PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 251 (14.342)
Trst, četrtek, 29. oktobra 1992
Amato in Goria odločno branita pravilnost vladne politike
Danes protest obrtnikov Sindikalni odnosi napeti
CISL in UIL odločno obsojata CGIL zaradi »spontanih« stavk Predsednik Scalfaro apelira na ljudi, naj zaupajo izvršni oblasti
Stranke iščejo izhod iz težke krize
DSL pripravljena na vstop v vlado
Pietro Ingrao je iz protesta zapustil zasedanje Tajnik KD Martinazzoli se je znašel v težavah
RIM Danes bo štiriurna vsedržavna stavka 750.000 uslužbencev kemičnih podjetij v podkrepitev zahteve po drugačni, sodobnejši industrijski politiki in v obrambo 100.000 ogroženih delovnih mest. Oklicale so jo stanovske federacije iz sklopa CGIL, CISL in UIL, torej osrednjih treh sindikatov, med katerimi je spet nastal hud kratek stik. Odnosi med njimi in znotraj same Trentinove organizacije so se skvarili zaradi tega, ker je sklenilo istočasno stavkati tudi okrog 250 tovarniških oziroma podjetniških svetov v Lombardiji ter Piemontu in ker jih je glavni tajnik CGIL javno podprl. Problem je v tem, da njihova stavka nima specifičnih panožnih ciljev, ampak je uperjena proti vladnemu paketu gospodarskih ukrepov; to pa pomeni, da se pobudniki protesta, ki sodijo v samo »sindikalno trojico«, ne ravnajo po tristranskem dogovoru o doslednem sporazumevanju glede oblik boja za izbojevanje čim večjih možnih ublažitev Amatovega davčnega in siceršnjega manevra.
Predstavnik CGIL v podjetniškem svetu milanskega dnevnika Corriere della sera, ki je pravzaprav sprožil ves ta protestni plaz, zatrjuje, da se sveti strogo držijo enotnih sindikalnih pravil, da pa zahtevajo demokratizacijo odnosov znotraj sindikalnih organizacij; skratka, CGIL, CISL in UIL naj bi se zadovoljevali z malenkostnimi, obrobnimi popravki, ne da bi
upoštevali stvarne potrebe delovnih ljudi. Roke bodo tako prekrižali kovinarji Pirellija, Marellija, Masera-tija in Siemensa, tiskarji, zdravstveni delavci, občinski uradniki in drugi, ki se bodo množično zbrali na zborovanju pred milansko stolnico.
Dogodek je torej razklal sindikat CGIL na Berti-nottijevo manjšinsko strujo »essere sindacato« (ki jo odločno podpira vodja SKP Garavini) in pristaše DSL na eni strani ter socialistično komponento, ki soglaša s tezami D'Antonijevega CISL in Larizzovega UIL na drugi strani. Sergio D'Antoni in Bruno Trentin sta imela včeraj kratek sestanek na štiri oči, sicer pa je ozračje napeto in vsakdo čaka, kdo bo storil prvi korak v smeri temeljitega razčiščenja nadaljnjih odnosov v sindikalnem gibanju. Zaradi nastalih razmer tudi ne bo prvotno napovedane javne manifestacije v podporo davka minimum tax, ki naj bi bremenil samostojno delo; kljub začasnemu »mrku« v dialogu pa so CGIL, CISL in UIL izdali skupno izjavo, v kateri označujejo možno protestno zaporo trgovin kot nezakonito in zahtevajo, da se delovni sili popolnoma izplača dnevni dohodek, ko bi do zapore zares prišlo. To se bo po vsej verjetnosti razvedelo že jutri. Proti uvedbi davka minimum tax pa bo protestiralo
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
RIM — Volilni zakon, prehodna vlada in krajevne uprave so bile v ospredju včerajšnje debate direkcije DSL, ki se je začela s poročilom tajnika Occhetta. Slednji je med drugim poudaril, da je DSL pripravlje takoj stopiti v vladno večino, vendar mora vedeti kako, zakaj in s kom. Dodal je, da mora DSL biti pripravljena dati svoj pristanek samo novi vladi ali pa je lahko član vladne večine, ki glede na svojo sestavo, program in usmeritve pripravi prehod. Poudaril pa je, da nikakor ne morejo dati pristanka Amatu, čigar ekonomski manever je »nepravičen«. Komunisti-demokrati pa so oporekali formuli »prehodne vlade«, češ da je nedorečena. Zasedanje je iz protesta zapustil Ingrao, potem ko je večina zavrnila zahtevo »demokratov«, da bi z deli nadaljevali danes ali celo v torek z namenom, da poglobijo nekatera vprašanja.
Occhetto se je med drugim ogradil od pobudnikov referendumov, glede PSI in zlasti Craxija pa je de-
jal, da levica ne bo nikoli prevzela pobude, če se ne bo postavila na čelo boja za rešitev moralnega vprašanja. To je osrednji poroblem, ki ga Craxi ne razume: »Nihče od nas ga noče postaviti na grmado, vendar zavračam njegovo politično zadržanje glede moralnega vprašanja,« je pristavil Occhetto.
S svoje strani je tajništvo PSI pozitivno ocenilo pripravljenost (čeprav pogojno) DSL, da vstopi v vlado, predsednik vlade Amato pa je poudaril, da ima njegova vlada moralno legitimnost, da od Italijanov terja žrtve.
Medtem pa je tajnik Martinazzoli na delu, da bi sestavil nov vsedržavni svet, ki naj bi odslej štel 15 namesto 30 članov. Težave pa ima, ker bo težko zadovoljiti vse struje. S težavami se ubada tudi tajnik Severne lige Bossi, ki se je po hudih polemikah odločil, da zapre sedež v Trentu. Tam so namreč izdali plakat, v katerem vabijo »poštene« južnjake, naj se vrnejo domov.
Boris Jelcin razpustil »črno-rdečo opozicijo
MOSKVA — Ruski predsednik Boris Jelcin je včeraj uresničil svoje grožnje in je z odlokom razpustil in prepovedal delovanje »fronte narodne rešitve«, ki so jo v soboto ustanovili pripadniki skrajne nacionalistične desnice in komunisti. Ta ustavno skrajno vprašljiv ukrep bo bržkone dvignil temperaturo v Ruski federaciji. Jelcin ga opravičuje, češ da je ta »čmo-rdeča« fronta protiustavna in »družbeno destabilizacijska«. Če k temu dodamo, da je ukazal razorožiti gardo predsednika parlamenta Hazbulatova, ki je zasedla poslopje Izvestij, in da je za nedoločen čas odložil sklicanje ruskega varnostnega sveta, je lahko vsakomur jasno, da se je Jelcin zaradi težke gospodarske krize znašel v izrednih težavah. Rad bi razpustil njemu nenaklonjeni parlament, ki je bil izvoljen za časa Gorbačova, a kaj, ko bi na volitvah lahko izvolili njemu še manj naklonjene poslance.
Mednarodna skupnost poskuša popraviti krivice storjene muslimanskemu narodu
Načrt o novi ustavni ureditvi BiH ne predvideva razkosanja države
LJUBLJANA — V Ženevi so včeraj uradno predstavili predlog nove ustavne ureditve Bosne in Hercegovine, ki sta ga pripravila sopredsednika Konference o Jugoslaviji Cyrus Vanče in lord Owen. Predlog zavrača delitev Bosne in Hercegovine na tri etnične dele in namesto tega predlaga vzpostvitev 7 do 10 avtonomnih območij, ki bi imela svoje vlade in svoje guvernerje. V pristojnosti centralne vlade v Sarajevu bi bile zunanje zadeve in obramba, območja pa bi skrbela za celo vrsto gospodarskih in socialnih vprašanj, hkrati pa bi bila pod njihovim nadzorstvom tudi policija. Guvernerji iz vseh območij bi tvorili predsedstvo države, iz svojih vrst pa bi volili po določenem vrstnem redu predsednika, ki bi imel protokolarne dolžnosti. Na vseh centralnih funkcijah bi se funkcionarji volili proporcionalno oziroma po nacionalnem ključu. Proporcionalno bi bil sestavljen tudi državni parlament, spodnji dom tega parlamenta pa bi predlagal in volil predsednika vlade. Tudi predsednik vlade bi se izbiral po nacionalnem ključu. V predlogu ustave BiH se predlaga tudi posebno telo za ustavno nadzorstvo, ki bi bil popolnjen tudi s predstavniki mednarodne skupnosti.
Vsekakor v najnovejši varianti prihodnje ustavne ureditve Bosne in Hercegovine najbolj izstopa usmeritev na formiranje več avtonomnih območij in odbijanje delitve Bosne in Hercegovine na muslimanski, srbski in hrvaški del. Ideja o takšni trojni kantonizaciji Bosne in Hercegovine se je namreč prav tako porodila v okvirih Konference o Jugoslaviji, vendar še v času, ko ji je predsedoval lord Carrington. Delitev Bosne in Hercegovine na tri etnično zaokrožene dele so takoj podprli predstavniki Srbov in Hrvatov v Bosni in Hercegovini, medtem ko so se Muslimani temu zoperstavili poudarjajoč, da Bosna in Hercegovina vendarle ne predstavlja entično čistih območij, ampak da gre za večjo ali manjšo medsebojno po-mešanost vseh treh konstutivnih narodov na vseh območjih države. Zaradi tega se je predsednik Predsedstva Bosne in Hercegovine in voditelj Muslimanov Alija Izetbegovič nekaj časa vztrajno pojavljal s tezo o Bosni in Hercegovini kot enotni državi vseh njenih prebivalcev z decentralizirano oblastjo. Takšne Izetbegovičeve pozicije pa so predstavniki Hrvatov in Srbov enotno ocenili kot »unitaristično« in takšno, ki upošteva samo interese Muslimanov in njihove želje po
hegemoniji, ne pa tudi interesov drugih dveh narodov. Alija Izetbegovič je hkrati tudi opozarjal na nevarnost tistega, kar se je pozneje v bosan-sko-hercegovski vojni zgodilo na najbolj krvav in tragičen način, da bi namreč poudarjeno igranje na etnično delitev Bosne in Hercegovine sprožili tudi hude mednacionalne napetosti in spopade. To se je na posameznih območjih tudi v resnici zgodilo in se spremenilo v najbolj grobe oblike »etničnega čiščenja«. Sedanji predlog delitve Bosne in Hercegovine na večje število regij je po mnenju nekaterih opazovalcev najbližji ideji predstavnika bosansko-hercegovske opozicije Muhameda Filipoviča, ki sicer sodeluje v delegaciji Bosne in Hercegovine na pogajanjih v Ženevi. Filipovič je že pred časom predlagal naj bi bila Bosna in Hercegovina razdeljena na deset območij z omejeno avtonomijo v odnosu na centralno oblast. Ta območja naj bi bila vzpostavljena okoli naj večjih mest v Bosni in Hercegovini in bi temeljila bolj na zemplejpisnih in ekonomskih merilih kot pa na etničnih. Čeprav je vodja Srbov iz Bosne in Hercegovine Radovan Karadžič že predvčerajšnjim zelo odklonilno in podcenjeval NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Izrael je za sedaj odložil invazijo na južni Libanon
JERUZALEM, BEJRUT — Na izraelsko-libanonski meji sta noč in včerajšnji dan minila v izredni napetosti, čeprav niso obnovili topniških in raketnih dvobojev. Prav tako so se izkazale za izmišljene vesti o vdoru izraelskih oklepnih enot na ozemlje severno od varnostnega pasu, ki ga skupno nadzirajo enote libanonskega generala Lahada in izraelski vojaki. Kljub temu, da je namestnik izraelskega obrambnega ministra Mordehai Gur v knesetu poudarjal, da Izrael ne namerava sprožiti nove invazije, še manj pa se spopasti s sirsko vojsko, se eksodus šiitskega prebivalstva z obmejnih območij južnega Libanona nadaljuje. Tudi obnovitev gospodar-
skega in vsega življenja v Kirjat Šmoni, kjer so ljudje 24 ur preživeli v zakloniščih, ni prepričala Libanoncev, da je najhujše že mimo. Že samo dejstvo, da je Izrael v varnostni pas poslal izredne okrepitve s tanki merkava, s samohodkami dolgega dometa in z oklopnimi transporterji, narekuje šiitom izredno previdnost.
Po vsemu sodeč Izrael pričakuje, da bosta tako Bejrut kot Damask posredovala in razorožila hezbolahe »Božje stranke«. V Jeruzalem poudarjajo, da je za teroristične akcije v tamponskem pasu in v Galileji kriva predvsem
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Na sinočnjem zasedanju glavnega odbora SKGZ
Želja za uspeh novega dnevnika
Sinoči je v dvorani Kulturnega doma v Sovodnjah zasedal glavni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze. Na dnevnem redu je bila kot glavna točka informacija o skorajšnjem izidu novega Primorskega dnevnika in Republike.
Glavnemu odboru je predsedoval Viljem Černo, podrobno informacijo o dnevniku pa sta podala predsednik SKGZ Klavdij Palčič in odgovorni komisije za informiranje Dušan Udovič. Iz razprave je izšla želja, da bi časopis uspešno začel novo etapo, saj gre za izjemno pomemben projekt, katerega uspeh bo velik doprinos tako za manjšino kot za matični narod.
RIM — Italijansko ministrstvo se je odzvalo na polemike, ki so jih sprožili nekateri nacionalistični krogi po enostranski izjavi Republike Slovenije glede nekaterih sporazumov, ki so bili sklenjeni med Italijo in Jugoslavijo. Na Far-nesini opozarjajo, da »država, ki se oblikuje na teritoriju neke države, ki je prej obstajala, po mednarodnem pravu nasledi na podlagi svoje enostranske izjave pravicam in dolžnostim, ki izhajajo iz sporazumov prejšnje države, in sicer v tistem delu, v katerem jo pravice in dolžnosti zadevajo. Na tej podlagi je Italija vzela na znanje enostransko izjavo Slovenije glede številnih sporazumov, ki so bili sklenjeni med Italijo in Jugoslavijo in med katerimi so tudi Osimski sporazumi. Glede tega vlada namerava poročati parlamentu.«
Zunanje ministrstvo poudarja, da je omenjena formula v skladu z mednarodnimi običaji, ki ne predvidevajo formalnega akta za obnovo pogodb. Vsekakor bo nekatere
sporazume potrebno prilagoditi novim razmeram (gospodarsko sodelovanje, obmejni odnosi, zaščita italijanske manjšine, itd.). O tej potrebi pa je govoril že slovenski ambasador v Rimu, ko je izrazil interes Slovenije za ohranitev in razvoj sodelovanja in dobrososedskih odnosov z Italijo tudi s podpisom novih sporazumov. V tem okviru se italijanska vlada namerava posvetovati z vsemi krajevnimi dejavniki.
Zunanje ministrstvo poudarja, da bi novi, zaželjeni sporazumi morali okrepiti gospodarsko sodelovanje v perspektivi, med drugim, valorizacije Trsta in njegove luke. Glede meje pa jasno poudarja, da »na podlagi mednarodnega prava in helsinških principov o ohranitvi sedanjih meja, slednje ostanejo take, tudi če se spremeni identiteta nasprotne strani. Torej niso predmet sporočil ali vnovičnih pogajanj, razen s pristankom zainteresiranih držav.«
LJUBLJANA — Predstavniki Unproforja v Zagrebu so že sporočili, da pripadniki mirovnih enot Združenih narodov ne morejo zagotoviti zaščite za vse tiste begunce iz posameznih hrvaških območij, kjer je divjala vojna, ki bi za dan mrtvih želeli organizirano obiskati svoje grobove v mestih, od koder so pobegnili.
Matere iz Vukovara so včeraj v Zagrebu zahtevale, naj se delegaciji desetih mater in očetov iz Vukovarja skupaj z vukovarskim župnikom omogoči, da bi 1. novembra prižgali sveče na vukovarskem pokopališču in se tako poklonili vsem mrtvim. To naj bi bil prvi odhod pregnanih Vukovarčanov v svoje do tal porušeno mesto.
Matere 2600 izginulih vukovarskih branilcev in civilistov, ki so jih 18. novembra lani, ko je padel Vukovar, Srbi odpeljali v neznano smer, so poslale pisma številnim uglednim svetovnim osebnostim s prošnjo, da poskušajo od srbskih oblasti izvedeti, kakšna je usoda teh iz-
gnancev. Pisma so med drugim poslale tudi ameriškemu predsedniku Bushu, papežu ter zunanjim ministrom Avstrije in Nemčije Mocku in Kinkelu.
Matere iz Vukovara upajo, da so njihovi najbližji strpani v taborišča v Dalju, Bebeti, Grabovu, Ovčari in Jakubovcu. Vendar pa jih dejstvo, da mednarodni Rdeči križ nikakor ne more priti v stik z njimi čedalje bolj skrbi in spravlja v obup. Še toliko bolj tudi zato, ker iz Vukovara zadnje dni znova prihajajo poročila o na novo odkritih množičnih grobnicah. Še posebej je vse vznemirilo odkritje nove grobnice pri Vukovarju. Clyd Snow, sodni patolog in član komisije OZN za človekove pravice, ki raziskuje zločine na območju nekdanje Jugoslavije, je pred nekaj dnevi ameriškim novinarjem povedal, da so našli grobnico, iz katere so štrlele kosti oziroma telesa 174 Hrvatov, ki so bili pregnani iz vukovarske bolnice, mučeni in potem ubiti. (NIA)
Pohod fašistov na Rim bi kralj morda preprečil le s podpisom
RIM — Veliki tragediji italijanskega in drugih narodov, med katerimi je velikansko ceno plačal tudi slovenski, ki sta jim fašizem in kasneje nacizem prizadejala toliko gorja, bi se bilo morda dalo izogniti samo z enim podpisom. Ta podpis pa je italijanski kralj Viktor Emanuel III. zavrnil.
Včeraj je namreč minilo 70 let od fašističnega »pohoda« na Rim, ki ga je zatem fašistična propaganda proslavljala kot »praznik fašistične revolucije«. Ta pohod pa se za Mussolinija ni pričel najbolje. Ministrski predsednik Luigi Facta je skupaj z ostalimi ministri sklenil, da proglasi izredno stanje in Mussolinija ter ostale fašistične veljake, ki so grozili, da si bodo oblast vzeli s silo, aretira. Obenem se je podal na Kvirinal, kjer naj bi kralj podpisal dekret o izrednem stanju. Zadostoval bi tisti podpis, tako so zagotavljali v vojaških krogih, da bi pometli s črnosrajčniki.
Fašistični vojaški načrt je predvideval, da bi Rim »napadli« s treh strani s približno vsega skupaj 17 tisoč možmi. Vojska pa je pognala v zrak majhen del železniške proge pri Civitavecchi, in ena kolona je bila zaustavljena. Drugo je »rahljal« silovit dež. Ko so fašisti že obupavali, pa je prišlo do »političnega« zasuka, predvsem zaradi kraljevega zadržanja. Viktor Emanuel ni hotel podpisati dekreta, ki mu ga je predložil Facta, zato je slednji odstopil in preklical ukaz o aretaciji fašističnih voditeljev. Istega jutra je kralj poklical v Rim De Vecchija, enega od četverice, ki je izdelala načrt za pohod na Rim, in ga zaprosil, naj fašistična stranka podpre vlado, ki bi jo vodil stari statist Antonio Sa-landra. Mussolini si je bil takoj na jasnem, kakšna priložnost se mu ponuja: zadostovalo je, da ni dal pristanka fašistov. Ko je Salandra to izvedel, se je odpovedal nalogi in kralj je poslal Mussoliniju brzojavko, naj nemudoma pride v Rim in sestavi vlado. Politična igra je bila s tem končana.
Številne organizacije bodo v šolah sprožile kampanjo proti nasilju in antisemitizmu
Papež obsodil ksenofobijo in antisemitizem ter izrazil solidarnost židovskemu narodu
VATIKAN — Papež Janez Pavel II. (na sliki AP) je včeraj ostro obsodilk vsako obliko antisemitizma, ksenofobije in nacionalizma v Evropi ter izrazil »bratsko solidarnost« katoliške cerkve židovskemu narodu, kot tudi veliko grenkobo zaradi napadov in skrunitev, ki žalijo spomin na žrtve holokavsta prav v krajih, ki pričajo o trpljenju milijonov ljudi.
Prejšnji teden je papež sprejel izraelskega zunanjega ministra Simona Peresa, ki ga je povabil v Jeruzalem. Včeraj pa je Janez Pavel II. hotel naglasiti svojo obsodbo antisemitizma na dan, ki je pomemben tako za katoliško cerkev kot za Žide: minilo je namreč 27. let, odkar je II. vatikanski koncil.v »Nostra aetate« umaknil stoletno obtožbo, da je židovski narod kriv za Kristusovo smrt.
Poglavar katoliške cerkve se je nadalje zavzel za pomoč Bosni in Hercegovini ter Hrvaški: »Kolikor večje so potrebe naših
bratov v stistki, toliko večja mora biti naša pomoč in ljubezen do njih.« Obenem se je zahvalil tistim, ki nudijo človekoljubno pomoč velikanski množici beguncev in izgnancev, izpostavljenim vojnim grozotam.
Poleg včerajšnje papeževe obsodbe pa velja omeniti pobudo skupine študentskih, protiksenofobnih in partizanskih organizacij: proti rasizmu, nacizmu in antisemitizmu naj bi se borili z oživitvijo »zgodovinskega spomina odporništva« v šolah. V ta namen bodo med drugim v vseh italijanskih višjih šolah delili poblikacije in knjige o zgodovini fašizma in osvobodilne vojne. Pobudo so poimenovali »Spomin v prihodnost«. Bolj kot manifestacije naciskinov organizatorje kampanje skrbi brezbrižnost, ki jo nekateri mladi kažejo do teh pojavov, kar naj bi bilo posledica slabega poznavanja fašističnega obdobja in partizanskega odpora. V ta namen bodo zahtevali, da to obdobje obvezno dobi mesto v učnih programih.
Po mnenju Farnesine Slovenija prav ravnala
Vukovarsko pokopališče brez sveč na dan mrtvih?
•	Obrtniki
danes v Rimu kakšnih 40.000 obrtnikov iz vse države v zastopstvu 1.450.000 podjetij oziroma delavnic, ki zaposlujejo več kot dva milijona ljudi. Med manifestacijo bo ostala marsikatera navojnica spuščena; ni mogoče sicer govoriti o pravi zapori, res pa je, da se lahko zanjo še odločijo. Že zdaj pa napovedujejo, da tistega dne ne bodo plačali uslužbencev, in ocenjujejo to zahtevo sindikatov kot voljo po zaostritvi »socialnega spopada«.
Finančni minister Goria je vnovič zavrnil kritike s trditvijo, da je minimu tax povsem ustaven, da je ugotavljanje domnevnih dohodkov v italijanski zakonodaji ustaljena praksa, da pa bo vlada skušala ukrep omiliti s celo vrsto pro-cedurnih poenostavitev. Ministrski predsednik Amato je pribil, da ima njegova vlada vso »moralno legitimnost« za to, da zaprosi prebivalstvo za nove žrtve, ki bodo samo še povečale blagostanje v prihodnosti, oglasil pa se je tudi državni poglavar Scalfaro: na državljane je apeliral, naj zaupajo izvršnemu telesu, kajti le tako bo mogoče prebroditi težki trenutek.
•	Načrt
no govoril o tem predlogu in čeprav je skoraj zagotovo moč pričakovati tudi razočaranje predstavnikov Hrvatov v Bosni in Hercegovini pričakovati tudi razočaranje predstavnikov Hrvatov iz Bosne in Hercegovine, pa v krogih blizu Vanceu in Ownu niso povsem neoptimistični. Vsekakor pa je predlog nove ustavne ureditve zastavljen tako, da v kali onemogoča dezintegracij ske in secesionistične težnje katerekoli od
regij. Predvsem naj ne bi nobena od regij nosila imena, ki bi spominjalo na določeno narodnost, prav tako nobena regija oziorma območja ne bi mogla uvajati lastnega državljanstva, prav tako pa se ne bi smelo povezovati z nobeno drugo državo, kar v konkretni bosansko-hercegov-ski relanosti pomeni povezovanje s Srbijo in Hrvaško.
Nekateri opazovalci so najnovejši predlog ustavne ureditve Bosne in Hercegovine že razumeli kot jasno znamenje, da mednarodna skupnost ne bo pristala v hrvaško in srbsko delitev Bosne in Hercegovine in ne bo dovolila, da bi Muslimani kot največja žrtev sedanje vojne v Bosni in Hercegovini ostali tako rekoč praznih rok.
