40. številka. Ljubljana, v soboto 18. februvarja. XXVI. leto, 1893. SLOMŠKI MIR Izhaja vsak dan svečer, izimši nedelje in praznile«, tor velja po poŠti prejeman za avstr o-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vbo leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanjo na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopno petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu St. 12, Upravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Lev XIII. V Ljubljani, 18. februvarja. Ves katoliški svet obhaja te dni vesel praznik in v raznih jezikih kip** k nebu goreče prošnje, naj Stvarnik ohrani svojega namestnika še dolgo let krepkega in zdravega na duši in na telesu, Bogu v slavo, cerkvi in narodom v hasen. Tudi mi se pridružujemo tem prošnjam, ker v Svetem Očetu, slavečem petdesetletnico njegovega vladiko vanj a, ne vidimo samo častitljivega starčka, ampak vrhovnega svojega pastirja, vidnega glavarja katoliške cerkve, h kateri se s ponosom prištevamo. Petdeset let je tega, kar je bil blagi Lev XIII. odičen s škofovsko kapo in kar je v maziljeno svojo roko vzel škofovsko palico. Petdeset let je dolga doba v človeškem življenja. Marsikaj se v tako dolgem času izpremeuf, marsikaj dobi tekom begočih let drugo lice, a Lev XIII. je še danes tisti, kakor je bil pred pol stoletjem: trdna skala, na kateri sloni katoliška cerkev in katere peklenske moči ne morejo razdejati. Življenje in delovanje Svetega očeta je podobno odprti knjigi; kamor pogledaš, na kateri list koli obrneš pogled, povsod najdeš zabeležene slavne čine, s katerimi se je Lev XIII. ovekovečil, s katerimi si je pridobil častno mesto mej prvimi duševnimi velikani našega veka. Blagega srca, ostrega uma in plemenitega mišljenja držal se je papež Lev XIII. vseh petdeset et svojega vladiko vanja vedno istih uzvišenih načel, katera so ga vodila pri vseh njegovih dejanjih. Zvezda vodnica mu je slava božja in slava in moč catoliške cerkve. Vse njegove misli, vse njegovo čustvovanje, vsi njegovi načrti in vsa dejanja, vse se koncentrira v tej ideji, in iz nje izhaja zopet tista vroča ljubezen do vesoljnega človeštva, katero je tolikokrat dokazal in katera ima svoj dom samo v srcu, ki pozna pravo jedro Kristusovega nauka: Ljubi svojega bližnjika, kakor samega sebe. Papež Lev XIII. je jeden največjih misliteljev vseh čusov; on si je osvojil plode Človeškega premišljevanja ter je spravil v najlepšo harmonijo z gorečo svojo vero. To mu daje duševno moč da si ohrani neskaljen vid za človeške zmote in da si LISTEK. Pustni paberki od tu in tam. (Nekaj o taktu. — „Paulus" centra rStabat Mater. u — Gospoda kanonika Kluna „StellenverraittlungBbiiroau". — V r h-n i 6 a uje, to so tiči!) Gospod urednik! Ne ustrašite bb, daneB ne bom netakten in ne bom Vas spravljal v zadrego, kakor tacaš, ko sem pisal o narodnem ženstvu in gledališču. Tempi passati! Pretrdno sera še okovan v verige predpustne, da bi se drznil spregovoriti pikro besedo o tistih dražostnih bitjih, katerih nemščino sem imel priliko občudovati na nekaterih na1 akowetz, Speier, Mamil, Mrmilach, JFtiderl t Dunaju. — HHrđM iz Rakeka. — limdlecliner iz Gradca. — HevesBjr iz Budim* eStf. — Schinidt iz Olja. Pri slonu: AlIiriH, Hurnunp, Stern, pl. Maver, Filipp, Grader, Mrulioch z DunHJa. — Perko iz Rndolfo-vejja. — "VVeiss iz 1'rajre. — Lorenz iz Kočevja. — Glo-bočuik, Majdič iz Kranja. Pri avHlri|abkeui remirju : K;,.imr iz Ljubljane. Pri kAvamUm tlvurti: Kleče, Cvek i?. Kamnika. Pri i u >ii4*iu kol«xl * oni : H si»ch i/. Trstu. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo- | krina v mm. | »-i jo of T—1 7. zjutraj 2. popol. i), zvečer 7407 icB, 140-0 mm. 7403 mm — 38C GOC 3 «G si. vzh. si. jzh. si. jzh. d. jas. d. jas. d. jas. 0 OOmm Srednja temperatura 1 0', za 2'2" pod uormaloiu. XD-o.2^.a,jsfea, "borza. dud 17 februvarja t. 1. včeraj — dmies Papirna renta.....gld. 99 25 — gld. 8916 Srebrna renta..... „ 9890 — „ 9880 Zlata renta...... „ 11860 — „ 11840 r>°/0 marčna renta ... „ 10025 — n 10U'50 Akciju narodne banke , , „ 994-— — „ 9931— Kreditne akcije .... „ 327-75 — „ :$2875 London....... „ 12P— — „ 12105 Srebro....... „ —■— — _ —•— Napol........„ 963 — „ 963 C. kr. cekini..... „ f>o9 — „ 669 Nemfko marke .... „ 59:20 — „ 5922''a 4°/0 državne srrrke iz 1. 1854 . 250 gld. 147 gld. — kr. Državne srečke iz I. 18(54 . . 100 „ 197 „ 50 „ Ogerska zlata renta 4°/....... 116 „ Lr) „ O^erska papirna renta 5" „..... 101 n 7.0 „ Dunava Mg. srečke 5°/, ... 100 gld. 131 „ — „ Zemlj. obč. avstr. 41 ,•/« zlati zast. listi . 119 „ 25 „ Kreditne orečke......100 gld. 19« „ — „ Rudoltovc srečke.....10 „ 25 „ — „ Akcije anglo-avst. banke . . . 200 „ 154 „ — „ Trannvaydiu£t. velj. 170 gld. a. v. . . . L'49 n — n Največja zaloga stroje? JAN. JAX Ljubljana, Dunajska cesta št. 13. Nizke ren«>. — 1'koiIuo ZflStOIlJ j plaeevtinie nn obroke, in I — Stari -.troji nv> /.a.....• finilkevaili. 1 »i»»»J«»- - Poprav ki -o I ' »v hitro, «lol»s*o in Ceniki J se pošiljajo I zflstoir (180») Ponk v liert ua gln*<>vlr|l in na rttrah. —• SnniHki KOM|>o«l|e (tudi dijaki) vzprojmo ne v popolno oikrbol nuje. — Rainii pohištvo muci |» po ceni dobiti. — Več v upravniStvu r Slovenskega Naroda«'. (J 67—3) Razglas. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Sevnici išče ee spreten zmožen obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi, z mesečno plačo 30—35 gld., ki bi imel službo tak<»| nastopiti. Prosilei imajo pismenim prošnjam priložiti spričevala o prejšnjih službah ali pa ž njimi osebno predstaviti se. V Sevnici, dne" 14. svečana 1893. C. kr. okrajni sodnik: (190—9) K. Martinak in p. j KAEL TILL I g l.jiiitl jami. Špf tal.sltc nlf««e št. IO. JJ 0 Risalnice, risalni o^el, risalni čavljički, risalne |J II šine, risala, predloge za ronde pisavo, peresa l! fl za ronde pisavo, skriljnati klinci, škriljtie pio- [1 j] ščiee, pisalne mape, pisalni papir, pisanke, šol- [J jj ske torbe, sepija tinta, jeklena peresa, pred- n a lo^e za pokončno pisavo, peresa za pokončno tj i| pisavo, sindetikon, bela kreda za tablo, no- Jj U žičevke, mape za pisanke, tinte črne in bar- U D vaste, tintni gUttlij tintni črtniki, črnilec, tinl- Q j] niki, kvadratna črtala, risalniki, risarski bloki, [[ jj risarski papir, predloge za risanje, orodje za n jj (1024) risanje. IV. (23) rj N i-3 i ^ •c rs a. ^ c/3 •.—( E-« cd H 5^ C^lr. pni^ravnateljstvo avstr^ đrž. železnic. Izvod iz voznega reda ■veljavneg-a od. 1. ©IctoTorst 1892. Nastopno omenjeni prihajal ni in odha jalni časi označeni so v srednjeevropskem «asu. Odhod Iz Iijubljane (juž. kol.). Ob 6. url 38 min. zjutraj osebni vlak na Trbiž, Pon-tabel. Beljak, Celovec, FranzensfeBte, Ljubno, Dunaj. Ob 11. uri 55 min. predpolndne osebni vlak na Trbiž, Pontabel, Heljak, Celovec, FranzenBfeste. Ljubno, Dunnj. Ob 4. nrl 21 min. popoludne osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solnotjrad, Inomost. Pariz, Line, Ischl, Hndejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Prago, Karlove vare, Draždane, Dunaj via Amstetten. Prihod v Itlubljano (juž. kol.). Ob 7. nrl 10 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždanj, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Eger, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Ischlja, Ljubna, Celovca, Franzens-feste, Trbiža. Ob 4. nrl 55 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzenafeste, Poutablja, Tibiža. Ob 0. nrl 27 min. zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža. Odhod lz Ljubljane (drž. kol.). Ob 7. nrl 15 min. zjutraj v Kamnik. „ 2. „ lO „ popoludne v Kamnik. „ 7. ,, OO zvečer v Kamnik. Prihod v Ljubljano (drž. kol.) Ob 6. nrl 35 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. 06 ,, dopoludne iz Kamnika. ,, 6. ,, 20 „ zvečer iz Kamnika. Sredujo-evropski čas je krajnemu čaau v Ljubljani za 2 minute naprej. (12—35) l>v» pnlca IStatrlei 100.000 pm lepili 3 in lletnik mM saflik tisoč po 1 gld. 50 kr. na mestu ; dalje n si, tisofi po 3 gld. na 111 »•-r u. (185-2) "Vabilo k rednemu občnemu zboru „Notranjske posojilnice" v Postojini kateri bode v nedeljo, dne 19. februvarja I893.1., ob 4. uri popoludne ■^7" cix"ULŠtereni pisarni. Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Poročilo blagajnikovo. Ji. Poročilo nadzorovanega odbora. 4. Volitev ravnal»dj^kega odbora in sicer: a) rav- natelja, b ) blagajnika, <*) kontrolorja in ' »hii/iuii trti:m >^ejS^" ^ pinakoin •*-* ino i u liiiro ii|#li-it »rt dni \ o proti j/**^^* <^ Veliko priznalnih piatim jo na *§Fs*'s'/r 1114 °ffltid v »V? *fiJ%. razpo^iljalnici; L.Schwenk-alekarna <*A afjjin{W2A) Moldllng-DunaJ, V^^i Pristen Haino, če imata navod in obli?, tarnrvrno znamko in podpis, ^_\>* ki jo tu zraven; tor»'j naj se pazi in javTEO vi»e manj vrodna penaredbe. v lekar rinit. PriatneRa imajo v l.|nl>-It»kiil J. Swi»boda, U. pl. 'rrnkoczy, G. Picooli, L. Grenel; v ltu < '*■ I j t J. KuptV'1'HCJimid. Izdajatelj in odgovorai urednik; Josip Nolli. Laetniaa in tisk „Nuiodnu Tiskarne' 66 Priloga ^Slovenskemu Narorin" 6t. 40, dnć 18. februvarja 1893, oportumstičoo radikalni večini. Leydet je res Ca-vaignaca prisilil, da je govoril m ta mož je sedaj v svojem govoru vse to uničil, kar je dosegel s prvim, priznal je celo, da ie ministerstvn popolnoma v oblasti radikalnega vodje poslanca Chietnenceau — iu 8 tem jo bila bitka dobljena. Ribot je apeliral na solidarnost vseh republičanskih strank in poživljal na koncentracijo in ko je prišlo končno do glaso vaoja. je zmagal z zadostno četudi ne sijajno večino. Nekaj tednov mu je vladanje zagotovljeno. Nemški driavni zbor. T« dni svetoval je državni kancelar Caprivi nemškim konservativcem, naj ne bodo tako neprimerno srditi pri svojih napadih na vlado. Na ta opomin odgovoril je predvčerajšnjim v pruskem deželnem zboru grof Lnnburg Stirum ter izjavil, da konservativna stranka nikakor ne odobrava vladne politike, niti trgovinske niti splošne. To je najvažnejši moment v srditih razpravah, katere ge vodijo že dlje časa v pruskem deželnem zboru in pri ka-terih delajo vladi največ preglavice agrarci, ker so opustili vse obzire in se protivijo vladi, kakor nikdar poprej. — Caprivi posvetoval se je dlje časa z liberalnim poslancem Bamhergerjem o vojaški predlogi, obljubil mu je baje razne koncesije, ako pridobi svobodomiselno stranko za vladno predlogo, a opravil ni ničeBar. Jako čudno se \Alejo poljski po8lanci. Njih vodja, Kotcielski, je v pogovoru z nekim novinarjem izjavil, da bodo poljski poBlanci glasovali za vladno predlogo in vzprejeli le tiste nasvete raznih strank, za katere se bo vlada samu izrekla Opravičeval je to vedenje z oz'ri na Rusijo, češ. da bi poznanjski Poljaki največ trpeli, ako pride mej Rusijo in Nemčijo do voine, da ravnajo torej samo v svojem interesu, ako delujejo za oačenje nemške vojaške sile, ker le močna vojaka je porok, da se bitke ne bodo vršile na Poznanjskem. — Nem--ki konservativci še vedno molče, a z raznih stranij se čuje, da se na tajnem pogajajo z vlado radi vojaške predloge Dopisi. Iz Celja, 17 februvarja. [Izv. dop) (Volitev v okrajni zastop.) Izid volitev za okrajni zastoj) Celjski rodil je mej vsemi štajerskimi nemško-liberalci iu nemškimi nacijooalci globoko pobitost. „Die TragbMie von Cilliu imenuje Graški „Tagblatt" to volitev, katero ocenjuje na Čelu lista; „das ist eine sehr traurige Thatsache" piše Graška „Tages-post". Naši prutivniki pripisovali so neizmerno važnost izidu te volitve in napeli so vse sile, pobrali vsa mogoča pooblastila in zbobnali vse svoje „Strei-terje"; toda zaman. Iz Gradca prišel je za štajersko deželo volit celo deželni odbornik dr. Schmiderer. Takšna je objektivnost našega deželnega odbora! Nam je prav, da je prišel. Vaaj ne je prepričal, kako lažnjiva |>oročila pošiljajo navzgor naši polu-nemci. Uvideti je moral, da so naši veleposestniki pretrd kremen, nego da bi se udali nemškutarskemu nasilju. Z osobitim veseljem pa konstatujemo, d a cela nemškutarska stranka ni imela nobenega kmetskoga posestnika mej svojimi volile i. Trsti časi so minuli, ko so Celjani trapili okoliške posestnike. Naše Ijudatvo se zaveda „Vse to ti narod pozlati". (Srbski spisal L. K. Laz ar e vir. Prevel I. P. Planinski.) (Dalje.) On upogne roko tako, kakor bi po priliki izgledal konj z zlomljenim vratom — Pa kaj nimaš boljšega žgrnja? E', ti amr-dokavra! Reci gospodarju Davidu, da bi jaz rad žganja, »dobrega!" reci; reci: „Gospodar Blagoje !