ali še strašnejše — tifus, tudi tuberkuloza. To »blago« prestopa vse meje sveta brez vize in carinske deklaracize, našlo pa je tudi Pavla Kapičiča, ki opravlja dolžnost carinika samo dva meseca. Kapičič je povedal novinarjem da so pregledali blago nekega potnika, ki se je vračal iz Belgije, shranjeno v skladišču »Luka« v Splitu. Bile so to vreče s starimi oblekami. Takoj je začutil, da ga nekaj peče po rokah. Najprej temu ni posvečal pozornosti, čez dva dni pa je bil ves temno rdeč. Zdravnik je menil, da je to popolnoma neznana infekcija kože. Moral je v bolniško in še vedno se mu poznajo madeži po obrazu. Podobno so se inficirali drugi cariniki, nekateri laže, drugi teže. Vsi ti mladi ljudje se po mno- gih nezgodah, ki jih doletevajo, zopet vračajo na svoje delo. Njihove roke premetavajo blago, ki je vredno milijarde — od lesenega stolčka, ki ga je prinesel stari povratnik iz Južne Amerike, pa do novega »Taunusa«, ki ga je v Kolnu kupil drugi. Vsemmu temu povedo ti mladeniči v znanih uniformah svoje carinsko DA ali NE. In žal jim je, če je carina visoka, pa blago dolgo leži v skladišču, ker stranka nima dovolj denarja, da bi ga prevzela. Razumejo človeka, ki pa je, žal, večkrat nepravičen do njih. SMODNIK ALI »KITAJSKI SNEG“ Beseda smodnik je arabska, vendar njegove pojave in začetka uporabe v vojaške namene ni moč natančno ugotoviti. So dokazi in zapiski, da so smodnik poznali že stari Kitajci tisoč let pred našim stoletjem. Ti so ga uporabljali za ognjemet ob praznikih in svečanostih. To se sklepa po tem, ker so Arabci smodnik imenovali »kitajski sneg«. To potrjuje tudi so- liter, ki je v Kitajski in Mongoliji v prirodnem stanju in ki je glavni element za izdelovanje smodnika. Verjetno so Arabci prenesli to zmes in jo pričeli uporabljati v borbene namene — poleg uporabe pri svečanostih. Znana je zgodba, da se je v borbi med Arabci in Spanci leta 1342 zgodil čudež. Spanci so napadali mesto, ki so ga Arabci branili. Naenkrat se je na zidovih in utrdbah pojavila čudna naprava, h kateri je pristopil borec in prižgal smodnik. To je povzročilo močno eksplozijo in dim. Spanci so s križem v roki ponov- no napadli, misleč, da je nastopil čudež. Toda nova pogonska sila je pozneje povzročila celotno revolucijo v oboroževanju. Turki so pri napadu na Carigrad leta 1453 poleg lesenih naprav za prebijanje zidov uporabljali tudi take, ki so bile polnjene s smodnikom. Le-ta je hitro prodrl v Evropo, kjer so ga uporabljali za primitivna artilerijska o-rožja itd. Francoska vojska s 30 tisoč vojaki, ko se je leta 1494 namenila osvojiti Napulj, je imela že 140 orožij na pogon s smodnikom. Zidovi in srednjeveške trdnjave niso mogle obstati. KONEC ..SLADKEGA ŽIVLJENJA TETOVSKIH TRUBADURJEV 20. t. m. se je začel v Tetovu v Makedoniji sodni proces proti skupini ljudi, ki so v tem mestu izzvali ogorčenje, ker so zapeljevali mladoletna dekleta. Pobudnik te umazane zadeve je bil tetovski milijonar N. N., ki Je podedoval veliko premoženje iz Amerike. Vzel je mlado, lepo dekle, staro 14 let, da mu je pomagala v kuhinji. Kmalu ji je začel dajati razna darila ln kmalu se je posrečilo izkušenemu in premetenemu 40-letniku, da jo je osvojil. Nato sl je’ zaželel zopet drugo »Lolito«, kot imenuje taka dekleta svetovna književnost, nato tretjo, četrto in tako dalje. Vse svoje naslednice je poiskala prva izmed njih med svojimi tovarišicami: »Ali hočeš tako lepo spodnje krilo, kot ga imam jaz? Potem poidi z menoj. Ima tisočakov, da jih ne moreš prešteti.