Sopredsednika Konference o Jugoslaviji Vanče in Owen sta se včeraj v okviru svoje nekajdnevne balkanske turneje mudila v Beogradu, kjer sta se pogovarjala s predsednikom Zvezne republike Jugoslavije Dobrico Čosičem, premierom Paničem in načelnikom generalštaba jugoslovanske vojske generalom Života Paničem. S predsednikom Srbije Slobodanom Miloševičem se je sestal samo Vanče, Miloševič pa je po pogovoru izjavil, da se strinja z vsemi predlogi sopredsednikov Kanfe-rence o Jugoslaviji.
Srbske sile so tudi včeraj nadaljevale svojo ofenzivo na Jajce, o tem kakšne uspehe dosegata v teh bojih vojskujoči se strani pa so vesti zelo protislovna.
Radio Bosna in Herceogivna je poročal, da so Srbi včeraj zjutraj spet napadli Gradačac. Ponoči naj bi padale tudi granate na bolnico v Bihaču. Reuter je poročal, da so hrvaške sile v spopadu z muslimanskimi včeraj osvojile Prozer in surovo pregnale Muslimane. Poročila z drugih bojišč pa so bila bolj redka, kar naj bi govorilo o določenem zatišju. Tudi v Sarajevu je bilo mirneje kot
pretekle dni, zato pa so težave ljudi s preskrbo in sploh življenjem v tem mestu čedalje hujše. Vsak dan bolj primanjkuje hrane, še vedno ni urejena preskrba z vodo in z elektriko. Kot posebej pomembno informacijo so včeraj omenjali vest, da je iz Beograda odpeljal prvi konvoj OZN s humanitarno pomočjo za Bosno in Hercegovino. Premier ZR Jugoslavije je namreč pred nekaj dnevi organom OZN ponudil uporabo obeh beograjskih letališč (vojaškega in civilnega) za dovoz humanitarne pomoči za Bosno in Hercegovino.(NIA)
• Izrael odložil
Sirija, ki ni razorožila proiranskih šiitskih verskih skrajnežev, kot je to storila z Arafatovimi gverilci. Izraelski viri že navajajo, da je vzdolž izraelsko-libanonske meje zavladal relativen mir po zaslugi mrzličnih pogajanj libanonskih in sirskih državnikov z raznimi zahodnimi diplomati. Trenutno ni jasno, če sta Bejrut in Damask kaj obljubila, že samo dejstvo, da so v torek hezbolahi odločno zanikali, da bi z večcevnimi raketometi bombardirali civilne objekte v izraelski Kirjat Šmoni in v tamponskem pasu, pa zgovorno priča, da je Izrael pognal strah v kosti marsikomu.
Premier Rabin mora namreč desni opoziciji, ki zahteva prekinitev mirovnih pogajanj, dokazati, da okrepljena teroristična dejavnost hezbolahov in palestinskih skrajnežev ni rezultat popustljivosti nove laburistične vlade. Rabin odločno zagovarja nadaljevanje pogajanj in poudarja, da bi bilo žalostno popustiti pred skrajneži, ki hočejo neuspeh teh pogajanj.
Mariborske izkušnje s »fondom učbenikov«
MARIBOR — V mariborski regiji, kjer je brezposelnih že preko 23 tisoč delavcev in kjer v tej ali oni obliki prejema socialno pomoč že preko 30 tisoč ljudi, je na začetku letošnjega šolskega leta veliko staršev le z veliko težavo oskrbelo svoje otroke z vsem, kar potrebujejo za osnovno šolo. Knjige, zvezki in ostali šolski pripomočki pa zavarovanja in različni prispevki ter naročnine za enega samega osnovnošolca znesejo že skoraj toliko, kolikor znaša v Mariboru povprečna plača. Razumljivo je, da so se zato zlasti družine s skromnimi prejemki in večjim številom šoloobveznih otrok znašle letošnjo jesen pred skorajda nepremostljivimi problemi.
Staršem v Mariboru so tudi tokrat priskočile na pomoč osnovne šole in mestne oblasti, ki že nekaj let zapored iz proračuna finansirajo nastajanje »fondov učbenikov« na osnovnih šolah. Tako v domala vseh osnovnih šolah v Mariboru že obstajalo »fondi učbenikov« iz katerih dobijo na začetku šolskega leta vsi učenci potrebne učbenike, na koncu leta pa morajo učbenike šolskemu »fondu« vrniti - seveda nepoškodovane. Razdeljevanje in ponovno zbiranje knjig organizirajo profesorji, ki so to delo sprejeli prostovoljno, dasi jih dodatno obremenjuje in jim nalaga nemajhno materialno odgovornost. Tako gredo knjige iz generacije v generacijo, učenci oziroma njihovi starši pa plačujejo za učbenike
samo »obrabnino«, ki znaša okoli 25 odstotkov realne cene učbenikov. Iz teh sredstev šola obnavlja svoj »fond učbenikov«.
Veliko osnovnih šol v Mariboru je staršem pomagalo nabaviti tudi šolske zvezke, saj so jih kupile šole direktno od proizvajalcev z velikimi popusti in brez trgovske marže. Seveda pa so bili učitelji in profesorji v prvih šolskih dneh že kako obremenjeni, saj so se, sicer prostovoljno, znašli tudi v vlogi nekakšnih »prodajalcev zvezkov«.
V Mariboru na takšne in podobne načine pomagajo staršem na domala vseh osnovnih šolah, ki jih je več kot 50, obiskuje pa jih preko 20 tisoč učencev. V večini drugih slovenskih mest in krajev, kjer socialne razmere še niso tako zaostrene, pa v glavnem o takšnih oblikah »pomoči« in »samopomoči« v osnovnem šolstvu šele razmišljajo.
Kljub vsej pomoči osnovnih šol in mestnega proračuna pa je letos jeseni okoli 600 osnovnošolcev sedlo za šolske klopi brez ustreznih učbenikov in zvezkov, saj jim starši niso mogli dati dovolj denarja za njihovo izposojo ali nakup. Tem učencem je priskočil na pomoč Center za socialno delo, ki je za pomoč najbolj socialno ogroženim osnovnošolcem namenil 6 milijonov tolarjev. Tako je letošnje šolsko leto v osnovnih šolah v Mariboru kljub globoki socialni krizi v mestu vendarle »normalno« steklo. (NIA)
S srečanja Jazbinšek-Carbone
Za zboljšanje okolja ob meji
Jutri posvet o gorskih skupnostih
Hribovski svet gre podpirati
V Pordenonu na ogled pravi knjižni dragulji in slovenske redkosti
ILIRSKA BISTRICA V Ilirski Bistrici sta se sestala slovenski minister za varstvo okolja in urejanje prostora Miha Jazbinšek ter pristojni odbornik dežele Furlanije-Julijske krajine Gianfranco Carbone. Dogovorila sta se o načinu koordiniranja in izvajanja sprejetih projektov za izboljšanje okolja na obmejnem območju Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. Za izvedbo teh projektov so zagotovljena tudi sredstva iz sklada za medregionalno sodelovanje (INTER-REG) Evropske skupnosti.
Minister Jazbinšek in odbornik Carbone sta se ob tem tudi sporazumela glede ustanovitve nadzorne skupine, kakršno zahtevajo predpisi ES, za nadzor nad izvajanjem projektov; skupino bodo sestavljali predstavniki Evropske skupnosti, italijanske in slovenske vlade ter deželnega odbora FJK.
Pri obravnavi vprašanj glede onesnaževanja kmetijskih zemljišč in podtalnice ter ravnanja z odpadki iz lesne industrije sta posebno pozornost namenila projektu za sanacijo reke Reke, ki je najzahtevnejši in kot tak zahteva strokovno pripravo za sejo komisije Evropske skupnosti, ki bo v Bruslju 14. decembra letos. Zato je bila oblikovana operativna skupina, v katero so s slovenske strani vključeni predstavniki MVOUP in Občine Ilirska Bistrica.
Minister Jazbinšek je odborniku Carboneju predstavil projekte s področja varstva okolja in urejanja prostora, ki jih je Slovenija predlagala Italiji za sofinanciranje po zakonu o sodelovanju z deželami srednje in vzhodne Evrope (zakon 212). Dogovorjeno je bilo, da bo Dežela FJK pri vladi v Rimu podprla prioritete, ki jih je določila slovenska vlada.
ŠPETER V zadnjih mesecih se veliko govori o združevanju gorskih skupnosti in to predvsem v videmski pokrajini. Razprava se sicer uokvirja v splošno problematiko o vlogi hribovitih območij v deželi, o pomoči, ki jim jo je treba nuditi, ter o samih perspektivah teh predelov v stvarnosti Furlanije-Julijske krajine. Prispevek k tej razpravi bo ponudila tudi Zveza Slovencev iz videmske pokrajine, ki bo jutri, 30. oktobra, ob 18. uri priredila v špetrski občinski dvorani posvet na temo »Nova organiziranost hribovitih območij, gorske skupnosti in občine«.
Uvodna poročila bodo imeli: Leonardo Fora-bosco - deželni predsednik UNCEM, združenja gorskih skupnosti (govoril bo na temo »Državna in deželna zakonodaja o gorskih skupnostih«); Viljem Černo - predsednik ZSVP (»Slovenci v Furlaniji: kakšne so perspektive?«); Plinio To-masin - član predsedstva Skupnosti Italijanov v Piranu (»Izkušnje skupnosti Italijanov v Istri v krajevnih upravah«); Zdravko Likar - odbornik Občine Tolmin (»Reforma krajevnih uprav v Sloveniji«); Firmino Marinig - župan občine Špeter (»Predlogi in načrti za preporod Beneške Slovenije«); Renzo Rucli - član vodstva ZSVP (»Značilnosti teritorija v obmejnem pasu«); Mario Zufferli - župan občine Dreka (»Prihodnost malih občin v okviru predlogov za prenovo gorskih skupnosti«).
Razpravo bo vodil Aldo Gus.
RUDI PAVŠIČ
V Kopru je stekel pedagoški študij za zamejske učiteljice
KOPER — V enoti ljubljanske Pedagoške fakultete v Kopru začenja študij v novem akademskem letu tudi skupina dvajsetih učiteljic iz zamejstva.
Izbrale so študij ob delu v programu »učiteljica razrednega pouka«, ki bo potekal v prostorih osnovne šole v Sežani, zato da bo slušateljicam tako iz tržaške kakor iz goriške pokrajine vsaj deloma skrajšana pot.
O tem več v pogovoru s predstojnico koprske enote Pedagoške fakultete magistro Lučko Čok:
Kdo so študentke iz zamejstva, ki začenjajo študij pri vas?
Na pobudo tržaškega in goriš-kega šolskega sindikata, pa tudi ob dobri volji slovenskega ministrstva za šolstvo in šport smo že spomladi letos kadrovali in sestavili skupino dvajsetih študentk. Pri tem pa ne gre pozabiti, da je študij zelo zahteven, mislim pa tudi, da sedanje politične in gospodarske razmere v Italiji niso naklonjene izobraževanju in da interesi posameznikov upadajo.
Te študentke so predvsem maturantke tržaškega učiteljišča, iz Gorice pa je nekaj takih, ki že imajo višjo izobrazbo in se bodo znotraj tega programa pri nas pripravljale na tretji in četrti letnik.
Kakšne so značilnosti njihovega študija?
Študij bo znotraj dokaj diferenciran, saj vemo, da so med študentkami tako popolne začetnice, kot tiste, ki bodo delo samo nadaljevale. Vsak učitelj bo moral pripravljati del vsebin, ki bodo skupne, in drugi del od nalog, seminarjev in drugih projektov, za vsako skupino posebej. To pomeni, da se bodo morali naši predavatelji Pe-
dagoške fakultete še posebej pripravljati in se s temi študentkami potruditi še dodatno.
Kdaj ste v Kopru sprejeli prve študentke za potrebe slovenskih šol v sosednji Furlaniji-Julijski krajini?
Pet let je tega, kar smo vpisali prvo skupino tridesetih kandidatk. Do konca smo jih doslej pripeljali trinajst, od teh so nekatere že diplomirale, druge pa so tik pred koncem.
Kako ocenjujete njihovo uspešnost?
Povedati moram, da so zamejke naše najljubše študentke, ne da bi s tem prizadela domače. To so resnično izgrajene osebnosti! Ob kadrovanju novih študentk sem spoznala, kako so se navdušile za ta študij, postale so prave učiteljice! Tudi v duši so se nekoliko spremenile in to nas zelo veseli.
Kako so bile diplomantke sprejete ob vrnitvi v domačo sredino, na delovna mesta predvsem?
Težko bi sodila! Mislim, da posebnega navdušenja nad pridobitvijo bolj specializiranih kadrov ni bilo, kar je seveda narobe! Tudi onstran meje potrebujejo visoko izobražene ljudi, pa naj bodo to ravnatelji, raziskovalci in drugi operativci na področju izobraževanja. Mislim, da je to še vedno prepuščeno pobudi in volji posameznika.
Poudariti moram vlogo Sindikata slovenske šole, ki je ves čas nadvse aktiven, študentke motivira in spodbuja pri delu. Omeniti pa moram še nekatere posamezne didaktične ravnateljice in se jim za njihov trud tudi iskreno zahvaliti!
Vemo, da so bili zakonski pogoji študija zamejskih učiteljic pri nas, verifikacija diplom, dokaj neurejeni. Je zdaj kaj drugače?
Zdaj je seveda drugače, predvsem vse znova. Slovenija je te dni podpisala nekaj čez trideset sporazumov z Italijo, med njimi tudi s področja izobraževanja. Tako bomo po novem imeli državno komisijo, namesto prejšnje meddržavne, ki bo urejala nostrifikacije diplom. Prepričana sem, da bo šlo to hitreje!
So pa tudi nekatere novosti: tako na primer zakon o obmejnih območjih, ki omogoča sklepanje konvencij med fakultetami, kar bomo mi naredili. Vemo še, da imajo tudi znotraj senata nekaj načrtov o tem, kako do priznanja spričeval.
V Italiji že tečejo določene reforme šolskega sistema, nove se že napovedujejo. Ali skladno s takimi spremembami načrtujete tudi spremembe študija pri vas?
Ja, v bodoči koncepciji naše enote Pedagoške fakultete bo skrb za učenje učiteljev v zamejstvu ostala v ospredju. V Italiji res spreminjajo šolski sistem in si še niso na jasnem, ali bo razredni učitelj s specializacijo za določeno predmetno področje ali pa bo splošnega profila. Zato moramo počakati, da izoblikujejo svoj koncept. Mi se bomo prilagodili novim potrebam. Upam tudi, da bo izobraževanje učiteljev za slovenske šole zunaj naših meja postalo temelj novega visokošolskega študijskega centra, ki naj bi zrastel na Obali.
MIRJAM MUŽENIČ
PORDENON — Čisto razumljivo te najbolj pritegnejo razkošno in okusno prirejene razstave sodobnih knjig. Kričeče platnice te kar vabijo, da bi knjigo vzel v roke, jo prelistal, nato pogledal na zadnjo ali predzadnjo stran, kjer je objavljena cena. Pogledaš eno, zatem drugo, zatem tretjo knjigo in še in še. Greš od stojnice do stojnice, od paviljona do paviljona. Zaželiš si slovenske ali italijanske knjige.
Tako je v Pordenonu, kjer so letos odprli že tretjič sejem knjig z naslovom Edit Expo. Sejem so si zamislili kot kraj, kjer bodo na ogled knjige, tiskane v tako imenovanih Treh Be-nečijah, to je v Venetu, v Furlaniji-Julijski krajini in na Tridentinskem-Južnem Tirolskem. Knjig je veliko. Lani so v komaj štirih dneh imeli kar 10.000 obiskovalcev. To ni veliko, če številko primerjamo s stotisoč obiskovalci sejma vrtnarstva ali s še več ljudmi, ki pridejo na sejmišče v dneh, ko se tam odvija jesenski splošni sejem. Deset tisoč obiskovalcev pa v tem primeru pomeni veliko, saj dobro vemo, da knjiga ni vsakdanja potreba, še zlasti v času, ko ljudi bolj zanima televizija.
Založniki, tiskarji in knjigarnarji ter seveda pisci knjig iz omenjenih treh dežel so hoteli ugotoviti, kakšen bo odziv publike in sicer ne samo pordenonske, saj ima sejem širši značaj in, konec koncev, Porde-non je nekako na stičišču FJK in Veneta ter iz vseh krajev v teh deželah hitro dosegljiv, saj te avtocesta pripelje prav na prag sejmišča. Seveda to ni frankfurtski ali turinski sejem knjige. Zanimiv pa je predvsem za male založnike, ki se ne izgubijo v kulturni masifikaciji, ki ji danes tako v Italiji kakor drugod botrujejo veliki založniki, za katere ima knjiga enak pomen kot avtomobil: blago je treba pač prodati in čimveč iztržiti.
Letos so v Pordenonu precej prostora prepustili slovenski knjigi. Čeprav knjig v našem jeziku Italijanom ne bodo prodajali, je razstava pomembna, kajti obiskovalci sejma se bodo tako seznanili s slovenskim založniškim utripom. Videli bodo
tudi, da so slovenske založbe v naš jezik prevedle marsikaterega itali-anskega avtorja. Tudi za Slovence je ta prikaz slovenske knjige nekaj posebnega, saj takšne razstave naših knjig zlepa ne najdemo doma, ne v Trstu ali Gorici in niti v Sloveniji.
Posebno poglavje pa so razstave, ki so jih priredili v okviru sejma in ki niso novost. Lani je tu bila bogata razstava tiskov v hebrejščini, ki so izšli v raznih krajih Italije, še zlasti v Benetkah. Mesto sredi lagune je prednjačilo v tisku knjig v raznih vzhodnih jezikih. Lani je tu bila tudi razstava o templarjih in o knjigah, ki so pisale o njih. Videli smo tudi stare dokumente, iz katerih je izhajalo, da se je angleški kralj Rihard Levjesrčni na povratku iz Palestine, kjer je sodeloval v eni križarskih vojn, izkrcal v neposredni bližini Gradeža. Njegov brat se je doma v Angliji hotel polastiti prestola in je dobil soglasje evropskih vladarjev, ki so obljubili, da bodo Riharda na poti domov zaustavili. Med evropskimi vladarji je takrat pomembno vlogo igral goriški grof. Dobro ste prebrali: goriški grof. Ta je poslal svoje ljudi za Rihardom Levjesrčnim. Ulovili so ga blizu Dunaja. Tam je kralj ostal v zaporu nekaj časa, obsojen je bil na smrt, potem pa izpuščen na svobodo, da se je lahko vrnil domov in spet sedel na prestol, a le za malo časa, saj je
kmalu umrl. Goriški grofje pa so prišli v angleško zgodovino.
Letos smo si na sejmu v Pordenonu pobliže ogledali dve razstavi. Prvo o italijanskem futurizmu. Ta umetniška zvrst v literturi, slikarstvu in še drugod iz let pred prvo svetovno vojno in po njej je pridobila na veljavi po veliki razstavi pred nekaj leti v palači Grassi v Benetkah in pozneje tudi po nekaj razstavah v goriškem pokrajinskem muzeju. Sedanja razstava je prostorsko in časovno omejena, dala pa je povod enemu izmed njenih urednikov, odvetniku Marinu De Grassiju, doma iz Gradeža, sicer tudi založniku, da je dal natisniti nekaj brošur. Razstavo omenjamo tudi zaradi tega, ker sta na njej razstavljeni dve platnici v futurističnem stilu, ki jih je naredil slovenski slikar rodom iz Gradišča ob Soči Lojze Spazzapan (mimogrede: pred nekaj dnevi so upravitelji goriške pokrajine in galerije Spazzapan v Gradišču ob Soči podpisali pogodbo, s katero bo nekaj časa zaprto galerijo upravljal Goriški pokrajinski muzej, ki bo skrbel za razstave v njej). Gre za platnico enega Koledarja Goriške matice in za platnico ene Bevkove povesti. Obe knjigi sta izšli v Gorici med vojnama.
Seveda je tudi za nas zanimiva razstava z latinskim naslovom »In principio erat verbum«. Priredile so jo knjižnice semenišč iz škofij iz Vidma, Gorice, Trsta in Pordenona (škofija Concordia, ki je do pred kratkim imela svoj sedež v Portog-ruaru). V teh knjižnicah hranijo skupno nekaj stotisoč knjig. Poleg sodobnih so tam tudi dragocenosti, stare knjige in rokopisi. Nekaj teh dragocenosti je na ogled v Pordenonu in ogledalo si jih je več ljudi, kot če bi bila razstava prirejena v kakšni knjižnici ali odročnem muzeju.
Nas Slovence pobliže zanimajo nekateri zelo dragoceni spisi. »Tal celi catechismus eni Psalmi...« je naslov Malega katekizma, ki so ga v takratni slovenščini priredili in tiskali leta 1595 v Tubingenu slovenski protestantski pisci Primož Trubar, Sebastijan Krelj in Jurij Dalmatin. Ker so protestantske knjige v Ljubljani sežgali, je ta izvod zares redkost, last pa je goriške semeniš-ke knjižnice. Pravijo, da sta le še dva takšna izvoda - v Ljubljani.
Pomemben je tudi rokopis »Dicti-onarium latinocarniolicum...« iz leta 1710, ki je bil napisan v Ljubljani. V goriški semeniški knjižnici ga je sredi lanskega stoletja našel knjižničar Štefan Kocijančič in napisal, da ga je iz cerkve v Otaležu v Gorico prinesel dijak Andrej Kacin.
V goriški knjižnici imajo še cel kup dragocenih unikatov v hrvaškem in drugih slovanskih jezikih. Ne smemo namreč pozabiti, da so se v goriškem semenišču tja do prve svetovne vojne šolali bodoči duhovniki iz naših krajev, Istre in Dalmacije. Bila je to edina visoka šola v avstrijskem Primorju. V goriško knjižnico so takrat sprejemali tudi knjige iz drugih evropskih dežel. Tudi časopise. Tu hranijo enega prvih evropskih časopisov, francosko napisani »Gazette de Cologne«, ki je v Kolnu izhajal leta 1751.
Na sejmu v Pordenonu so razstavljene tudi nekatere dragocene knjige tržaške semeniške knjižnice. Med temi je tudi Dalmatinova Biblija iz leta 1584. Gre za enega redkih ohranjenih izvodov.
Sejem EDIT EXPO v Pordenonu bo odprt še jutri in v soboto.
MARKO VVALTRITSCH
Nabiralna akcija za pomoč otrokom iz bivše Jugoslavije
ŠPETER — Do konca decembra bo potekala nabiralna akcija za otroke iz bivše Jugoslavije, ki jo je sprožila mednarodna ustanova UNICEF in jo v Nadiških dolinah vodi županja Srednjega Renata Oualizza, ki je pred nekaj meseci bila prav od Unicefa imenovana za braniteljico otrok. Na špetrskem županstvu je prejšnjo soboto Renata Oualizza obrazložila pomen pobude, ki želi zajeti čim širši krog javnih uprav, organizacij in posameznikov. O nujnosti pomoči otrokom iz Bosne in Hercegovine, ki so v veliki življenjski nevarnosti tudi zaradi mraza, je spregovorila deželna koordinatorka pripravljalnega odbora Gigliola Della Marina. Kdor želi prispevati v pomoč teh otrok, to lahko stori na tekočem računu št. 2433276/01/54 tržaške Bance Commerciale s pripisom »Valli del Natisone pro bambini ex Jugoslavia«. Zbrane prispevke bodo izročili v nedeljo, 20. decembra, ob priložnosti manifestacije na srednji šoli v Svet Lenartu. (R.P.)
Priprave na uvedbo prostovoljnega zavarovanja, a brez navdušenja
Zdravstvo na Sežanskem napreduje
SEŽANA — V sežanskem zdravstvenem domu so v zadnjem času posodobili opremo za reševalce, oba dežurna centra in vse zdravstvene postaje. Pomembna pridobitev je ohranitev dežurne stalne službe v ambulanti v Hrpeljah, za katero so šestino sredstev dobili iz republiških sredstev, ostalo pa iz občinskega proračuna. Pomembno novost pa pomeni nabava zadnjega tipa reševalnega vozila volkswagen, saj so skoraj vsi zdravstveni centri v Sloveniji opremljeni s takšnimi kombiji. V sežanskem zdravstvenem domu zdaj končujejo s prenovo, pripravljajo pa se na adaptacijo ambulante v
Dutovljah, ki bo po predračunih stala okoli 14 milijonov tolarjev.