*. .. Tako le pripomba glavo! Ali tu treba rok! Da se utrgajo vajeti. Kadar ona dirja, kako to gre — on potisne glavo mej noge — a jaz drži, drži! Naposled pa, ko nič ne pomaga, ia« v lo-nico sli v mejo, v zid, kamor priletni)! Nifcesa pod milim Bogom n« vidi, kad.tr se spuBti v dir! A jaz v plot, ]>a ko buti z glavo, si mislim: k vragu je ona in jaz in voz in vse! A nič se ji ne zgodi! Pa potem gre še mirno kot rak! Ali nihče je ni znal voditi od mene. Pomočnik Vidak je šel nekoč po baker na Savo, a ona bhiiio tako le — on zopet potisne glavo mej noge in iztegne brado, kakor da drži uzdo v u&tib. Vidak izpusti vajeti, pa bo vleže v voz, a kob In po k a mt' n j i in jarkih, pa dirja, pa dirja, pa dirja.....Zvoni! Kajne, da zvoni? Da plačam! On zopet leti iz gostilne, ali ko se vrne, ni poznati na njegovem In več one nestrpnosti in neko glupo veselje mu Beva iz očij, na katere je, kakor pri nas pravimo, Ž - jelo kapljati žganje. — Kak komiČ, prav za prav kobilica, vam je to! Neki dan je mojster naložil na voz skrinjo — in ve, kje ima iskati svojih prijateljev Izmej kmet-akib volilcev izostala sta samo dva, katera sta do slej z nemško stranko volila. Vseh volilcev bilo je navzočih 86, tedaj je ostalo jih doma samo 15 in še ti le vBted uplivov. Dobrodejno je bilo čutiti, kako so se volilci sami mej seboj vzpodbujali, da ni bilo trobu agitacije, mej tem, ko je nasprotna stran vse mogoče sile porabila. Vkljub temu so nasprotniki nabrali samo 35 glasov. Dva izmej teh jim je slovenska volilna komisija le iz napačne ku-lantnosti za veljavne pripozuala. Navzlic temu smo zmagali letos s 16 glasovi, dočim smo imeli leta 18S8 le 4 glasove večine. Izvoljeni so gg.: Rerks Hugo, vitez, graiŠčak v Blagovni; Ogradi Frane, opat v Celju; Janič Jakob, grajščak v Freien bergu; Jechel Enrico, grajščak v Bežigradu; dr. Sernec Josip, odvetnik v Celju; Vre čer Kari, veleposestuik v Vojniku; S toži r Franc, velepoHeat-nik v Trnovi jah; K u dur Anton, veleposestnik v Leveu; Roblek Franc, velejiosestnik v Žalcu, in dr. Dečko Ivan, odvetnik v Celji. — S to volit-vijo zagotovljena je narodna večina s 23 proti 17 glasovom nasprotne stranke. V skupini trgov in kmetskih občin voljenih bo namreč še 13 naš h, velika obrt in Celjsko mesto pa bosta volila 17 nasprotnikov. Nemškutarsko časopisje zdaj javka in kliče vlado in policijo na pomoč. To so vam politični junaki! Da zakrivajo svojo onemoglost, nabavljajo na vlado, ki je vsled reklamacije dra. Dečka izbrisala izmej volilcev 7 meščanov, katerih pa nikakor ni prištevati nemškim glasovom. Njibova pamet jim ne da vedeti, da bi tudi proti tem gla-Bovum narodna večina znašala še 9 giaBov. Po izvršeni volitvi zbrali bo se zmagoviti volilci v Kožarjevem hotelu. V istem času pa bo v znamenje sijajne zmage grmeli topiči po vsi Sa viujski dolini. Zavladala je občna navdušenost. Značilno je, da je 80letni starček prišel iskat Bvo|e«a sina volilca v mesto in poizvedeti izid. Ko pa je izvedel srečni izid, polile so solze rodoljubnega moža. Mej napitnicami povedala se je marsikatera reHna in navdušena beseda. Napivali bo dr. Seruee voditelju volitev na naši strani dru Dečku, dr. Dečko narodnim kmetskim volilcem, dr. Rosma gra-ščakom, Hugo vitez Betks slogi mej graščaki in kmeti itd Ko so popoludne roke si stiskaje odšli zadnji volilci, ločdi smo se 8 trdnim prejiričaniem, da je nemškutarskemu gospodarstvu v Celjskem okrajnem zastopu za ziniraj odzvonilo. Lasciate ogni sperauza.....Nam pa Bog |>omozi dalje! 1» triioml ja, 14. BveČaua. [Izv. dop.] Lep, patrijotičnu-naroden praznik bil je 13. dan iebru-varja t. I. za Črnomelj o priliki dekoriranja go*p šolskega nadzornika Anton Jeršinoviča z zlatim križcem za zasluge. — Na predvečer napravilo je mestjanstvo zajedno z raznimi društvi slavljencu serenado z godho, petiem ia bakljado. Mmigobrujna množ ca (»ozdravila je odlikovanca z gromovitim tako veliko — ue vem, kaj je hotel. A ima: uzdo mej zobe, pa drrrr! Pa kako vam j« šla — naravnost na dvorišče. Voz se nekam zatakne, zadnji dve kolesi se snameta in ostaneta pred velikimi vratmi; mojster raz voz in skrinja na njegovo glavo; prednji kolesi ostaueta pri orehu, kobilica na pred hišo, a mi da umremo od ... . od ... pa kje vraga si zmočil žveplenke .... Daj mi ogelj! Stotnik ga ne posluša več. Njega misli so daleč — tam v Knjaževci. Ondu mu biva soproga pri materi, čakajoč, da se osvobodi bremena. Ali tedaj so bili ondu tudi Čerkezi! Grozovite kombinacije se porajajo v stotnikovi glavi. Vsa barbarstva, katera ho storili ti ljubitelji Evrope, slikajo se v živih bojah v njegovih mislih. A nad vsem tem stoji denperatoa neizvestnost; ker, odkar je šel na vojnko, prijel je samo dvoje pisem od soproge V obeb mu piše, da pride, kakor hitro porodi in vBtane, ali od zadnjega lista je minolo že pet tednov, a Turki so prodrli do Tresibabe, Čerkezi pa mu podirajo hišo in patijn postelpi, na kateri mu morda soproga leži. Pa vendar jo ou pričakuje. Je v človeku Čut, ležojiv kakor slučaj, pa vender mu pravijo „slutnja". Kdorkoli igra na loterijo, ta pri vstkem žrebunji sluti, da dobi, in nikoli se ne čudi po končanem žrebanji, kako ga je prevarila ta slutnja. Ako ga pa doleti samo enkrat Blepa sreča, uverja ves svet, da je vedel, da dobi, ker ee mu je vse čisto tako zdelo in nikakor drugače. Tudi stotuik Tauasije prihaja že tretiič od svoje posadke zaman k ladji, b težkim naporom izprosivši si dovoljenja od komandant«, ker Živio! Prva Blavnost vršila pa 8e je 13. februvarja. 01 raznih stranij prihajali so gg. duhovniki, mej njimi g. dekan Aleš in prost Dovgan, župani in zastopniki občin, krajnib šolskih svetov, učitelji in mnogo drugih gostov. V šolskih sobah zbirala se je Šolska mladina. Ob polu 11. uri došel je g c. kr. okrajni glavar z vsem c. kr. uradništvom, župan z mestnimi odborniki, Žnpana Loški in Tolčivrški, katere tri občine so slavljenca počastile s častnim meščanstvom, oziroma ohčanstvom, krajni šolski svetniki itd. k šoli, od koder smo se podali k sv. maši, katero je Blužil mestni g. žujinik Vesel. Petje so preskrbeli po nekoliko Šolska mladina, nekoliki pevci, kvartet pa je še zapel „To je Gospodov dan!-. Po Te Deumu podali smo se v šolo. V lepem govoru našteval je g. c. kr. okrajni glavar dr. Franc Hmterlechner zasluge odlikovanca in a povzdignenim glasom in res v patrijotičnib besedah slavil presvettega cesarja, ki je milostno odlikoval zaslužnega šolnika ter potem pripel slavljencu zlati križec. Ves ginjen zahvali se Blavljenec na to presvetlemu vladarju, proseč g. okrajnega glavarja, da to njegovo zahvalo sporoči na najvišje mesto. Šolski otroci zapeli bo cesarsko himno in prvi del slav-nosti bil je končan. — Ob 1. uri je bil banket, katerega 8e je udeležilo 105 oseb; za Črnomelj gotovo veliko število. Prva napitnica veljala je presvetlemu vladarju. V lepi slovenščini gevoril je to napituico g. okrajni glavar dr. Hint-rlechner, kateri so navzočniki z groraovitimi Živio-klici odzdravili, v tem ko je mestna godba zasvirala cesarsko himno. Drugo čašo povzdignil je župan ČrnomelJBki in nazdravil slavljenca, na kar bo je gospod Jer ši novic prisrčno zahvalil spominjajo se onih gospodov, ki so podpirali njega delovanje iu napija g. deželnemu predsedniku. Za tem oficijelnim delom banketa pa so sledile napitnice napitnicam mej petjem in godbo ter pokanjem možnarjev pozno v noč. Od vseh poznejšnjih napitnic bodi omenjena ona, ki je veljala g. c. kr. okrajnemu glavarju dru. Hi nter-lechnerju. Povdarjalo se je, da je gotovo patri-jotičen čut v prvi vrsti in pa zaslužni Blavljenec povod današnji Blavnosti. Da pa je vsa Blavnost se vršila tako krasno, temu uzrok je bilo to, da je g. okrajni glavar tako taktno postopal in vso Blavnost voilil v jeziku naroda — v milem slovenskem jeziku, kakor jedino je bilo prav in umestno. Gosp. okrajni glavar imel je tudi priliko osvedoČiti se, da mu narod zaupa, da ga spoštuje, da ga ceni. 0>a-ci/s, koja se mu je storila, bodi mu dokaz obsodbe žaljivega napada v nekem nemškem listu. — Ko-nečuo še pristavljam, da se je vsa slavnost vršila v najlepšem redu. Gospodu odlikovancu pa kličem : Bog ga živi mnogaja leta v procvit šolstva; Bog ga obrani še, mnogo let tako vsestransko delavnega v korist našega naroda in domovine! Ia Starega trgu pri Ložu 17. februvarja. [Izv. dop.] (Ciril - Metodovi podružnici.) Dne 12. t. m. imeli smo prvi redni občni zbor moške se mu je čisto tako zdelo, da ga danes slutnja ne l>revari. Ali glej. uprav v tem hipu se mu zazdi, da niti ladje same ne bo. On |>ostane nestrpeu, kakor rodi Blagojo. Pretresa misli, da prosije iž njih ono, kar je tako črno. Gre v Knjaževac, kjer se je roiiil; UBtopi v svojo hišo, sede pod oreh, kateri so vsud li tedaj, ko se je stotnik porajal, a kateri ima sedaj na svoji periferiji sube veje. Oudu je pokopal očeta in mater, tam preko pota je objel prvo deklico, on-iot mimo hiše je nesel kumu limono v dar iu ga šel povabit „na prstan". *) O! kako mu je oudu drago vse: i stara orehova omara in skletlice, vzele nekemu turškemu paši še za našega prvega upora i polomi;* na stojala za sodom v kleti i slika sv. Nikolaja z dvokrilim in zavitim nosom podobno i m dvema polžema, i v kašči jopa, katero je imela njegova mati pri porok', i zojiet, zopet, i u k vsemu temu: veselo, blago in poloo lice njegove soproge in sramežljiva qada, da bode oče .... in . . . ne, ne more biti! Saj, Če so tudi Turki, menda niso zverine! *) Stotnikov kura (krstni boter) je imel hiSo blizu stotnikove rojstveue hiše. Stotnik mu je neHel lim ono v dar. V Srhih se namreč mnogo ceni eelo jabolko, »ko ne je prejme v dar, daBi je darilo samo ob sehi tako neznatno. — llkrutu je ' ov.tbil svojega knina .na prstan". Potem, ko si namreč mladenič" izprosi deklicd, pride, da jo „pr-stamije", to jo sname Bobi prstan z roke in ga natakne nevesti na prst, a to je simbol, da je odslej njegova. Ob ti priliki se uapravi tudi gostija na imvestiuem domu, b kater, je Btotuik tudi svojega kuma povabil. Prel prip. (DhIJu urit .) ni bila več sklepčna in je zato sam sestavil dnevni red, čemu zbornica ne ugovarja. Potem nadaljuje: Valed nekega vzklika posl. Spinčiča, poklical sem tega k redu Posl. dr. Masaryk me je opozoril, da to, kar je v Btenografičnem zapisniku, ne soglaAa popolnoma z vzklikom, kkkor je bil Btorjen. Poteivljern venfikatorje, da stvar do-ženejo in zapisnik eventuvelno popravijo. Posl. Masaryk sddi, da je takoj zaključiti sejo, čim je konstatirana nesklepčnosti da so torej vBe pozuejšnje razprave in interpelacije nedopustne. Zato prosi pojašnjenja. Podpredsednik Chlumeckv izjavi, da je oglašanje