« O svojih uspehih je N. N. pripovedoval svolim znancem, ki so imeli radi »sladko življenje«. Nastala je skupina in darovi so deževali sem ter tla. Nedoletna dekleta so pri-hajala. Toda Tetovo je malo mesto Začelo se je o tem govoriti. Njaprej potihem in potem plašno. Nihče skoraj ni mogel vedeti, da bi ta ali oni izmed obtožencev lahko tako gnusno in razvratno živel? Obtoženi se zavedajo krivde. Na ulicah se ne pojavljajo. Sram je v njih. Osramotili so vse mesto. Sodba bo izrečena te dni. Javnost jo z zanimanjem pričakuje. »Sladkega življenja« tetovskih trubadurjev je konec. - Naravno je, da žene na-zivamo z lepšim spolom! — Ni naravno, temveč umetno! Puška, velika cent meter in pol Šofer kruševskega hotela »Evropa« Sveta Marjanovič ima zares malce nenavadno navado. Ko pusti svoj avtobus v garaži, mu je v veliko zadovoljstvo, da izdeluje miniaturne predmete. S tem poslom, ki zahteva veliko potrpljenje, se ukvarja že nad 10 let. Do zdaj je že izdelal mnogo stvari v miniaturi. Ima vse šofersko orodje v velikosti 8 mm do centimeter in pol. Vse, kar napravi, je sestavljeno iz vseh delov, vendar po stokrat zmanjšano. Ta šofer zelo pazljivo hrani vse, kar je naredil. Vse je zioženo po garniturah, ki jih stalno dopolnjuje. Med izdelki je zelo lep mlinček za mletje kave, velik 1 cm, potem zračna črpalka za avtomobil in mnogo, mnogo drugih stvari. V zadnjem času je začel Sveta izdelovati miniaturne avtomobile in po lastni zamisli rakete raznih oblik. Sedaj poskuša Sveta narediti šivalni stroj. Ta stroj je kompliciran, vendar mu v zbirki manjka, ker hoče izpopolniti garnituro predmetov za gospodinjstvo. Sveta pravi, da je bil pred leti zaradi živčnosti nemogoč doma, da pa se je sedaj s tem delom popolnoma pomiril. Med njegovimi izdelki je tudi puška, velika centimeter in pol. REGISTRACIJA TEKEM: Registrirane so naslednje tekme: L razred: Nafta : Sobota n 1:1 (0:1), Pušča : Grafičar 1:4 (1:1), Dobrovnik Turnišče 2:2 (1:1). II. razred: Bakovci : Gradbenik 3:1 (2:1), Sa-lovci : Radgona II 2:1 (0:0), Bogojina : Tišina 4:2 (1:1), Nafta II SLUŽBENE OBJAVE NP PNS - V soboto, 30. septembra 1961 V Murski Soboti: ob 14.30 uri ■Pušča : Nafta, pion., del. Koblen-ear, sodnik Roudi; ob 15.30 url Pušča Nafta, del. Koblencar, sodniki: Bolkovič—Roudi, Glavač. V Beltincih: ob 14.30 url Beltinci : Grafičar, pion., del. Kranjc, sodnik Kozar; ob 15.30 uri Beltinci : Grafičar, del. Kranjc, sodniki: Drvarič — Cak, Kozar. V nedeljo, 1. oktobra 1961 Turnišče: ob 14. uri Planika : Radgona, pion., del. Vajda, sodnik Harl; ob 15. uri Planika Radgona, del. Vajda, sodniki: Bojnec—Hari, Gerenčer. M. Sobota: ob 14. uri Sobota : Dobrovnik, pion., del. Skarabot, sodnik Sadi; ob 10. uri Sobota II : Dobrovnik, del. Skarabot, sodniki: Puhan— želodec. Šadl. G. Radgona: ob 10. uri, Radgona II : Tišina, del. Kranjc, sodnik Sušeč. Bakovci: ob10. uri Bakovci : Nafta n. del. sodnik Cak. Ljutomer: ob 15. uri Ljutomer : Bogojina, del. sodnik Kožar. Lendava: ob. 15. uri Gradbenik : Šalovci, del. sodnik Koren. Po povesti Prežihovega Voranca Stari grad Riše Branko Zinauer 13. Nekega dne pa je Vester spet čepel na starem stolpu in. strmel v trg pod seboj. Tedaj je videl, da so po trgu