Pripravljajo pa se tudi na prostovoljno zavarovanje, ki se bo začelo uvajati 1. januarja 1993. Po besedah direktorice sežanskega zdravstvenega doma Milene pegan Fabjan bo prostovoljno zavarovanje povečalo administrativno delo, namesto da bi vedno večji poudarek dali strokovnosti. Zaradi tega bodo šli na avtomatsko obdelavo podatkov po ambulantah, ki pa bo težko izvedljiva prav zaradi slabih delovnih pogojev. Kot novost uvajajo tudi porcelanaste zobe in na ta način se kvaliteta zobozdravstvenih storitev povečuje.
Trije krajevni sosveti tržaške občine končno dobili predsednike in podpredsednike
Dušan Križman (DSL) predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta
Predstavnik Demokratične stranke levice Dušan Križman je novi predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta, za podpredsednik pa je bil izvoljen svetovalec SSk Bogdan Kralj. Predsednik in podpredsednik sta bila izvoljena z glasovi DSL, SKP in SSk, ki sta na osnovi političnega dogovora tudi predložili skupni upravni program. Trije svetovalci KD na štiri so podprli program in za predsednika ter podpredsednika oddali belo glasovnico, listar in svetovalec MSI sta pred glasovanjem zapustila dvorano, medtem ko je bil predstavnik PSI Busetti odsoten. Novoizvoljeni predsednik je sicer doma z Goriškega, a že dalj časa prebiva na Kontovelu, po poklicu je šolnik, istočasno pa je predsednik Dijaške Matice. Kralj, ki je doma iz Križa, je trenutno vršilec dolžnosti ravnatelja Glasbene Matice.
Upravni program SKP, SSk in DSL, ki ga je na seji sosveta predstavil Kralj, posveča uvodoma posebno pozornost sožitju in enakemu dostojanstvu med tukaj živečima skupnostima. Svetovalci treh strank zavračajo znano županovo okrožnico, ki prepoveduje občinskim uradom sprejemanje dopisov in vlog v »tujem« jeziku, v bodoče pa se bodo zavzemali, da bo tudi novi pravilnik rajonskih svetov spoštoval pravice slovenskih svetovalcev. Dosledno s tem se bo rajonski svet zavzel pri pristojnih oblasteh za uradno priznanje izvirnih krajevnih imen za Križ, Prosek in Kontovel.
V programu je seveda govor tudi o specifičnih upravnih vpra-šašanjih tega področja, ki ga je Občina v vseh teh letih zelo zanemarjala. V tem oziru je skrajni čas, da uprava oskrbi zahodnokraško območje s sodobnim grezničnim omrežjem, podjetje ACEGA pa naj v napovedanih rokih napelje plinsko omrežje do porabnikov ter naj hkrati ojači električno napeljavo in razsvetljavo, ki sta zastareli in neustrezni. Stopnjevanje avtomobilskega prometa na Pro-
seku, Kontovelu in v "Križu narekuje smotrno urbanistično rešitev, ki naj v čim manjši meri prizadene interese zasebnikov in trgovin. Rajonski svet sodi, da je vloga domačih kulturnih, športnih in gospodarskih društev nenadomestljiva in da jim mora zato Občina posvetiti posebno pozornost, kar mora veljati tudi za šolo in za šolske stavbe. Sosvet bo zahteval čimprejšnje dokončanje kriškega nogometnega igrišča in se bo v tem okviru zavzel, da bi bližnji prostor opremili za rekreacijske in kulturne dejavnosti. Svet bo podpiral oblikovanje oziroma izvolitev jusarskega odbora v Križu in bo od blizu spremljal oblikovanje novega občinskega regulacijskega načrta.
Predsinočnja razprava je potekala ob tvornem soočanju mnenj, brez polemične ostrine, ki jo je skušal na vsak način (zaman) vsiliti svetovalec LpT G iona. Pri skoraj vseh temeljnih programskih vprašanjih je prišlo do skupnih gledanj med svetovalci DSL, SKP, SSk in KD, kar daje misliti, da bo rajonski svet delal kar se da složno in enotno, to se pravi v interesu celotnega zahodnokraškega prebivalstva. To je po izvolitvi v kratkem nagovoru podčrtal tudi Križman, ki je rekel, da bo v teh
Dušan Križman
razgibanih časih naredil vse za sožitje med občani, ki od rajonskih upraviteljev zahtevajo predvsem resno delo v korist celotne skupnosti.
G iona (LpT) ni sodeloval pri izvolitvi predsednika, češ da je rajonski svet s predsednikom Križmanom izgubil »italijanski značaj«. Z njim je, kot rečeno, iz protesta zapustil dvorano tudi svetovalec MSI Lobianco. Križman je na čelu rajonskega sveta nasledil socialistu Busettiju.	j j
SLOKI pri Turellu
Predsednik deželnega odbora dr. Vinicio Turello je sprejel delegacijo Slovenskega raziskovalnega inštituta, ki so jo sestavljali predsednik Upravnega sveta, prof. Aljoša Volčič, predsednik Zvan-stvenega sveta, senator prof. Darko Bratina, ravnatelj inštituta, prof. Emidij Susič in tajnik Inštituta Sergij Lipovec.
V daljšem in sproščenem razgovoru s predsednikom Turellom je bila poudarjena vloga Slorija tako v manjšinskem, kakor v širšem deželnem in mednarodnem okviru, evidentirane so bile težave, problemi in možnosti, ki obstajajo - kljub velikim stiskam deželne uprave - da se omogoči nadaljnje uspešno delovanje inštituta.
Predstavniki inštituta so predsedniku Turellu izrazili zahvalo za zanimanje, še posebno ker so od ustanovitve inštituta imeli prvič priložnost, da lahko predočijo problematiko tako pomembne manjšinske inštitucije naj višjemu predstavniku deželne uprave.
Morova (KD) bo vodila vzhodnokraški sosvet
Silvana Moro (KD) je nova podpredsednica vzhodnokraškega krajevnega sosveta, za njenega namestnika pa je bil izvoljen predstavnik SSk David Slobec. Morova je dobila glasove svoje stranke in svetovalcev DSL, SSk, PSI in LpT, medtem ko sta za Slobca glasovala tudi zastopnika Komunistične prenove, a ne predstavnik melonarskega gibanja. Omembe vredno je dejstvo, da sta bila predsednica in podpredsednik izvoljena na osnovi skupnega upravnega programa, ki so ga oblikovale krajevne sekcije SKP, SSk, PSI, DSL in KD. Te stranke so s skupnim delom osamile MSI in predvsem Listo za Trst, ki sta s protislovensko kampanjo v dnevnem tisku zaman skušali na vsak način zanetiti nacionalistično gonjo.
V upravnem programu petih strank se krajevni sosvet obvezuje, da bo zastopal prizadevanja in potrebe celotnega prebivalstva ter da bo posegel za takojšnjo odobritev novega pravilnika o delovanju rajonskih svetov. Slednji bo moral rajonom priznati točno določene pristojnosti in nenazadnje potrditi tudi dosedanji člen, ki priznava Slovencem, da na sejah govorijo v materinem jeziku.
Svetovalca SSk Slobec in Vrem-čeva sta izdala tiskovno noto, v kateri pozdravljata oblikovanje skupnega programa med petimi stranka-
mi.	Skupni dokument, ki zagotavlja popolno enakopravnost med tu živečim prebivalstvom, lahko postane zelo dobra odskočna deska za konstruktivno sodelovanje ne samo v rajonskem svetu, ampak tudi med vsem domačim prebivalstvom. Zaradi premajhnega števila izvoljenih Slovencev ni bilo na pogajanjih nobenega izgleda, da bi lahko izvolili slovenskega predsednika. Zato je morala SSk - podobno kot SKP in DSL - izbirati med dvema možnosti-ma: ali biti opoziciji in pustiti Vzhodni Kras v rokah desnice ali pa podpreti italijanskega predsednika iz vrst KD, ki se bo zavzemal za izvajanje skupnega programa. Slovenski izvoljeni svetovalci, piše v izjavi SSk, smo z velikim čutom odgovornosti izbrali drugo rešitev. Slobec in Vremčeva izražata na koncu veliko zadovoljstvo, da je na Opčinah pri-
šlo do zglednega sodelovanja med vsemi slovenskimi svetovalci, kar se je zgodilo tudi na Zahodnem Krasu.
Podobno zadovoljstvo je izrazila tudi tajnica openske sekcije DSL Anamarija Kalc, ki pravi, da so bili na Vzhodnem Krasu poraženi logika lotizacije in poskusi vseh tistih, ki so hoteli umetno napihovati razhajanja med Italijani in Slovenci. Pomembno je dejstvo, da je do dogovora prišlo do krajevni ravni, opravljeno delo pa dokazuje, da če obstaja politična volje je mogoče priti do skupnih gledanj pri marsikaterem pomembnem upravnem vprašanju. »Osebni« glas svetovalca LpT, ki je podprl le izvolitev predsednice, nesporno dokazuje štrumentalnost njegovih znanih izjav proti izvolitvi predsednika slovenske narodnosti. Politika sožitja in medsebojnega spoštovanja, ugotavlja še Kalčeva, edina lahko zagotovi Krasu uravnovešen razvoj.
Sinoči smo prejeli tudi sporočilo predstavnic SKP Tatjane Malalan in Lie Tirel, ki nista podprli Morovo, smatrata pa, da ta izvolitev lahko pomeni začetek drugačnih odnosov v svetu in med prebivalstvom. Predstavnici SKP sta zasledovali cilj izvolitve slovenskega predsednika, ker do tega ni prišlo, sta se odločili za belo glasovnico. Pač pa je SKP podprla program, ki potrjuje rabo slovenščine in sodelovanje med tu živečima skupnostima ter izvolitev podpredsednika Slobca. Komunistična prenova ocenjuje kot pozitivno dejstvo, da ni prišlo do izvolitve desničarskega oziroma protislovenskega in rasistično usmerjenega svetovalca.
V Barko vij ah je bil za predsednika izvoljen listar Candot, za podpredsednika pa svetovalec MSI. V tem rajonskem svetu je prišlo do zavezništva desničarskih strank. Svetovalec Slovenske skupnosti Aleksander Furlan je ostro protestiral zaradi odsotnosti uradnega občinskega prevajalca. Postavlja se vprašanje, zakaj je Občina istočasno sklicala seje treh rajonskih svetov (Barkovlje, Vzhodni in Zahodni Kras), kjer bi bila nujno potrebna navzočnost prevajalcev.
Obvestilo KZE o urnikih za cepljenje proti gripi
Krajevna zdravstvena enota obvešča, da cepljenja proti gripi letos ne bodo opravljali na glavnem sedežu KZE v Ul. Farneto 3. Brezplačno bodo cepili vse občane, tim, ki so presegli 65 let starosti, medtem ko bodo morali mlajši prinesti s seboj zdravniško potrdilo, da je oseba podvržena tej tipično zimski bolezni.
KZE obvešča, da se je cepljenje proti gripi že začelo v ponedeljek, zaključilo pa se bo v soboto, 7. novembra. Cepiti se bo mogoče:
-	v Ul. Del Leo št. 3, ob torkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure;
-	v Ul. Del Vento št. 13, ob torkih, sredah, četrtkih in sobotah od 9. do 12. ure;
-	v Ul. Bonomo št. 2/3 (komercialni center Giulia), ob ponedeljkih, torkih, sredah, petkih in sobotah od 9. do 12. ure;
-	v Ul. Pasteur št. 41/E, ob ponedeljkih od 8. do 11. ure in ob sredah od 11. do 14. ure;
-	v Ul. Valmaura št. 65/A, ob torkih in četrtkih od 10. do 12.30 in ob petkih od 9. do 12. ure;
-	na Opčinah v Proseški ulici, ob sredah, četrtkih in sobotah od 9. do 12. ure;
-	v Miljah na Trgu Foschiatti št. 3, ob ponedeljkih in sobotah od 9. do 12. ure;
-	v Dolini ob torkih od 9. do 12. ure;
-	v Zgoniku ob četrtkih od 10.30 do 11.30;
-	na Repentabru ob četrtkih od 12. do 13. ure;
-	v Nabrežini ob ponedeljkih od 10. do 13. in ob sobotah od 9. do 12. ure.
Srečanje o razstavi vin v Nabrežini
Devinsko-nabrežinska občinska uprava vabi vinogradnike, naj se udeležijo srečanja, ki bo v petek, 30. oktobra, ob 20. uri v občinski sejni dvorani. Na dnevnem redu bo razprava o nadaljnjem organiziranju občinske razstave vin.
NORIOI/8
Med najvišjimi donosi na tržišču
Možnost odbitka pri davkih
■
Maksimalna prilagodljivost
To so nekatere značilnosti zavarovanja
Nov način varčevanja z zavarovanjem
Pojasnila in osebne predračune dobite v agenciji Noricum Vita
v Trstu - Ul. Valdirivo 21 - Tel. (040) 367700 v Gorici - Ul. Morelli 36/38 - Tel. (0481) 536360
NORICUM
VITA
BTP
BUONI DEL TESORO POLIENNALI S PETLETNO ZAPADLOSTJO
■	BTP so obveznice s koriščenjem 1. septembra 1992 in zapadlostjo 1. septembra 1997.
■	Obveznice dajejo letno 12% bruto obresti izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem.
■	Dejanski letni donos BTP znaša 10,78%, če bodo obveznice prodane po ponujeni ceni.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 30. oktobra.
■	Obveznice BTP se koristijo s 1. septembrom; ob vplačilu (4. novembra) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
■	Naknadne informacije nudijo banke.
Marrosu izredni komisar na čelu pokrajinske uprave Kdaj predčasne volitve?
Nek.danji tržaški prefekt Mario Marrosu bo v svojstvu vladnega komisarja vodil pokrajinsko upravo do predčasnih volitev. Imenoval ga je prefekt Sergio Vitiello, ki je istočasno na osnovi reforme krajevnih uprav formalno suspen-didiral pokrajinsko skupščino. Prefektura je vzporedno z imenovanjem komisarja sprožila tudi postopek za dokončno razpustitev pokrajinskega sveta, ustrezni dekret pa sodi v pristojnost predsednika republike Scalfara. S skupščino so seveda suspendirali tudi pokrajinski odbor.
Prefektura je pospešila ves postopek, ki ga za razpustitev izvoljenih teles in svetov določajo zakonski predpisi, čeprav je marsikdo pričakoval, da bosta skupščina in odbor poslovala vsaj še nekaj tednov. Prefekt Vitiello se je odločil za tako hitro proceduronajbrž tudi po navodilih notranjega ministrstva. Rim se očitno hoče izogniti ostrim političnim polemikam, ki so pred kratkim spremljale razpustitev nekaterih občinskih in pokrajinskih svetov v Lombardiji, kjer so nekateriskušali namerno zavlačevati s sklicanjem predčasnih volitev.
Takojšnje imenovanje komisarja odpira možnost, da bodo predčasne pokrajinske volitve morda že prihodnjega marca in ne 13. junija, istočasno z volitvami za izvolitev deželnega sveta. Odločitev o datumu volitev pripada parlamentu, ki bo sklepal na osnovi predloga notranjega ministrstva.
Poteza prefekta Vitiella je precej presenetila politične stranke, ki se morajo sedaj - hočeš nočeš -že začeti pripravljati na pokrajinske volitve. Danes še ni jasno, ali bodo upravne volitve potekale po dosedanjem (proporčnem) sistemu ali pa bo parlamentu uspelo pravočasno odobriti novo volilno zakonodajo. Nekateri se tudi ogrevajo, da bi skupno z izvolitvijo no-
vega pokrajinskega sveta izvolili tudi tržaški občinski svet, ki pa je še pravnomočen in ga je treba seveda prej razpustiti. Za nove občinske volitve se je že zdavnaj izrekla Severna liga, pristaši razpusta občinske skupščine pa se »skrivajo« tudi v drugih strankah, posebno v melonarskem gibanju.
Mario Marrosu
Danes in jutri
Slovenski veleposlanik Kosin v Trstu
Danes in jutri se bo mudil na svojem prvem uradnem obisku v Trstu veleposlanik Republike Slovenije v Rimu Marko Kosin. Danes dopoldne se bo sestal s predsednikom deželne vlade Viniciom Turel-lom. Nato se bo srečal s predstavniki slovenskega gospodarskega življenja na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in obiskal Tržaško kreditno banko.
V popoldanskih urah bo na sporedu srečanje s skupnim predstavništvom Slovencev v Italiji na slovenskem generalnem konzulatu v Trstu.
Drugi dan svojega dvodnevnega bivanja v našem mestu bo veleposlanik Marko Kosin pričel z obiskom pri deželnem vladnem komisarju Sergiu Vi-tiellu, nakar se bo srečal z vodstvoma inštituta za raziskovanje vzhodne Evrope IS-DEE in inštituta za zunanjo trgovino ICE.
Na zasedanju deželnega predsedstva SDGZ
Slovensko gospodarstvo pred težkimi nalogami
Slovensko gospodarstvo v naši deželi naj spremlja nove izzive, tako negativne plati krize kot signale in pričakovanja ponovnega razvoja, kar se da dejavno, prizadeto in dalekovidno. Pri tem je potrebna opredelitev nove strategije, na podlagi evidentiranja področij, ki so perspektivnejša in za to pripravnejša. To je bila ena od glavnih ugotovitev iz predvčerajšnjega zasedanja deželnega predsedstva SDGZ, ki se lotilo obravnave tako tekočih kot tudi bolj dolgoročnih aspektov delovanja.
Med najbolj perečimi temami gre vsekakor izpostaviti vprašanje sindikalnega dela in odzivnosti slovenske stanovske organizacije, tako v našem okolju kot v odnosu do gospodarskih institucij in sredin v deželni in mednarodni stvarnosti. V tem smislu sta bila sprejeto z zadovoljstvom sodelovanje SDGZ na nedeljski deželni manifestaciji obrtnikov v Trstu in prisotnost naše delegacije na današnji vsedržavni obrtniški manifestaciji v Rimu proti »minimum tax« in drugim vladnim ukrepom. Predvsem pa je bil potrjen sklep o
Danes Spominski večer o Gonarsu
Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček prireja ob 50-letnici fašističnega taborišča, v katerem je trpelo na tisoče rojakov, Spominski večer o Gonarsu, v četrtek, 19. oktobra, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Doni-zetti 3. O zgodovinskih vidikih bosta govorila prof. Samo Pahor in prof. Nadja Pahor Verri, svoje pričevanje pa bosta podala bivša interniranca v Gonarsu Adolf Lapornik in Jože Koren. Moderator bo dr. Rafko Dolhar.
Po zadnjih podatkih KZE naj bi se razmere izboljšale
Onesnaženost zraka v mestu
Izpušni plini avtomobilov so največji vir onesnaženja
(foto Križmančič)
Kot verjetno čuti vsakdo, ki hodi po tržaškem mestnem središču, postaja zrak v njem čedalje bolj onesnažen. Prejšnji teden so merilci Tržaške krajevne zdravstvene enote ugotovili, da je količina ogljikovega monoksida kar tri dneve zapored prekoračila varnostno mejo. Zadeva je postala že tako resna, da so v vodstvu tržaške občine začeli razmišljati o možnosti, da bi središče zaprli za avtomobilski promet, toda zadnje
dni so se razmere izboljšale, tako da vsaj za zdaj ni na obzorju kakih hujših ukrepov.
Kot rečeno, meritve stopnje onesnaženosti zraka opravlja KZE, točneje njena kemijsko-ambien-talna služba, ki jo vodi dr. Mario Princi. V ta namen razpolaga s štirimi fiksnimi in z enim premičnim merilcem. Eden izmed fiksnih merilcev je nameščnem na Trgu Goldoni, ostali trije pa na področju
Na razstavi je prisotnih 43 razstavljalcev iz severne in srednje Evrope
Antikvariat na Pomorski postaji
tudi dragocene keramike, porcela-ne, o vratne verižice in pa nakiti. Posebno pozornost vzbujajo slike iz istega obdobja, ki so bile naslikane v Trstu. Njihova vrednost znaša kakih 15 do 16 milijonov lir.
Razstavljen je nadalje širok izbor raznovrstnih ur, knjig in odtisov iz istega obdobja, ki so po mnenju strokovnjakov vredni od šest do sedemmilijonov lir.
Na svoj račun bodo torej prišli tako zbiratelji dragocenih predmetov, kot pa navadni kupci, ki se zanimajo za antikvariat. Precejšnjo pozornost vzbuja 20 akvarelov Adolfa Hitlerja, ki jih bodo prodali na dražbi dne 20. novembra.
V okviru prireditve bodo organizatorji poskrbeli za dražbo, ki bo v nedeljo, 1. novembra, v dvo-(foto Križmančič) rani Oceania, na kateri bodo ponudili najrazličnejše predmete, predvsem pa številne vzorce ur rswatch", ki so jih prispevale ne-• katere tržaške urarne in pa zasebniki. Izkupiček bo namenjen v dobrodelne namene, in sicer odboru Furlanije-Julijske krajine Italijanskega združenja za raziskave o rakastih obolenjih.
Na razstavi so na ogled številni zanimivi predmeti
Na Pomorski postaji so včeraj odprli prodajni sejem o antikvariatu, ki je edina tovrstna specializirana razstava na tržišču srednje Evrope. Prireja jo konzorcij Promo Trieste v sodelovanju s Trgovinsko zbornico, na razstavi pa je pri-
sotnih 43 razstavljalcev iz severne in srednje Evrope.
Na razstavi so razstavljeni stari in lepo ohranjeni deli pohištva iz 17. in 18. stoletja, predvsem iz avstrijske in dunajske šole. Na prireditvenem prostoru so na ogled
industrijske cone, in sicer v Ul. Giardini v Skednju za nadzorovanje onesnaževanja železarne, v Ul. sv. Pantalejmuna za nadzorovanje onesnaževanja upepeljevalnika ter v Ul. Flavia za nadzorovanje onesnaževanja vozil na hitri cesti v bližini nekaterih prehrambenih industrij, kot so Illycaffe, Stock in Dukcevich. Te štiri naprave je KZE nabavila s prispevkom tržaške občinske uprave, medtem ko je premični merilec, ki je nameščen na posebnem kamionu, nabavila tržaška pokrajinska uprava, uporablja pa ga prav tako KZE. Z njim merijo stopnjo onesnaženosti zraka v okoliških občinah, pa tudi v saitiem mestu.
»Poudariti velja,« nam je povedal dr. Princi, »da za zdaj ni še nobenega normativa, ki bi urejal to področje. Uvedli ga bodo šele konec aprila prihodnjega leta. Z njim bodo določene meje onesnaženosti, katerih spoštovanje bi morale zagotoviti javne uprave.«
Kot nam je pojasnil naš sobesednik, kar zadeva onesnaženost zraka z ogljikovim monoksidom, obstajata — sicer neuradno — dve gornji meji. Ena znaša štiri miligrame na uro, druga pa 10 miligramov na osem ur. Te meje de fcicto upoštevajo tudi na Tržaškem. »Pri nas ni velikih industrijskih virov onesnaževanja,« je povedal dr. Princi. »Tudi hišno ogrevanje ne predstavlja problema iz tega ozira, saj v ta namen uporabljamo večinoma metan, ki je sorazmerno čisto kurivo. Zatorej je treba onesnaženost zraka v našem mestu pripisati skoraj izključno avtomobilskim izpušnim plinom.«
»Po dveh letih meritev smo ugotovili,« je nadaljeval, »da kritično območje zračne onesnaženosti zajema celotno mestno središče, se pravi zlasti okrožji Novo mesto-Nova mitnica in Staro mes-to-Stara mitnica. Zanimivo je, da nismo še nikoli prekoračili meje, ki ima kot časovno enoto 1 uro, temveč le ono, ki ima kot časovno enoto 8 ur. Pretekli teden smo kar tri dni zaporedoma prekoračili to drugo mejo, in sicer v dneh 20., 21. in 22. t. m. Odtlej do danes pa so se razmere popravile.«
Kemij sko-ambienatalna služba posreduje rezultate svojih meritev po eni strani načelniku oddelka KZE za javno higieno, po drugi strani pa županom, ki bi v primeru potrebe morali ustrezno ukrepati. Tako je o vprašanju onesnaženosti zraka v mestnem središču včeraj razpravljal tržaški občinski odbor. Spričo izboljšanega stanja ni sprejel nikakih korenitejših ukrepov, sklenil pa je, da bo povečal svoja preventivna prizadevanja za zmanjšanje zračne onesnaženosti.
pomembnosti skupnega Protestnega srečanja SDGZ v Prosvetnem domu na Opčinah jutri ob 20. uri, na katerem bodo spregovorili predsedniki sekcij.