interpelacij po opravilniku dovoljeno tudi, če zbornica ni sklepčna in isto tako določevanje dnevnega reda. Tudi posl. dr. Lueger kritikuje prakso pod-predsednikovo glede tolmačenja opravilnika jako iezko, na kar odgovurja podpredsednik Chlumecky a se vender uda ter dovoli, da se znova čita neka interpelacija posl Ilaucka. Posl. grof Kounic izjavlja, da včerajšnji njegov vzklik ni bil niti parlamentaren niti opravičen in da ni hotel niti uradništva splob, niti kakega posamuika v zbornici ali izven zbornice žaliti. V hipu opravičene razburjenost; ga je izrekel, ker nima takih čutil, da bi vse mirno in hladno vzprejel, kar se uradoma ukrene Zbornica preide potem na dnevni red. Pravosodni minister grof S c h o n b or n, kateremu ugovarjajo levičarji tako, da vpraša, če ima sploh pravico govoriti, odklanja očitanja, katera bo izrekli poslanci dr. Vašaty, dr. Laginja in Gessmann zoper Bodno uradništvo. Posl. Vašaty je govoril o punktacijah na jako čuden način, pa je menda Že pozabil, da imajo mladočeŠki poslauci prav punkta-cije zahvaliti za svoje mandate. Glede moje osebe je rekel, da ho'em z javnimi in privatnimi izjavami češki narod opehariti. V surovosti izrazov ne bom tekmoval z drom. Vašaivjem; vsak, kdor me pozna, ve, da mi kaj takega ne pride na misel. Atična »ol take neotesanosti niso, pač pa vašatična. Vašaty in njegovi somišljeniki se vedno sklicujejo ua Ferdinandov deželni red in trde, da jo alterira naredba pravosudnoga ministerBtva z doe 3 februvarja 1890. Res je, da je s Ferdinandovim deželnim redom bil storjen prvi poskus, urediti na Češkem jezikovno razmerje, a vzlic temu je nevarno sklicevati se nanj. ker določa marjikaj, česar zdaj Čehi ne marajo. O naredbi predsednika najvišjemu sodišču, o kateri je Vašaty govoril, ne '•«• minister ničesar povedati, ker ni bil o tej naredbi obveščen. Obrnil se je pa do predsedstva najvišjemu sodišču in zahteval pojasnilH, gotovo pa ni predaedstvo najvišjemu sodišču mislilo trditi, da so nenemški jeziki v državi tuji jeziki. — Mladočeška politična taktika je negativna. Oni kri -tikujejo in razdirajo, a svojih sposobnoBtij za pozitivno delovanje še uiso izkazali, če jim ne ugajajo punktacije, nuj formulirajo konkretne predloge. Sedanje razmere ua Češkem ni mogoče vzdržati. Minister dokazuje potem, da je ni na svetu države, kjer bi 86 jemalo toliko ozira na majhne narodnosti, kakor v nas iu pozivlje zbornico, naj opusti prepire in se loti resnega dela. Posl. ileinemanu očita grofu Kounicu, da s svojo izjavo, podano začetkom seje, prsv za prav ničesar ni preklical ter predlaga potem resolucijo o zboljšanju plač sodnih uradnikov. Posl. Wrabetz tudi ni zadovoljen z izjavo grofa Koun ca Imenoval je svoj vzklik neparlamentarnim iu ne povsem primernim. Torej ']V'vedđer za k6ga primeren!' (Klici*: Da! — Stremayr!) Ti klici svedočijo, da je besedsf „druhal* naperjena zopet predsednika Stremayra.' (Klici: Škandal!) Obžalovati je, da Se je kaj tacega tukaj izreklo, Še bolj pa je obžalovati, da ni minister takoj odgovoril in zavrnil ta izraz. Z današnjim njegovim odgovorom ne moremo biti zadovoljni. Svojo solidarnost s klerikalci je minister pred kratkim nedvomno dokumentiral in želeti bi bilo, da je tudi svoji solidarnosti z uradniki dal takega izraza. Vlada ne ravna v praksi tako, kakor bi po svoji teoriji mo rala ravnati. V vladnem programu je izjavila, da neče imeti z radikalci ničesar opraviti iu da ape lira samo na zmerne elemente, v praksi pa obleče glacerokovice, kadar ima opraviti z radikalci. To si ni drugače tolmačiti, kakor da boče imeti dve železi v ognji in da neče pretrgati vse zveze z Mladočehi. Imenom svoje stranke obžalujem, da mit.ister ni krepkeje zavrnil napadov ua urad ništvo. PravoBodni minister grof Schbnborn naznani, da mu je ravnokar došel odgovor predsedstva najvišjemu sodišču glede zuane naredbe, in prečita doslovno ta dopis ki potrja, kar je v tej stvari že zuano. Minister izjavlja, da se je tako odlučno potegnil za uraduike, kakor se to že dolgo ni zgodilo v tej zbornici. Posl. dr. Byk pozdravlja z veseljem napovedane justične predloge zlasti z ozirom na GaliŠko in se bavi obširno s sodnimi razmerami na Gali-škem in v Bukovini. Posl. Podlaszecki prit rja ideji poslanca dra. Barnreitherja, da je nove zakonske predloge, katere je napovedal pravosodni minister, izročiti iz-venparlamentarni komisiji, pa se boji, da bi zbornica takega elaborata ne vzprejela hrez debate. Posl. Pergelt protestuje, da se o prvem sodniku v državi govori tako, kakor se je zgodilo ia se bavi potem s sodnimi razmerami na G*-liškem. Razprava se potem zaustavi in zbornica voli generaluima govornikoma: centra dr. Herold, pro dr. Jacques. Prihodnja seja jutri. PolItivni razgled. <• tran e dežele. V Ljubljani, 18 februvarja. Levičarji in (/rof Taaffe. Kakor znano, udeležil se je tudi ministerski predaeduik grot Tnali-; z nekaterimi kolegi banketa, prirejenega grofu Hohenvvartu v čast in pri tej priliki rekel z ozirom na petindvajsetletno politično delovanje Hohenvvirtovo: Petindvajset batin zasluži tisti, kdor trdi, da ;e moj prijatelj Hobenvrart kriv, da ni bilo mogoče na podlagi vladnega iirograma sestaviti trdne parlamentarne večine. — Tako poroča Praški .Politiki" nje vedno jako dobro informirani Dunajski dopisnik in zavrača že v naprej vgak dementi, pridi že od katere koli strani. Isti dopisnik ve* tudi javiti, da so te malicijozne besede Taaflhove naredile ka| neprijeten ntis na nemške ievTčarje;-kar je-pofseui naravno:— -—--— Levičarske enuncipaelje. Dunajsko drdltVo naprednjakbv, ''v katerem nosijo zvodtoc Čistokrvni levičarji, sklicalo je včeraj shod, na katerem sta i/, štajerskega deželnega zbora znam grof Stiirgkh in Plener razkladala svojo modrosti StUrgk h je samb izražal svoje m vsega nemškega^ naroda nezaupktaje do sedanje vlade', sicer ]>& ni vedel uič novega ^povedati. Drtifcače^leaer, ta je priznal, da so levičarski volilci1'VednO bdiptaeza-dovoljni s taktiko stranke, in da ne uvidijo kau-, težko stališče ima strauka, tako težko, da is vedne skrbi za taktiko ne pride do''tega;" "da bi se potezala za svoje politisae smotre. Se nekaj drugega je priznal Plener. Da sta antipatija in sovraštvo zoper levičarje postala že trad'Cijonalna in da je stranka tega deloma sam* kriva, ker je v Bvojem času, ko je bila na krmdu, storila marsikako napako in nasprotovala v svojo škodo daj močnejši m faktorjem v drŽavi. Plener je potem slavil bvojo atraoko kot pozitivuo in delavno iu končno rotil poslušalce, naj ne obupajo, ampak naj trdno računajo na zmago levičarskih principov. Neposredne volitve v kmetskih občinah. Velevažoa prememba volilskega reda, za katero se unemajo sicer nekatere stranke v državnem zboru, katero pa težko da bo doseči, namreč uvedenje neposrednih volitev v kmetskih občinah, je sedaj predmet raznim agitacijam. Konservativne stranke so odločno zoper to novotarijo, ker se boje za svoj upliv, in zato agitirajo na vse mogoče načine proti tej reformi in nabirajo celo podpise za dotične peticije. Z druge strani pa se tudi kmetske občine, sosebnn v Gališki, močno potegujejo za to reformo. V kratkem je došlo poljskemu klubu že več takih peticij a poroča se tudi o večjem gibanju mej gali-škimi volilci za to reformo. Volitve na Of/erskem. Dobrega je bilo doslej bore malo slišati o novem madjarskem ministerstvu, sedaj pa se je izvedelo vsaj nekuj, kar je vredno zabeležiti. Zadnji čas vršile so se razne nadomestne volitve za državni zbor in skoro pri vseh so vladni kandidati propadli, propadel je celo minister notranjih rečij Hieronimy. Zasluga za te poraze vladnih pristašev in ministra gre prav temu ministru samemu. On je svojim uradnikom prepovedal vsako uplivanje na volitve in to je vzrok, da so vedno zmagovali opozicijonalni kandidati in je gospod Hteronimy sam le iz težka dobil mandat. Ta vladna pasivnost jo predmet lepo-donečim slavospevom a pozabiti ni, da se vlada vede tako korektno samo v madjarskih okrajih v slovanskih ali rumunskih pa ne. V u Alije državnu Francoska zbornica. Poslanec L**ydet je predvčerajšnjim stavil svojo interpelacijo o splošni politiki vlade. Rad tega ni stori), a uduš I je svoje radikalne pomisleke, da reši republiČansko stvar in miuisterskega predsednika R'bota. Zbornica votirala je vladi zaupanje, ali kon centracija rej>ubličanskih strank, katero je imel Leydet v mislih, pač ne bo trajna. Mej poslanci, katerih je bilo 315 za vlado, so bili tudi tisti, kateri stoje" na Artonovi listi podkupljeni in teh je 104, torej ni vladne zmage vzeti preveč resno. Ribot je vse dobro uprizoril. Naročil je čistokrvnemu radikHlcu, da ga interpelira, da njega in njegovo vlado dobro ošteje, pri tem pa tudi ne pozabi na Cavaiguaca, ki je kar hipoma dobil tolik ugled v zbornici in zunaj nje, da bi mogel postati nevaren Dalje v prilogi. ono havvajsko drnštvo, o katerem sem govoril v I prvem odstavku svojega pisma. — Vidite, gospod urednik, tudi to novico pravil mi je menda ua Sokolovi maskaradi tisti vsevedoči berač in zategadelj jaz odklanjam vso odgovornost, ako Vam bo priletel v hišo glede te stvari kak „stvaren popravek" k la županstvo pri Št. Joštu. Sicer boste pa liberalci tudi v Ljubljani malo časa še zgago delali mirnim ljudem. Za to skrbel bo že prečastni gospod kanonik in državni dijetar — par-don — poslanec Klun. Jeden najglavnejših vaših Bte-brov je nezaviHtio državno in privatno uradništvo v Ljubljani, kolikor čuti narodno, in ta steber se že maje! Proti volji g. kanonika bo namreč ne avauzira več niti v državni niti v zasebni službi. Jeden izmej najmlajših uradnikov velikega prometnega podjetja, delujočega tudi v Ljubljani, se je le parkrat prav osteutativno pokazal v stolni cerkvi in danes je, preskočivši več starejših kolegov, načelnik. A tudi v neposredni bližini „Čitalničuega" stanovanja menda ni več brezpomembna izkaznica .Katoliškega političnega društvau in marsikaka vrata odpira legitimacija tretjega reda sv. Fraučiška. — Pri prvi umestili priliki (mestne občioske volitve menda še niso razpisane?) pa bodo vsled svoje obširne krvne in duševne „žlahte" vsegamogočni g. Klun zugrmeli svoj: „Ili — ili". — Caveatis torej in bodite pametni, kakor so bili pametni prebrisani Vrhniški očetje, ko so se pridružili slavnoznauim „udauoatnim izjavam". O tej Btvari mi je pravil moj berač, ki se večkrat klati po Vrhniki, tudi precej zanimive stvari. Gospod župan, ki je še lani bil izmed najnavdušenejšib agitatorjev za „Rodoljuba" ter razpisaval premijo srebrnega goldinarja za vsakega, kdor bi zasledil v Vašem „Benjaminčku" brezversko beBedo *), ta isti župau se je sedaj udal, ali kakor bi rekel „Slove-necu * Laudabiliter se subjecit. Vsled predloga ne-diplomiranega zobozdravnika Vrhniškega sklenila bo je s pomočjo tamošnjih nemčurjev a la M-y >r, Obresa itd. udanostna izjava knezoškofu, ki imajo po motivaciji „očota s Hriba" že zategadelj velikauske zasluge za Vrhniko, „ker so Ceglarjevega Miho poslali v Rim za dohtarja študirat". Dixit et salvavit animara suam. Jednajsta šola pač vzgaja vsestransko izobražene može. To dokazal je tudi občinski odbornik Haus, ki je „iz posebne prijaznosti" nastopil celo v Bvetovtioznauem cirkusu Fuinagalli v *) Jaz že pripravljam črko za stavek: „Sklicuvaju so ua § 19. itd." Opazka Btavčeva. krasni nemški igri „Der bHyrisch» Hieeol" ter očaral svoje soohčaue tako močno, da bo mu poklonili venec — fig, kateri je navlašč prinesel k predstavi gospod župan sam. Čast komur čast grel Za sedaj je jednajsta šola pač rešena in