------    143    ------
Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja. Po cesarskem patentu od 27. aprila t. L bo novi denar odi. novembra 1858 edini postavni dnar v celem cesarstvu. 1. dan julija 1858 ima tako imenovan š a j n v celem cesarstvu nehati. Ob enem so pre-svitli cesar milostljivo pripustili, da se more vsake sorte, papirnat in drugi dnar, kteri je bil od leta 1848 izdan, če tudi od ministerstva že preklican, še zmenjati, toda samo do 1. julija (malega serpana) t. 1. Več o tej postavi drugikrat. Marsikdo ima morebiti še kak tak preklican dnar, zlasti papirnat, ki ga bo sedaj še lahko brez vse zgube spečal.
—  Brati in slišati je, da bodo šli sv. Oče papež na Dunaj presvitlega cesarja obiskat.
—   Govorjenje je, da bo dana kmali nova postava za župan i j e. Prav bo za vladne zadeve, kakor tudi za srenjsko gospodarstvo, ker bo sedanji začasni stan nehal, ko bo prišla nova stanovitna srenjska postava.
—   C. k. pravosodno ministerstvo je dogovorno z mini-sterstvom notranjih opravil ukazalo, da se odslej kaznjenci, kteri so zavoljo kakega pregreška za več kakor eno leto v ječo obsojeni, ne bodo v deželnih kaznovavnicah, temuč v jetnišnicah tistih sodnij pokorili, ktere jih obsodijo.
—   „A. A. Z.a piše: Dalj časa se posvetuje na Dunaju zbor pravoslovcov zastran prenaredbe naše civilne pravde. Kakor je slišati, bodo te posvetovanja skorej dokončane. Osnutek postave, ki bo iz teh posvetovanj izviral, bodo dobili potem pravoslovske družtva in učeni natisnjen v pretres in potem ga bodo še enkrat pretresovali v posebnem zboru. Te posvetovanja so zanimive, ker ima iz njih postava za civilno pravdo izvirati, ktera bo po celem cesarstvu veljavnost imela.
—  Slovanska beseda 27. aprila seje, kakor pišejo ,?Slov. Novinyu v vsakem ozeru prav dobro obnesla. Sperlnova soba je bila tako polna poslušavcov, da jih precej ni prostora več imelo. Godbe kakor tudi spevi so bili izverstni. Pela je tudi žl. gospodična Irena Fichtenau-ova, Ljubljančanka.
—   „Pr. Blatt" piše: Nemška pravlica pravi, da se nam je v sredi tega mesca hudega mraza bati, namreč 12., 13. in 14. maja kakor o godovih sv. Pankracia, Servacia in Bonifacia. Skušnja uči, da ljudska vera, ktera se na naturne razmere opera, ni vselej prazna. Stari pregovor: 5)Pankraci, Servaci in Bonifaci so trije ledeni možje" in wpo sv. Servaciju ni več mraza in po sv. Bonifaciju ni več snega" ima tudi kaj v sebi. Profesor Madler je preiskoval v Berlinu vreme od 86 let, in najdel je, da je imenovane dni res nekoliko menj toplo. Madler misli, da pride to odtod, ker se začne ta čas v severo-izhodnih deželah Evrope sneg tajati in merzel sever začne pihati, kterega pa v letih 1856 in 1857 ni bilo.
Iz Ogerskega. Iz vesprimske okrajine se slišijo velike tožbe, da se ljudstvo v deželi, kjer je vino doma, od dne do dne huje žganja poprijema. V mali srenji Ny. ktera ima 600 prebivavcov, popijejo, kakor nek kerčmar sam terdi, v letu 150 do 200 veder žganja, vina pa komaj 30 do 40 veder!
Iz Moravskega. V nekterih krajih pridelajo na Mo-ravskem veliko sadja, ktero posuše, ker ga ne morejo prodati. Prigodilo se je že večkrat, da so lakomni kupci in barantači popolnoma dobrega posušenega sadja nakupili in, da bi več dobička imeli, ga tako z vodo namočili, da se ga je cele vozove v Ameriko namenjenega spridilo. Ker tako ravnanje lahko cele kraje, kjer imajo veliko sadja, ob pošteno ime dene, so dale gosposke na znanje, da se bodo take goljufije in hude dobičkarije ojstro kaznovale.