Vodstvo SDGZ je moralo beležiti tudi serijo diskriminacij na račun Združenja, npr. ob predstavitvi novih deželnih zakonov za obrt in za trgovino, ob akciji Tržaške prefekture za nadzorovanje cen, ko ni bilo vabljeno k sodelovanju skupno z ostalimi italijanskimi stanovskimi organizacijami. Obenem pa je lahko ugotovilo, da je po primernem posegu prišlo tudi do ugodnega odziva pristojnih oblasti. Deželno odborništvo za obrt je npr. priznalo našim predstavnikom mesta v pokrajinskih komisijah za obrt in za avtopopravlj alce v Trstu in v Gorici.
V okviru zunanjih stikov pa se je obravnavalo v prvi vrsti sodelovanje s Slovenijo, od odnosov z Gospodarsko zbornico, Obrtno zbornico, s posameznimi ministrstvi, ki se ukvarjajo z gospodarstvom, do neposrednih stikov, ki jih imajo naši člani s tamkajšnjimi operaterji. V težnji Slovenije po odpiranju bo treba še posebno podkrepiti prav sodelovanje med podjetji na obeh straneh in na tistih področjih (poleg tradicionalne zunanje trgovine), kjer je to mogoče in perspektivno. Možnosti v tem smislu bodo predstavniki združenja preverili tudi na bližnjem Poslovnem srečanju slovenskih in italijanskih podjetnikov, ki bo v organizaciji Centra za zunanjo trgovino pri GZE in Mondim-presa iz Rima v Portorožu.
Vse večje obveznosti na dav-čno-upravnem in knjigovodskem področju zahtevajo stalno izboljšavo in krepitev servisnih uslug za člane, za kar si bo Združenje še posebej prizadevalo, tako z notranjo reorganizacijo kot s še povečano prisotnostjo na teritoriju. Obenem bodo dale novega vsebinskega elana temu priprave na redni občni zbor SDGZ, ki bo potekal v prvih mesecih leta 1993.
Dne 24. t. m. nas je nenadoma zapustil naš dragi
Ljubomir Cunja
Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno.
Žalostno vest sporočajo žena Olga, sestra Marija, brat Kristjan, svakinje in nečaki.
Barkovlje, 28. oktobra 1992
-4- Zapustil nas je naš dragi
1 Carlu Meneghetti
(UCIO)
Pogreb bo jutri, 30. t. m., ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo žena Lili-ana s sinovi, brat Bruno in sestra Miranda z družinami
Trst, Boljunec, Melbourne, 29. oktobra 1992
Žalovanju žene Olge ob izgubi dragega Ljuba Cunje se pridružujejo nečaka Danilo in Vladimir z družinama ter svakinja Silva.
NK Bor, ŠD Breg, F.C. Primorje in ŠD Zarja izrekajo trenerju Vinku Hafnerju iskreno sožalje ob smrti drage matere.
Poziv profesorjev liceja Prešeren za pomoč zavodu
Prejeli smo dopis, ki ga v celoti objavljamo.
Profesorji liceja Prešeren z zaskrbljenostjo ugotavljamo, v kako neprimernih okoliščinah preživljajo dijaki našega zavoda jutranje ure v šolskih prostorih.
Tržaška pokrajina je v nenehni denarni stiski, tako da že vrsto let skrbi na vseh šolah samo za najnujnejša popravila. Za obnavljanje
na
popolnoma neprimernih stolih, ki so poleg vsega tudi dotrajani. Tudi velikost mizic in stolov je komaj primerna za odrasle otroke, ne pa za mladeniče in mladenke, ki izstopajo v našem prostoru kot odbojkarji in košarkarji.
Večkrat smo se že obrnili na naše ustanove, a brez uspeha.
Ni nam lahko prositi za pomoč, vendar je nujno. Prizadeto je zdravje otrok.
Za profesorski zbor Nada Pertot
Štipendija SDD visokošolcem
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu razpisuje letos svojo šesto štipendijo iz sklada »Mihael Flajban«.
Štipendija bo znašala letno dva milijona lir letno in bo trajala za vso redno študijsko dobo, v kolikor bo lastnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokošolcem, ki se bodo vpisali na tržaško ali videmsko univerzo v akademskem letu 1992/93.
Za podrobnejša pojasnila naj se interesenti javijo na sedežu SDD v Trsu, ul. Mačchi-avelli 22, 2. nadstr., tel. 631203, vsako sredo od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra.
opreme pa sploh ni denarja! Naši dijaki morajo npr. s
razna obvestila
SKD S. Škamperle vabi na večer, posvečen pesnici Mariji Mijot jutri, 30. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih na Stadionu 1. maj. O pesnici bo spregovorila Bogomila Kravos.
SKD Vigred obvešča, da bo jutri, 30. oktobra, ob 20. uri v društvenih prostorih v Šempolaju sestanek z Adrijano Regent za začetek šiviljskega tečaja vseh stopenj.
KD Fran Venturini in VZPI Donijo
priredita komemoracijo padlih v NOB ob 40-letnici postavitve spomenika pri Domju v soboto, 31. oktobra. Zbirališče pred gostilno Vesna-Primavera (ex Cefu-ta), Domjo št. 36. Ob 15. uri bo sprevod krenil do spomenika, kjer bo slovesnost.
Ludoteka išče raznovrstne, zabavne, poučne, družabne, rabljene in po možnosti še cele IGRE OZ. IGRAČE. Za poklonjena darila so že vnaprej hvaležni vsi sedanji in bodoči prijatelji Ludoteke. Igre in igrače zbiramo do 6. novembra letos na sedežu ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635626, vsak dan, razen ob sobotah, od 16. do 18. ure.
Odbor za ponovno vrnitev in uporabo Narodnega doma pri Sv. Ivanu, SKD S. Škamperle, SKD Union Podlonjer in Lega sindikata upokojencev CGIL Sv. Ivan vabijo na počastitev mrtvih v nedeljo, 1. novembra, ob 11. uri pred ploščo padlim pri Sv. Ivanu. Vabimo prebivalstvo, da počasti s cvetjem spomin umrlih.
Občinsko združenje prostovoljnih gasilcev Breg vabi k pristopu nove člane. Vsem, ki želijo podrobnejših informacij, sta v večernih urah na razpolago Fa-usto Di Donato, tel. 382018, in Sergio Bandi, tel. 231891.
ŠKD Cerovlje-Mavhinje priredi v nedeljo, 8. novembra, JESENSKI POHOD NA GRMADO IN OKOLICO. Odhod bo od 8. do 9.30 izpred Kohišča (100 m od OŠ v Cerovljah). Poskrbljeno bo za toplo pijačo in jedačo. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji narave.
Partizani-aktivisti sekcije Opčine-Bani-Ferlugi-Piščanci vabijo v nedeljo, 1. novembra, na počastitev spomina padlih v NOB. Zbirališče ob 9.30 na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Najprej bomo počastili padle pri vaškem spomeniku nato na pokopališču. Istočasno bo delegacija položila vence pri spomeniku 71 talcem, pri spomeniku Pinku Tomažiču in tovarišem ter Rozaliji Gulič. Sodeloval bo MoPZ Tabor.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Tudi letos se vsak četrtek srečamo dekleta in žene OB PLETENJU ŠE KAJ od 20. ure dalje. Vabljene!
prispevki
Družina Karla Mezgeca daruje 50.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob tete Viktorije Možina darujeta Savina in Livio Malalan
15.000	lir za VZPI-ANPI Trebče in 15.000 lir za SKD Primorec - Trebče.
Komemoracije ob letošnjem dnevu mrtvih
Občina Zgonik^ bo skupaj s KD Rdeča zvezda in ŠK Kras polagala vence na spomenike in grobove padlim v soboto, 31. oktobra, po nasledjem urniku: ob 16.30 Prosek - pokopališče; ob 16.45 Proseška postaja - spomenik; ob 17.00 Gabrovec - vaški spomenik; ob 17.15 Samatorca - vaški spomenik; ob
17.30	Salež - vaški spomenik; ob
17.45	Zgonik - vaški spomenik in občinski spomenik. V Gabrovcu, Samatorci, Saležu in Zgoniku bo nastopil mešani pevski zbor Rdeča zvezda. Občinska uprava vabi vse občane in ostale družbeno-po-litične organizacije, naj se zberejo pri spomenikih ob navedeni uri, da skupno počastimo spomin na padle za svobodo.
Uprava občine Devin-Nabrežina pa bo položila vence pred spomenike padlim za svobodo v nedeljo, 1. novembra, po naslednjem ureni-ku: 8.00 županstvo; ob 8.10 Slivno; ob 8.20 Medjavas; ob 8.30 Devin; ob 8.50 Cerovlje; ob 8.55 Mavhi-nje; ob 9.00 Prečnik; ob 9.05 Trnovca; ob 9.10 Praprot; ob 9.15 Šempolaj; ob 9.30 Križ in ob 10. uri Nabrežina.
V nedeljo, 1. novembra ob 11. uri pa bodo polagali vence in cvetje tudi pod spominski kamen padlim v NOB iz mestnih predelov Sv. Ane, Skednja in Kolonkov-ca. Spominsko obeležje je »začasno« postavljeno pri Sv. Ani v bližini glavnega vhoda centralnega tržaškega pokopališča.
Delegacija Slovenske kulturno gospodarske zveze bo polagala vence na grobove in spomenike padlih borcev v Odporniškem gibanju in Osvobodilni borbi v soboto, 31. oktobra v popoldanskih urah po sledečem razporedu: Ul. M. D'Azeglio, Ul. Ghega, Sv. Just, Vojaško pokopališče (grobnica padlih borcev), Spominski kamen pred pokopališčem Sv. Ane, Pokopališče Sv. Ana (Bazoviške žrtve, P. Tomažič in skupni grob) in Rižarna.
koncerti
Glasbena matica
obvešča svoje stare in nove abonente, da lahko potrdijo ali vpišejo nove abonmaje vsak dan, razen sobote, od 10. do 12. ure v tajništvu Glasbene matice, tel. 418605.
Gledališče Verdi
Simfonična sezona '92
Predprodaja vstopnic za vse koncerte pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita (zaprta ob ponedeljkih).
Avditorij Muzeja Revoltella
"Nedelje mlade glasbe"
V	nedeljo ob 11. uri bo v Avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz na sporedu koncert posvečen 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. Nastopil bo pianist MASSIMO GON. Izvajal bo Rossinija, Schuberta-Liszta ter Paganinija-Liszta.
Koncerti bodo trajali do 13. decembra. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v Muzeju Revoltella eno uro pred pričetkom koncerta.
Jutri, 30. t. m., ob 20.30 bo v Avditoriju Muzeja Revoltella v okviru prireditev v čast Beatlesov na sporedu koncert pevke Shavvne FARREL in pianista Raimon-da CAMPISIJA, ki sta žela velik uspeh na Festivalu operete '91.
Gledališče Miela
Tržaški jazzovski krožek
V	sredo, 25. novembra ob 20.45, bo na sporedu koncert, na katerem bo nastopil pianist RALPH SUTTON.
V	četrtek, 17. decembra ob 21. uri pa bo na sporedu koncert dua KENNY DREW in NIELS O.PEDERSEN.
Milje - Gledališče Verdi
V	soboto, 31. t. m., bo na sporedu koncert STEVE WYNN BAND. Večer je organiziralo združenje Globogas.
BBC CLUB
V	ponedeljek, 2. novembra, ob 21.
uri nastop glasbene skupine AREA 2.
razne prireditve
ŠKD Cerovlje;Mavhinje priredi jutri, 30. oktobra, v OŠ Miroslav Vilhar v Cerovljah s pričetkom ob 20.30 večer diapozitivov Damjana Križmančiča: UTRINKI NARAVE, JAME, KRAŠKI SVET, TO, KAR ŽIVI OKOLI NAS. Vljudno vabljeni.
Foto Trst 80 prireja 1. fotografski ex tempore v nedeljo, 8. novembra 1992, na območju tržaškega Krasa. Pravilnik je na razpolago v Tržaški knjigarni ali ob vpisovanju. Za informacije tel. ob petkih od 20.30 do 22. ure na št. 635626.
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 31. oktobra, na večer, posvečen skladatelju MARIJU KOGOJU ob 100-letnici rojstva. Njegov lik in delo bo z besedo in glasbo osvetlil prof. Tomaž Simčič. Prisrčno vabljeni vsi, posebno tisti, ki jim je pri srcu glaasbena kultura. Začetek ob 18.30.
s®*SLOVENSKO GLEDALIŠČE
Otvoritvena predstava sezone 1992-93
Aldo Nicolaj
Hamlet
v pikantni omaki
Režija ŽARKO PETAN
V soboto, 31. oktobra, ob 20.30 -Izven abonmaja
TEMGalOT-tJa
UL. SV. FRANČIŠKA 20
TK Galerija Vas vabi danes, 29. t.m., ob 17.30 na
razstavo sodobne hrvoške grafike
Miroslav ŠUTEJ, Dubravka BABIČ, Ivica ŠIŠKO, Ljubomir STA-HOV, Lidija ŠELER.
Za ciklus literarnih srečanj:
TONKO MAROEVIČ - poezija
izleti
Krožek za družbena vprašanja VIRGIL ŠČEK
prireja ob 50-letnici fašističnega taborišča, v katerem je trpelo na tisoče rojakov,
spominski večer o Gonarsu
danes, 29. oktobra, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu.
O zgodovinskih vidikih bosta govorila prof. Samo Pahor in prof. Nadja Pahor Verri, svoje pričevanje pa bosta podala bivša interniranca v Gonarsu Adolf Lapornik in Jože Koren. Moderator dr. Rafko Dolhar.
Vljudno vabljeni!
Združenje borcev NOV Občine Sežana
vabi
na otvoritev razstave »REŠEVANJE ZAVEZNIŠKIH LETALCEV MED NOB NA SLOVENSKEM«, ki bo jutri, 30. 10., ob 18.00 v Kulturnem centru Srečka Kosovela Sežana.
V programu sodeluje Partizanski pevski zbor iz Ljubljane.
gledališča
SSG
Slovensko stalno gledališče gostuje s pravljico Zore Tavčar PTICE NOČNEGA VRTA danes ob 8.30 v Bilčovsu in ob
10.35	v Št. Jakobu v Rožu.
Dom Albert Sirk v Križu
KUD MAGNET organizira, v sklopu večerov AMATEATER, gostovanje skupine TEATRO DEGLI ASINELLI iz Trsta s predstavo "Čara professoressa" Ljudmile Razumovskaje danes, 29. t. m., ob 21. uri.
Ponovitev jutri ob 21. uri.
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče F-Jk
Gledališka sezona 1992/93: abonmaji pri osrednji blagajni v Galeriji Protti-tel. 630063 (urnik: vsak dan 9.00-12.30,
15.30-	19; tel. 630063) in v gledališču Rossetti (Drevored XX. septembra 45 - tel. 567201 (urnik: vsak dan od 12-15.30,
16.30-	20.
Danes ob 20.30 bo na sporedu ponovitev Pirandellovega dela TUTTO PER BENE z Glaucom Maurijem in Silvano De Santis. Režija Guido De Monticelli. V abonmaju odrezek št. 1. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni in v gledališču Rossetti.
Ponovitev jutri ob 20.30.
V torek, 3. novembra, ob 20.30 bo Te-atro Stabile iz Bočna predstavilo delo G.B. Shawa IL MAGGIORE BARBARA z Gianricom Tedeschijem. Režija Marco Bernardi. V abonmaju odrezek št. 2A. Od danes dalje so na razpolago vstopnice in rezervacije pri osrednji blagajni v pasaži Protti ter v gledališču Rossetti.
Gledališče Cristallo
La Contrada
Gledališka sezona 1992/93: v gledališču Cristallo, pri osrednji blagajni UT AT v Pasaži Protti, na sedežih sindikatov lahko vpišete abonma za novo gledališko sezono.
Nocoj ob 20.30 ponovitev dela Carpin-terija in Faragune PUTEI E PUTELE. Nastopajo A. Reggio, M. Lo Vecchio, G. Saletta, O. Bobbio. Režija F. Macedonio.
Jutri ponovitev ob 20.30.
AfcTEATER
KUD MAGNET
predstavlja
»ČARA PROFESSORESSA«
Ljudmile Razumovskaje Nastopa
gledališka skupina
TEATRO DEGLI ASINELLI
iz Trsta
Križu
razstave
kino
ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 Arma letale 3, r. Richard Donner, i. Mel Gibson, Danny Glover.
EXCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Prosciutto, prosciutto, r. Bigas Luna, i. Stefania Sandrelli, □
EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 II tagliaerbe, r. Stephen King.
NAZIONALE I - 16.30, 18.20, 20.00, 22.15 Doppia personalita.
NAZIONALE II - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 Basic instinct, r. Paul Verhoeven, i. Michael Douglas, Sharon Stone, □
NAZIONALE III - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Infelici e contenti, i. Renato Poz-zetto, Ezio Gregio.
NAZIONALE IV - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 Taxisti dl notte, r. Jim Jar-musch, i. Winona Ryder, Gena Row-lands.
G R ATT ACIELO - 18.00, 20.00, 22.00 Gi-ochl di potere, i. Harrison Ford.
MIGNON - 17.00, 19.30, 22.00 La citta della gioia, i. Patrick Swayze.
EDEN - 15.30, 22.10 Goduria infinita, porn., □□
CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 Ali-en III., r. David Fincher, i. Sigourney Weaver.
LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Američani, i. Al Pacino, Jack Lem-mon.
ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 Mor-te di un matematico napoletano, r. Mario Martora, i. Carlo Cecchi.
RADIO - 15.30, 21.30 Camera con servi-zio orale, porn., □ □
Kriška zveza upokojencev SPI-CGIL
sporoča, da iz tehničnih razlogov odpade napovedani izlet v kraj S. Martino v go-riških Brdih.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 29. oktobra 1992
NARCIS ■
Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 16.56 - Dolžina dneva 10.15 - Luna vzide ob
10.39	in zatone ob 19.29.
Jutri, PETEK, 30. oktobra 1992
ALFONZ
PLIMOVANJE DANES: ob 4.26 najnižja -11 cm, ob 10.14 najvišja 42 cm, ob 17.18 najnižja j52 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,2 stopinje, zračni tlak 1007,7 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 86-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Massimiliano Bastia, Costanza Pesaro, Tanja Barbieri, Nicolet-ta Hauser, Margherita Serravallo.
UMRLI SO: 79-letna Vincenza Pischi-anz, 87-letna Caterina Spaggiari, 70-letna Lidia Del Piccolo, 84-letna Caterina Sal-vagno, 91-Ietna Alma Citter, 82-letna Lidia Zollia, 82-letna Giulia Sodomaco, 78-letna Marta Mahnič, 72-letni Ljubomir Cunja, 79-letna Noelia Pavat, 86-letni Angelo Guštini.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 26. oktobra, do nedelje, 1. novembra 1992 Normalen urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Giulia 1 (tel. 635368), Ul. Zorutti 19 (tel. 766643).
ZAVLJE (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 1, Ul. Zorutti 19, Korzo Italia 14, Žavlje.
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Ul. Korzo Italia 14 (tel. 631661).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
V	TK Galeriji bodo danes ob 17.30 odprli razstavo sodobne hrvaške grafike in predstavilo zbirko poezij Tonka Maroe-viča.
V	galeriji Muzeja Revoltella v Ul.
Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja".
V	zborni dvorani in knjižnici pedagoške fakultete, Ul. Tigor 22 je na ogled do 15. novembra razstava starih zemljevidov Italije in sveta z naslovom "Imago mundi et Italie".
V	galeriji Rettori Tribbio 2 je do 30.
t. m. je na ogled razstava slikarke SILVE FONDA.
V	palači Costanzi je na ogled fotografska razstava TOPIARIA, ki jo organizira Krožek Jacgues Maritain pod pokroviteljstvom tržaške občine in v sodelovanju z Verde Sgaravatti.
V	galeriji Nadle Bassanese (Trg Giotti 8/1.nadstr.) je odprta razstava slikarja Francesca Tullia ALTANA do 15. novembra vsak dan od 17. do 20. ure.
V	galeriji "Laboratorio P" - Ul. S. Ci-lino 16 — Trst, je odprta razstava grafičnih in fotografskih izdelkov slikark Martine Moroder iz Bočna in Giuliane Stefani iz Vidma.
V	galeriji Arts Room - Ul. della Guar-dia 16, je na ogled do 5. novembra razstava slikarke Grazielle CONTESSI.
V	občinski galeriji v Miljah bodo v soboto, 31. t.m., ob 18. uri odprli razstavo slikarja Giovannija TALLERIJA.
OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu.
21-LETNO dekle išče delo v okolici Trsta: likanje, čiščenje, varstvo otrok. Telefon 0038/67 31270.
30-LETNA gospa, vešča vseh gospodinjskih del, išče tudi začasno zaposlitev pri družinah kot gospodinjska pomočnica ali varuhinja. Klicati ob večernih urah na št. 003867 65685.
HIŠNO pomočnico iščem, delo enkrat tedensko, na Goriškem. Resnost in lasten prevoz. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika v Gorici pod šifro »Hišna«.
PRODAM domač krompir. Tel. na št. 229554 ali 231975.
PRODAM nintendo s 7 igrami za 250.000 lir. Tel. zvečer na št. 211037.
PRODAM motor jamaha FZR 600, letnik 92, v odličnem stanju. Tel. na št. 231139.
PRODAM majhno gostilno v Trstu. Tel. na št. 228390.
KUPIM samostojno hišo z vrtom na Opčinah, pri Sv. Ivanu ali Kjadinu. Tel. na št. 722872.
IŠČEM v najem ali nakup majhno obdelovalno zemljišče-vrt od Proseka-Kon-tovela do Repna. Tel. ob jutranjih urah na št. 327091.
KMETIJSKA zadruga v Trstu ponuja v novi topli gredi danske in holandske kvalitetne lončnice ter hišno zelenje po ugodnih cenah. Razpolagamo v vseh naših trgovinah s prekrasnimi krizantemami. Obiščite nas, ne bo vam žal.
ODDAJAM vpeljan kozmetični salon v
__ Nabrežini. Tel. na št. 220334 ali 212164.
ŽELITE Timesov Atlas svetovne zgodovine s popustom in knjižnim darilom? Tel. na št. (040) 44294.
ŠTIRIDESETLETNICA z višjo izobrazbo, zaradi službene premestitve brez ustreznih poznanstev, želi spoznati primernega partnerja za trajno vezo. Otroci niso ovira. Ponudbe pošljite na: Fermo posta centrale Trieste, c. i-91497949.
menjalnica
OPERATIVNI TEČAJI PRI TKB
28. 10. 1992
TUJE VALUTE / NAKUP	BA^^CI
Ameriški dolar ............ 1300.—
Nemška marka............... 865.—
Francoski frank ........... 251.—
Holandski gulden .......... 764.—
Belgijski frank.............. 40,50
Funt šterling ............. 2070.
Irski šterling............. 2250.—
Danska krona............... 223.—
Grška drahma............... 6.—
Kanadski dolar............. 1010.
Japonski jen................. 10,60
TUJE VALUTE / NAKUP	BA^°^CI
Švicarski frank............ 966.—
Avstrijski šiling ......... 120.—
Norveška krona ............ 210.—
Švedska krona.............. 227.—
Portugalski eskudo............. 9,20
Španska peseta................ 11,50
Avstralski dolar .......... 900.—
HUF........................:	12.—
ECU........................
Slovenski tolar .............. 14,50
Hrvaški dinar ............. 2.—
JT-I,."■ BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
BlIKti	tržaška kreditna banka
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
V Ljubljani razstava žuželk in njihovega raziskovanja
LJUBLJANA- Prirodoslovni muzej Slovenije prireja v Prešernovi dvorani - osrednjem" atriju stavbe Narodnega, Etnografskega in Prirodoslovnega muzeja Slovenije na Muzejski ulici 1 (bivši Trg narodnih herojev) veliko razstavo žuželk in njihovega raziskovanja na Slovenskem.
Prikazane so nekatere naj starejše zbirke žuželk, prve publikacije o žuželkah v naših krajih, potem del novih muzejskih žuželčjih zbirk različnih tipov in tudi današnje publikacije o žuželkah Slovenije. Razstava prikazuje tudi razne načine lova žuželk, v osrednjem delu dvorane pa so predstavljene glavne skupine žuželk. Del razstave je posvečen družno živečim žuželkam in žuželkam, ki so ali so bile gospodarsko posebej pomembne.