Št. Joščaui bodo propadli, ako prav so Vrhničauom pot kazali glede udanostne izjave. Vrhniški g. župan, kateremu gre za to zasluga, ima pač povsod svoje pazne oči in kakor bi bil slutil intencije njemu merodajne pretaktue Ljubljanske gospode, je na pustni torek o polnočni uri v Bprerastvu žandarmerije lastnoročno zapisaval tiste brezverce, ki so še sedeli v gostilni. Le dvakratno sramotenje slovenske trobojnice v torek in na pepeluico po neki n - mru rs ki barabi je „im Drango der AmtBgescbiifte" prezrl. Blagona-klonjenost g. knezoškofa je pač važnejša stvar nego naš narodni prapor — tako je menda sodil g. župan Vrhniški, jaz pa sem se, pročitavši njega in njegovih bomišljenikov udanostno izjavo, nehote spomnil na besede Mirza-Schaflyja: Wohl hbV icb eine Milhle klappern Allein — icb sebe keiu Mehi! Toliko za danes! Če bo pa kdo .popravljal" moje pismo, se bom pa še oglasil. Justus. in ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v prostorih g. Franja Pečeta. Občni zbor po številu še nekako prilično dobro obiskan, odlikoval ae je bolj po inteligenciji udeležencev, ter se obneBel v občno zadovoljnost Gosp, Franjo Peče je v kratkih, krepkih besedah pozdravil došlece in povedal in razvil pomeu prekoriBtne družbe sv. C rila in Metoda. V to pričela ae je volitev odbora ženske, kakor moške podružnice katera je imela sledeči uspeh: Pri ženski podružnici izvoljena je za predsednico gospa Olga Peče, za tajnico gospodičina Ivana Modrijan, učiteljica; za blagajničarico gospa Franja Žagar, zaodboroice: gospa Franja Lah, gospa Ivana Leveč, c. kr. sodnika soproga in gospa Ivana Mlakar. Pri moški podružnici bil prvi izvoljen predsednikom g. Anton Leveč, c. kr. sodnik; ker odkloni izvolitev, se izvoli na predlog g. Jul. Rozine per acclatnationem gosp. Fr. Peče, predsednikom; tajnikom g. Jakob Zebre, učiteli; blagajnikom pa gosp. Franjo Kovač, trgovec v Ložu; odbornikom pa gg. Anton Leveč, c. kr. sodnik, Julij Rozina in Franjo S trase k, c. kr. notar. Odposlancem k letošnji skupščini izvolijo se jednoglasno, za žeusko podružnico goBpa Olga Peče in za moško gospod Franjo Peče. S tem je bil vspored dokončan, na kar se je začela prosta a jako animirana domača zabava. K temu naj še pripomnim, da naj odbor krepko prime pričeto delo v roke, da pomore družbi k večjim dohodkom, pridno in marljivo naj nabira novih udov, kar bo dokaz njegove marljivosti, kakor dokaz tolikokrat naglašene notranjske zavednosti. V to svrho naj nam pomagata zaščitnika družbe sv. blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Planinski. Domače stvari. — (Razsvetljava mesta.) V proslavo petdesetletnice škofovske svetega Očeta bode danes zvečer mesto razsvetljeuo. Kakor smo že poročali, ukazal je g. župan, da se razsvetli vae mestne hiše. Istotako storili bodo meščani iz lastnega nagiba, da se dostojno proslavi predvečer redke slavnoBti. — (Družbe sv. Cirila in Metoda) odbor poklonil se je danes pod vodstvom predsednika g. konz svetnika in vodje Tome Zupana g. knezoški fu ter mu izjavil v imenu družbe naj srečnejše čestitke in globoko udanost svetemu očelu povodom njegovega škofovega jubileja. Ob jednem naprosil je odbor g. knezoškofa da to blagovoli naznaniti sv. očetu. G. knezoškof vzprejel |e deputacijo prav prijazno in obljubil da bode ustregel njeni želji. — (Dnevni red seji o b č i n s k e g a s v 6 t a Ljubljanskega) v torek 21. februvarja 1893. ob 6. uri zvečer v mestui dvorani. I Oznanila pred uedstva II. Personalnega in pravnega odseka poročilo, a) o določitvi občinskih svetovalcev za člane nabornim komisijonoin in komisijonu za odmerjaoje vojaške takse; b) o imenovanju naslednika pokojnemu okrajnemu načelniku Valentinu Hoermaonu. III. Finančnega odseka poročilo, a) o mestue klavnice in mestnega loterijskega posojila proračunih za 1893. leto; b) o škuiit ruvanju mestne blagajnice in v nji naha-jajočib se fondov dne 18. novembra 1893; c) o občinskega Bveta Drnskega pozivu na skupuo postopanje mest s svojim statutom v dosego odškodnine za troške izročenega področja; č) o mestne obline Ljubljanske prispevku za zgradbo novega poštnega in telegrafskega poslopja v Ljubljani; d) o mestne občine pristopu k podpornemu društvu za izpuščene kaznjeuce v Mariboru. IV. StavbinBkega odseka poročili o prizivih v Btavbinskib stvatćh. Tajna seja. — (Slovensko gledališče.J Opozarjamo še jedenkrat, da se bode pela jutri, nedeljo, četrtič in zadnjič v letošnji sezoni, dr. Ipavčeva lirična opera ^Teharski plemiči". Ker večiui Ljubljanskega občinstva pri zadnji predstavi te opere ni bilo mogoče dobiti prostorov, bode gledališče jutri brez dvoma razjirodano. — Prihodnjo sredo, dne 22. t. m., predstavljala se bode prvikrat na slovenskem gledališči Sardoujeva senzacijonelna igra .Feo-dora", na kar opozarjamo že zdaj vnanje rodoljube. — (Štiridesetletniea cesarjeve rešitve.) Veteranski kor kranjski razpošilja svojim članom nastopuo okrožoico: V proslavo 40letnice srečne rešitve Njih Velečanstva našega preljublje-nega cesarja pri krutem napadu dne) 18. februvarja 1853. leta izide veteranski kor v nedeljo dne 19 februvarja t. 1. ob l/t9. uri zjutraj k av. maši v sv. Jakoba cerkev. Zbirališče: Korna pisarna. Oprava: PlajšČ in klobuk. — Veterani! Te zahvalne sv. maše bodete Vi, ubogajoč Vaša Brčna čutila ljubezni in zveatobe do našega preavit-lega vladarja, sešli se polnoštevilno. Dog živi Njih Veličanstvo našega vitežkega cesarja Franc Jožefa I — (Romarski vlak v Rim.) Naprošeni smo naznaniti, da posebni romarski vlak, ki se odpelje iz Maribora dne 10. aprila ob 10. uri do-poludne in iz Ljubljane isti dan popoludne ob 2. uri, pride v Rim že drugi dan popoludne ob 3. u r i, a ne ob 7. uri zvečer, kakor je bilo po zmoti naznanjeno. — (Tamburaški zbor delavskega društva „Sloga" iz Siska) pride bodoči teden na svojem potovanju k svetovni razstavi v Cbicago v Ljubljano in bode priredil tukaj jeden koncert. Od tu gredo potem tamburaši, katerih je 12, na Dunaj in v Berolin in pozneje v Chicago. Dan in kraj koncerta, kakor tudi program naznanili bodemo v jedni bodočih številk. Kakor se nam poroča, uda-rajo Sisuški tamburaši prav izborno. Fotografija tamburaškoga zbora v narodnih nošah razstavljena je v prodajalnici g. Giontinija na velikem trgu. — (Šišensko čitalnico) zadela je zopet britka izguba, Go9p. Frauc Škarjovec, odličen pevec, star šele 28 let — ki je še 5. t m. pri Vodnikovi besedi sodeloval in se odlikoval po izbornem baritonu — pokopan bode danes ob 5. uri. Bidi mu blag spomin in lehka zemlja domača. — (Res postalicae.) Z Vrhnike se nam poroča, da je tamošnji poštni pečat samo nemški, a pred nekaterimi leti še je bil dvojezičen. To pa menda zaradi tega, ker g. Kari menda ve, da mu občina ne bode delala sitnosti zaradi samo nemškega poštnega pečata — Na Goriškem .dobili so v novejšem Času dve novi pošt, a obe imata le nemška pečata. Proti takemu prezirauju domačega jezika bi se morale občine odločno pritožiti. — (Prezanimiva starinska najdba.) Ko je gospod Jarnej Pečnik meseca septembra in oktobra 1892. s podporo c. kr. centralne komisije na Dunaj i razkopaval prazgodovinsko grobišče na gori sv. Magdalene pri Šmarji pod Ljubljano, spoznal je koj, da se tam nahaja jedno najimenitnejših grobišč na Kranjskem. Zato je nadaljeval kopanje pri sv. Magdaleni deloma s podporo slavnega deželnega odbora in dne 10. t. m. šel zopet kopat tja gori. Začel je kopati velikansko gomilo, 30 m. dolgo, 10 m. široko in 4 m. visoko. V sedmih dneh izkopal je 25 mrličev nesežganih. Odkopal je gomilo deset metrov daleč, tri metre globoko, razkopal je torej čez 100 m3 zemlje. Dne 16. t. m. odkopal je v globini 4 m. zelo bogato opravljeno žensko, ka-keršna še ni bila najdena na Kranjskem. Ležala je v grobu v skalo vsekanem, z glavo proti zahodu, bila je velikanske postave ter imela konec nog dva bronasta kotla in jeden črn pisker lepo okrašen. Najznamenitejše je to, da je imela po vsej obleki koralde našite in ravno tako lepe bronaste nakras-nine, t. j. lepe bronaste zvončke, obeske in vsakovrstne koralde iz stekla, jantara in žgane ilovice. Na vsaki roki je imela po dve zelo lepo izdelani votli zapestnici, kakih osem fibul skozi in skozi, kakor je bila obleka zapeta, dvoje lepo pozlačenih uhanov in okolu vratu koralde, jedne iz 80 debelih janta-rovih jagod, a druge iz steklenih obročkov. Kakor že rečeno, je to dosedaj jedina najdba te vrste na Kranjskem. — Kranjska dežela mora biti zaslužnemu in vnetemu g. Pečniku hvaležna na njegovem neumornem trudu v interesu razkritja nase prazgodovine. Naj bi ga kompetentni faktorji tudi izdatno in vsestranski podpirali. — (Novo ognjegasno društvo.) V Šent Petru na Krasu snuie bo, kakor se nam poroča, novo ognjegasno društvo. Da bode osnovano ua narodni podlagi in imelo slovensko povelievauje, razume se ob sebi. — (Posnemanja vredno.) Iz Zagorja na Pivki se nam poroča o zelo srečni novi napravi, s katero je stopilo tamošnje narodno bralno društvo v svet. Na zadnjem občnem zboru sklenilo se je namreč, prirejati nedeljska poljudna predavanja, ki bi bila dostopna 8 početka vsem vaščanom, a pozneje le udom bralnega društva. Vršila so se do sedaj 3 predavanja in so vsa kaj dobro uspela. Prvi večer predaval je velespošt. gosp. župnik Grozni k],, „navadnem družbinskem življenji", a dva večera jur. g. S. Domicelj o „kmetskom pravdarstvu" ; obisk je bil vselej jako obilen. Zanimanje za te večere, ki obetajo za postni čas še zanimiva berila o „nekdanjem in sedanjem stan;i Slovencev", o „narodnom gospodarstvu, osobito z ozirom na kraške razmere", o „domaći sadjereji", o »zgodovini Pivke" i. t. d. in h katerim so se oglasili mej drugimi gg. M. Fa-tur ml., Fr. Domicelj, Fran Gross i. t. d. rase od dne do dne, zlasti ker je združena z vsakokratnim predavanjem tudi mala zabava. — Naj bi naša društva po deželi posnemala ta izpodbujevalen izgled, in tako kazala naši posvetni in duhovski inteligenci po deželi, na kak način se lahko deluje z združenimi močmi za narodno prosveto. — Bralno društvo Zagorsko šteje 32 članov ter ima tudi že lepo knjižnico, iz katere si člani prav pridno izposojajo pošteno domače berilo. — (Volitve v o k raj n i zastop Celjski.' Vsled groznega poraza pri volitvi prvega volilskegu razreda kar potrti Celjski nemškutarji so že toliko okrevali, da so z naporom vseh dušnih svojih sil zamogli naznaniti Dunajskim liberalnim listom vest, vsled katere bo narodna stranka se začela kar tresti samega strahu. Vrli Celjani so osvedočeni, da je nameštuiška razsodba glede" volilskega zapisnika „v nasprotji z intencijami zakona o okrajnih zastopili in v nasprotji z duhom tega zakona" in zato ae hočejo pritožiti na upravno sodišče. Le naprej, hrabri nemškutarčki in ne dajte se motiti, ako vas kdo opomni na stari rek, da ima vsakdor neodvzemno pravo blamirati se, kakor mu je drago. Celjski nemškutarji ste se te pravice že večkrat poslužili. — (Rajhenburška čitalnica) priredila je, kakor se nam poroča, na pustno nedeljo navadno pustno veselico, katero je obiskala vsa Rajhenburška inteligenca in nekaj gostov iz Krškega. Sevniški rodoljubi, ki se udeležujejo vsake veselice, bili so zadržani, ker so doma imeli zabavo. Prišlo je tudi mnogo ukusnih mask. Posebno ugajal je šaljivi kotiljon, ki ga je aranžiral g V. Vidmajer, uradnik banke Slavije iz Ljubljane. Ker je bila tudi postrežba prav povoljna, vladala je prava veselost in se je neumorno plesalo do ranega jutra. Vsi ude-ležniki veselice razšli so se jako zadovoljni poudarjajoč, da so se prav izborno zabavali mej