Iz Rusije. Zopet je pet okrajin se izreklo za o proste nje kmetov, namreč: Novgorod, Kazan, Kostroma, Rezan in Astrakan.
Iz Italije. Piemontežki deržavni zbor je končal obravnave zastran nove, .od francozke vlade zahtevane postave, po kteri pregreškov zoper tiskino postavo ne bodo več porotniki sodili. Grof Cavour je dobil večino glasov za-se in ostane tedaj še minister. Nek berlinski časnik piše o tem in sploh o piemonteški politiki: ?)Se nikolj, kar svet stoji, ni nobeno ministerstvo tako imenovano konservativno moj-strovanje tiskarstva s takimi prekucijskimi dokazi zagovarjalo. Cesar Napoleon — tako govori ministerski predsednik kaj priprosto — je varh Italije; kdor svoje upanje v prebujenje Italije stavi, mora v Pariz svoje oči obračati. Zato mora Sardinija svobodo tiska varhu Italije darovati; zakaj cena te svobode in svobodnosti je oteta narodnost!" „In res jo je Sardinija, ko se je francozkemu varstvu podvergla, tako zavozila, da ji ni od nikodar dobička upati."
Iz Nemškega. Požar, kakoršnih malo, je 24. aprila popoldan mesto Frankenstein na Prusko-siležkem skoraj popolnoma pokončal. V kratkem času so gorele vse poslopja in dasiravno so prišli iz vsih krajev pomagat, vendar niso mogli nič opraviti, ker je bil vihar prevelik. Sopara je bila tolika, da še konji v ozkih ulicah niso mogli prestajati in mnogo mnogo ljudi je poginilo. Se drugi dan so vlekli kosti za kostmi, ude za udi izpod razvalin. Tudi bližnja vas Zadel je pogorela. Doslej je 23 mertvih naznanjenih. Sliši se, da so sopet otroci s harnicami ali vžigavnimi klinčki igrali, čez 500 hiš požgali in čez 5000 ljudi ob premoženje in podstrešje pripravili!
Iz Francozkega. Najnoveja novica iz Pariza bi utegnila tu in tam ljudi precej osupniti. Francozka vlada je namreč za 42,000 mož armado pomnožila. Vpraša se, kterim sovražnikom velja to? Eni pravijo, Angležem, drugi so v skerbi, da je to z nameni v zvezi, kteri še niso znani in so Italii namerjeni. Nas pa obhaja misel, da to ne velja unanji politiki, temuč notranji. Al Francozje se ne pripravljajo samo na kopnem, tudi na morju kažejo, da hočejo biti pripravljeni, naj že pride karkolj: „Moniteur" taji sicer vsako pripravljanje na morju, pa vendar, čimu potrebujejo 150 parobrodov vsake verste in še 72 druzih bark? Francozko kupčijstvo ne potrebuje toliko bark. Zavoljo tega pogledujejo Angleži z nekako debelimi očmi na Francozko, in če vidijo, da ti ne postopajo, tudi oni ne bodo rok skrižem deržali.
— Zaperanja še vedno ni konca ne kraja. — Mnogo poljskih izseljencov se vrača ta čas v svojo domovino iz Francozkega; nekteri z ženami in otroci. Nepremožni dobivajo od ruske vlade dnarjev za dolgo pot.
Iz Turškega. Turška vlada je poslala pred nekimi tedni černogorskemu knezu tako imenovan ultimatum, s kterim zahteva, da naj bo Cerna gora porok za mir ob turški meji, to je, da Cernogorci ne bodo več čez mejo v turške dežele zahajali ropat. Ako se v to zahtevanje ne vda, bo storila turška vlada, kar bo za varstvo svojih podložnikov vgodno spoznala; ne bo se pa s Cernogorci vojskovala, temuč samo njih deželico bo z vojaki ob legla toliko časa, dokler ne bodo Cernogorci terdno obljubili, da liočejo kot pošteni sosedje mirno živeti.
------    144   ------