V drugem delu razstave bodo obiskovalci videli načine uporabe videotehnike, računalnikov in
drugih pripomočkov pri raziskovanju žuželk, seznanili se bodo lahko z nekaterimi posebnostmi vida in sluha in predvsem z oglašanjem žuželk, ki nas v naravi stalno spremlja, a se ga niti ne zavedamo.
Otvoritev, ki je bila v torek, 27. oktobra, je spremljala iz posnetkov žuželčjih zvokov narejena kompozicija Boštjana Perovška, ki bo tudi zvočna kulisa med celim trajanjem razstave. To dogajanje dopolnjujejo še likovna dela Borisa Zaplatila in Pavle Korošec.
Povsem realistične pa so prikazane upodobitve metuljev Žarka Vrezca, slikarja in ljubiteljskega metulj arj a. Člani Slovenskega en-tomološkega društva Štefana Mic-hielija bodo v posebnem delu razstave predstavili nekatere naj zanimivejše in naj lepše dele svojih zbirk. Razstava bo odprta do 15. novembra.
V znamenju Beatlesov
TRST-Tudi tržaški Verdi se klanja spominu znamenitega angleškega ansambla Beatles ob trideseti obletnici izida njihove prve plošče. V Avditoriju muzeja Revoltella bomo jutri zvečer lahko prisluhnili italijanskemu pianistu Raimondu Campisiju in kanadski pevki Shavni Farrell, ki nas bosta povedla v sugestivni glasbeni svet legendarne četverice iz Liverpoola. Temperamentni Campisi, ki se z isto veščino in navdušenjem loteva tako klasičnega repertoarja kot jazz glasbe, in Farrellova, ki si je pridobila vso simpatijo tržaške publike že med lanskim operetnim festivalom, sta si za jutrijšnji večer v Revoltelli zamislila originalno glasbeno potovanje skozi najbolj popularne melodije Beatlesov, kot so Yesterday, Michelle, Let it be, Black bird, A day in the life in Come together.
Koncert bo ob 20.30 v že omenjenem Avditoriju v Ul. Diaz 27. Vsopnice so na razpolago pri blagajni Gledališča Verdi na Trgu Unita 4 (tel. 367816 — 369485) ali pa pri blagajni Avditorija pred samim začetkom koncerta.
sklad mitje cuka	jelka cvelbar
Ko otrok zboli za hudo boleznijo
Drugi del
Prejšnji teden smo objavili prvi del zgodbe o 4-letni Nini, ki je zbolela za levkemijo. Starši so v bolnišnici v Heidelbergu podpisali dovoljenje za terapijo, ki naj bi Nini povzročila veliko stranskih neželenih učinkov. Izbire pač ni bilo!
Nini so takoj vbrizgali kortizon z infuzijo. Njena mama Sabine je dve noči lahko prespala z deklico v bolnišnici, da bi jo pomirila. V sobi je ležal še deček, ki je tudi imel infuzijsko iglo v roki. Otroci so spali nemirno, ker se niso mogli obračati. Infuzijske naprave so zamolklo tolkle ob posteljne stranice. V sobo je prišla nekajkrat bolniška sestra, enkrat pa zdravnik. Sabine Meyr se je naenkrat znašla v svetu, za katerega še pojma ni imela pred dvema dnevoma.
Nina se je zaradi kortizona zredila. Ko je kdo prišel v sobo, je vsakič kričala in se otepala, zaradi neprestanih vbodov, ki so bili potrebni za infuzije ali za odvzeme krvi. Včasih je ni mogla več pomiriti niti mama. Štiriletna Nina ni mogla razumeti: prej jo je mama vedno jemala v naročje in jo potolažila, če se ji je kaj hudega zgodilo, sedaj pa je pri hudem pomagala tako, da jo je močno držala za noge in roke, ko so ji vdevali bolečo iglo.
Kmalu je deklica opazila, da drugi otroci ne kričijo. Opazila je, da jim igel ne vbadajo v
kožo, marveč v drobno cevko, ki gleda iz prsi. Tudi Nina je hotela nekaj takega.
Kmalu so ji željo uslišali. Operacijsko je bilo treba vstaviti droben venski kateter v veno na vratu in drugi konec potegniti iz prsnega koša. Na tak način niso več "zbadali" pacienta.
Nina je prestala na to enourno operacijo.
V vasici družine Meyr se kot v vseh majhnih krajih vesti takoj raznesejo. Kmalu so vsi vedeli, da ima Nina raka. Marsikdo je spraševal Sabine, ko se je vračala iz bolnišnice, kako gre Nini. Kmalu je ugotovila, da ne gre za dobrohotno zanimanje, marveč za odganjanje lastnih strahov s primerjavo tega, kar so slišali. Predvsem jih je zanimal zunanji videz: »Ali bo res izgubila vse lase? To bi bilo res škoda, ko pa je imela tako lepe dolge kodre!«
Sabine je poskušala vse to razumeti. Saj ni mogla pričakovati, da bi ljudje, ki sami niso imeli za rakom bolnih otrok, popolnoma razumeli njeno situacijo. Po drugi strani pa ji je bilo kmalu jasno, da so jo za hrbtom kritizirali, češ kdo ve, kaj je mati zaužila, saj rak ne pride, kar tako, sam od sebe. Tudi dejstva, da je manjšo, še ne dveletno hčerko Katjo oddala neki prijateljici, sovaščani niso odobravali.
Nina je prihajala po posamičnih terapevtskih fazah domov
za nekaj dni. Ker ni imela las, ni smela več na ulico, kajti otro-oci so za njo vpili: "Gologlav-ka!‘. Pa tudi odraslim, še celo tistim, ki so vedeli za njeno bolezen, je ušel neprimeren komentar: »Kako dobro poletno frizuro si si omislila!«
Mnogi znanci so se Nini in njenim staršem na ulici izogibali. Bali so se srečanja in pogleda na Nino, ki je postala zabuhla in gologlava. Sabine Meyr se je zaradi vsega tega počutila le v kliniki še dobro, kot da bi bila doma. Tam so jo razumeli. Tam je bil vsakdo prijateljsko razpoložen. Tam niso posebej kazali s prstom na Nino, ker ni imela las. Tam so ji pomagali. Tudi Nina se je čedalje bolj rada vračala v bolnišnico po vsakih domačih "počitnicah". Tam se ni dolgočasila. Vrtnarica je prinesla vsak dan nove igre za otroke. Bolniške sestre so jo jemale v naročje, ko so imele minutko časa, pa tudi mame in očetje ostalih otrok so bili z njo prijazni. V upanju na to, da bo Nina spadala med tistih 70% otrok, ki so ozdravljivi, so se odvijali dnevi v kliniki in na Nemškem zavodu za raziskave o raku.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
		1			današnji televizijski in	radijski spore*	£				
n rai i_____________________
6.50	Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1
10.05	Rubrika o gospodarstvu
10.15	Nad.: L'eterna giovinez-za, vmes (11.00) dnevnik
11.55	Vremenska napoved
12.00	Variete: Servizio a do-micilio, vmes (12.30) dnevnik 1
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Variete: Prove e provini a scommettiamo che... ?
14.30	Aktualno: Primissima
14.45	Film: Tarzan 1’uomo scimmia (pust., ZDA 1932, i. J. VVeissmuller)
16.30	Ris. film: Lunga vita al rock and roli
17.55	V Parlamentu in vesti
18.10	Nan.: Mio zio Buck
18.45	Variete: Ci siamo?, vmes Almanah
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Variete: Partita doppia (vodi Pippo Baudo)
23.00	Nočni dnevnik
23.15	Variete: Valentino, tren-t'anni di magia
24.00	Dnevnik in vreme 0.30 Danes v Parlamentu 0.40 Rubrika opolnoči
1.20	Film: Madame Bovary (dram., ZDA 1949)
^ RAI 2
6.50	Variete: Videocomic
7.00	Nanizanke in risanke
9.40	Aktualno: Ristorante ‘ Italia (vodi A. Clerici)
9.55	Film: Febbre bionda ((kom., VB 1955)
11.25	Nanizanka: Lassie
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.45	Aktualno: 100 ključev za Evropo
13.50	Nad.: Ouando si ama,
14.25	Santa Barbara
15.20	Film: Annibale (zgod.,
It.	1959, i. V. Mature)
17.00	Vesti in iz Parlamenta
17.10	Nan.: Un caso per due
18.10	Športne vesti
18.20	Nanizanka: Hunter
19.15	Nad.: Beautiful
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Sotto massima sorveglianza (dram., ZDA 1990, r. Lewis tea-gue, i. Rutger Hauer, Mimi Rogers)
22.20	Aktualno: Cosa nostra (zgodovina ameriške mafije)
23.15	Dnevnik in vreme
23.35	Filmske novosti
23.45	EP v košarki
^ RAI 3	j
7.00	Sat News, pregled'tiska
11.50	Drobci
12.00	Kratke vesti iz Milana
12.10	Krožek ob dvanajstih
13.30	Izobr. odd.: Dottore in...
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Glasba: Figaro qua, Fi-garo la
15.15	Dok. DSE: Šola se posodablja
15.45	Samo za šport: rubrike o hokeju, nogometu, tenisu, kolesarstvu
17.20	Športna rubrika: Derby
17.30	Nanizanka: I mostri
17.55	Dok.: Kraljica živali
18.50	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Telegiornale Zero (vodi Piero Chiambretti)
20.05	Variete: Blob
20.25	Aktualno: Una cartolina
20.30	Film: Una farfalla nel lago (fant., ZDA 1991, r. Martin Donovan, i. Christopher Reeve)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Aktualno: Milano Italia
23.40	Posebnosti TG 3
0.30 Dnevnik in vreme 1 0.55 Filmske novosti
1.05	Variete: Fuori orario
1.15	Film: Un gelido inverno
[	TV Slovenija 1	|
10.15	Spored za otroke: nan. Jakec in čarobna lučka,
10.25	Ciciban, dober dan, 10.45 Norčije v živalskem vrtu
10.55	Šolska TV: Analitična mehanika, 11.25 angleščina, 11.45 Muzzy, angleščina za naj mlaj še
12.00	Poročila
12.05	Video strani
15.25	Napovednik
15.30	Športna sreda (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Spored za otroke: nad. Ebba in Didrik, 17.40 Živ žav
18.35	Svetovalno izobraževalna oddaja: Že veste
19.05	Risanka
19.20	Napovedik
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.05	Žarišče
20.35	Posnetek koncerta V. Kreslina Spomičice
21.40	Tednik
22.30	Dnevnik, vreme in šport
22.55	Poslovna borza
23.05	Napovednik
23.10	Sova, vmes nanizanka Dragi John in nad. Večerna zarja (4. del)
0.30 Video strani
CANALE 5		RETE 4		ITALIA 1		ODEON
6.30	Aktualno: Na prvi strani
8.35	Variete: Maurizio Co-
stanzo Show (pon.)
10.30	Nan.: La časa nella prate-ria (i. M. Landon)
11.30	Variete: Ore 12
13.00	Dnevnik TG 5
13.25	Aktualno: Sgarbi guoti-diani (vodi V. Sgarbi)
13.35	Variete: Non e la RAI (vodi E. Bonaccorti)
14.45	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa)
15.15	Aktualno: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo parliamone
16.00	Otroški variete: vmes risanke in kviz
18.00	Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota dellafortuna
20.00	Dnevnik TG 5
20.25	Variete: Striscia la noti-zia
20.40	Kviz: Tutti per uno (vodita Mike Bongiorno in Paola Barale)
22.30	Nan.: I Robinson - Nuore, generi e suoceri
23.00	Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5
1.30	Štriscia la notizia
6.55	Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. TG 4 Flash
10.00	Nad.: Marcellina, 10.30 Ines (i. Victor Camara)
11.00	Aktualno: A časa nostra
11.40	Kratke vesti
12.50	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.55	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
14.00	Nadaljevanki: Sentieri,
14.25	Maria
15.15	Rubrika o lepoti
15.25	Nad.: La storia di Aman-da, 16.25 Celeste, 17.00 Febbre damore
17.30	TG 4 vesti
17.40	Aktualno: Ceravamo tanto amati
18.00	Kviz: La cena e servita
18.55	TG 4 vesti
19.30	Nadaljevanka: Gloria
20.30	Film: II segreto del mio successo (kom., ZDA 1987, r. Herbert Ross, i. Michael Fox)
22.30	Kviz: Io, tu e mamma
23.15	TG 4 vesti
23.30	Film: II bacio della pan-tera (dram., ZDA 1982, r. Paul Schrader, i. Nastas-sia Kinski)
6.20	Pregled tiska
6.30	Otroški variete
9.15	Nanizanke: Baby Sitter,
9.45	Segni particolari ge-nio, 10.15 Genitori in blue jeans, 10.45 Chips,
11.45	La donna bionica,
12.45	Magnum P.I.
13.45	Otroški variete
16.00	Variete: Unomania
16.05	Nanizanka: Happy Days
16.35
17.25	Nan.: Agli ordini papa
17.55	Aktualno: Lo dici tu,
18.00	Mitico
18.25	Nanizanka: MacGyver -I duri
19.30	Odprti Studio
19.40	Studio šport in vreme
19.45	Varieteja: Benny Hill Show, 19.55 Karaoke
20.30	Film: Sbirri oltre la vita (fant., ZDA 1988, r. Mark Goldblatt, i. Treat VVilli-ams, Joe Piscopo)
22.30	Nogomet: Venezia-Par-ma (pokal Italije)
0.30 Nanizanka: Cin Cin
1.00	Odprti studio
1.15	Pregled tiska
1.30	Studio šport
- Notte da scapoli Varieteja: E' pericoloso šport, 16.50 Twin Clips
13.00
14.00
14.30
15.30
16.15
18.00
19.00
19.30
20.00
20.30
22.30
22.45
Nad.: Colorina Deželne vesti Risanke
TV film: Ivanhoe (i. Ro-It.
1942, i. Amedeo Nazzari, Fosco Giachetti)
Nad.: Mariana - II diritto di nascere Deželne vesti Risanke: He Man Magazine: Telefacts Film: Robovvar (dram., 1988, r. Vincent Dawn, i. Reb Brown, C. Hickland) Deželne vesti Aktualna oddaja: Odeon Regione
ger Moore, A. Dawson) Film: Bengasi (vojni,
TMC____________________
8.30	Tečaj angleščine
8.45	Nad.: Doppio imbroglio,
9.30	Potere
10.00	Rubrika: Ženska TV
11.40	Nan.: Doris Day Show
12.10	Variete: Kosilo z Vilmo
13.00	TMC News in šport
14.00	Film: Al centro dell ura-gano (dram., ZDA 1956, r. D. Taradash, i. Bette Davis, Brian Keith)
TV Koper
14.10	Film: Krik maščevanja (krim., ZDA 1954)
15.35	Šok moderne umetnosti
16.00	TV novice - Oresedici
16.05	Otroški spored: Čarobna svetilka, vmes tečaj italijanskega jezika
17.00	Aktualno: Bersaglio
17.40	Arhitektovi nasveti
18.00	Slovenska kronika, Studio 2
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Ryan
19.55	Nan.: Crime Story
20.45	Aktualno: Meridiani
21.25	Dok.: Dolgo iskanje
21.50	Vsedanes - TV dnevnik
22.00	Glasbena oddaja: Juke box (vodi Alex Bini)
TV Slovenija 2
16.40	Sova (pon.), vmes nan. Radio FM in nad. Večerna zarja
18.00	Slovenska kronika
18.10	Regionalni programi
19.00	Videolestvica
19.30	TV dnevnik Koper
20.00	TV igrica: Besede...
20.30	Nan.: Gozdarska hiša Falkenau
20.50	Umetniški večer, vmes film Sunset boulevard
15.35	Risanke: Snack
16.15	Variete:: ^mici mostri
17.15	Rubrika: Ženska TV
19.30	Vesti: TMC Nevvs
19.55	Otroški variete: Le favo-le di »Amici mostri«
20.00	Nanizanka: Maguy
20.35	Film: Munchies (kom., ŽDA 1987, r. Bettina Hirsch, i. Harvey Kor-man)
22.25	Nad.: La Certosa di Parma (zgod., It. 1982)
23.30	Vesti: TMC News
23.50	Film: La famiglia Buona-
notte (kom., It.-ZDA 1990, i. G. Giannini)
1.30	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI_____________
14.30	Ena rastlina na dan
15.30	Fantasilandia
16.55	Kratke vesti
17.00	Starlandia
18.00	Nan.: Mago Merlino
18.30	Nad.: Destini
19.00	Večerne vesti
19.30	Rubrika: Parliamone
20.30	TV film: II ritorno di Ri-bot (pust., 1990)
22.15	Ena rastlina na dan
22.30	Nočne vesti
23.15	Rubrika: Belo & Črno
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Trst, december 1941; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Pesmi nove dobe;
10.00	Pregled tiska-, 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Most na Drini (28. del);
11.45	Kantavtorji in šansonjeji; 12.00 V deželi čarobne palice; 12.20 Potpuri; 12.40 Zborovska glasba; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Dvignjena zavesa; 15.00 Evergreeni; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba: zborovsko tekmovanje Guido d'Arezzo; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Blues; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00; 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled domačega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17.; 18.30 Varnostna kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno: Pesmi; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,14.30 Poročila;
12.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika;
7.30	Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val - Na rešetu: 8.45 Informacije;
9.00	Pesem tedna; 10.30 Primorski val;
11.00	Hladno-Toplo-Vroče; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Hit; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15;30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Turneje; 9.35 Glasbene želje po telefonu; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti;
14.00	Želja po glasbi; 14.45 Glasbene novice in recenzije z Angelom Baiguero;
16.00	Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.35 Boutigue Gallus vam prelaga; 16.50 Rock-slovar; 17.20 Single tedna; 17.32 Zgodovina rocka; 18.00 Souvenir d'Italy;
18.45	Čas je za jazz; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
11.30,	15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 Te zanima tvoja prihodnost?;
18.30	Revolution rock; 20.00 Informativna oddaja za emigrante v FJK.
Ob težavnih odnosih na vsedržavnem nivoju
Sindikalni zvezi CGIL in UIL o nujnosti enotnega nastopanja
Na pobudo organizacij, ustanov in društev
Spominske slovesnosti ob bližnjem Dnevu mrtvih
Sindikalne zveze CGIL/CISL/UIL preživljajo novo težavno obdobje. V trenutku, ko bi potrebovali kar se da enoten nastop v odnosu do vlade, da se spremenijo in izboljšajo ukrepi gospodarske politike, hromijo pogajalsko moč večji ali manjši nesporazumi. Gre za začetek novega ločevanja in torej hujšo in dolgotrajno krizo, ali pa samo za kratkot-rajnejši pojav ?
Kako se nesporazumi, ki so nastali na vsedržavni ravni, odražajo v krajevni stvarnosti?
Za danes so menda tudi na Goriškem, v nekaterih podjetjih, napovedane protestne akcije. Gre za spontane oblike protesta, za katere so se v raznih podjetjih odločili sindikalni predstavniki vseh treh največjih sindikalnih organizacij. Kaj torej storiti? Je mogoče take oblike protesta podpreti ali se je treba od njih distancirati. In prav v tem je bistvo drastične zamrznitve odnosov med tremi največjimi sindikalnimi zvezami, pa tudi znotraj največje med njimi, to je delavske zbornice CGIL.
Danes naj bi spontano stavkali v kakih petih ali šestih podjetjih na Goriškem.
Prav v zvezi s to pobudo pa je delavska zbornica CGIL včeraj v poročilu za tisk pojasnila svoje stališče do spora, ki ima vsekakor osnovo na vsedržavni ravni. Stališče CGIL je, da ni mogoče pustiti delavcev, ki so se samostojno odločili za protest, na cedilu. Posebno ne v primerih, ko gre za pobude, ki so jih sprejeli sindikalni predstavniki vseh treh organizacij.
CGIL opozarja na nujnost, da delavski sindikati ostanejo združeni in da prisluhnejo bazi.
Velja tudi opozoriti, da na krajevni ravni ne želijo poudarjati različnih stališč. Prav nasprotno. Delajo na tem, da bi utrdili skupen nastop, kajti v slučaju razkola, bi v bistvu ugodili stremljenju in načrtom določenih sil, ki imajo pač svoje poglede na družbena dogajanja.
Giuliano Bon, pokrajinski tajnik CGIL, nam je potrdil, da gre po njegovem bolj za trenutno situacijo, ki jo bo mogoče v kratkem premostiti. Konfrontacija z vlado namreč še ni zaključena. Doseženi so bili nekate-
ri rezultati, soočanje pa mora naprej. "In v soočanju potrebujemo največjo enotnost", meni Giuliano Bon, ki ob tem poudarja, da na Goriškem prevladuje strpnost in da delajo za prav nasprotne cilje, to je ne za povečevanje razlik, ampak za čimvečjo integracijo.
"Kar najmanj potrebuje sindikalno gibanje v tem trenutku je razdvojenost , oziroma razcepljenost", ugotavlja pokrajinski tajnik UIL
Snidero. Jasno je, da si kdo v državi prizadeva za ločevanje in razbijanje vseh institucij in prav na to moramo biti v sindikatu zelo pozorni. Sindikalni boj za uresničitev platforme, ki smo jo predložili v začetku oktobra se šele začenja. Cilje bomo lahko dosegli le združeni, zaključuje Snidero.
Predstavnika CISL Brancatija včeraj žal nismo uspeli najti, zato njegovega stališča trenutno ne pozna-
Predstavniki borčevskih organizacij, ustanov in kulturnih društev se bodo v prihodnjih dneh poklonili spominu v osvobodilnem boju padlih občanov, v vojni ali zaradi vojnih dogodkov izginulih civilistov in nasploh žrtev nasilja. Spominske slovesnosti bodo malodane v vseh krajih, kjer stoje spomeniki, na pokopališčih, pred spominskimi obeležji.
Večina komemoracij s polaganjem vencev bo v nedeljo, 1. novembra.
Na območju občine Doberdob bodo slovesnosti na pobudo občinske uprave, potekale v Jamljah (11.20) pred spomenikom padlim, v Jamljah, na pokopališču pred grobnico padlih avstrijskih vojakov (11.30), pri Bonetih, pri spomeniku padlim italijanskim vojakom (11.40), v Dolu (12.00), na Poljanah (12.10) in v Doberdobu (12.20).
Predstavniki občinske uprave v Števerjanu in tamkajšnjih društev se bodo spominu padlih in umrlih poklonili v nedeljo, 1. novembra ob 11. uri pred spomenikom v Števerjanu in ob 12.30 na Jazbinah.
Na območju občine Sovodnje je razpored nedeljskih slovesnosti naslednji: Vrh 10.30, Rupa 10.50, Gabrje 11.10, Peč 11.30 in Sovodnje 11.50.
Vence bodo polagali predstavniki Občine.
V	nedeljo dopoldne bodo spominske slovesnosti tudi v primestnih krajih, na pobudo krajevnih sekcij VZPI/ANPI, rajonskih svetov in kulturnih ter drugih društev.
V	Pevmi bo komemoracija 1. novembra ob 9. uri, priložnostni spored bodo izvajali pevci in učenci osnovne šole.
V	Podgori bo slovesnost pred spomenikom v nedeljo, 1. novembra ob 11. uri na pobudi VZPI/ANPI ter v sodelovanju z rajonskim svetom, kulturnimi društvi in šolo. Peli bodo pevci zbora Paglavec - Soča in mešanega zbora Podgora, učenci pa bodo izvajali recitacije.
Sekcija VZPI/ANPI v Štandrežu bo v sodelovanju z rajonskim svetom in društvi položila venec pred tablo v Kulturnem domu A. Budala (ob 11.15), zatem pa bo (ob 11.30) slo-
vesnost pred spomenikom padlim. Pel bo zbor O. Zupančič.
V Gonarsu bo v nedeljo ob 9. uri spominska slovesnost, ob udeležbi predstavnikov vlade Republike Slovenije, Konzulata Republiek Slovenije, borčevskih organizacij in delegacije občine Nova Gorica. V nedeljo ob 11. uri bo slovesnost tudi na glavnem pokopališču v Gorici. Tu bo pel moški pevski zbor Skala iz Gabrij.
Slovesnosti s polaganjem vencev v Gonarsu in Gorici se bo udeležila tudi delegacija SKGZ.