svojimi. Preverjeni smo, da bodo vrli Rajhenburžani tudi naprej delovali z združenimi močmi za napredek narodne stvari. Le z združenimi močmi mogoče je, upreti se silnemu tujemu navalu, ki hoče požreti Slovenstvo. — (Srebrno poroko) obhajala je včeraj v Gorici rodoljubna zakonska dvojica Klavžarjeva. Sv. mašo daroval je tem povodom č. g. Simon Gregorčič in se je udeležila vsa obitelj. Naša najsrčnejša čestitanja rodoljubni rodbini Klavžerjevi! — (Nova tovarna.) V TrBtu ustanovili ko podružnica Aoglobanko , firma Alfr. E s c h e r iu drugi, novo veliko tovarno za lupljenje riža. Tovarna bode delala na debelo po vzgledu jednacega zavoda na Reki in se bode zlupilo na leto kakih 400.000 metričoih stotov riža. Upravna glavnica znaša tri milijone kron. — (Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaj i) razpošilja ravnokar č» -trtoletoo poročilo svojega delovanja. Iz tega je posneti plodonosno delovanje za dobo od novega leta 1892 do konca meseca septembra. (O i slej bodo poročila izhajala ob občnem zboru ter bodo obsegala šolsko dobo.) Uatanovuikov šteje društvo 38, mej njimi nadškofa Goriškega, knezoškofra lavantinakega in ljubljanskega. Knezoški f lavantinski je častni ud. Novi ustanovniki so: Slavna mestna občina ljubljanska (100 gl.), gg. Feliks Stnre. graščak v Domžalah, dr. Jernej Glančnik, odvetnik v Mariboru in Viktor Rosina, c. kr. notar v Mokronogu, ki bo društvu darovali po 50 gld. Podpornikov, rednih udov in dobrotnikov je društvo štelo 127. mej temi 22 duhovnikov. Na prvem mestu stoji Maribor z 31 udi. potem: Dunaj z 21 udi, Krauj z 11, L ubijana z 8. Posto-jina z 8; Krško šteje 6, Vojuik 5, itd — Posojilnica v Črnomlju, kmetiška posojilnica Ljubljanske okolice hranilno in posojilno društvo v Radovljici so društvu darovali po 10 gld. Dohodkov je imelo društvo 1424 gld. 68 n. O-inovna glavnica znaša 4144 gld. i)8. n. Največje je darilo neimenovanega gospoda iz volila pokojnega rodoljuba Kotnika s 400 gld. — Podpor se je razdelilo 456 gl. 25 n. Dalje v prilog). VMl Priloga ^Slovenskemu Narodn" St. 40, dnž 18. febnivarja 1892. med 32 pndpirancev v 125 slučajih in sicer v gotovini 47 krat, v znamkah obednicah pa 78 krat, (1035 obednic po 25 n.) Žalibog je moral od bor večkrat tudi zares potrebnim podporo odreči ali jim nakazati najmanjšo malenkost. Med podpirauci je bilo: 25 jurtstov, 7 medicincev, 6 filozofov, 1 tehnik in izredoma 1 akademik in 2 veterinarca. — Posebno hvalo odbo rovo fio ai zaslužili: g. F r. Dolenc, trgovec v Mariboru, g. Avg. Druk ar not kandidat v Kranji, g. Ivan Hočevar, not. kandidat v Krškem, g. Jurij Kraigher, trgovec v Hrasčah pri Postojioi, č. g. M. Š"rvicelj župnik na Reberci; potem dijaki vaeučilišftniki gg. Žrnavc, Beoedik, Dokler, Mhalič, Zupančič. Društvo Žaluje po blagem udu g. drn. Fr. Skobcu, c. kr. okr sodo. v Škofji Loki. Ker je društvo zares vredno in prepotrebno, zate je prav toplo priporočamo. — Doneske je pošiljati vč. g. doktoru F r. Sede ju, c. in kr. dvornemu kunami in ravnatelju v Avgustineji na Dunaji, I AugustinerstrasBe 7. — — (Grof L. Pejačavić iu madjarski jezik.) Predsednik društva za zgradbo vicinaloe železn ce Osek-Našice-Batrina izjavil je, da bode odložil takoj predseilništvo tega društva, ako poslovni jezik društveni in uprave ne bode hrvatski, nego madjarski, kakor ae gbsi koncesija. — (Razpisane službe.) Na jednorazrednici v Velikih Poljanah izprazujeuo je mesto učitelja z letno plačo četrtega plač. razreda, funkcijsko priklado 30 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje dO 14. marca pri okrajnem šolskem svetu v KoČevji. — Pri okrajnem sodišči v Škof j i Loki razpisano je mesto vodje zemljiške knjige, eventueluo drugo jednako ali pa mesto kancelistH. Prošnje do 16. marca pri ptedsedatvu dež. sodišče v Ltubljani. — Pri okrajnem sodišči v Kranj ki gori je oddati služba sodnegu sluge oziroma pomočnika ai pa jetniškega paznika Prošnje do 19 marca pri predsedstvu dež. sodišča v Liubljaoi. — Pri okrajnem sodišči v Krškem je izpraznjeno mesto pisaija z mesečno plačo 30 gld. Prošnje do 25. t. m. istotam. jRimne vesti. * (Papežev ju bi loj v Rimu.) Pri ju-tršnji slavnostni maši papeževi v Rimu bode, kakor se poroča od tam, navzočnih kakih 300 škofov. Romarjev pričakuje se najmanj okolu 20.000. V sv. Petra cerkvi bodo postavljene tri tribune za slav nostni sprevod, jedna za diplomatične zastopnike, druga za rimske patricije in tretja za druge povabljene odličnjake. — Iz Dalmacije odpravlja se mnogobrojna deputacija, ki bode izročila Svetemu očetu z mnogimi podpisi opremljeno prošnjo, da se uvede glagolitska liturgija tudi v Dalmaciji. Ta prošnja utegne imeti ugoden nspeh, ker te dni izide v Rimu glagolitski misale za Črnogoro, ki se je izdelal po naročilu Svetega očeta. * (Lakota na Ruskem. ) Iz Varšave poroča se „PrzeghidU", da je v Hersonski guberniji letos zopet huda lakota. Guverner dobil je od podpornega odbora, kateremu je careviČ na čelu, 100.000 rubljev, da jih razdeli mej potrebne in porabi v nakup živil in semen. Kmetje te gubernije poklali so že vso živino, celo konje, da si ohranijo življenje. * (Nevaren obje m. ) Na čuden način ponesrečila je te dni lGletna hčerka mizarja I Koraka na Dunaji. Proti polunoči vračala se je domu vesela družba, v kateri je bil tudi neki Brunner, prijatelj Dvofakov. Predlagal je, da se vrne vsa družba nazaj v gostilno. Hčerka Dvofakova se je branila in Brunner, jako močen človek, prijel jo je „nežnou okolu pasa, da bi jo odvedel v gostilno. Hčerka zakričala je in rekla, da ima silne bolečine v prsih. Ko so prišli domu in poslali po zdravnika, pokazalo se je, da je Brunner pri „nežnem" objemu zlomil ubogi deklici dve rebri. * ,( Petuaj stletni ro|>arski morilec.) V Berolinu bila jo umorjena prve dui tega meseca ueka gospa Leschonskv in nje dveletni sinček. Morilec oropal jo je potem ter odnesel 150 mark v denarji in zlato uro. Policija zasledila je zdaj rao rilca in ga zaprla Zločin izvršil je 15letni dečak Pavel Sčhmidt, ki je navzlic svoji mladosti bil že kaznovan zaradi tatvine in se je klatil poBlednji čas brez dela z malovrednimi žeuskami. * (Davek na glas ovi rje.) Francoska zbornica vzprejela je s 307 glasovi proti 145 predlog, valed katerega bo obdači vsak glasovir z letnim davkom 10 frankov. * (Grozna nesreča) pripetila se je v Be-regu pri Aradu na Ogerskem. V neki gostilni eksplodiral je na neznan način sod petrolja, ko so se zabavali obilo navzoči gostje. Nastala je strašna zmešnjava. Ljudje jeli so bežati na vse strani, alt kakih 15 do 20 osob, odraslih in otrok ni našlo v razburjenosti izhoda ter so jih pozneje našli zadušene. Uvedla se je takoj stroga preiskava. * (Predpustno veselje.) Monakovski listi pripovedujejo, da je v jedni sami tamošnji zastavljalnici bilo zastavljenih zadnje štiri tedne pred-pusta 340 postelj in blizu 60O ur. Ker je v bavarski prestolnici obilo takih zavodov, si je lahko misliti, koliko število zastavljenin predmetov bi se dalo našteti. Dobljeni denar pognal se je večinoma za predpustno razveseljevanje. * (Oropan železniški vlak.) Ne dalječ od postaje Novoseuaki, v T.tli k: guberniji, uapadlo je 12 cerkeskih loparjev železniški postni vlak in ga ustav li Kupani zagnali so se proti poštnemu vozu, ustrelili tri poštne uradnike in ranili četrtega ter odnesli vse denarne in vreduostne pošdjatve, skupaj kakih 400.000 rubljev. Ko so izvršili rop, pobegnili so v gore, kjer jih zdaj iščejo vojaki iu orožniki. Književnost. — Krojni vzorci s konstrukcijskimi tabelami za moško obleko. Do-polnjevalni zvezek k „knjigi krojaštva". Z posebnim ozirom na potrebe krojačev na deželi, spisal in izdal Matija Kune, krojaški mojster v Ljubljani. Pisatelj „Knjige krojaštva" in „Toalete" podal je pod tem naslovom novo strokovno knjigo, katera ima 30 izvirnih podob in 1 tabelo prenaševalnih meril ter tako ustregel mnogostrnnskim željam posebno sodrugov na deželi. Ker so se merodajni strokovnjaki o omenjenih knjigah izjavili jako laskavo, ne dvomimo, da bode tudi ta dopolnjevalni zvezek našel jednako prijazno oceno. S pisateljem vred pa izrekamo nado, da bode tudi ta knjižica pospeševala napredek in veljavo dela domačih rok. Naj pridno segajo po njej obrtniki, katerim je namenjena. — O. Andrije Kačić a-M i o š i d a razgovor ugodni naroda slovinskoga. Novo izdanje te lepe knjige v osmini prišlo je nedavno na svetlo v knjigarni Hartmanovi v Zagrebu s predgovorom in življenjepisom Kačiča. Dodan je tudi kratek slovarček tujih besed in v barvah izveden naslovni list s podobo Kačić evega spomenika. Cena trdo vezani lepi knjižici j* 1 goldinar. Telegrami „Slovenskomu Narodu Dunaj 18. februvarja. Nevolja čeških in poljskih poslancev vseh frakcij zoper predsednika najvišjemu sodišču d/ a. Stremayru postala še večja, ker se je izvedelo, da je najvišjega sodišča pečat z latinskim napisom odpravil in ga nadomestil s pečatom z nemškim napisom. Dunaj 18. februvarja. Pravosodni minister grof Schonborn izjavil v privatnem pogovoru, da nikakor ne odobrava jezikovne naredbe predsednika najvišjemu sodišču. Budimpešta 18. februvarja. Minister-ski predsednik VVekerle se odpelje nocoj na Dunaj in sicer radi važnih političnih zadev. Mogunc 18. februvarja. Škof Hafner in njega dvorni kapelan sprehajala sta se predvčerajšnjim ob Renu, kar priskočita dva pote puha in hočeta duhovnika podreti. Ljudje prihiteli na pomoč in pregnali napadalca. Behgrad 18. februvarja. Na shodu radikalne stranke v Zajčarju prišlo do pretepa. Bivši radikalni minister Belimarkovie čital je program radikalne stranke. Mnogobrojno navzoči i i liberalci začeli kričati: „Lažete! Laž-njivci !' , vsled česar nastal prepir in pretep. Rim 18. febnivarja. Poslanec Caramiui interpeliral včeraj vlado radi govora kardinala Gruše pri papeževi slavnosti na Dunaju. Gruša govoril je zoper integriteto Italije in ker so bili pri slavnosti navzočni razni državni funk-cijonarji in dostojanstveniki, ima to nekako oficijelno lice ter zato vznemirja Italijane. Debata o tej interpelaciji bo te dni. London 18. februvarja. Parlament vzpre-jel pri prvem čitanju hoinerule predlog brez glasovanja. Goschen izjavil, da se protivijo unijonisti predlogi, ker je nevarna integriteti države. Morluv zagovarjal predlogo, češ, da je najboljše sredstvo preprečiti duhovniško usur pačijo Irske, ako se ustvari močna politična iu reprezentativna avtoriteta. Narodno-gospodarske stvari. — Lokalna železnica Tržič (Monfalcone)-(Vrvinjaii. Trgovinski minister predložil bode v jedni bodočih se| poslanski zbornici načrt zakona o zgradbi in o oskrbovanji lokalne železnice z Tržiča iMtmfalcnne) v Červinjan in postranske tovorne eltznice do pristanišča v Roaegi - Isterska posojilnica v Pni ji je imela v upravnem letu 1892 skupnega prometa 164 014 gld. 70 kr. Dovolila je posojil v skupnem znesku 63806 gld. 74 kr.. a prejela 14 287 gld. 48 kr. na povrnjenih posojilih. Nu hranilnih uh gnb te prejela 37 732 gld. 74 kr., izplačala pa 14 851 gld. 17 ki Koncem leta 1892 je imela 429 zadružnikov, ki so volacali ukupno 500 zadružnih deležev po 10 gld. Čistega dobička je bilo v ujiravnem letu 1892 650 gld. 89 kr. Istrska fiosojilnica daje posojila po 61/9 °/0, a to samo zadružnikom. Od hranilnih ulog plačuje 4'/i % obresti. Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolest utešujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano ,M»II-nvn francosko žganje in aolu, katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri družili nasledkih prelil.ijt-nja Cena steklenici 90 kr. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. iu kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh steklenic se no pošilja. 9 (18—2) Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. „LJUBLJANSKI ZVON" I stoji i IA vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta i 4ld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. | Javna zahvala. V akaderničnem letu 1802. 93. blagovolili so do zdaj darovati „ P odpiralni zalogi slovenskih vse-učilisčnikov v G rad c P*: Iz ostavšćine g. Fr. Kotnika ml. g. J. V. . . . 400 gld. Visoki dež. zbor kranjski v Ljubljani .... 200 „ Visoki dež. zbor Štajerski v Oradci..... 150 „ Slavna družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani f>0 „ Slavni odbor okrajnega zastopa v Orrnoži . 10 „ Gosp. dr. Jos. Kanda, okr. zdravnik v Vipavi 10 „ „ dr. Ign. Klemenčič, c. kr. vseučil. profesor v Gradci............ 10 „ ,, dr. Val. Krisper, odvetnik v Ljubljani . . 10 „ „ dx\ Gvidon iSrebre, odvetnik v Brežicah 10 „ „ dr. Fran Celestin, kr. gimn. prof. in vseučil. docent v Zagrebu......... f> „ „ dr. Iv. Dečko, odvet. in dež. potk v Colji 6 „ „ dr. P. Defranceschi, zdravnik na Dunaji . f> „ „ Ivan Fon, c. kr. gimn. prof, v Rudolfovom & ,, dr. Al. Homan, dež. okr. zdravnik v Pre- vojah (Lukovici) na Kranjskem .... 5 „ ,, dr. Fr. Jurteja, odvetnik in dež. glavarja namestnik v Šinarji pri Jelšah .... 5 „ ,, Ivan Murnik, c. svetnik itd. v Ljubljani -r> ,, ,, Fran Oblak, c. kr. poštni kontr. na Dunaji 5 ,, ,, Rajko Perufiek, c. kr. gimn. prof. v Ljubljani f» „ „ Luka Svetec, c. kr. notttr iu dež. poslance v Litiji............. f> ,, „ dr. Jos. Vošnjak, dož. odbornik v Ljubljani b „ „ dr. Fran Žižek, zdravuik v Gradci ... 5 „ „ Viktor Globočnik, c. kr. notar v Kranji 3 „ ,, dr. Josip Muršec, realčni profesor v pok. in konzistorijalni svetnik v Gradci .... 3 ,, Vrhu tega je daroval g. Val. Krisper, to/aruar iu vlastelin v Radečah, za natis „Poručila o delovanji in stanji podpiratne zaloge slovenskih vseučili&čuikov v Gradciu v akaderničnem letu 1881/92 papirja za .... 10 ,, Za vso te velikodušne darove izreka opravilni odbor ,Podpira)n>* zaloge slovenskih vseučiliščnikov v Gradci1' plemenitim dariteljem v imenu revnih in podporo vrednih vseučiliščnikov slovenskih najtoplej&o svojo zahvalo. V Gradci dne 11. svečana 18*J3. Ur. llogoinil Krek l>r. 4.r«'g«»rij Krek tajnik. predsednik in blagajnik. stev. 4o. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.Pr.5t7. V nedeljo, dne 19. februvarja 1893. Zadnjikrat v tej sezoni. Teharski plemiči. Lirična opera v treh dejanjih. Spisal A. Puntck. Uglasbil dr. B. Ipavec. Kapelnik g' Fr. Gerbič. Režiser g. J. Nolli. Začetek točno ob V,8. uri, konec ob 10. uri zvečer. Dramatično društvo. Pri predstavi svira godba slavnega domačega pespolka baron Kuhn št. 17. TTstopiilriei: Parterni Bedeži I. do III. vrste 90 kr. Parterni sedeži IV. do VIII. vrste 70 kr. Parterni sedeži IX do XI. vrste 60 kr. Balkonski sedeži I. vrste 70 kr. Balkonski sedeži II. vrste 00 kr. Balkonski sedeži III. vrste 50 kr. Galerijski sedeži 40 kr. Ostopnina v lože 60 kr. Parterna stojišča f>0 kr. Dijaške ustopnico 30 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. —' Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki, Šelenburgove ulico in na večer predstave pri blagajnici. Prihodnja predstava hudo v sredo, dno 22. lobruvarja 1*93. Blagajnica ae odpre ob 7. url zvečer. Umrli so v LJubljani: 16. fibruvarja: Mariju Dostal, hranilničnega uradnika vdova, 43 let, Kravja doliua št. 11, mrtvoud. V il o i. . ! .i . )> d l u i o i: 14. februvarja: Marijana Slovuik, gostija, 68 let, plučnica. — ftajmund Bajudini, goetač, 67 let, marasmua senilis. 15. fobruvarja: Jožef Sifror, gostač, 77 let, srčna hiba. Meteorologično poročilo. Ča3 opa-zovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Neb) Mo-krina Vi nim. ■ 7. zjutraj .I"'i — 30C si. vzh. jasno 9. popol. 739 0 na. 68C si. jzh. jusno OOOm« | 55 9. zvečer 739 4 mu 14 C si. jzh. jasno Srednja temperatura -4-1'7 , 2-0" nad normaloin. ZDuLiaELjsl^a. borza °'0 marčna renta ... „ 100*50 Akcije narodne banke . „ 993'— Kreditne akcije .... „ 328 76 Lordon....... „ 121-05 Srebro....... Napol........ C. kr. cekini..... Nemške marke .... 4" , državne srečke iz 1. 18f)4 Državne srečke iz 1. 1864 Ogeraka zlata renta 4°/n . . Ogoraka papirna renta SV , Dunava reg. srečko .r>" . . Zemlj. obč. avstr. 4',',°/" zlati zast. listi . K red ilne srečke ...... 100 gld. Rudolfov« srečke..... 10 „ Akcije anglo-avst. banke . . 200 „ Tramway-oYti6t. velj. 170 gld. a. v. . . . danes - gld. 9-g:j 5 T. 9 59-22« f, 250 gld. 100 „ 100 gld. H7 gld 197 . 116 „ 101 „ 181 m 119 ff 196 , 85 „ 154 „ '-»49 - 99*90 9890 118*30 100*60 994-— 329-20 12110 964' , 5'69 5*»*2a«/i — kr. 50 , li") n 75 , 25 Hiša, krčma in trgovina. Hiša tik lame cerkve, a krčmo iti trgovino z mešanim blagom, «Ih|«- nc fitltoj v naj« mi. — K j-- pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenakega Naroda". (202—1) Poslovoditeljica namakai ne preveč mlada, s primernim znanjem, Inf-e M kh trgovino z iiieHuuiiii blagom v obljudenem kraji. — Več v upraviiištvu „ Slovenskega Naroda . (177—3) C. kr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda veljavnega od. l. oktobra 1992. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalo! časi označeni ao v srednjeevropskem aau. Odhod Iz Ljubljane (joi. kol). Ob 6. url 38 min. zjutraj osebni vb k na Trbiž. Pon-tahel, lieljak, Celovec,' FranzetistVmo, Ljubno. iMm.ij. Ob 11 url 55 min. pređpoludne osebni vluk na Trbiž, 1'uiitabid, Heljak, Celovec, Franzeiisfcato, Ljubno, I>iinaj. Ob 4. url 21 mfn. popoludne osebni v lak na Trbiž. Beljak, Celovec Solnograd, Imunost. Paiiz, Line, Iscbl, Bndejeviee, PlsenJ, Marijine vare, Eger, Francove vare, 1'rago, Karlove vare, Drazdaoe, Dunaj via Auintetten. Prihod v Ljubljano (juž. kol.). Ob 7. url 10 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja \ ia Anistetten, Draždanj, Ti age, Francovih varov, Karlovih \;irov, F.ger, Marijinih varov, 1'lznJH, Htidejevic, Bolnogrsda, L-inca, Is.hlja, Ljubim, ('elovca, Franzens-feste, Trbiža. Ob 4-. url 55 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljnbns, Beljaka, Celovca, FranzcnslVst«', Putitablja, Ti bi/a. Ob 9. url 27 min. zvečer osebni vlak .- Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Potitablja, Trbiža. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.). Ob 7. url 15 min. zjutraj v Kamnik. ,, 2. ,, 10 „ popoludne v Kamnik. ,, 7. ,, OO ,, zvečer v Kamnik. Prihod v LJubljano (drž. kol.) Ob 6. url 35 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. ,, 06 „ dopolnilne iz Kamnika. „ 6. ,, 20 ,, zvečer iz Kamniku. Srednjeevropski čas je krajuuinii čhsii v Ljubljani za 2 minute naprej. [19—36) BENDIK'S V lovski in moki i Jesenski dObl moči jo doseči mehkega in suhega obuvala mu . o telaj, če se rabi F. BENDIK-ova v Št. Valentinu (Nižja Avstrija) patentovana, nepremočna r, H redilna masi za usnje nrLAK%\ ki se rabi pri obuvalu na Naj vi š-itmri jem dvoru že nekaj lut, kakor tudi za svetljenje in voščonje istega c. kr. izključno privilegirana und ^sserdicht. svetilna tinktura za usnje katera ne pušča barvo ter jo izkušatia od c. iu kr. državnega vojnega ministerstva in je v rabi v c. in kr. \ojwUi in največjih prevoznih |»o«l }«>-t i i li. O o u ii svetilni tinkturi za usnje: 1 kilo . . . . gld. 120 steklenica š . 1 . „ —80 steklenica št. 2 . . —-40 stek;enica št. 3 . „ —'20 redllni masti za usnje: Vi pufllca, . . gld. —80 '/» pušjce ... p —"40 '/« pušice ... „ —'20 V« pušice , . „ —'10 ("davna zaloga V vseh večjih mestih monarhijo v zalogi. -v I j nI. i j o > ■ pri S.lMisf,iii^-ii «V ***** In-«--| ■■; v I*. jI pri Pettan-u; v Kuriovljlei pri lluuiiin-ii; v < vi j i pri K. Stieger-ju. (965—11) Siurl »e pred poiiarejuuj-eiai. Jedino pravo prirejanja prisilijo F. liendiku v Št. Valentinu. ZaoLnja cena! d d (1) O d n ti Tj d N R. Miklauc v Ljubljani, Špitalske ulice št. 5. Zaloga (189-1) vsake baze gvantnega blaga za moške in ženske kakor tudi vseh vrst plaht, kovtrov, srajc, jop, nogo-vic, svilenih in tkaninsklh rut vjff" po najnižji ceni. N p> p. lwJl p o o V Zadnja cena Naravnega, izvrstnega dalmatinskega vina prodaja na veliko. Cena 17 hektoliter, kolodvor Matulje Opatija (Abbazia). Uzorci se pošiljajo na zahtevanje franko. Matulje, dne 16. februvarja 1893. (203-i) Ivan Krstić. Št 1609. Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je v seji dne 5. januvarja letos uravnal prejemke aktivnih mestnih uradnikov Ljubljanskih, uredil občinske urade in ustanovil dotične službe. Vsi mestni uradniki, kar jih je vzetih v službo s (stalno) plačo, so razdeljeni v šest činovnih razredov. Cin uradnikov določa mero njegovih prejemkov, kateri sestoje a) iz plače in b) iz aktivitetnih priklad. Plača je določena vsakemu činovnemu razredu v treh stopinjah. Te so: I. Činov, razredu: 2000, 2200, 2400 gld. II. „ „ : 1500, 1650, 1800 „ III. „ „ : 1200, 1300, 1400 „ IV. „ „ : 1000, 1075, 1150 „ V. , : 800, 875, 950 „ VI. - : 600, 675, 750 „ Na višjo stopinjo jednega in istega činovnega razreda se pomakni uradnik, kadar je popolnem zadovolilno služil po pet let v tem činovnem razredu. Aktivitetna priklada znaša v I. činov, razredu letnih 400 gld. ». » n 300 „ III. „ „ „ 240 „ IV. . » 200 n V- „ i „ 160 „ VI. „ „ „ 120 „ Uradnikom, katerim da mestna občina stanovanje, ne gre aktivitetna priklada. Pri odmerjanji penzijskih pripadnin se jemlje v račun samo plača, katero je uradnik užival zadnji čas. Praktikanti niso uvrščeni v nobeden činovni razrpd, vendar pa imajo značaj mestnih uradnikov, kar se tiče opravljanja njihovega službinskega posla ; a v prisego vzeti jih je še le po jednoletni, po polnem zadovolilni poskusni praksi, katera se jim vštevaj pri odmerjanju penzije v službinsko dobo. Na podstavi teh določil so razpisane vsled sklepa občinskega sveta nastopne službe. 1. Služba prvega magistratnega svetnika s prejemki I. čin. razreda; 2. Služba druzega magistratnega svetnika s prejemki II. čin. razreda. 3. Služba policijskega komisarja s prejemki II. čin. razreda. 4. Služba magistratnega tajnika s prejemki III. čin. razreda. 5. Služba prvega mestnega komisarja s prejemki III. čin. razreda. 6. Služba konceptnega pristava s prejemki IV. čin razreda. 7. Služba druzega mestnega komisarja s prejemki IV. čin. razreda. 8. Služba magistratnega koncipista s prejemki V. čin. razreda. Za te službe izimši ono druzega mestnega komisarja je zvan načeloma (t. j. brez škode določilu § 29. al. 2. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano) le tisti, kdor je zvršil juridično-politične študije na kakšnem tutleželskem vseučilišču, z dobrim uspehom prebil teoretične državne izpite in naredil praktični izpit o političnem uradovanju. 13. 1. Služba mestnega fizika s prejemki II. čin. razreda. 2. Služba policijskega zdravnika s prejemki IV. čin. razreda. 3. Služba mestnega zdravnika s prejemki V. čin. razreda. 4. Služba mestnega živinozdravnika s prejemki VI. čin. razreda. Za prve tri službe treba doktorata vsega zdravilstva ozir. med. & chir., fiziku vrhu tega lizika! skega izpita, a živinozdravniku usposobljenosti, kakršno zahteva država. (195) 1. Služba mestnega višjega inženirja s prejemki II. čin. razreda. 2. Služba mestnega inženirja s prejemki III. čin. razreda. 