prignali župnika. Natanko je videl, kako je imel zvezane roke in kako je počasi korakal dalje s klobukom, nizko na čelo pomaknjenim. Pred njim in za njim sta šla dva vojaka. Eden izmed vojakov ga je od časa do časa sunil od zadaj in le malo je manjkalo, da se vklenjeni mož ni prekucnil na zobe. Kleparjeva vdova, ki je imela hišo tam pod župniščem, se je sklonila na cesto in zagnala proti možu pest blata. Vestni' se je čudno zdelo, ker je vedel, da je tista kleparjeva vdova bila prej neprestano v cerkvi in je včasih župniku poljubljala roko, kadar ga je srečala na cesti. 14. Za župnikom so nekega dne odgnali še druge ljudi. Dober teden zatem, ko so odgnali te ljudi iz trga, je Vester videl iz svojega skrivališča, da se je sredi trga ustavil velik, rdeče pobarvan avtomobil. Iz njega so skočili vojaki in vdrli čez cesto v hišo prejšnjega župana, kjer se je kmalu potem začul ženski jok in otročji jok in stok. Zupanova žena je odprla okno in kričala na cen sto: »Ubijte nas vse skupaj. Nikamor ne gremo!« Slišal se je tudi županov glas: »Mi smo domačini, mi smo najstarejši tržani!« Nato se je slišalo nekaj odločnih, poveljujočih glasov: »Petdeset kil lahko vzamete s seboj. Dvajset mark imate pravico vzeti s seboj. Tiho, banda srbska!« 15. Ko so bili ti ljudje v vozu, so odšli vojaki še po druge ljudi. Ponavljale so se iste podobe kakor pri prvih družinah. Ko so imeli te družine v vozu, je Vester mislil, da jestvar končana in da bo avtomobil odpeljal. Toda voz je še dalje stal sredi trga in čakal. Kmalu je zapazil, da se bližajo še skupine ljudi po cestah, ki so vodile v trg. Ko so jih prignali v trg, je Vester spoznal, da so to kmetje iz okolice. Kmetje so bili oblečeni v delavniške obleke in so vsi imeli cule s seboj. Ko so prignali zadnjo kmečko družino pred avtomobil, se je Vester zgrozil. Potem je avtomobil odpeljal proti vzhodu. (Nadaljevanje s 5. strani) Sodnik Cobb je spregovoril brez veselja.. »Ugovor zavrnjeni.« »Najprej, prosim, gospod Keller,« je rekel Robison. »Pokažite sodišču in porotnikom, da se pištola nikakor ne more sprožiti na način, na katerega se sklicuje obtoženec.« Ko je Keller vstal, je završalo po dvorani. Počasi je vzdignil pištolo in jo držal v zraku nad klopjo; na, njegovem obrazu sta se mešala strah in zla slutnja. Robison je zadržal sapo, ko je Kellerjeva roka trznila. Sodnik, ki je poskusil ustvariti videz, da se sploh ne zgane, je začel drseti s stola, kakor da se hoče čimbolj zmanjšati kot tarča. »Čakamo,« je mirno in jasno spregovoril Robison. Potne kapljice so se nabrale na Kellerjevih sencih. Ali je zmanjšal napetost v mišicah? Ali je vzdignil pištolo nekoliko više? Nihče v sodni dvorani ni bil prepričan. »Naprej, prosim, gospod Keller,« je rekel Robison, zdaj že x ostrejšim glasom. »Sodišče ne bo čakalo ves dan.« Oči so se jima srečale in obstale. Robison je preudarno popravil zanko, v kateri mu je zopet počivala leva roka. Keller je globoko zajel sapo, potem pa se je brez besede zgrudil na stol. Pištola mu je obležala med koleni. Vzdih olajšanja je zavel po sodni dvorani. Razsodba porote je bila na dlani. Robisonov sklepni govor je bil gola formalnost. Porota se je vrnila prej ko čez eno uro z razsodbo: NI KRIV. Lloyd Ashley ni kazal veselja - napetost ga je bila prignala do roba utrujenosti. Robison se je dotaknil njegovega ramena. »Torej, Lloyd, mimo je. Zdaj si svoboden. Vrniva se v moj urad. Mislim, da imava še neko kupčijo.