Naj omenimo še, da bo že v soboto popoldne v Gonarsu še druga slovesnost, ki jo pripravljata ZSKP in SSk in sicer ob 50—letnici odprtja koncentracijskega taborišča.
Jutri popoldne pa bo Gorico obiskala večja skupina bivših borcev in njihovih družinskih članov z Reke ter se bo pred obeležjem na Trgu pred železniško postajo poklonila spominu vseh, ki so izginili v nemških uničevalnih taboriščih.
Predstavniki generalnega konzulata Republike Slovenije in delegacije ZZB iz Nove Gorice in Tolmina bodo med soboto in nedeljo obiskali kraje v zamejstvu, kjer so spominska obeležja padlih v narodnoosvobodilni vojski.
■ Spored Gorica Kinema ponuja nocoj, ob 20.45 možnost ogleda filma Aki Kaurismaekija Bohemsko življenje. Film pripoveduje življenske zgodbe revnih pariških priseljencev, umetnikov, ki se skušajo nekako preživljati.
Uprava obvešča, da je na razpolago katalog celotne sezone, mogoče pa je še zmeraj kupiti tudi abonmajsko izkaznico.
kino
Gorica
VITTORIA 20.45 »Bohemsko življenje«.
Film iz sporeda Gorica Kinema. CORSO 17.00-22.00 »Cuori ribelli«. VERDI 18.00-22.00 »Le relazioni pericolo-se«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Oddelek za urno-re«.
mo.
Delegacija Trgovinske zbornice na obisku v glavnem mestu Poljske
Goriška Trgovinska zbornica namerava razširiti gospodarsko sodelovanje s Poljsko. V tem okviru je razumeti nedavni obisk predsednika zbornice dr. Bevilacgue in odgovornega za zunanjo trgovino Corsija v Varšavi. Tu sta se udeležila mednarodnega posvetovanja pod okriljem ustanove UNIDO katerega cilj je bila prav predstavitev političnega, gospodarskega in socialnega stanja Poljske gospodarstvenikom iz zahodnih držav.
V razgovorih na sedežu varšavskega urada instituta ICE sta se predstavnika goriške trgovinske zbornice zanimala predvsem za možnost organiziranja nekakšnega srečanja gospodarstvenikov iz naše pokrajine na Poljskem. Poljaki pa so pokazali precejšnje zanimanje za sodelovanje na sejemskih prireditvah v Gorici, kakor tudi glede možnosti koriščenja banke podatkov, ki že deluje v okviru Trgovinske zbornice in tudi glede koriščenja servisa, ki bo na razpolago z odprtjem centra za informacije.
Komisija za mednarodne odnose o izkopih posmrtnih ostankov
Komisija za mednarodne odnose pri Skupščini občine Nova Gorica je te dni razpravljala o nelegalnem odkopu in prenosu preko meje posmrtnih ostankov italijanskih vojakov, o čemer so poročali časopisi. Komisija je v zvezi s tem dogodkom sprejela naslednjo izjavo:
"Komisija za mednarodne odnose pri Skupščini občine Nova Gorica je 26. 10. obravnavala primer nelegalnega odkopa ostankov italijanskih vojakov pri pokopališču v Šempasu. Komisija obsoja dejanje tako zaradi nezakonitosti kot iz moralnih razlogov.
Obenem smatra, da je tovrstne probleme mogoče reševati na zakonit način, ki ga omogočajo dobrososedski odnosi in demokratične spremembe. Zato komisija pričakuje, da bomo eventuelne tovrstne probleme reševali strpno in po zakoniti poti, preko ustreznih občinskih in republiških organov."
Ob ulici Terza Armata vsem na očeh raste črno odlagališče odpadkov
Po izjavah predsednika Slovenske nacionalne stranke v Desklah
Cementarno bi kazalo kar zapreti
Na območju goriške občine je v glavnem povsod urejeno pobiranje in odvažanje odpadkov. Vendar pa kaže, da s to službo še niso povsem zadovoljni. Edino tako je mogoče razumeti, zakaj iz dneva v dan ob ulici Terza Armata, torej ob enem od dveh glavnih dostopov v mesto z južne strani, raste črno odlagališče. Sprva je bil tu le kup odpadnega gradbenega materiala in grušča, zdaj pa je izbira dosti bolj pestra, kakor dokazuje posnetek z dne 26. oktobra. Odlagališče je tik ob glavni cesti in morda prav zaradi tega toliko bolj vabljivo za tiste, ki imajo pač nekoliko neobičajno mnenje o omikanem obnašanju do okolice, okolja in drugih občanov, (foto Klemše)
Predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič, ki ga nekateri uvrščajo k političnim skrajnežem na slovenski desnici, je prejšnji petek zvečer v Desklah nemara doživel enega od svojih doslej naj večjih uspehov. Kinodvorana v kateri so domači privrženci oziroma somišljeniki stranke priredili predvolilni shod, je bila premajhna, da bi lahko sprejela vse udeležence. Zmagu Jelinčiču so ob prihodu v dvorano skandirali, in kazalo je, da je ganjen ob takem sprejemu, ki ga najbrž ni pričakoval. Časnikar se je ob množici obiskovalcev spomnil srečanja z Zmagom Jelinčičem pred časom v Novi Gorici, ki se ga je udeležilo komaj osem ali devet ljudi, med katerimi pa je bilo največ novinarjev in morda tudi kakšen policist.
Organizatorji predvolinega shoda so pojasnili, da so predsednika Slovenske nacionalne stranke v Deskle povabili zaradi tega, "ker se ne moremo sprijazniti s tem, da moramo živeti skupaj z ljudmi, ki so nas med napadom na Slovenijo ogrožali." Pozneje smo slišali, da gre za posameznike zaposlene v Industriji cementa in salonita, zlasti pa za vodjo
ZVEZA
SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE iz Gorice in
‘ SLOVENSKA SKUPNOST v deželi Furloniji-Julijski krajini
sporočata, da bo v soboto, 31. oktobra, ob dnevih spomina na rajne in ob 50-letnici postavitve fašističnega taborišča
KOMEMORACIJA V GONARSU
z začetkom ob 16. uri. Pel bo zbor Rupa-Peč pod vodstvom Zdravka Klanjščka, govoril deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar, molitve pa bo vodil dr. Kazimir Humar.
Vabljeni!
KUITpNI
DOM
Danes, 29. t.m. ob 18. uri bo v osrednji dvorani na goriškem gradu (Sala del conte) predstavitev knjige
»lepo je biti slovenec, ni pa lahko ...«
O svojem najnovejšem delu bo spregovoril CIRIL ZLOBEC, član Predsedstva Republike Slovenije.
Vabljeni
Prireditelj: Kulturni dom Gorica
varnostne službe v podjetju, ki je prej bil menda častnik jugoslovanske vojske. Zmago Jelinčič je predstavil stranko, njen program, volilno usmeritev, ter odgovarjal na vprašanja udeležencev. Govoril je v svojem znanem slogu, pri čemer je tudi ponovno zatrjeval, da Slovenci izhajamo iz Venetov in " da nismo priplavali iz ruskih močvirij, kot so morda od tam priplavali Srbi in Črnogorci".
Predsednik stranke je obtožil slovensko vlado, da novo državo poskuša ponovno vključiti v nekakšno obnovljeno oziroma spremenjeno Jugoslavijo, "česar pa naše stranke in Slovenci ne bomo dovolili". Po njegovem mnenju so tudi javna občila še zmeraj v rokah strukture, ki je Slovenijo pripeljala v Jugoslavijo. Izrazil je prepričanje v volilni uspeh svoje stranke, "na volitve pa bo šla stranka samostojno, da se preštejemo in da vidimo, kdo je Slovenec". Njeni poslanci bodo v novem parlamentu najprej zahtevali spremembo zakona o državljanstvu, "da bi državljanstvo lahko odvzeli tistim posameznikom, ki so sovražno usmerjeni do Slovenije in ki ne obvladajo, oziroma se nočejo naučiti slovenskega jezika. Zmago Jelinčič je slovenske starše pozval, naj bojkotirajo pouk srbsko—hrvaškega jezika v osnovnih šolah.
Vprašanja udeležencev predvolilnega shoda so se predvsem nanašala tudi na domača aktualna vprašanja in dileme. Zmago Jelinčič je sodil, da bi morali Industrijo cementa in salonita zapreti, ker povzroča onesnaževanje okolja, poklicna obolenja in ker ni v skladu z usmeritvijo, da bi v Soški dolini spričo njenih izrednih naravnih lepot razvijali zlasti turizem. Z ukinitvijo Industrije pa bi, tako ga je bilo razumeti, tudi rešili vprašanje tam zaposlenih "juž-njakov", ki da sedaj ogrožajo domačine v Desklah.
Bralce bo morda zanimalo, da ima predsednik Slovenske nacionalne
stranke izvirno mnenje o Osimskih cestah, s katerimi bi premostili prometno izolacijo Goriške. Pravi, "da gre veliko denarja za ceste, toda samo na videz v proračunu Slovenije. Dejansko pa del tega namenskega denarja porabijo stranke za svoje predvoline namene. Sicer pa, je še dodal, "Osimske ceste obljubljajo vsi politiki, ki pridejo v Novo Gorico in imajo vsaj pet minut časa."
Seveda pa so v predvolilnem obdobju aktivne tudi druge politične stranke. Imena kandidatov za nov slovenski parlament zvečine še niso znana. Za zdaj je jasno, da bodo med kandidati tudi predsednik Demokratske stranke Igor Bavčar, podpredsednik stranke Socialdemokratske prenove Borut Pahor, pa kandidat Demokratske stranke dr. Branko Marušič. Slovenska ljudska stranka je na predvolilnem srečanju v Goriških Brdih kandidirala za državni zbor (osrednji dom novega Parlamenta) direktorja Kmetijsko—veterinarskega zavoda v Novi Gorici dr. Miho Lipuščka in člana občinske vlade v Novi Gorici, odgovornega za kmetijstvo, Zorana Madona. Morda pa bo na območju Nove Gorice kandidiral tudi Jožef Školč, predsednik kluba poslancev Liberalno—demokratske stranke.
Marjan Drobež
___________pogrebi______________
Danes, 8.40 Mario Fonda, iz splošne bolnišnice v Trst, 9.15 Paolo Patini iz bolnišnice Janeza od Boga v Cento (Tar-cento), 12.00 Nerina Mosetti iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče,
13.00	Elisa Girotto iz splošne bolnišnice v Bagnaria Arsa, 13.15 Angelo Klede iz splošne bolnišnice v Faro.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna - ul. A. Manlio 14/a/b - tel. 480405.
Pomembna pobuda na področju ilustratorstva mladinskih knjig
S tehtno besedo in barvo do nežnega otrokovega srca
JASNA MERKU
V Koprivnem pri Gorici je prejšnji teden stekel načrt, ki nosi naslov: »Besede in barve: veselje branja v družini, v šoli in knjižnici«. Kot so sami organizatorji objasnili na tiskovni konferenci, dne 10. oktobra, gre za daljnosežni načrt, ki bo trajal tri leta. Pobudo je podprla krajevna občinska uprava v sodelovanju s tržaškim centrom za mladinsko književnost »A. Alberti«, ki že vrsto let nudi svojo strokovno oporo na narodni in mednarodni ravni za uveljavitev besedne, ikonografske in neverbalne komunikacije. Tako mladim bralcem, kot vzgojiteljem nudi smerinice in dragocene priložnosti za globlje poznavanje področja mladinske literature kot pomembnega vzgojnega sredstva, ki nam obenem pomaga pri ovrednotenju krajevne kulturne dediščine.
Načrt predvideva osebne razstave priznanih ilustratorjev mladinskih tekstov; bibliografske razstave knjig, ki so namenjene mlaj-
Razpis koncertnega abonmaja GM
Glasbena matica v Trstu razpisuje koncertni abonma za sezono 1992/93, ki obsega devet koncertov s solistično, komorno, zborovsko ter simfonično glasbo - z naslovi: Con-cierto de Aranjuez za Harfo, Zborovski poklon Kogoju, Kogoj med Trstom in Dunajem, Violina pri Kogoju ter sodobnikih, Skladbe za dva klavirja od Clementija do Gelmettija, Sodobni deželni skladatelji in pihalni trio, Godala in fagot, Gostje iz Minska, Zbor v Apsidi: Dve Maši.
Pri oblikovanju koncertne sezone je bil Umetniški svet Glasbene matice pozoren predvsem na tri izhodišča: na stoletnico rojstva tržaškega skladatelja Marija Kogoja, na domače - izvajalce ter na programsko usmeritev v glasbo 20. stoletja, vključno z domačimi skladatelji.
Kogojeva glasba se bo oglasila na petih koncertih, med katerimi imajo posebno programsko težo tisti s skladateljevim imenom v naslovu; osrednji poklon našemu Kogoju pa je povezan tudi s poimenovanjem šole Glasbene matice v Trstu po njem.
Domačim izvajalcem - našim znancem in prijateljem - je letos odmerjen levji delež: na odru bodo kar sedemkrat, kot solisti, v raznih komornih zasedbah in kot dirigenti (skupno sedemnajst); po dolgih letih je v abonmaju spet domač zbor, ki deluje v okviru Glasbene matice; najštevilnejši »domači« koncert bo spet poklon Kogoju.
Kar vsi koncerti pa nam ponujajo glasbo tega stoletja v najrazličnejših estetskih odtenkih razen avantgardne in eksperimentalne; ob imenih iz svetovne literature je tudi dvanajst domačih skladateljev, vsi pa so naši sopotniki skozi nemirno, a vendar naše 20. stoletje.
Vabimo Vas, da postanete abonenti Glasbene matice: podprli boste njena prizadevanja za uveljavljanje slovenske glasbene kulture na Tržaškem in dali priznanje vsem ustvarjalcem in poustvarjalcem, ki s svojim delom stalno dvigujejo njeno raven.
Vpisovanje abonmajev je vsak dan, razen sobote, od 10. do 12. ure v tajništvu Glasbene matice, tel. 418-605.
Umetniški vodja Glasbene matice JANKO BAN
Šim, a tudi knjige o kritiki in didaktiki, ki so namenjene vzgojit-lejem in animatorjem.
Ob razstavni dejavnosti bodo potekale delavnice za najmlajše, kjer bodo otroci lahko ustvarjali ob vodstvu ilustratorjev ter tako tudi sami finalizirali literarni tekst in ilustracije za knjižno opremo.
Vrsta srečanj in predavanj je pa namenjena odraslim. Ob diapozitivih bo govora o vlogi, metodologiji in didaktiki ilustriranih tekstov za osnovno šolo, a tudi o važnosti pravilne izbire tekstov in ilustracij. Slednji tečaji so namenjeni tudi izpopolnjevanju učiteljev, ki bodo ob koncu prejeli potrdilo o obiskovanju.
Ob tej že bogati dejavnosti naj omenimo tudi srečanja z avtorji in ilustratorji ob predstavitvi novejših knjižnih izdaj, namenjenih posebej odrasli publiki in otrokom.
Zvrst zase predstavljajo tudi slikanice in stripi, ki bodo deležni posebne pozornosti, saj so tudi v tem primeru predvidene ob razstavah delavnice in srečanja z otroki.
V petek, 16. oktobra, so v sklopu opisane pobude predstavili v prostorih socialnega centra v Koprivnem pri Gorici osebno razstavo ilustracij Rosanne Nardon z naslovom »Tra cultura e fiaba« (Med kulturo in pravljico).
Ob slavnostnem odprtju krstne razstave v okviru pobude »Besede in barve« sta spregovorila odbornika za kulturo iz Koprivnega in Gorice ter literarni kritik dr. Livio Sossi.
Odbornik Sandro Corazza s Koprivnega je poudaril važnost te pobude za lokalno stvarnost, prav zato, ker je namenjena mladim in obenem kulturno ovrednoti teritorij. Goriški odbornik za kulturo je v svojem govoru zagotovil podporo pokrajinske uprave z željo, da bi se lahko tovrstne pobude razširile po vsem goriškem teritoriju, saj gre po njegovem mnenju za pravo investicijo za bodočnost.
Številni in raznoliki publiki je naposled spregovoril izvedenec s področja mladinske literature dr. Sossi, ki je prisotnim prikazal umetniški razvoj ilustratorke Rosanne Nardon.
Rojena v Ronkah, diplomirala je na goriškem Zavodu za umetnost,
na tržaški univerzi je doktorirala v literarni smeri s tezo o Little Nemu in izvoru ameriškega stripa.
Od leta '88 sodeluje s furlansko založbo Le Marasche. Nardonovi gre zasluga, da je preko svojih ilustracij ikonografsko ovrednotila furlansko ljudsko tradicijo, kar lahko opazimo že pri prvi knjigi »Fiabe popolari friulane«.
Rosanno Nardon smo zasledili na številnih skupinskih razstavah, samostojno pa se je predstavila v Trstu in v Ronkah.
Leta '91 prejme prvo nagrado na natečaju za mladinsko literaturo, ki ga je razpisal center A. Alberti iz Trsta z ilustracijami na tekst Emanuele Uccello »Nato con la camicia«. Knjiga je kmalu za tem izšla tudi pri založbi »Le Marasche«, tako v furlanščini kot v italijanščini. Slednje ilustracije so bogate na prvinah iz krajevne tradicije in pretežno vezane na realistično upodobitev. Podobe so globoko vezane na kmečko stvarnost ljudske dediščine.
Srečanje s priznanim ilustratorjem Stepanom Zavrelom je odločilno pomagalo umetnici najti osebnejši likovni izraz: vživela se je v poetični svet pravljičnih podob, ki živijo preko sanjske sugestije barvnih prelivov.
Na razstavi lahko vidimo okrog štirideset originalov kasnejših in novejših ilustracij. Slednje so bile pred nedavnim na ogled tudi v Trstu v prostorih letoviščarske ustanove. Razstava v Koprivnem nam nudi globalni pregled razvoja likovne pripovedi in oblikovalne rasti Rosanne Nardon.
Lani se je umetnica uveljavila tudi na natečaju Immagini per una fiaba, zasledili smo njene ilustracije tudi na mednarodni razstavi ilustratorjev v Seulu v Koreji. Vsi omenjeni dosežki, pozitivne ocene kritike in publike potrjujejo kakovost in obenem umetniško rast na nelahkem področju knjižne ilustracije.
O tem se lahko gledalci še osebno prepričajo z ogledom razstave (do konca oktobra: pon -pet. 15.30 - 18.30; sobota: 10.00 -13.00). Za morebitne vodene obiske sprejema uprava med 9. in 12. uro prijave na tel. št.: 0481/80032.
Ob razstavi bo avtorica vodila tudi likovno delavnico.
glosa
jože pirjevec
Koča Popovič aristokrat duha
Na Kočo Popoviča me je prvi opozoril Jernej Vilfan, ko mi je dal pred dobrimi sedmimi leti v branje rokopis svoje preroške knjige »Ob kresu komunizma«. V tem tekstu Jernej z veliko toplino govori o Popoviču in ga predlaga za predsednika Jugoslavije, ki naj jo reši pred propadom. Ob njegovem pisanju in pogovoru, ki sva ga pozneje razvila na to temo, sem se zamislil, kajti dotlej sem videl Popoviča le kot člana komunistične nomenklature, brez prave človeške vsebine. Začel sem se zanimati zanj in v naslednjih letih marsikaj prebral, predvsem njegov partizanski dnevnik, intervju-testament, ki je v knjižni obliki izšel pred leti v Beogradu, in dnevnike iz povojnega obdobja, objavljene v reviji NIN. Spoznal sem, da je imel Jernej prav, kajti, če bi kdo lahko zavrl propad Jugoslavije, bi to bil gotovo Koča Popovič. Seveda ne v osemdesetih letih, ko je bilo že prepozno, temveč v šestdesetih, ko so bile še vse opcije odprte. V tistem času, ki ga je zaznamoval padec Rankoviča in prodor liberalističnih teženj v jugoslovansko stvarnost, se je Koča izredno dobro zavedal, da je treba z reformami do konca, in to čimprej. Pri tem je mislil predvsem na reformo vojske, ki naj bi izgubila svoj priviligirani status države v državi, še bolj pa na strmoglavljenje Tita, o katerem je bil prepričan, da je največja ovira posodobitvi jugoslovanske družbe. V tem smislu se je tudi angažiral in si skušal pridobiti politične zaveznike, vendar je moral kmalu ugotoviti, da bodo ostali njegovi napori jalovi. »Ali ne vidiš,« mu je baje dejal Kardelj, ko ga je Koča skušal pridobiti v skupno fronto proti staremu maršalu, »da ima na svoji strani vojsko in UDBO«. Zagrenjen in jezen nase in na svet, se je Koča Popovič leta 1972 odpovedal javnemu življenju in naslednjih dvajset let nemočen opazoval, kako se krha in razpada tista država, kateri je žr-
tvoval svojo mladost, svoje izredne energije in velike talente.
Prejšnji teden je Koča Popovič umrl. Čeprav ga osebno nikoli nisem imel priliko spoznati, se mi zdi, da sem njegovo misel dobro razumel in da zato smem napisati nekaj besed v njegov spomin. V trenutku, ko Srbija tone v izdajstvu svojih najbolj izbranih duhov, morda ni neprimerno spomniti, da obstoja poleg ksenofobije, v svoje mite zazrte Srbije, še druga, odprta v svet, zmožna svobode, drzne in ustvarjalne misli. Predstavnik te Srbije, ki ji je pred dvesto leti položil temelje Dositej Obradovič, je bil gotovo Koča Popovič - rekel bi celo, najbolj eminenten predstavnik, kar jih je dalo naše stoletje. Sin velike, bogate in ugledne družine, je Koča že zelo mlad občutil neznosno težo meščanske samozadostnosti in se iz nje skušal rešiti najprej v poezijo, potem pa v revolucijo. Toda v nasprotju z mnogimi, ki so začeli kot goreči idealisti in so končali kot sivi aparatčiki, se Koča ni nikoli odpovedal svojemu notranjemu nemiru ter se nikoli ni zadovoljil z lovorikami, s katerimi mu je usoda bogato nastlala življenjsko pot. Da se prepričaš o tem, je dovolj brati njegov vojni dnevnik, v katerem je že opaziti nelagodje ob vulgarnosti zmage, uspeha in moči. Njegovo nasprotovanje Titu se začne pravzaprav takrat, v bosanskih gozdovih, in se nato vleče skozi dvajset let bolj ali manj tesnega, toda s kritično dialektiko nabitega sodelovanja. Ne kot poveljnik glavnega štaba jugoslovanske vojske, ne kot zunanji minister, ne kot podpredsednik SFRJ, ne kot član njenega predsedstva Koča Popovič ni bil pripravljen, da se izneveri lastni misli, politični presoji in poštenju. Bil je aristokrat duha, prav zato ker se ni hotel nikoli sprijazniti z dejstvom, da bi spadal v kakršnokoli aristokracijo.
Ob predstavitvi knjige mladega raziskovalca tržaškega inštituta SLORI Milana Bufona
Razvoj etnično mešanih območij
NEVA LUKES
Pred dnevi so v Ljubljani, nato pa še v Gorici predstavili novo knjigo mladega raziskovalca, člana Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu, Milana Bufona. Knjiga je naletela med znanstveniki na velik odmev, tako da bodo njene izsledke in ugotovitve uporabili pri formuliranju predlogov za zaščito Slovencev v Italiji na raznih mednarodnih zasedanjih in forumih.
Po predstavitvi knjige v Ljubljani (ne razumemo, zakaj je še niso predstavili v Trstu), smo želeli zapisati nekaj besed o avtorju in o njegovem delu, ki je seveda bolj branje za znanstvenike, je pa še kako pomembna za razumevanje številnih problemov, ki tarejo našo narodnostno skupnost.
Knjiga nosi naslov »Prostorska opredelitev in narodna pripadnost« s podnaslovom »Obmejna in etnično mešana območja v evropskih razvojnih silnicah - Primer Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini«. Ves material, ki ga je Bufon zbral v tej knjigi, je bil pravzaprav študija za njegov magisterij, ki ga je leta 1990 opravil na oddelku za geografijo ljubljanske Univerze pod mentorstvom prof. Vladimirja Klemenčiča. Tedaj je dal svoji nalogi naslov »Etnično regionalni razvoj obmejnih regij, na primer Slovencev v Italiji«.
Knjiga ima okrog 250 strani, v njej so tabele, karte, sheme in razne bibliografije. Vse raziskave za objavo knjige sodijo v obdobje Milano-
Milko Bufon
vega postdiplomskega študija v letih 1986-89.