3. Služba stavbinskega asistenta s prejemki V. čin. razreda. Višjemu inženirju in inženirju je treba kakšne tudeželske tehnične visoke šole spričevala o drugem državnem ali diplomskem izpitu iz inženirske ali visokostavbinske stroke in spričevala o izpitu za državno stavbinsko službo. Za stavbinskega asistenta se sprejme tudi tak, ki nima usposobljenosti označene v prejšnjem odstavku, da je le praktično izurjen v stavbinski stroki. C. 1. Služba mestnega računarja s prejemki II. čin. razreda. 2. Služba mestnega blagajnika s prejemki III. čin. razreda. 3. Služba računskega revidenta s prejemki IV. čin. razreda. 4. Služba blagajničnega kontrolorja s prejemki IV. čin. razreda. 5. Služba računarstvenega oficijala s prejemki V. čin. razreda. 6. Služba računarstvenega asistenta s pre jemki VI. čin. razreda. 7. Služba blagajničnega asistenta 9 prejemki VI. čin. razreda. Kdor hoče dobiti katero teh službinskih mest, mora dokazati, da se je izšolal ali na velikem gimnaziju ali na veliki realki ali na zavodu jima jed-nakem ter da je prebil izpit iz državnega računarstva in blagajniški izpit. D. 1. ) Službi dveh oficijalov s prejemki IV. čin. razreda ; 2. ) Službi dveh oficijalov s prejemki V. čin. razredu; 3) Službi dveh kancelistovs prejemki VI. čin. razreda. Te službe pripadajo pomoćnim uradom in so opredeljene takim, ki so zvršili vsaj ali mali gimnazij ali malo realko uli učiliŠče tema jednako in ki so primerno izurjeni v manipulacijskem pisar-ničnem poslovanju. E. Sprejme se naposled v občinsko službo: 1. ) Konceptni praktikant, ki je po juridično-političnih študijah zvršenih na tudeželskem vseučilišču naredil teoretične državne izpite; določen mu je adjutum, ki znaša 600 gld. na leto, a zglasiti se mora za izpit, o političnem uradovanju v teku treh let od dne, kedar nastopi službo. 2. ) Blagaj nični praktikant, ki mora biti v obče usposobljen za uradnika pri mestnem računarstvu ali pri mestni blagajnici, samo treba ni da bi uže imel predpisana izpita, pač pa je zavezan ja narediti v dveh letih od dne, kedar nastopi službo ; za te dobe uživa adjutum letnih 480 gld. 3. ) Praktikant pri pomočnik uradih; adjutum 480 gld. na leto. Prošnje za te službe je pravilnim event. torej slu/)»inskiin potem vlagati do 30. dnć marca meseca letos. Glasiti se je prošnjam na občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane in biti jim je opremljenim z dokazali o predpisani usposobljenosti, o starosti, o znanji jezikov, zlasti o znanji slovenskega in nemškega v govoru in pismu, ter o vseh dmzih merodajnih osobnih razmerah prosilčevih. Novo imenovanim uradnikom, kateri doalć ne služijo pri mestni občini Lj ubljanski, bode nastopiti službo vsaj dne 1. julija leto*, s katerim dnevom je začeti poslovanje reorganizovanim občinskim uradom. V Ljubljani, dnć 16. svečana 1893. Župan: Grasselli. Stanovanje v Špltnlakih uli.-uli hI. 7« II. nadstropje, lican, 5 soh s pripadajočo opremo, Je odrinil s terminom 1. m»|u rt. I. Podrohii.-jo »e i*ve ram kaj. (,201—lj Karlovovarski mlinci (oblatiti), Vaniljski skladanci (Waffein), Lešniški skladanci, zavoj samo po HO kr, dubiti je zmeraj sveže pri ANTONU JEĆMINEKU, špecerijska trgovina, (171—.'I) v Xjj-o.Tolja.n.l, n.** S-v. Petra cesti št. IS. Proti kašlju in kataru tudi pri orrocib), proti sluznici, hrlpavostl, boleznim ua vratu, želodou in mehurju se najbolj« priporoča koroški rimski vrelec. Naravno prhtuo napolnjen. UST a.: fino joa. nami-zna voda. Glavna zaloga v LJubljani pri M. E. Supanu na Dunajski oostl. 1196 1) ijni ekstrakt za uho H d c in kr. sekund, zdravnika «lr». (Ši|>«*lc-u. H Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha H te ven let; loiiiriutc. ker odpravi vsako nepn-I rojeno glukozi, uklanja takoj hIiiI> posluh, j^H H iinihiiI tok in vsako UNeMttn I»ole/.«*u ; dobiva I l»ti: nadalie pri Zanetti-ju v Trotu : Jožef]') C r ist o fo lort i - j u v (■urici; na Dunaji pri c. in k r. Vojni potiski lekarni, na Štefanovem trgu ftt. H, in pri lekarju T w e. r d y - j u , MariakilferstrHH.su 10n. — Pristno blago ho dobiva samo v Hteklenicab z utis enim napisom: c. iu kr. h«knnd. »Irat nik va palca debeli Naznanilo. Usojam ai svojim p. n. naročiteljem ulj i idu. i naznanjati, da bodem r. i to en i i cez ulico dajem, ako vzame najmanj f) litrov, 5"/,, m bat. "»SJU (158—S) Josipina Kotnik. LE1CHT-LGSLIC (98—4) k Rose životni balzam je nad .SO let znano, piebavljanie iu sl«.st pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztapljajoče 11 I OH— 18» domaće sredstvo. Velika steklenica I irlil . mala f>0 kr., pa pošti 20 kr. ver. Na vseh delili znvojnine je moja tu dodana, zakonito varovan., v;,r.-%tvena znamka. Zaloge skore v vseli lekarnah Avstro« Ogrske. Turo se tudi dobi raško domaće zdravilo. To sredstvo pospešuje prav iznorno, kakor sve-dočiju mnoge skušnje, čistenje. zrnjenje in leč.enje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V ikalljirah po .'{."> kr. in ^ 2i> kr i'o polti <> kr. ver. <^ Na vseh delili zavojnine je in- ju tu ilod «n a zak<>- iiito v arstvena /. liinnk;'. B. FRAGMER, Praga, U. 20S?20i, Mala itrsna, lekarna „pri rrivni urin", tP9~" Poštna r a z p o § 11 j a t e v vsak dan. ^SJ Mapj8 Rudolfa Falta v petek, 3. marca 1893 v Tonhalle fiiharnioničiieg'a društva o kritičnih dnevih, potopu in ledenem času. Cene prostorom: cercles 1 gld. 50 kr., sedeži v parterji in na galeriji po 1 gld.. vstopnina v parter in na galerijo po 50 kr., dijaške vstopnice po 'M kr. Naročnje se na sedeže pri k« Karulu Tillu. Špitatake (198) ulico *<. 10. Učenec za trgovino r. *«?l4>xiiiuo iu h|»«ec«»rl j »klin l>l>«:;om. 2 praktikanta jeden KS j» i-i» rna «■ . drugi SS trgovinu b I«>noiii se v/preiino t^koj pri Knrolu 14.M\\r**.'\\^um-\\. v I^jiil>i |i«ni. (86—4) Posredovalnica G. Fiux na Bregu št. 6 priporoča in nomešcuje posle vsake kategorije, moiks in ženske, OBobito take z dobrimi letnimi spričevali (na zunaj pismeno . (107) Največje skladišče raznega semena n. pr . nemške, štajerske, incarnat, turške in travniške detelje, raznih vrst pesnega semena, .splošno znano kot najboljša krma za živino; travnega, semena za suhe. mokre, peščene in gli-nnvito travnike; velika izbora semena za s alat o, kumare, peteršilj, selerijo, sladki grah, fižol i u v-e drugo vr.ste semena za zelenjad. Proseć mnogobrojnoga poseta ,,,,_,) Peter Iiassnils. \ Haram flalraatinska Yina, I X rumena, irrju iu temnorde('a „Sd» r" priporoča % po |ako nizki ceni ♦ iTIaiin \TficSilo, j v notic v Legate 0 ♦♦♦♦♦♦ ^ O »41 <» ' v t ♦4'*."'«4-)*') ♦ ♦ ♦ Odlikovan s častno diplomo in zlato kolajno v Londonu 1893 in z ♦ 1 zlato kolajno v Bruseiji 1892. i Najboljše sredstvo K t\ želodec, katero želodec in opravila prebavnih delov života krspca in tudi odprt život pospešuje,je tinktura za želodec, katero pripr,vlja Gabrijel PICCOLI, lokar pri „nn^e^jii" v Ljubljani, Dunajska cesta. Cena 1 steklenici 10 novč. (17.-1-2) in vec. Zahojček r. 1 gld. - 60; s gld. lebta ky s poštno težo ^id. 10 :u). Po&tnino isdelovatelj razpošilja to tinkturo v sabojSkih po 1- steklenic ! steklenic stane gld. i'36j b '24 »•84; s 41 gld. 4'26 ; :').r» steklenio in velja gld. 6*26j 110 stoki, plača vedno naročnik. KAROL TILL, Špitalske ulice št. 10 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pisalnega orodja in šolskih potrebščin. Vsakovrstni predmeti za poslovnico in pisalno mizo. Papir za pisma in zavitki v kasetab in mapah, vizitnice v navalnom tisku ali litografovano, najlepši beli močni papir za pisarne in koncepte panir 8a liHtine odvetnike in beiežnike, papir za note, papir za zavijanje, papir za podlogo, svilen |>up(r, pergamen za ukubano sndje, poslovne kniiiro 'knji-o za konitanie beležnioe, svinčniki, držala za peresa, inMi/.bornejša tinta za pisanje in kopiranj««, li»rvu iu beleži nt. vse orodje za pisarijo iu slikarije, najboljši nanir za risanje in lruu»|'»rout papir v polali in zvitkill, lepenka. iiNii|ata lep«nkC5Il, Prej J. Geba. Fran Čuden Prej J. Geba. urar -b— v Ii)iil»lfimi. Slonov«' ulice si. 11 (Podružnica v Trbovljah1) priporoča si. občinstvu ter posebno preč. dohuvloini svojo bogato valogo švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov in vseh v to »trok ■> spadajoči!! stvarij p > n.»j-. i/|Mi ceu.-ili. Popravila i/.vrAujejo se. uata"čuo pod poroštvom. — Zunanja naročila ae hitro izvršujejo po pošti. Ceniki bo vedno na razpolaganje zastonj in franko. Najbolje železo prodaja A. C. AHČIN v«,' pri ,,/dati kosi" v Ljubljani, Gledališke ulice št. 8. Posebno priporočam orodja prve vrste za (143—2) rokodelce in poljedelstvo. Za i>il<3 Irx vodne ž.a,gr© kakor za se garantira, da 80 dobre. Grobni križi, čine za obloke, kuhinjska oprava itd. FRIDERIK HOFFMAM urar Dunajska cesta št. 16 priporoča svojo bogato EalogO Svl«««rwkHi žepnih ur i#. zlata, Mrebrn, tule, Jok lit iu nikelj « in sicer le dobre do najboljše kakovosti, kakor tudi vsake vrste sl^iisklli ur in l»u«li Iu ik o v po najnižjih cenah ter prevzame popolno garancijo. ^zz l*<*pr*t*i ^^■'T'T'- ?t*i *■'*) T.'*-*/*. *t* 1?$JT) *A*i -i m 4i 'i 'i' fm 48 4* 41 4! -i 4 Gospodarji in kmetovalci! Pomlad, čas za nakupovanje različne železnir.e in poljskega orodja in čiis za zidanje je došel. Pri nakupo\anji vseh teh reči je pa paziti, da so kupi dobro blago po Diski ceni, ali pa pri eni in isti ceni boljše blftitO. Potrudil sem se nakupiti najboljše blago po najnižji ceni, /a to som v s'anu je dajati tudi po najnižji ceni. Posebno se hodom trudil v tem smislu post reći z najboljšim in najcenejšim orodjem, železjom za zidanje, okovanu za okna in vrata in a cementom. V sslogi imel hodem vedno najboljši roman iu portland cement, stare železniške šine za oboke, preskrliim pa tudi po najnižji ceni traverze, i t. d. V zalogi imam raznovrstne {niprosto in najfinejše okove za okua in vrata, okove za voze, vezi i. t. d /a strehe kriti imam bogato zalogo cinkaste in pocinkane pločevine tir strešnega papirja. V /.»logi imam vsakovrstno orodje za mizarje lepo in bogato pozlačene nagrobne križe posebno pa opozarjam na svojo veliko zalogo mnogovrstnih mF* štedilnih ognjišč in njih posameznih delov. "Vnan;st n.axsžila se točno in veetno zvr55. Za obilno nakupovanje in naročii-vanje se priporoča (174 -2) ANDREJ DRUŠKOVIČ, trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg 9/10. i stane ori meni en modrno na peresih (Fedarmstratsel Ti modroei so soltilno iz najboljše tvarlne narejonj, imajo po HO dobro vt.zanib, močnjh peres iz tiaj--šrga bakrenega tftoldov ; z ai'rikoin tapecirano iu a cvilhom preobtečone po 15 gld. i714—55) i i i Razglas. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Sevnici išče se Bpreten zmožen obeh deželnih jezikov v govora in pisavi, z mesečno plačo 30—35 gld., ki bi imel Blužbo liikoj nastopiti. Prosilci imajo pismenim prošnjam priložiti spričevala o prejšnjih službah ali pa ž njimi osebno predstaviti se. V Sevnici, dne 14. svečana 1893. C. kr. okrajni sodnik: (190—3) K Marti mik m. p. Prodajalka veiča slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, i«če se takoj proti ugooni plači za trgovino z mešanim hlagom. Prednost imajo one, katere so že v tem služile ter imajo dobra spričevala. — Pismene ponudbe pošljejo naj ao pod črko J. K. poste restante Ljubljana do 2£. t. in. "JtaF"" Nepremočne vozne plahte različne velikosti iu kakovosti ima veduo v zalogi in jih daje po ceni (fi9—6) It. TTj^TSaZTTS*11BZT*9 -l>. cllter e. kr. prlv. juiue železnice, v Ljuhlfmil, na l>uiii»jnKi ceHti st. 15. Ivan Somnitz (prej Fr. Petiauer) urar c. kr. priv. južne železnice Ljubljana, sv. Petra cesta št. 18 priporoča svojo veliko zalogo ur. Poprave me izvršujejo liit.ro in dobro, (G3 trgovina z deželnimi pridelki 'A v Ljubljani, pri mesarskem mostu Kupuje vsakovrstne rastline, semena, ko-renine,rože za zdravila, kakor Amikove rože, JSentjanŽeve koreninice, bele kresnice, čo&unnova zrnja, amrelcovo noido. »•» trAljikovo lubje, ržeuo roilAke in druge M poljske pridelke. 