jpsj&a. □ «u I Bosa Stvarnika m ni treba? Olikanim slovenskim krosom, posebno onim v Ljubljani. t Anton Bonaventura, škof. (Drugi natisk.) V Ljubljani, 1905. Samozaložba. — Katoliška Tiskarna. - 1 ,' ■ ^j u tr - Ali Boga Stvarnika res ni treba? Olikanim slovenskim krogom, posebno onim v Ljubljani. V Ljubljani 1 905. Samozaložba. — Katoliška Tiskarna. Anton Bonaventura V „Mestnem domu“. V začetku januarja so se napovedovala pre¬ davanja „Prosvete“ v „Mestnem domu“. Cul sem, da se bode govorilo o svetu, o njegovem postanku, razvoju in koncu. Sumil sem, da bi se tu utegnili razvijati nazori, ki krščanstvo na¬ ravnost pobijajo. Nič bi me ne vznemirjevalo, ^ ko bi se razne hipoteze razvijale in razpletali prirodoznanstveni razlogi za in proti. Svobodno! Saj brez znanstvenih hipotez, s katerimi se hočejo pojasniti razni prirodni pojavi, napredek v znanstvu ni mogoč. S hipotezami se pa pojmi počasi bistrijo, in na zadnje se po raznih temah in zmotah more priti do resnice. Resnica je pa nam vsem ljuba; in ker resnica ne more biti nasprotna resnici, tudi naravna resnica ne more biti nasprotna razodeti resnici, ampak nam pomaga, da razodeto še bolje razumemo in dokažemo. Toda, ako se kaka bolj ali manj verjetna hipoteza o svetu, o njegovem postanku in raz¬ voju predstavlja kot znanstveno dokazana res¬ nica, zoper katero nikdo več prigovarjati ne sme, in ako se na tem temelju drzovito izpod¬ bija in le zaničevaje omenja krščanstvo in njegov nauk, onda pač ne moreni več biti miren. In ako čujem, da se na tako nevarna predavanja 3 'šSi vabi navadno meščansko občinstvo, se v dnu duše stresem, ker se verniki vabijo na kraj, kjer se jim bode v prelepi čaši podajal po¬ guben strup, da se jim premoti razum, po¬ kvari srce, vzbude dvomi in strasti, ter se narav¬ najo na pot, ki pelje naravnost k bogotajstvu. Prinesel se mi je bogomrzki „Narod“, ki o tem predavanju poroča; iz raznih notic, člankov in podlistkov tega lista sem opazil, da se je res neka prav slabo utemeljena hipoteza razlagala kot popolno dokazano dejstvo, zoper katero ni prigovora in da se je na tem temelju Bog Stvarnik naravnost odstavil. Grozno! Kar me je pa najbolj zabolelo, sta dve vesti o do- tičnih predavanjih v „Narodu“. V štev. 7. z dne 10. januarja piše: „K za¬ ključnemu predavanju o vsemiru je došlo iz¬ redno mnogo občinstva; skoro polovica po¬ slušalcev so bile dame, a tudi delavski sloji so bili številno navzoči, kar dokazuje, da je interesantni tema ,0 koncu sveta 1 imel po¬ sebno privlačno silo. O koncu sveta se je že mnogo mislilo, mnogo raziskavalo . .., a vkljub temu še vlada v najširših slojih popolna ne¬ vednost v tem vprašanju . . . Kar je modema znanost po dolgotrajnem in natančnem pro¬ učevanju in raziskavanju neovržno dognala in dokazala, to je še vedno za široke sloje ljudstva s sedmimi pečati zatvorjena knjiga. In da se je ta knjiga konečno vendarle tudi odprla našemu ljudstvu, je nemala zasluga gospoda Grošlja. V uvodu svojega predavanja je govornik ome¬ njal, kake prazne vere in brezmiselnosti so bile <35 4 razširjene še pred nedavnim časom celo v krogu „učečih" o koncu sveta in kako je to praznovernost umela spretno in lokavo po¬ rabiti cerkev, da je s strašilom bližajočega sc konca sveta praznila denarnice lahkovernega ljudstva." V štev. 10. z dne 13. januarja piše isti list: „Ob koncu svojega govora je nakratko reka- pituliral vsebino svojih prejšnjih predavanj, na- glašajoč, da je znanstveno naziranje o postanku sveta edino utemeljeno in pravilno in z dokazi tako podprto, da se veda ne more klanjati svetovnemu naziranju, ki ga uči cerkev, vsled česar bi bilo v interesu cerkve same, da pri¬ lagodi svoje dogme znanstvenim naukom, mesto da jih brezuspešno pobija, ne da bi mogla le ene znanstvene teze ovreči s protidokazi. Šte¬ vilno navzoče občinstvo je predavatelju viharno ploskalo, kar je dokaz, da so' njegova razmo- trivanja