»Sedaj že dokončujem doktorsko dizertacijo, kjer bom obdelal Goriško, kot primer evropske regije« nam je povedal Milan. »To bo ena prvih raziskav, ki bodo zajemale celotno območje. Upam, da jo bom končal in predstavil enkrat v prihodnjem letu.«
Knjigo je izdalo založništvo ZTT, finansiral pa jo je Znanstveni inštitut filozofske fakultete, katere redni sodelavec je tudi Milan Bufon. Do-tiskana je bila že meseca februarja, naslovno stran pa so oblikovali kar
na kompjuterju, kar je poenostavilo vprašanje iskanja opremljevalca naslovne strani.
»Medtem so bile tu še volitve, sam sem bil na študijskem dopolnjevanju v Londonu. In tako je prišlo do uradne predstavitve 23. septembra v Ljubljani v prostorih Inštituta za geografijo. Tu so bili prisotni vidni predstavniki Inštituta, bivši predsednik SAZU Milčinski, predstavniki tiska, vest pa je bila objavljena tudi v prvem televizijskem dnevniku, nato pa še v okviru oddaje "Diagonale".«
Sledila je predstavitev knjige v knjižnici Damir Faigel v Gorici, nato pa še razgovor v tržaški radijski oddaji »Narodni trenutek«, v kateri se je z Bufonom pogovarjal Pavel Stranj, sodelovala pa je tudi redaktorica oddaj Lidija Turk.
Uvod je napisal prof. Klemenčič. Knjiga je razdeljena na tri poglavja: prvo se nanaša na teoretično izhodišče pri geografskem proučevanju etnično mešanih regij, pri čemer je avtor obravnaval notranje aspekte preoblikovanja teh področij in ugotavljal do kakšnih sprememb je prišlo. V drugem poglavju je prikazal, kje vse so Slovenci prisotni, kakšne so karakteristike teh območij, o katerih danes nimamo zapisanih podatkov. Tu citira razne vire, ki govorijo o številu Slovencev v Italiji, med temi tudi agencije SWG (agencije za javno mnenje), kjer prihaja do različnih številk in ugotovitev.«
Od leta 1910 do leta 1920 smo Slovenci strnjeno živeli v ozkem pasu. Potem so začeli v videmski pokraji-
ni prodirati domačini v Furlansko nižino, na Goriškem so se širili na Laško, na Tržaškem pa je nastal povsem drugačen pojav, ko so se začeli člani večinskega naroda preseljevati na do tedaj slovensko območje in so pri tem celo pokazali zainteresiranost za obnovitev klasičnega videza naših vasi.
Naslednje poglavje obravnava elemente regionalnega razvoja in socioekonomsko analizo 36 občin, v katerih žive Slovenci. Tudi to so vidne velike spremembe. Kjer je bilo kulturno življenje živahno, kjer se je stopnja izobrazbe prebivalstva izboljšala, so se izboljšale tudi soci-oekonomske strukture.
Sledi še zaključno poglavje o slovenski etnični skupnosti v Italiji od objekta k subjektu regionalnega razvoja. Tu so nanizane glavne razvojne in strukturne kakarteristike etnične skupnosti v Italiji, zgodovinski pregled položaja in družbene organizacije Slovencev v FJK, nekateri aspekti družbeno-ekonomske strukture slovenskega prebivalstva in končno še vloga in pomen slovenskega gospodarstva. Knjigo zaključujejo misli o evropskih integracijskih procesih in o vlogi nacionalnih manjšin.
Krajša verzija knjige je že izšla v italijanščini, in sicer pod naslovom »Sviluppo etnico regionale della aree di confine - il caso della FVG.«
Milan seveda ne počiva. V načrtih ima nove raziskave, nova dela za poglobitev vprašanja prostorske opredeljenosti in narodne pripadnost in še kaj.
EDIT
EXPO
TRETJI
SALON
KNJIG
IN KNJIGARNARJEV TREH BENEČIJI
24.-25.-26.-30.-31. oktober 1. november 1992
urnik 9.30-19.00
Še nikoli ni bilo toliko slovenskih založb, kot jih lahko naštejemo danes: baje jih je okoli 150. Res pa je, da niso vse aktivne, ampak obstajajo le na papirju: lastniki jih bodo aktivirali, ko bodo imeli zadosti denarja za njihovo "obratovanje". Toda v zadnjih dveh, morda treh letih so pohiteli in se registrirali kot novopečeni podjetniki, teoretično pripravljeni, da spodkopljejo monopol velikih založniških hiš v Sloveniji in pošljejo na trg knjige po svojem okusu in svoji ceni.
Zdaj, v času krize, pač knjige, ki jim na Slovenskem zelo radi pravijo "največje človekove prijateljice", ne gredo, in težko bi preživel mali založnik, če bi izdeloval le knjige. Zato med novimi živijo le nekateri, ki bi jih menda lahko prešteli na prste ene roke. Knjižni trg še vedno obvladujejo založbe iz prejšnjega sistema, čeprav so mnoge v krizi in se zdaj skušajo naglo preoblikovati v firme, ki bodo poslovale po tržnih načelih - nekatere so to že storile, pri čemer niso bile neuspešne.
Založb, ki si to ime v resnici zaslužijo, ker vsako leto izdajo po več knjig, dve največji tudi nad sto ali več sto, pa je v resnici okoli 20, in med njimi je tudi nekaj tistih uspešnih novih, ki so nastale v
času po prvih večstrankarskih volitvah leta 1990. Vse so vključene v združenje založnikov in knjigotrž-cev pri Gospodarski zboronici Slovenije in pri njih izide velika večina slovenske letne knjižne produkcije. To so Cankarjeva založba, CZP Kmečki glas, Domus, Državna založba Slovenije, Gospodarski vestnik, Mladinska knjiga, Mohorjeva družba, Park, Pomurska založba, Prešernova družba, Slovenska matica, Tehniška založba Slovenije, Dolenjska založba, Uradni list Republike Slovenije, Založba Drava (Celovec), Založba Lipa, Založba Mladika, Založba Mihelač, Založništvo tržaškega tiska (Trst) in Slovenska knjiga. Zadnja leta je zelo produktivna založba Wieser (Celovec), ki precej svoje produkcije izdaja tudi v nemščini, v omenjeno Združenje pa ni včlanjena.
Za knjižni trg, ki je četrti najmanjši v Evropi (toda na svetu je še 57 manjših od njega), je to kar spodobna številka in vsaj v tem trenutku za 2-milijonski narod menda zadostna proizvodna kapaciteta. Založniške zmožnosti za zdaj niti niso zadosti izrabljene -ampak 300 pisateljev, kolikor jih je približno včlanjenih v svoje stanovsko slovensko društvo (nekaj deset pa jih ni članov Društva slovenskih pisateljev), niti ne zmore napisati bistveno več del, kot jih založbe natisnejo. (Prav tako ne piscev drugih knjižnih zvrsti). Izide večina od tega, kar se urednikom ponudi. Glede tega je nova slovenska knjiga, pa ne samo beletristič-na, še v dobrem položaju.
Pred 1. svetovno vojno je bilo v Ljubljani osem velikih oz. večjih tiskarn oz. tiskarskih podjetij, po 1. svetovni vojni pa so se ustanavljale nove, manjše, velike pa se preoblikovale in se prilagajale novemu trgu v okviru tedanje kraljevine Jugoslavije. Konec 30. let je v tedanji Sloveniji izhajalo okoli 800 knjižnih publikacij v nakladi blizu pol milijona izvodov letno, in okoli 250 periodičnih izdaj, se pravi časnikov in revij (za slovenske razmere) v velikih nakladah; dnevno so dosegale nad 50.000 izvodov, ob nedeljah in praznikih pa okrog 200.000 izvodov.
Slovensko založništvo je tik pred 2. svetovno vojno imelo okoli 40 večjih ali manjših tiskarn. »Takoj po drugi svetovni vojni,« pravi Berčič, »pa je ob nacionalizaciji in sledeči ji reorganizaciji prenehalo delovati 18 tiskarskih obratov, tako da je ob novi reorganizacijski ureditvi delovalo samo še 11 večjih tiskarskih podjetij, od tega 8 v Ljubljani in po eno v Mariboru, Celju in Kranju.«
Seveda se je po končani vojni slovensko založništvo s tiskarstvom vred temeljito preuredilo in bilo nacionalizirano. Izmed prej omenjenih založb pred 2. vojno obstajata dve: Mohorjeva družba kot najstarejša slovenska založba (ustanovljena 1852 v Celovcu), in Slovenska matica (ustanovljena 1864). Ob njih so bile ustanovljene ali so nastale tri največje: Državna založba Slovenije, Mladinska knjiga in Cankarjeva založba, od katerih sta prvi dve še zdaj največji založniški
hiši v Sloveniji. Največje naklade je dosegala katoliška Mohorjeva družba, ki je leta 1948 imela nad 70.000 članov - in ustrezno temu visoke naklade, ki pa bi bile še višje, če v tistih »revolucionarnih« letih ne bi »primanjkovalo papirja«. Zdaj takšnih naklad že dolgo ni več.
Število izdanih naslovov je v zadnjih 20 letih približno enako. Če smo prej navedli, da je konec 30. let, torej tik pred izbruhom 2. svetovne vojne na Slovenskem, izšlo okoli 800 naslovov, jih je leta 1975 izšlo 1974. Vzroki za tolikšen porast so številni in jih bo mogoče obravnavati v okviru bolj analitične študije. Povedati velja, da je v to vsoto všteto vse - od beletrije do učbenikov in revij, pri čemer pa je vedno prevladovala lepa književnost.
Omeniti kaže, da je država pod drugi vojni ves čas subvencionirala knjižno produkcijo. A čeprav pomoč za veliko večino založb, ki jih po številu sicer ni bilo več kot v času 1918-1941, ni bila ravno izdatna, pa je za marsikatero bila nepogrešljiva: brez te pomoči ni izšla ta ali ona domača noviteta.
Naklade, od katerih bi založbe živele, so se v zadnjih dveh letih, predvsem po desetdnevni vojni ju-
nija /julija 1991, še bolj znižale. Na trgu se pesniška zbirka pojavi v manj kot 500 izvodih, knjiga proze v 1000 izvodih. Leksikalna dela ali komercialne knjige (kuharice, razni bestselerji) potlej rešujejo položaj beletrije, saj njihove naklade dosegajo več tisoč, tudi 10.000 izvodov - prinašajo dobiček.
Le izjemoma so, kot po nekakšnem čudežu, kdaj pa kdaj visoke tudi naklade ^poezij e ali proze. Primer: založba Wieser je letos ponatisnila zbirko Soneti Milana Jesiha in knjiga je skupaj doživela naklado kar 4.000 izvodov. Drug primer, ki pa ni s področja beletrije: publicistično zgodovinsko delo Janeza Janše Premiki, v kateri sedanji obrambni minister opisuje dogajanje med 10-dnevno vojno v Sloveniji, je založba Mladinska knjiga izdala v rekordnih 30.000 izvodih.
Kako bo z založništvom v prihodnje, seveda nihče ne ve natančno. Gospodarska kriza ni nič manjša kot pred letom dni in ni ji videti pravega konca. Vse do novega gospodarskega vzpona pa tudi knjige ne bodo »šle«. Zato večina izmed tistih na začetku omenjenih 150 založb šele čaka na pravi štart.
JOŽE HORVAT
Brez skrbi.
ZDRUŽENJE ZALOŽNIKOV IN KNJIGOTRŽCEV SLOVENIJE
SLOVENSKE ZALOŽBE PRISOTNE NA KNJIŽNEM SEJMU V PORDENONU
♦	CANKARJEVA ZALOŽBA
♦	DOLENJSKA ZALOŽBA
♦	DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
♦	MLADINSKA KNJIGA - ZALOŽBA
♦	MLADINSKA KNJIGA - KOPRODUKCIJA
♦	MOHORJEVA DRUŽBA - CELOVEC
♦	MOHORJEVA DRUŽBA - GORICA
♦	NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA - TRST
♦	SLOVENSKA KNJIGA
♦	STUDIO REBRNIK
♦	ŠTUDIJSKI CENTER NEDIŽA
♦	TEHNIŠKA ZALOŽBA SLOVENIJE
♦	ZADRUGA DOM
♦	ZADRUGA LIPA
♦	ZALOŽBA DIDAKTA
♦	ZALOŽBA DRAVA
♦	ZALOŽBA LIPA
♦	ZALOŽBA MLADIKA - LJUBLJANA
♦	ZALOŽBA MLADIKA - TRST
♦	ZALOŽBA MIHELAČ
♦	ZALOŽBA OBZORJA
♦	ZALOŽBA PARK
♦	ZALOŽBA ROTIŠ
♦	ZALOŽBA WIESER
♦	ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
♦	ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV - ČEDAD
D
X otem, ko se je posvetil celo življenje delu, ima vsakdo pravico do zasluženega počitka, novega brezskrbnega življenja in novih interesov.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Vam pomaga zaživeti ta trenutek z novim pakteom storitev AURA, izrecno namenjenim reševanju zdravstvenih problemov (brezplačni specialistični pregledi ali brezplačna dostava zdravil) ali vsakdanjih problemov na domu (brezplačno delo kovača, električarja, vodovodnega inštalaterja) in ki nudi še celo vrsto ugodnosti.
Paket AURA je namenjen vsem tistim, ki bodo nakazali pokojnino na račun TRŽAŠKI KREDITNI BANKI. Osebje banke je na razpolago za vsakršno pojasnilo v zvezi z novo pobudo AURA in vsemi ostalimi storitvami, ki so strankam na voljo.
Arna
Filo diretto	o
ElFU/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
Dv^IKD tržaška kreditna banka
Hvalevredna pobuda ZSŠDI in zamejskih bančnih zuvodov
Jutri v Doberdobu nagrajevanje uspešnih športnikov in dijakov
Jesenski pokal na Koprskem potrdil odlike Sireninega jadralca Mirana Guština
Po lanskoletni uspeli podelitvi nagrade Šport in šola ter pripravljenosti naših ustanov podpreti tako iniciativo, je ZSŠDI tudi letos sklenilo ponoviti to pobudo. Športniki, ki so se v šolskem letu 1991-92 uspešno udejstvovali tako na šolskem, kot na športnem področju, bodo tudi letos deležni nagrade s strani naših bančnih zavodov. Ta nagrada ima namen dokazati, da splošno mnenje, da je dober športnik slab dijak, ker mu športno udejstvovanje jemlje preveč časa na škodo študija, ni pravilno. Letošnji nagrajenci, med katerimi je tudi nekaj lanskih, nam dokazujejo, da je ob smotrni uporabi prostega časa, možno dobro uspevati tako na šolskem kot na športnem področju. Ni pa lahko priti do tega. Mlad človek mora biti pripravljen na precejšnje žrtve, odreči se mora zabavam, ki so zanj tako pomembne. Nekateri izmed nagrajencev se ukvarjajo še z drugimi izvenšolskimi obveznostmi (glasba, tečaj tujega jezika, pevski zbori, skavti-zem). S tem kažejo tudi zanimanje za druga področja. Naše bančne ustanove so spoznale, da so to potencialno dobri, zanesljivi in sposobni bodoči delavci in podjetniki. Prav to je morda največji razlog za uspeh te nagrade. Na take dijake moramo biti vsi ponosni, šolniki, športni delavci in vsa manjšinska skupnost. Vsakemu trenerju in vsakemu profesorju je lahko samo v čast, da ima v svoji sredi takega človeka. Nagrajevanje bo jutri, 30. oktobra, ob 18. uri v prostorih Hranilnice in posojilnice v Doberdobu.
(F.D.)
Posnetek z lanske prireditve
(Foto Križmančič)
IZOLA — S tretjo regato za jesenski pokal - prva je bila v Kopru, druga v Portorožu, so obalni jadralni delavci sklenili letošnjo tekmovalno sezono, ki je bila zagotovo ena najuspešnejših doslej. Koprčana Mitja Kosmina in Goran Sosič sta na olimpijskih igrah v Barceloni osvojila v razredu FD imenitno 12. mesto, Samo Potokar iz Pirana je osvojil naslov podprvaka na svetovnem prvenstvu v razredu evropa, ki je bilo v Izoli, Izolanka Vesna Dekleva pa je bila bronasta na mladinskem evropskem prvenstvu v razredu evropa.
V tekmi za rokometni pokal Kras boljši od Mezzocorone
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 29. t. m., ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, predstavitev smučarske selekcije ZSŠDI in podelitev diplom vaditeljem smučanja.
ŠD MLADINA
v sodelovanju s specializiranimi trgovinami prireja SMUČARSKI SEJEM v Domu A. Sirk v Križu, kjer bo na razpolago velika izbira nove in rabljene smučarske opreme.
Urnik: sobota, 7.11. od 18. do 22. ure; nedelja, 8.11. od 10. do 13. in od 16. do 22. ure; ponedeljek, 9.11. od 16. do 20. ure. Rabljeno opremo sprejemamo v petek, 6.11. od 18. do 20. ure ter v soboto, 7.11. od 16. do 18. ure.
SK BRDINA
organizira sejem smučarske opreme, ki bo 6., 7. in 8. novembra v Domu Brdina na Opčinah. Zbiranje opreme bo v četrtek, 5. novembra, od 18. do 20. ure.
SK DEVIN
organizira tradicionalni sejem nove in rabljene smučarske opreme, ki bo 14., 15. in 16. novembra v dvorani Igo Gruden v Nabrežini.
KRAS - MEZZOCORONA 23:15 (11:11)
KRAS: Klinc, Rossi, Raseni, Čebulec 6, Oberdan 2, Milič 2, Bogateč, Kozlovič 4, Vremec 3, Pertot 5, Foraus 1, Kralj.
Krasovi rokometaši so v zadnjem kolu prvega dela pokalnih tekmovanj in v zadnji predprvenstveni tekmi dosegli še eno spodbudno zmago, tokrat proti ekipi iz Mezzocorone, ki je še lani nastopala v B ligi. V prvem polčasu smo bili priča obetavni igri krasov-cev, ki so sicer prešli v vodstvo, a so zaradi napak v obrambi prednost tudi zapravili. Krasova ekipa pa je naravnost presenetila v drugem delu, ko si je priborila visoko prednost ravno po zaslugi dobre igre v obrambi. V celem drugem polčasu so namreč varovanci trenerja Božeglava dobili le 4 gole, s protinapadi pa so si znali ustvariti mnogo možnosti za zadetek. Če izvzamemo izvajanje sedemmetrovk, pri katerem so bili dokaj netočni, so se naši rokometaši dobro odrezali v vseh ostalih elementih igre, tako da so lahko v Krasovem taboru brez skrbi glede prvenstva, ki se bo začelo to nedeljo. Ker so izločeni iz nadaljnjega pokalnega tekmovanja, bodo odslej glavna skrb krasovcev prav prvenstvene tekme. (Pjotr)
Na sliki: Marko Pertot med akcijo.
Prizadevanja, da z domačimi jadralnimi prireditvami na Obali podaljšajo sezono, so povsem uspele in od skromnih začetkov pred leti, ko so jesenski pokal prvič izvedli v Kopru, se je to jadralno tekmovanje v razredih optimist, evropa in 470 že kar dobro uveljavilo in udeležba je iz leta v leto številnejša, pa tudi kvalitetnejša.
Predvsem pa je potrebno poudariti, da so ob podaljšanju jadralne sezone regate jesenskega pokala lepa priložnost za uveljavitev mladih, pa tudi tistih, ki prvič zajadrajo na regati.
Na sklepni izolski regati je lovilo veter okrog sto jadralcev in jadralk (iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije), po štirih plovih v dokaj težkih vetrovnih razmerah pa so zmagali - v razredu optimist Klibe iz Pulja, v razredu evropa Benčič (Burja) in v razredu 470 Antonaz-Glavi-na (Jadro).
V skupnem seštevku za lovoriko jesenski pokal so bili najuspešnejši jadralci Jadra in Burje, ki so osvojili po tri prva mesta.
Dobro so se odrezali tudi tekmovalci Sirene. Vseh regat se je udeležil le Miran Guštin v razredu evropa. Bil je res izvrsten. Dve regati je osvojil, po trikrat pa je bil drugi in tretji. Na končnem vrstnem redu je imel zmagovalec 14,7 točke, Guštin 31,8, tretjeuvrščena Vesna Dekleva (Izola) pa 55.
Na vrstnem redu udeležencev samo nedeljskih regat najdemo še Ivana Zidariča (15.) in Nevia Sabadina (18.), sodelovali pa so tudi Andrej Močilnik, Aleš in Katja Omari ter Marko Settimi (vsi TPK Sirena)
Med optimisti so uvrstitev na lestvici nedeljskih regat dosegli trije Sirenini jadralci . Dario Košuta je bil 31., Daniel Leone 37., Paolo Tosič pa 44., nastopili pa sta še začetnici Katja Sancin in Breda Močilnik, ki sta se pogumno upirali močnemu vetru.
Konec tedna bodo v tekmovalno areno stopili tudi naši ženski deželni Hgaši. Letos imamo enega več. Goriška Kmečka banka in nabrežinski Sokol Indules bosta še naprej igrala v C-2 ligi, v D ligi pa se je Boru Friulex-Port od letos pridružil Koimpex (Slo-9a), ki je napredoval iz 1. divizije. Za °ba četrtoligaša velja, da imata mlado ekipo in je zato njun cilj obstanek, že sam nastop pa potrditev kvalitete dela na mladinski ravni v obeh klubih. Veliko več lahko pričakujemo od obeh tretjeligašev, ki sta lani sicer v tej ligi precej razočarala, a se letos vanjo podajata z obnovljenimi ambi-eijami.
KMEČKA BANKA
Goriška Kmečka banka je imela v Predprvenstvenem delu precejšnje težave, saj je kar pet ključnih igralk imelo resnejše poškodbe in to se bo še Posebj poznalo v prvem delu prven-stva.Kot nam je povedal predsed eki-Pe Ivo Rojec, so se za prvenstvo primerno okrepili. Po propadu možnosti, da bi h Kmečki banki pristopili še dve društvi (01ympia in Soča) in s tem ustvarili res kvalitetno slovensko ekipo, se je društvo obrnilo drugam in najelo °d goriškega društva S. Luigi štiri igralke, od katerih je posebno omembe vredna Erika Bressan, ki je v lanski sezoni nastopala v C-l ligi (radi obveznosti bo lahko zaigrala šele po no-yem letu), od nabrežinskega Sokola pa jp prišla na enoletno posojilo Savina Žbogar, ki je vrsto let branila brave Sloge C-l ligi. Kljub velikemu številu ^ralk pa se lahko zgodi, da že v prvi Prvenstveni tekmi bo morala ekipa ig-rati brez pravega podajača, saj sta tako prvi kot drugi podajač še poškodovana.
Maja Pelerin
Od sobote štiri naše ženske ekipe v deželnih odbojkarskih ligah
Tretjeligaša merita višje
Po lanskem prvenstvu, ko si je ekipa zagotovila obstanek v ligi šele v zadnjih tekmah, pri Kmečki banki upajo, da letos ne bo treba trepetati' vse do konca. Letos bo kar pet ekip izpadlo in zato bo po Rojčevem mnenju boj za vsako tekmo izredno hud. Toda v ekipi je dovolj izkušenih igralk, ki ob primerni uigranosti lahko premagajo vsakega nasprotnika inlah-ko tudi prijetno presenetijo.
SOKOL
Maruccelli Ai-Ling
Odbojkarice Sokola je letos prevzel Zoran Jerončič, ki je prej nekaj let treniral pri goriški 01ympii, pred tem pa je bil dolga leta trener v Kanalu in Novi Gorici. V ekipi je tudi po igralski plati proišlo do sprememb, saj sta se po več kot enoletnem premoru v ekipo vrnili Škerkova in Lupinčeva. Pod novo taktirko je prišlo tudi do menjave sistema igre, na predprven-stvenih treningih in tekmah pa so vadili tudi nekatere nove kombinacije v napadu.
Jerončič je s prizadevnostjo deklet zadovoljen in tudi vzdušje na treningih je bilo zelo vzpodbudno. Odigrali so tudi 17 prijateljskih in pokalnih tekem, ki so pokazale, da ekipa še ni povsem uigrana, čeprav rezultati posebej v deželnem pokalu - Sokol Indules je izgubil en sam set - niso bili slabi. Toda po trenerjevem mnenju je to normalna posledica sprememb, ki so
jih uvedli in zato boljše rezultate Jerončič pričakuje v drugem delu prvenstva in predvsem v prihodnji sezoni.