8cno za konie in go- Ki S VH.i° živino v večjifa mtiožimh. Trgovina *.j M z raki. Blago kupuje po najvišjih cenah. M < ?^*^^^^*^^^^^T^^*^**^*^*^*^* *^^s^s^ss^s^i^n^s ssV ^j^jjjjfejj *fr ? k f ■ I» Jos. Stadler Htnvboni in galanterijski klepar iu uradno potrjeni vodovodni instalater OB Wt«,i* priporoča so za vsa v njegovo stroko spadajoča stavbtnska dela v mestu in na deželi, kakor tudi za popravila. Vodovodne naprave vsake vrste prevzem-ter z vso natančnostjo in poroštvom izvršuje. — Troškovniki pošiljajo so na zahtevanjo zastonj. (<>7) R. Ranzinger sped-iter na Dunajski cesti štev. 15 prevzema vsakovrstne iz vožnje in dovožnje na c. kr. državni in c. kr. priv. južni železnici z zagotovilom točne in cene izvršbe. <6.r>. jermenar ln sedlar X-i5^3."telJ3i.xia., 2>v£a.rl.jln. trg-priporoča svojo veliko ^ulogo angleške oprave za konje in kočije, sedel IS /o-jake in zasebnu jezdece, Hoveekov za potovanje iz asnja iu lesa za gospode in lame itd., raznovrsna jer nena za daljnoglede in stroje. Velika zaloga listinj iz usnja BS mali in veliki denar, za vizit-nice, sm< dke in tolmk itd, itd. (68; 1 Nl.illiH ■ J. J. NAGLAS tovarna pohištva leta 1847. % Oospodske ulico (Knežji dvoreo). ^ haloga jednostavnoga in najfinejega le-$ senega in oblazinjenega pohištva, zrcal, 5 % strngarBkcga iu pozlatarske^a Iilaga, po- ""k «jv bistvene rolie, zaves, odej, preprog, za- v X» stiral na valjcih, polkunv (žaluzij). Otro- ^ % ski vozički, železna in vrtna oprava, ne ^ pregorne hlagajnioe. (i>9) ij ^RBILINA & KASCH" Židovske ulice St. 1 priporočata svojo bogato zalogo vseh vrst. rokovio, tiko od usnja (lasten izdelek), k..kor tudi od družeča blaga. Kirurgičuo obveze (le lasten izdo lek), jaineono najboljše vrste, z raznimi kirurgičniini pripravami. Velika izhera kravat, hlačnlkov, krtač, glavnikov, mila in parfumov. Vsu po najnižjih cenah. * Josip Reich I 2 Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 £ m priporoča čast. občinstvu dobro urejeno B ♦ kemično spiralnico * :«.■ v kateri se razparane in nurazparane I J moške in ženske obleko lepo očedijo. J ga Pregrinjala vsprejiuu se za pranje in m m ereiu v pobarvanjo. V barvanji vspre- ■ Z jema se svilnato, bombažno in mešano J sj blago. Barva se v najnovejših modah. lik ADOLF HAUPTMANN tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in kleja v lastni hiši v Ljubljani, na Resljovi cesti št. 41 Filijala: Slonove ulice št. 10 12. Brata Eberl 5 Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. % Slikarja napisov, £ ntavbinska in pohištzena ploskarja. J Tovarna za oljnate barve, lak % in pokost. (146.1 J» Glavni zastop Rartlioli-jevegn ori- S Kiiiulnega karbaUueja. Maščoba -<* i MS konjska kopita in nanje. % (Vllitor itninii" (inn) 1 \ ii 1 >11 n mi, ]>Ltifi t in t '".^i" 1 priporoča veliko zalogo oprem ZA kro-jačo in čovljarje, boloprtenega blaga m podvlok, bombaža iu ovčjo volne, preje za vezenje, pletenje, šivanje in kavlji- v tanje, tkanega in nogovičarskega blaga, predpasnikov, životkov In rokovic, po- i zamentirskoga i u drobnega blaga, tra- I kov, čipk m petljanj, čipkastih zavos iu preprog, umeteljnih cvetk iu njih dulov. ^ ^——«^ ^^■qa i^Pr--rHRl f SPRAJCAR IVAN | J stavbeni in nmetni ključar J* J Kolodvorske ulice št. Ti • • priporoča svojo (hr>f>) ® g valčaste ograde za okna in vrata | • lastni izdelek, prava jeklena pleliovina, § s tihim z.iporom in trajnostjo. Poprs 5 «1 vila v tej stroki so vsprejemljejo ter s> • izvršujejo nntančno in po nizki ceni. • •••••••«••••#••••••0 r HENRIK KENDA o * o- Najbogatejša I zaloga za šivilje. (164) ,«l-l* Jtk. a Jk. Al stavbeni klepar in vodovodni instalnteurr lij u bij nun , l !-J \J JU u miJMk it centu hI. 7 in 11 b priporoča svojo bognto zulogo klepar- Jskega dela. Isdeluje vsa v njegov r obrt spadajoča dela v mestu iu iih p deželi. Uvrnevatnlj lesenih,oement- & . nlh in klejnlh streh. Zaloga stnš- r tj nega laka, l< stit-ga cementa iu kleja. Na P ^ pruvitolj strelovodov po novi sistemi. ^ ^ Uran & Večaj r ^ Ljubljana, Gradišče št 8, Igriške ulice it 3 P ^ priporočata p. n. čast. občinstvu svojo ^ ^ vel.ko BSlogO vsakovrstnih ^ pečij in glinastih snovij £ ^ kakor tudi u a štedilnikov £ > in vseh v to stroko spadajodlh del po ^ 1 nilkih cenah * (149) r ^r v vvirviirv w wv S»OWOl) Dobro delo in točna postrežba. Posebno se priporoča sa nove It«tu {Hke podkove. * 3 Švicarija (Pod Tivoli) restavracija I. vrste. Najlepši razgled na Ljubljano. l»oun«< a. tlrolMka in itnlijnti-Hku i>riNliiu vinu, vedno sveže pivu prvih pivovarn, izvrsiiia kuhinju in točna postrežba. — 1'riporoča se slav. p. n. občinstvu in gg. potovalcum. 1 (192) H. Eder, rustavrator. Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval tM) lastnega izdvdka /.a dame, gospode in otroke je vedno na i/.boro. VsakerSna naročila izvrSujejo se točno in po nizki ceni. Vse mero se shranjujejo in zazmunenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. tnjiuuiii in Restavracija ..Pri Zvezdi" cesarja Josipa trg. Velik zračni vrt, stekleni salon in kegljišče. Priznano izvrstne jedi in pijače iu skupno obedovanje. (To i F. Ferlinc, restavrater. jj ♦ Evgenij Betetto ♦ ♦ tovarna za inetlje J { v L^ubljar.i, Flcrilanske ulica št. 3 } ♦ priporoča čsst. občinstvu in gg. trgovcem ♦ £ svojo veliko sslogo vsakovrstnih £ Z motelj "*b»g % Z otl najlinejSib do najcenejših po najnižjih Z e cenah, Ceniki so na raspolaganje sastonj o ♦ in Iranko. (1»,;) J e ♦ i %*.... . J. MULLER i*\ r% r\ * (168) 8 jif fotograflčno - artistični za vod u v l'i' iin-isi.:,n^!.i!; ulirnli ni. H ii M priporoča svoj atelier za VSa v fotogra- j'j >c 11 ODO stroko spadajoč* dela, kakor: p >r- ii J.J treie, krajepise, interieins, reproduk- 5> ii cije, vsakovrstne podobo, p.s ve, n:ičrte >J « itd. Moment ne foU>gtaqjti SS otrokt*, po- n m veksanja vsake vrste po najnovejših J.j H skušnjah, Vsprejenoljs vsa v fotograflđno H stroko spadajoča del« po pajnilji ceni. i\ Imli — J. Hafner-jeva pivarna Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniško~a piva. Priznano izvrstna restavracija /. tel i ko il .orano /.o koneerfo itd. iti lepim vrtom. (to8) ■= Kegljišče je na razpolago. =: Ubod ju tudi iz Poljfkih ulic. D.... f..,m rt za o, kr. drž. uradnike, allOrme uradnike c. kr. dr;, železnic, priVSt, železnic, kakor tudi za c. in in kr. vojsko izdeluje pod-pisauec po uajpovoljnejAih cenah; tudi preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor Htiblje, cneee, kloknke /..* |iara«lo, zlate idirobke itd. Civilne oprave isdelujejo se po najnovejši tarom. Angleško, francosko iu tuzeinsko robo ima ns skladišču. F. Casermann ^158) krojač ti\ civilne uprave 10 uniforme. Vizitniee priporoča „Narodna Tiskarna". Hišne telegrafe, telefone in strelovode napeljuje po najnovejši, zanesljivo delujoči metodi in po najnižji ceni (92 7) Josip Rebek ključavničar v Ljubljani. Vsa posamična dela so vedno v zalogi. 99 SLAVIJA vzajemno zavarovalna banka v Pragi zavaruje človeško življenje nt po vseh kombinacijah mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica. Členi banke „Slavije" imajo brez posebnega priplačila pravico do dividende, katera je doslej iznašala po 10%, 20 0, 25 , in ledno leto eelo -is- „. Za škode izplačala je doslej banka „Slavija" čez d v »J not milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih fondih more 8" meriti z vsako drugo zavarovalnico. Kako koristno In potrebno je zavarovaujo ž vljenja, dokazujejo naslednje primere s 1. Miha Delničar iz Št. Vida nad Ljubljano zavaroval se je dno 1~>. oktobra 1873 in je umrl dne 11. avgusta 1874. Uplačal je 30 gld. HO kr.; dediči njegovi pa so prejeli od banke „Slavije" 1000 gld. 2. Josip Zanoskar, deželni oficijal v Ljubljani, zavaroval so je dne JO. aprila 1874. Do svoje smrti dne 22. februvarja 187b* uplačal jo 125 gld. 28 kr., banka „Slavija" pa je dedičem njegovim izplačala lOOOgld. 3. Uennk grof VVurmbrand v Konjicah zavaroval ae je dno 15. rnarcija 1875 ter je do svoju smrti dno 15. raarrija 1H77 uplačal 1188 gld.; dediči njegovi pa so od banke „Slavije" prejeli 6000 gld. 4. Anton Ahčin, župnik v Hegunjah, zavaroval seje dne 1. avgusta 1870. Po smrti njegovi dne 17. julija 1881 izplačala je banka „Slavija4 kapital 1000 ^ld., d isi je bilo nplačaue zavarovalnine le 364 gld. 9* kr. 5. Janez Verbič, načelnik postaje na Rakeku, zavaroval se je dne 5. aprila 1878; umrl pa je dne 25. novembra 1H83. V tej dobi uplačal je 174 gld. H6 kr ; banka „Slavija" pa je izplačala dedičem njegovim 1000 gld. 6. Luka Sabec. trgovec in posestnik v Št. Petru na Notranjskem, zavaroval je dne 30. janiiviirja 1^82 za D 00 gld. Do svoje smrti dnč 17. junija 18H4 uplačal je 215 gld. 52 kr. in banka „Slavija" izplačala je rodbini njegovi ves zavarovani kapital. 7. Dr. Ivan Pitamic, odvetnik v Postojini. zavaroval se je dne 10. novembra 1882. Do svoje smrti dne 9. oktobra 1891 uplačal je 3159 gld.; banka „Slavija" pa je dedičem njegovim izplačala t'..... gld. 8. Simon Matejčie, župnik v Starem Pazinu, zavaroval se je •lno 10. janiivarja ^92 in je umrl le dne 25. februvarja litega leta. Dasi je uplačal le 7 gld. 49 kr., izplačala je banka „Slavija" tjegovim dedičem 1000 gld. 9. Petar BogOVlo, župnik v Lunu na otoku Kabu, zavaroval je dne- 15. maja 1889 Bvojiin trem nečakinjam, Milici, lin., iu And jeli j i Milotieevim, po 500 gld. dote. Na to zavarovanje uplačal je do svoje smrti dne 28. februvarja 1H91 1H8 gld. 88 kr.; banka „Slavija" pa bode VMnkef imenovanili deklic, ko do/.m 1-. leto, izplačala 50d gld., tedaj vsem trem 1600 gld. 10. Josip Perko, učitelj v Šm helu pri Žužemberku, zavaroval je svojemu sinčku Josipu 10o0 gld. dote. Do svoje smrti uplačal je 25 gld. 58 kr.; banka „Slavija" pa bode sinu njegovemu, ko doseže 20. loto svoje starosti, izplačala 1000 gld. (193—1» Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno generalni zastop banke „Slavije" v Ljubljani v lastni hiši, Gospodske ulice št. 12. [0^ ■ I Poslovno naznanilo. /fo Čast mi je spoštovanim p. n. narnčiteljem najuljudneje zahvaliti na S&5 zaupanji, ki ga je toliko let izkazovalo mojemu ranjcemu očetu, ter Bi usojam vb* naznaniti, da sem sedaj I kamnoseško obrt v l»»8tni hifti \|5 JF^avoiiiliiu-jli«? itlioo Nt. 9 V T^Jiit>l BjVj samostalno prevzel in da bodem isto nadaljeval nespremenjeno. ®D jednem se priporočam za izvrševanje vseh I umetnijskih in kamnoseških del na zgradbah /, gld. od metra in tudi krojačem nikakih daril, kakor se to godi od strani konkurencije n* trosko posledire roke, nego imam samo stalne in odločene cene, da zamore vsak privatni naročito)j dobro in po osni kupovati. Zatorej prosim, da si da vsak predložiti samo moje knjige z uzorci. Tudi svarim pr.-o: pismi konkurencije, v kojih se obeta dvojni odpust od cene. Tkanine za obleke. Pemvien in dosking za visoko duhovništvo, tkanin-, kakor so predpisane za c. kr. uradniške uniforme, tudi za veteranca, požarne brambe, telovadca, livreje, Hukna za biljard in igralne mize, prevleke za vozove, loden, tudi nepremoči|iv, za lovske suknje, tkanine, ki se dajo prati, potni piaiii od gld. 4—14 itd. Kdor želi kupovati hvalevredno, pošteno, trpežno, čisto volneno suknenino in ne cenenih cunj, ki komaj toliko stanejo, kot iznaša plačilo krojaču, obrne naj ae na tvrdko M&m. »likarofskj w Mwmm