Nekaj vtisov z zborovanja društva učiteljic. Mnogo se je zbralo učiteljic, že dolgo ne toliko. Tudi od mejne Kolpe jih je privedla zvestoba in domotožje. Pestra slika se je nu=> dila očem. Osivele boriteljice za pravice uči^ teljic, mlajše marljive delavke, nekatere, ki so še nedavno skeptično stale ob strani. no» vinke, prignane po trpljenju in najmlajše, v svojem idealizmu instruktivno čuteč solidar* nost — vse smo prihitele v tovariški vdano* sti in zaupanju in v želji po izpopolnitvi. In takoj nas je objelo toplo sestrsko razumeva* nje. Odpadel je predsodek med podeželsko in mestno koleginjo, med poročeno in nepo* ročeno, med starostjo in mladostjo, vse smo si bile enake, zvezane z isto usodo v stanu in v socialnem življenju. Kako razumevajoče šmo sprejele tovarišico, ki je prišla k nam kakor preganjana srna v toplo zavetje! Dej» stvo, da so nam dosegljivi samo nižji klini na stanovski lestvici, ima tudi svoje dobre strani. Čistejša je naša stanovska morala, iskrenejše medsebojno čuvstvovanje, pošte* nejše naše delo. To ozračje zaupanja, toplo« te in iskrenosti se mi zdi najvažnejši pogoj skupnega dela za nas, ženske, ki je čuvstvo naš element. Iniciativna tov. predsednica je razvila obširen delovni program. Stanovski in splo= šen kulturni podvig učiteljic in učiteljiščnic, njihovo izobraževalno delo med ljudstvom, naše karitativne naloge — nobene panoge našega udejstvovanja ni prezrla. Ne zane« marjati ničesar, pritegniti v delovno zajed* nico čim več tovarišic, da bo delo živahnejše in bolj vsestransko, da se bo večalo število javnih delavk in da se bo razvijal čut odgo« vornosti in pripadnosti k našemu društvu in k skupni organizaciji. Na teh načelih je zgrajen ta delovni program. Nič novega si* cer, v širokih obrisih se je poudarjal vedno. Vendar je nova njegova izcizelirana natanč* nost in način izvedbe. Nikar se ne smehljajte bridko, ve izku* šene tovarišice delavke — tudi meni se zdi maksimalen. Toda solidarnost in stremljenje se je vzbudilo v masi in pri mnogih se je po» kazala volja do dela. To oboje pa je zaklad, ki ga mora odbor prav in vztrajno izkori=> ščati, pa se bo gibanje širilo dalje. Seveda, čisto gotovo je, da ne ob vsakem času v enakem tempu; toda vedno tako, da bo osta» lo pokret in ne bo zaspalo v mrtvilu. Da bi nam bilo to velikonočno zborovanje naš sim* bol vstajenja in prerojenja! (L. K. Izredni občni zbor »Društva učiteljic v Ljubljani« se je vršil dne 17. aprila 1930. -Predsednica Umbergerjeva je po po* zdravnem nagovoru poročala o poslovanju društva od zadnjega zborovanja. Največ pozornosti je društvo obrnilo na določbe nov^ga šolskega zakona. Direktno in posredno je na merodajnih mestih skušalo doseči, da se zagotovi učiteljicam popolna enakopravnost z učitelji. Zavetišče Za gradom št. 4 deluje redno, ne glede na to, da je med tem začela poslo* vati nova šolska kuhinja. Predavateljica Angela Vodetova je s svojim predavanjem: »Organizacije učiteljic pri nas in drugod« navdušila navzoče tova* rišice tako, da se jo je enoglasno pozvalo, naj objavi celoten referat v »Učiteljskem To» varišu«. Po živahni debati se je sklenilo, naj bi se skušalo društveno delovanje poživiti in organizirati s tem, da bi se po vzorcu UJU ustanovili posamezni odseki, in sicer: 1. iz» obraževalni odsek, 2. stanovsko^pravni od» sek, 3. gospodarski odsek, 4 ljudsko^prosvet* ni odsek, 5. odsek za učiteljski naraščaj. Pri volitvah so se izvolile: V ožji odbor: strokovna učiteljica An« gela Vodetova kot predsednica, prof. Minka Skabernetova kot podpredsednica, učiteljica Anka Celnarjeva kot tajnica, upraviteljica Marija Polakova kot blagajničarka, učiteljica Leopoldina Kosova in Čuček=Kleinmayerjeva kot odbornici. V širji todbor: Marija Korenova (srez Crnomelj), Karolina Zupančičeva (srez Kranj), Marija Rupnikova (srez Kamnik), Slava Vid* marjeva (srez Krško), Stanislava Zupančiče« va (srez Kočevje), Marija Omerzova (srez Laško), Marija Jarčeva in Petra Obersnu (Ljubljanska okolica), Marija Dolenčeva (srez Logatec), Milena Sušnikova in Saša Tavželjeva (srez Radovljica). Pri slučajnostih se je sklenilo: Društvo naj se sporazume z UJU glede določbe, da bi člani UJU ne smeli biti včla= njeni v kaki drugi strokovni organizaciji. Društvo naj se zavzame za to, da pride v »Šolskompravni odbor« sorazmerno število učrteljic, ki bi mogel uspešno zastopati inte« rese učiteljic. Rešilo se je načelno vprašanje, da je društveni odbor upravičen izpremeniti sklepe, sprejete na občnem zboru, ako bi bilo to v interesu društva.