splošno ugajala in da so se poslušalci, strinjali z govornikovimi zaključnimi besedami." Torej občinstva mnogo, tudi mnogo dam in burno se je ploskalo ! Predavanja so bila v smislu bogotajstva in izbrano ljubljansko občinstvo burno ploska! Kaj to pomeni ? Zares to, karpiše „Narod“: „da so se poslušalci strinjali z govornikovimi zaključnimi besedami". Boga so odstavili! Da li se je večina zavedala, kaj burno ploskanje pomeni? To ploskanje me je neiz¬ rekljivo zapeklo in mi pero v roke potisnilo. Iz „Naroda“ ■) posnamem, da se je go¬ vorilo o postanku in razvitku vsemira, o po- Štev. 13, 14, 21, 22, 28. ^33 5 SS3 stanku in razvitku življenja na zemlji in tudi o početku človeka, vse pa v smislu, da Boga ni treba. Ali je temu zares tako? Poglejmo! Zato naj Vam pa še jaz podam kratko razpravico 1. o početku in razvitku sveta, 11. o po¬ četku in razvitku življenja na zemlji, 111. o početku človeka in IV. o dotičnem sveto¬ pisemskem sporočilu. Prosim, izvolite te čr¬ tice pazljivo prečitati in dobro premisliti: vsaj sc gre za naše življenje in za našo večnost. I. Vesoljni svet. Oglejmo si vesoljni svet in poprašajnro prirodoslovno znanost, kaj nam pove o nje¬ govem začetku in razvitku. /. Prasnov. >) Dva dokaza sta bitno pripomogla, da se vesoljni svet sedaj precej dobro pozna. Prvo je dokaz o enotnem zakonu, po katerem se vsa telesa gibljejo, in sicer ne samo pri nas v našem osolnčju, ampak prav vsa brez izjeme. To je zakon teže ali gravitacije, katerega je slavni Anglež Newton z računom dokazal in utemeljil. Ne samo na naši zemlji, ampak v vsem vesoljnem svetu tvarinski deli privlačno delujejo na druge in sicer po točnih zakonih, od tod predivno soglasje v kroženju raznih nebeških teles, da se nam dozdevajo, kakor da so združena v umeten stroj. 2 ) 0 Urmaterie. 2 ) P. Gander, O. S. B. Die Erde 'str. 10 sq. ^23 6 K temu je v drugi polovici 19. stoletja prišla še spektralna analiza, po kateri se lahko prav natančno dokaže, iz katerih tvarin obstoji solnce in vse druge zvezde, katerih svitloba do nas prihaja. Natančna raziskavanja so do¬ kazala, da so vsa nebeška telesa sestavljena iz istih snovi, katere se nahajajo na naši zemlji. Od kod ta enotnost v gibanju in snoveh? Jako dobro jo razjasnjuje Kant-Laplacejeva hipo¬ teza, da so bila vsa telesa našega osolnčja s početka skupna celota, neizmerno velika plinska krogla. Ta hipoteza se je pozneje raztegnila na vesoljni svet.') To je jako srečna hipoteza, ker nam je v njeni luči jasna omenjena enot¬ nost gibanja in nam je poznan razlog, zakaj so jednake snovi raznih nebeških teles. Vesoljni svet torej je bil s početka ne¬ izmerna plinska kroglja. Kaj pa je bil ta prvotni plin, ali ta prvotna snov, ta prasnov? Tudi njo iščejo s tem, da si prizadevajo vse razne se¬ stavljene snovi razstaviti in sicer jih tako dolgo razstavljati, da bi prišli do najednostavnejših prvin, ki so bile ona prasnov. Poskusi so že tako daleč uspeli, da se sme in more trditi, da se je vsa neorganska tvar razvila iz najbolj jednostavnega prvotnega stanja, iz prasnovi, se¬ stavljene iz samih prvin. 2. Zemlja. Imamo prasnov. Kako se je iz te prasnovi razvila naša zemlja? 9 ibid. str. 16. 7 ® Tako se glase prirodoznanstvene hipoteze : jaz jim ne ugovarjam, marveč soglašam s pri¬ rodosloven, ker so zares jako verjetne. Ako pa prirodoslovci dalje posežejo in trdijo, da je omenjena prasnov večna in da se more ves razvoj te prasnovi v svetovni solnčni sestavi razložiti samo po mehaničnem potu, moram tej trditvi odločno prigovarjati, kakor to delajo mnogi prirodoslovci, še bolj modroslovci in najbolj odločno bogoslovci. Ali je res prasnov večna? Ali je razvoj te snovi samo mehaničen? a) Ali je prasnov večna? Torej od kod prasnov? Prirodoslovec bi moral reči, da on tega ne more vedeti, vsaj preiskuje le dane tvarine, njihovo delovanje in j zakone delovanja. In zares marsikateri prirodo- ! slovci se ne pečajo z vprašanji o stvareh, ki j niso v krogu izkustva, tako n. pr. Locke, Huxley, Spencer, Comte, Littre. Drugi, kakor Hackel, Nageli, Crookes pa posežejo tudi v taka vpra¬ šanja; 1 ) s tem pa so prekoračili svoj delokrog < in segli v delokrog modroslovcev, kjer se pa ne izpoznajo, in zato v grde zmote zabredejo: trdijo namreč, da je prasnov večna. Temu pa ni tako. Da prasnov ne more biti večna, se da j modroslovno dosti lahko dokazati. 