Pri Sokolu so si za letos zadali kot glavni cilj izboljšanje lanske uvrstitve, po Jerončičevem mnenju pa bi bila uvrstitev na sedmo mestro dokaj real-
na.	kar bo več bo že lep uspeh, nezadovoljen pa bi bil, če bi zasedli enako mesto kot v lanski sezoni, ostalih ekip se ne bojijo, kot glavnega favorita za napredovanje pa Jerončič omenja ekipo Gemone iz Humina, ki je sicer novinec, vendar ima v svojih vrstah izredno izkušene in kvalitetne igralke.
BOR FRIULEXPORT
Če je imel lani Bor naj mlajšo ekipo v D ligi, ima letos še mlajšo! Pretežno bodo v tej konkurenci namreč igrala dekleta, rojena v letih 1977 in 1978. Gre za perspektivne, a docela neizkušene igralke, tako da je društvo za pomoč zaprosilo nekaj starejših igralk, ki so v prejšnjih sezonah že pokrivala mesta v Borovi članski vrsti. Čeprav nastop v deželnem pokalu ni bil najbolj spodbuden, so v društvu prepričani, da se šesterka lahko enakovredno z ostalimi bori za obstanek v ligi.
To je tudi mnenje trenerja Igorja Gombača, po katerem je največji problem v tem, ali se bodo starejše in mlajše igralke med sabo ujele, pred-
Maura Pernarcich
vsem, kot je dejal, na »psihološki ravni«.
»Če bo temu tako, potem mislim, da glede obstanka v ligi ne bomo imeli težav, ker se mi zdi igralski izbor dovolj kvaliteten.
KOIMPEX
Tanja Spacal
Igralke Koimpexa so novinke v D ligi, vodenje ekipe pa je letos prevzel Peter De VValderstein, ki je tri leta treniral Sokol. Priprave na prvenstvo so začeli skupaj s prvo ekipo že v začetku avgusta, imeli pa so tudi enotedenske priprave v Mežici.
Kot novinci v ligi imajo za cilj obstanek v ligi. Jedro ekipo je ostalo isto kot lani, ko so zmagali v 1. diviziji, pomembno okrepitev pa predstavljajo Ciocchijeva, Milkovičeva in Škerkova, ki bodo letos igrale v D ligi.
Trener De VValderstein nam je še povedal, da je glavna naloga te ekipe priprava na kasnejše igranje za prvo ekipo. Odigrali so dovolj predprven-stvenih tekem in po trenerjevem mnenju je ekipa dokaj solidno pripravljena. Moči nasprotnikov ne pozna, razen tistih, s katerimi so se pomerili v deželnem pokalu. V pripravljalnem obdobju tudi niso imeli težav s poškodbami, že takoj v prvem kolu pa jih čaka mestni derbi z Virtusom, katerega pa so v pokalnih srečanjih obakrat brez težav premagali.
KMEČKA BANKA
VIŽINTIN Lara	1969	176	c
ZAVADALAV Raffaela	1969	182	c
LUVISUTTI Barbara	1971	168	t
BRESSAN Eriča	1971	176	■ c
ŽBOGAR Savina	1972	179	c
BRAINI Maša	1973	165	p
BRAINI Magda	1973	172	t
TIBERIO Romina	1970	162	p
KRAŠČEK Morena	1972	170	t
PETERIN Maja	1971	163	t
VIDOZ Fiorenza	1969	170	t
MANZO Sonia	1969	169	t
TOMŠIČ Loredana	1976	168	t
SOŠOL Martina	1976	170	t
HUMAR Silvana	1969	169	t
TRENER: Cej Jože			
SOKOL INDULES			
MASTEN Tanja	1970	171	c
VID ALI Martina	1970	164	p
ŠKERK Adriana	1971	175	c
MASTEN Lara	1971	172	t
PERTOT Saška	1968	167	p/u
MARUCCELLI Ai-Ling	1972	168	t
BRUMAT Karmen	1973	175	t
VISINTIN Elizabeta	1971	158	u
DRASIČ Jana	1973	170	u
COSSUTTA Monica	1975	175	c
LUPING Lara	1972	163	p
TRENER: JERONČIČ Zoran			
BOR FRIULEXPORT			
VID ALI Tamara	1973	175	t/c
FORAUS Sandra	1969	170	t
STOPER Vera	1965	170	t
MEZGEC Vanessa	1974	160	p
VID ALI Irena	1977	178	t/c
PERNARCICH Maura	1977	175	t
FAIMANN Antobella	1976	169	t
FAIMANN Micaela	1978	170	t
BEZENŠEK Kristina	1977	173	c
GRUDEN Tjaša	1978	162	p
ZADNIK Tanja	1978	170	t
DOLHAR Poljanka	1978	172	t
MAMOLO Marta	1977	168	t
SACCA Valentina	1977	159	p
CALLIGARIS Sue	1976	182	t/c
TRENER: GOMBAČ Igor			
KOIMPEX			
ŠKERK Erika	1972	182	t
BRIŠNIK Meta	1975	178	t
ČEBULEC Irina	1973	160	p
CIOCCHI Suzana	1972	178	c
FERLUGA Claudia	1975	162	t
FONDA Michela	1975	159	p
KOSMINA Maja	1975	180	c
KOSMINA Martina	1971	180	c
MERIANI Chiara	1976	170	t
MILIČ Mojca	1976	170	t
MILKOVIČ Katja	1970	173	t
SPACAL Tanja	1975	182	c
TRENER: DE VVALDERSTEIN Peter POM. TRENERJA: KRALJ Marko
BLAHUTA Dušan
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir<- Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SIT (dnevna 22 SIT). Letna prednaročnina 5.000 SIT za tiste, ki jo poravnajo-do 29.2. 1992. Žiro računa 51420 - 601 -27926 DISTRIEST Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73373; Fax 067/37202.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8:30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
JL	dnevnik
četrtek, 29. oktobra 1992
TRST - UL Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Sinoči povratne tekme pokalne osmine finala
Milan m zmagal!
V tekmi predkola za Kovačev pokal proti Clearu
Več kot časten poraz postojnskega Optimizma
Nogomet: kvalifikacije za SP
Prvi zadetek San Marina
ŽENEVA — Za včerajšnje štiri kvalifikacijske tekme evropske cone za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu leta 1994 v ZDA ni vladalo pretirano zanimanje, kajti med sabo so se pomerile manj cenjene reprezentance. V Ankari je Turčija po slabi igri s 4:1 (1:0) premagala San Marino, ki je z Bacioc-chijem v 8. min. drugega polčasa celo izenačil, obenem pa dosegel svoj prvi gol na teh kvalifikacijah.
Tekmo med Rusijo in Luksemburgom (2:0) si je zaradi poledenelih stopnišč ogledalo le nekaj najpogumnejših navijačev. Rusi so oba zadetka dosegli na začetku (Juramn v 4. in Račenko v 23. min.), nato pa so še napadali.
Baltski derbi med Litvijo in Latvijo v Vilniusu se je končal brez zmagovalca 1:1, Litva pa je izenačila le pet minut pred koncem.
Največ golov je padlo na tekmi med Avstrijo in Izraelom na Dunaju. Avstrijci so zmagali s 5:2 (2:0), vodili pa so že s 3:0 in s 4:1. Strelci: Herzog v 42. in 45., Polster v 49. Stoeger v 69. in Ogris v 83. min. za Avstrijo ter Žohar v 53. in 77. min. za Izrael.
LESTVICE
2.	SKUPINA: Norveška (4 tekme) 7, Poljska (2) 3, Turčija (2) 2, Anglija (1), Nizozemska (2) 1, S. Marino (3) 0.
3.	SKUPINA : Irska (3) in Litva (5) 5, S. Irska (3) in Španija (3) 4, Danska (3) in Latvija (5) 3, Albanija (4) 2.
5.	SKUPINA: Rusija (2 tekmi) in Grčija (2) 4, Madžarska (2) in Islandija (4) 2, Luksemburg (2) 0.
6.	SKUPINA: Bolgarija (3 tekme) in Švedska (2) 4, Avstrija (2) in Francija (2) 2, Finska (2) in Izrael (1) 0.
RIM — Na včerajšnjih povratnih tekmah osmine finala tekmovanja za italijanski nogometni pokal ni prišlo do presenečenj oziroma do enega že: Milan ni zmagal! Po sedmih prvenstvenih in treh pokalnih uspehih je prvaka tokrat v Cagliariju na delitev točk brez gola prisilil domači prvoligaš. Ker so Milančani v prvi tekmi zmagali s 3:0, njihova uvrstitev v naslednje kolo, kajpak, ni bila nikoli sporna.
Milanov mestni tekmec Inter je Foggio odpravil z goloma Sose in Desiderija, igral pa je tudi Makedonec Pančev.
Roma je z gostovanja v Firencah odnesla celo kožo. V prvenstvu učinkovit napad Fiorentine je tokrat odpovedal. Rizzitelli je Romo celo povedel v vodstvo v 66. min., Batis-tuta pa je malo pred koncem dosegel za Fiorentino nekoristno izenačenje.
V Genovi je padlo veliko golov. Juventus je zmagal s 4:3, a je imel vajeti igre trdno v svojih rokah. Vodil je že s 3:1 (D. Baggio v 5., Borto-lazzi v 27. Moller v 29. in Casiraghi v 46. min.), Genoa je z zadetkoma Skhuravyja in Panuccija izenačila 3:3, v podaljšku pa je Dino Baggio dosegel četrti gol za Turinčane.
Napoli je drugoligaša Verono nadigral s 5:0 (dva gola Zole in Poli-cana, eden Francijina), Torino je proti Bariju taktiziral (v gosteh je bilo 1:1) in povedel po sreči (avtogol Rizzardija v 72. min.). Lazio se je s Ceseno poigraval (Riedle, Winter in Signori), v zadnji minuti pa ji poklonil častni zadetek (Hubner po 11-m).
Povprečno so na vsaki tekmi padli po trije zadetki.
SINOČNJI IZIDI
Cagliari - Milan 0:0, prva tekma 0:3, kvalificiran Milan.
Inter - Foggia 2:0, prva tekma 0:0, kvalificiran Inter.
Fiorentina - Roma 1:1 (0:0), prva tekma 2:4, kvalificirana Roma.
Verona - Napoli 0:5, prva tekma 1:2, kvalificiran Napoli.
Torino - Bari 1:0, prva tekma 1:1, kvalificiran Torino.
Lazio - Cesena 3:1, prva tekma 1:1, kvalificiran Lazio.
Genoa - Juventus 3:4, prva tekma 0:1, kvalificiran Juventus.
DANES
Venezia - Parma, prva tekma 0:1.
ČETRTFINALNI PARI
Milan - Inter, Fiorentina - Napoli, Torino - Lazio, Juventus - zmagovalec tekme venezia - Parma.
Prve tekme bodo 27. januarja, povratne pa 10. februarja.
POSTOJNA — V 3. predkolu za pokal Radivoja Korača so se košarkarji Optimizma iz Postojne presenetljivo dobro upirali favoriziranemu Clearju iz Cantuja. Poraz 78:90 (43:46) je več kot časten in v tem trenutnku najbrž celo več, kot so pričakovali tudi največji optimisti.
Na nevtralnem igrišču v Moskvi pa je Phonola iz Caserte remizirala s Saratovom. Pri Rusih je največ košev dosegel Gazajev (38), pri Phono-li pa je bil z 20 točkami najbolj učinkovit Anderson. Phonola bi tekmo lahko brez težav dobila, toda po zanesljivem vodstvu 69:53 v sredini drugega polčasa, so njeni igralci povsem popustili in dovolili nasprotniku, da je izenačil in celo prešel v vodstvo.
EVROPSKA LIGA
ZADAR - BENETTON 73:77 (36:40)
Italijanski prvak je v anticipirani tekmi 1. kola evropskega klubskega prvenstva skupine B premagal Za-
dar s 77:73. Pri Benettonu so bili najboljši Teagle s 26 koši, Iacopini (16) in Rusconi (12), pri domačinih pa so se najbolj izkazali Kelecevič (23), Šarlija (19) in Popovič (17).
OSTALI IZID: Orthez - Maes Pils 107:103.
DANES: Gibona - Knorr, Scavoli-ni - Paok, Makabi - Joventut.
»Zamrznjen« izid tekme v Genovi
MILAN — Športni sodnik je v zvezi z nedeljskimi tekmami poklicnih nogometašev diskvalificiral pet prvoligašev in sicer za dve koli Riz-zitellija (Roma), Alemaa (Atalanta) in Luzardija (Lazio), za eno pa Orlanda (Udinese) in izbranega strelca prvenstva Signorija (Lazio). Sodnik je tudi »zamrznil« registracijo tekme Genoa - Pescara (4:3) v pričakovanju pritožbe Pescare. Kot znano na tej tekmi sodnik Chiesa ni izključil člana Genoe Dobrovolskega, čeprav ga je dvakrat opomnil.
Derbi prvakov brez zmagovalca
GORTINA — Po domačem porazu proti koroški ekipi Zeli Am See si je milanski Lion v hokejski alpski ligi brž opomogel in v Vicenzi s 4:2 premagal Asiago. Derbi med avstrijskim prvakom iz Beljaka in slovenskim iz Jesenic se je končal neodločeno 2:2.
Vrstni red: Lion Milan 27, Graz 23, Zeli Amn See 22, Alleghe 21, Asiago in Villach 20, Bolzano 19, Klagenfurt 18, Jesenice in Feldkirch 17, Innsbruck 16, Brunico 9, Varese in Gardena 7, Fiemme 6, Fassa 3.
Benfica odpustila Ivica
LIZBONA — Vodstvo portugalskega nogometnega kluba je odpustilo hrvaškega trenerja Tomislava Ivica in moštvo zaupalo njegovemu dosedanjemu, pomočniku Antoniu Oliveiri. Ivic, ki je lani vodil 01ympique iz Marseilla, se je v zadnjih dneh vpletel v ostro polemiko s tremi ruskimi igralci Benfice (Kulkov, Juran in Mostovoj), ki so Hrvata javno obtožili, da jih je prikoval na klop za menjave zaradi »rasnih predsodkov«. Funkcionarji kluba so napovedali sankcije tudi za omenjene igralce, vendar podrobnosti o teh niso znane.
Zdi se vsekakor, da so odslovitvi Ivica, bolj kot spori v ekipi, botrovali predvsem slabši rezultati moštva. Benfica je tretja na lestvici portugalskega prvenstva, a s petimi točkami zaostanka za vodilnim Portom in tekmo manj.
V 2. kolu deželnega prvenstva za mladince
Lahek uspeh Kontovela
DEŽELNI MLADINCI NA TRŽAŠKEM
KONTO VEL - FERROVIARIO 106:59
(51:24)
KONTOVEL: Ban 6 (2:2), Gulič 15 (1:2), Emili 6 (2:6), Cingerla 6 (0:3), Kralj 24, Hmeljak 12 (2:7), Daneu 7 (1:2), Černe 4 (2:2), Vodopivec 16 (0:1), Turk 10 (0:7).
TRI TOČKE: Kralj 4.
V drugem kolu prvenstva so Konto-velovi mladinci visoko premagali vrstnike Ferroviaria. Že od vsega začetka je bila razvidna premoč naših, ki so z veliko lahkoto polnili nasprotnikov koš. Omeniti je treba, da so se vsi vpisali med strelce, posebno pohvalo pa zaslužijo Pavel Kralj, ki je dosegel štiri trojke v petih poskusih in vsi trije mlajši igralci, kadeti Černe, Emili in Cingerla. (Luka Furlan)
tekmo v svojo korist. V glavnem so torej domovci zadovoljivo igrali do polovice drugega polčasa, posebno učinkovito igro pa je pokazal Zavadlav, ki je bil tudi najboljši strelec.
(Saša Primožič)
NARAŠČAJNIKI
SOKOL - STELLA AZZURRA 82:56
(42:19)
SOKOL: Pahor 2, M. Starc 6, Rizzan-te 6 (2:5), Rustja 8 (0:2), Umek 4 (0:5), lori 5 (3:6), Štokelj 18 (6:10), Franco 5 (1:2), Ferlan 2 (2:4), B. Starc 8 (2:2), Tau-čer 14 (2:2), Vidoni 4. TRENER: Vas-cotto.
Stella Azzurra je bila Sokolu nedorasel nasprotnik, saj so naši vseskozi zanesljivo vodili, kljub temu, da niso igrali najbolje. Vsi sokolovci so se vpisali med strelce. (M.S.)
V tekmah zadnjega kola kvalifikacij za zvezni pokal
Predvsem priprava za prvenstvo
S sinočnjim 6. kolom se je končal ženski kvalifikacijski del zveznega odbojkarskega pokala.
ALTURA OMSE - KOIMPEX	0:3 (3:25,9:15, 15:17)
KOIMPEX: Ciocchi, Garbini, Gregori, Mijot, Pertot, Sosič, Ukmar.
Zadnja tekma v zveznem pokalu je predstavljala nekako predpremiero sobotnega prvega kola v prvenstvu C-l lige, saj se bosta ista nasprotnika srečala v isti telovadnici, le da bo takrat šlo za res. Tudi ekipi, ki se bosta predstavili na igrišču bosta dokaj različni, saj sta tokrat tako Al tura, kot Koimpex nastopila v dokaj neobičajnem sestavu. Domačinke so zaigrale skoraj izključno z mladinsko postavo, ki jo letos trenira Giani Furlanič, Koimpex pa je tudi prišel na tekmo okrnjen, saj so preostale igralke imele redni individualni trening v domači telovadnici.
Naša šesterka je slavila brez večjih težav, izjemo je predstavljal le zadnji set, ko so igralke Koimpexa zaigrale nekoliko manj zbrano in so dovolile domačinkam,
da so se jim nevarno približale, do delnega uspeha pa kljub vsem naprezanjem niso zmogle priti. (Inka)
BOR - KENNEDV 2:3 (15:12, 11:15, 15:9, 2:15, 13:15)
BOR: Nacinovi, Maver, AŽman, Guštini, Flego, Pitac-co, Vodopivec, Grbec, Gregori.
Borovke so kvalifikacijsko fazo pokala končale brez točke, sinoči pa so bili spet zelo blizu prvi zmagi.
Prvi trije seti so bili dopadljivi, posebno solidno so plave igrale v 2. in 3. setu, celo boljše kot v prvem, čeprav so ta set dobile. Dobro je deloval blok, precej ostri so bili servisi, največ težav pa so tokrat imele borovke v sprejemu servisa. Podajačici Grbčeva in Grego-rijeva sta odigrali vsaka po pol tekme.
Tie break je bil izenačen do rezultata 5:5, nato so gostje visoko povedle (11:6), a plave so jih dohitele pri 12. točki, v končnici pa so jim nekatere nerodnosti onemogočile, da bi osvojile točki.
Ce drži napoved, da naj bi Kennedy v bližnjem prvenstvu C-l lige odigral precej vidno vlogo, potem lahko ocenimo, da je bil nastop pomlajene Borove ekipe pozitiven.
INTER MUGGIA - CICIBONA 110:60
(59:25)
CICIBONA: Filipčič 6 (0:2), Korošic, Rudež 12 (2:3), Križmančič 13, Barini 8 (2:2), Umer 7 (1:2), Škabar 5 (1:3), E. Bajc 9 (1:4).
3 TOČKE: Križmančič 1.
V tekmi kjer se je ime zmagovalca poznalo že pri prebiranju moštvenih sestav, so imeli naši nalogo, da bi se čimboljše upirali premoči domačinov in da bi, ne glede na končno razliko, lahko zapustili igrišče zadovoljni s prikazano igro. To pa se žal ni zgodilo, saj so cicibonaši zaigrali povsem nezbrano, brez prave volje, večkrat pa so celo pasivno prisostvovali akcijam domače ekipe, kot je to primer za gledalce kakšne operne predstave.
Tudi odsotnosti Bajca in Punisa ne moreta nikakor opravičiti igre Cicibo-ne, saj je bila volja do igre povsem odsotna v vrstah naše postave, upanje pa je le, da se podobne sramotne situacije ne bodo več ponovile. (VJ)
NA GORIŠKEM
AIELLO - DOM SIMEC	91:72
(47:41)
DOM SIMEC: Silič 18, Zavadlav 24, Pečanac 16, Primožič 4, Skok 2, Spacal 5, Covi 2, Lograsso 0.
Domovi mladinci so v drugi prvenstveni tekmi visoko izgubili z ekipo Aiello. V prvem delu so se sicer dobro kosali in s prodorno igro v napadu obdržali stik s fizično močnejšimi nasprotniki. Sredi drugega polčasa je bil rezultat še izenačen. Nakar pa so gostitelji z delnim izidom 15:0 odločili
Za ljubitelje gora in kraških votlin
Prostori tržaškega velesejma so te dni za ljubitelje gora, alpinističnih tveganih podvigov in spustov v globine kraških jam, pravi raj. Že od sobote je na ogled zanimiva-in privlačna razstava »- 1000 + 8000«, ki vzbuja veliko zanimanje med vnetimi privrženci planinstva in jamarstva in tudi med
vsemi tistimi obiskovalci, ki planine in gore občudujejo samo na slikah.
Na razstavi so prisotna tržaška društva in planinski klubi ter jamarske skupine, ki se predstavljajo s slikovnim prikazom svojih dosežkov in sploh delovanja. Med društvi in klubi je s svojim razstavnim prostorom prisotno tudi Slovensko planinsko društvo Trst (na sliki Foto Magajna), ki je pripravilo lep in učinkovit prikaz sko-
raj devetdesetletne dejavnosti z vrsto slik in dokumentov od prvih začetkov slovenskega planinstva v Trstu do naj-večjih dosežkov, kot sta bili v zadnjem desetletju odpravi na Južno Anapurno in na Everest. Barvne fotografije prikazujejo tudi bogato dejavnost posameznih odsekov, ki je prav tako zelo plodovita.
V ostalem delu obeh paviljonov tržaškega velesejma se predstavljajo jamarji s skupno razstavo o svojih raziskavah v kraških breznih in globinah, zraven je zgodovinska razstava dokumentov in knjižnih izdaj kluba Alpina delle Giulie, medtem ko je Spiro Dalla Porta Xidias pripravil izčrpen fotografski prikaz o dejavnosti slovitega alpinista Emilia Comicija. Predstavlja se tudi Vsedržavni muzej o hribih iz Turina s fotografskim prikazom italijanskih odprav v Karakorumu od leta 1909, ko je tja vodil odprave vojvoda Abruški, do osvojitve druge najvišje gore na svetu, K2.
Tržaški klub XXX Ottobre je za to razstavo pripravil prikaz delovanja svojih odsekov in dobesedno v naravni velikosti z dokajšnjo mero domišljije zgradil jame, smučarske proge, gore in vesine, v veliko veselje zlasti naj-mlajših, ki se začudeni zaustavljajo pred posameznimi čudesi iz polistiro-la.
Omeniti je treba še, da so prireditelji v paviljonu postavili dokaj visoko umetno plezalno steno, na kateri po-
merjajo svoje alpinistične veščine vsi, ki to želijo, seveda pod nadzorstvom izkušenih gorskih vodnikov. Pravo veselje, zlasti za najmlajše.
Razstava »- 1000 + 8000« je torej prva razstava te vrste v Trstu, ki si jo je res vredno ogledati. (L.A.)
Uspel praznik kostanja
Praznik kostanja je uspel. Tako bi lahko zapisali o nedeljskem tradicionalnem prazniku kostanja pri Štekar-jevih v Steverjanu. Kljub temu, da je članom SPD Gorica prejšnjo nedeljo (lS.oktobra) ponagajalo vreme in so bili prisiljeni v odgoditev družabnosti, pa se nad potekom nedeljske prireditve tokrat zares ne gre pritoževati-Tudi glede vremena ne.
Že dopoldne je nekaj prostovoljcev pripravilo vse potrebno za popoldansko srečanje, ki je minilo v veselem in prijateljskem vzdušju. Zbralo se je kar precej članov SPD in prijateljev društva. Pridružili so se tudi nekateri- člani SPD iz Trsta.
K veselemu razpoloženju so prip°' mogli zvoki Petarinove harmonike-Medtem ko je Zorko Čotar, ki ima za to opravilo najdaljši staž pekel kostanj, so nekateri člani društva pripravili družabne igre in zmagovalce p°' šteno nagradili.
Popoldne je kar hitro minilo, pa tudi dnevi so že kratki in ob mraku se je zadovoljna druščina začela razhajati.