« Ashley je vstal. »Da, seveda,« je rekel s togim smehljajem. Prerinila sta se skozi gnečo in najela taksi. Zaključni govori in sodnikova razsodba so vzeli vse popoldne, tako da se je mračilo, ko sta se približala Robisonovemu uradu. Robison je popeljal gosta v svoj zasebni urad in prižgal luč. Da bi proslavila, je odvetnik prinesel od nekod steklenico in jima nalil. Izpraznila sta kozarca na dušek. Robison je ponudil cigareto in jo prižgal svojemu klientu. Ashley se je naslonil v fotelju in z užitkom vdihoval bogati dim dolge, drobne cigare. »Torej, Mark,« je rekel, »vedel sem, da to lahko storiš. Izpeljal si svoj del pogodbe. Mislim, da si zdaj želiš, naj jaz izpolnim svojega.« Robison je odmahnil z roko. »Imaš prazen ček?« Nekje v zunanjem uradu je bila knjižica s praznimi čeki, se je spomnil Robison. Imel jih je pri roki za kliente, ki so potrebovali zakonito zastopstvo, a so prišli k njemu s premalo gotovine. Stopil je ven v sprejemnico, pobrkljal po omari in končno odkril zvezek. Lloyd Ashley je bil premaknil naslonjače in je zdaj sedel ža Robisonovo mizo. Vzel je prazni ček in Robisonovo pero. Ne da bi trenil z očesom, je napisal ček za dva milijona dolarjev. »Rekel sem tebi pol, meni pol, Mark. Mogoče bo prišlo nate celo več kot to. Ko bo moj knjigovodja pregledal račune, bomo videli.« Robison je podržal ček in oči so mu zabodeno strmele v številke. V ranjeni roki je čutil rahlo skelenje, a to mu ni bilo mar. Zopet ga je dosegel Ashleyev glas in zazvenel mu je mehko in tuje. »O, da, Mark, še več pride nate. Mogoče lahko uredim tako, da boš zvedel že zdaj.« Robison je pogledal kvišku in zagledal 32-kalibrsko avtomatsko pištolo v Ashleyevi roki; palec je držal na varovalu. »To sem našel v tvoji mizi,« je rekel Ashley. »Gotovo je to pištola, ki si jo uporabil sinoči. Ironično, kajne, Mark? Zdaj imaš nekaj, kar ti pomeni več ko vse drugo na svetu — denar — in nikdar ne boš mogel porabiti niti beliča.« Robisonu' ni bil po volji pogled Ashleyevih oči. »O čem govoriš?« »Se spomniš zasebnega detektiva, ki si mi ga priporočil? Smešno, po tisti nezgodi z Wardom nisem imel priložnosti, da bi mu odpovedal. In tako je zasledoval Evo ves čas, kar sem bil v zaporu. Da povem po pravici, mi je prinesel poročilo pred dvema dnevoma. Mislim, da ti nisem povedal o tem — koga je spremljala — kdo je v resnici drugi moški.« Robison je pobledel. Pištola v Ashleyevi roki se ni zganila. »Mark, ti veš, da čutim, kako si ti skoraj prav toliko odgovoren za Wardovo smrt kakor jaz. Navsezadnje, kdo je prepričal Evo, da ga je u-porabila za vabo, tako da sta bila vidva lahko na varnem? To si moral biti ti. Eva ne bi premogla nikoli toliko domišljije.« Robisonov obraz se je zdaj kopal v potu in glas mu je prešel v šepet. »Čakaj, Lloyd, poslušaj me...« »Ne, rajši ne. Predobro ti gre od rok, da ljudi prepričaš. Danes sem videl demonstracijo tvojih moči v sodni dvorani, se spomniš? Na tem sem gradil dva dni. To, da sem našel tvojo pištolo, je samo pospešilo konec. V tem je neke vrste pravica, mislim. Ti si me prisilil, da sem ubil nedolžnega človeka. Zdaj ne vidim razloga, da ne bi ubil krivca « Od dveh strelov, ki sta se razlegla, je Mark Robison slišal samo prvega. (Nadaljevanje prihodnjič) MURSKA SOBOTA, 28. SEPT. 1961 6