2) A te do- 1 ') Schanz, Apologie, I. Theil, Gott und Natur, str. 184 sqq. 2 ) Glej n. pr. Gutberlet, der mechanische Mo- nismus str. 9—31. <25 10 SSj kaze rad opustim, ker imamo vsaj tri na raz¬ polago, kakor nam jih podaja prirodoslovna znanost sama. 1. Vesoljni svet je v razvoju, ki je do sedaj dospel do gotove stopinje in sicer po točno delujočih prirodnih zakonih. Ta razvitek lahko nazaj zasledujemo; ako to storimo in gremo nazaj od stopinje do stopinje, pridemo idoči nazaj do zmeraj nižjih stopinj, nazadnje na prvo stopinjo, na začetek razvoja. Kdaj je ta za¬ četek? Gotovo v določenem času, ki se more meriti; ko bi se bil začel sto let poprej, bi bil tudi sedaj že za sto let naprej, bi bil na višji stopinji; razvitek od vekomaj, ki se nikoli ni začel, je sam v sebi nemogoč. Od tod pa moramo sklepati, da je z razvitkom tudi sama prasnov postala pred tolikim časom, pred to¬ likimi milijoni leti in sicer s svojimi prirod- ninri silami, po katerih se je razvijala in raz¬ vila do današnje stopinje. 2. Do istega zaključka pridemo, ako sma¬ tramo razvoj kot gibanje. Tvar je sama po sebi indiferentna za gibanje in za mir; svojega stanja ne premeni iz sebe, ampak le iz vzrokov zunaj nje. Tvar je v gibanju, ako to gibanje zasle¬ dujemo, pridemo do prasnovi, kateri moramo tudi gibanje pripisati. Od kod prvotno gi¬ banje ? Od tvari same ne, ker je do tega in¬ diferentna? Gibanje mora priti od zunaj. Tudi po Kant-Laplacejevi hipotezi moramo to zahte¬ vati, vsaj gre tudi ona nazaj do prasnovi in prvega gibanja, katero mora predpostaviti. Ako nečemo dalje in se zadovoljimo s tem, onda tas n ssi moramo reči, da ne vemo; ako gremo pa dalje, onda razum zahteva za gibanje vzrok izvan prasnovi in nad njo, ki je vstvaril prasnov z njenimi lastnostmi in zakoni, ji dal gibanje in določil smer, gibanju. 3. Poglejmo še mehanično teorijo o to¬ ploti. 1 ) Toplota se pretvori v delo, toda izgubi se del toplote, ako se delo vanjo nazaj pretvori. Od tod sledi: ko bi bilo v tvari tvorenje ve¬ komaj, bi bila tvorna moč že iznemogla in se v toploto premenila, da bi ne bilo več nobene tvorne moči, ki bi se mogla še v toploto pre¬ tvoriti. In tudi vsa toplota v vesoljnem svetu bi se po fizikalnih zakonih morala že davno popolnoma zednačiti, da bi bila v vsem ve¬ soljstvu povsod enaka in, vsako gibanje in živ¬ ljenje bi bilo nemogoče. Toda od tacega stanja smo še mnogo oddaljeni: toraj ni mogoče, da bi se to delovanje vršilo od vekomaj, ampak s prasnovjo vred se je v času začelo. Ta premišljevanja na temelju prirodnih pojavov zahtevajo začetek razvitka in gibanja in vsega notranjega delovanja snovi, torej tudi začetek snovi same. Vzrok temu se mora zato iskati nad prasnovjo, nad svetom, zunaj sveta. b) Ali je razvoj prasnovi zgolj mehaničen? ?) Rekli smo, da se Kant-Laplacejevi hipotezi o razvitku vsemira od prasnovi do današnjega stanja prav nič ne protivimo, trdimo pa, da 0 Gander, Dic Erde, str. 59. 2 ) Gutberlet, Der mechanische Monismus, str. 51 sqq. ^25 12 razvoj ne more zgolj mehaničen biti. Premislimo nekoliko razlogov. 1. Ker je snov indiferentna za katerokoli agregatno stanje in za gibanje, se zgolj me¬ hanično nikakor ne more razložiti, zakaj je bila prasnov ravno v plinskem stanju in ne v drugem, zakaj se je gibala in zakaj ravno v tej smeri in s to močjo? 2. Sistemi planetov in še bolj oni zvezd tvore preumeten mehanizem, v katerem se s pomočjo najbolj ednostavnih mehaničnih za¬ konov dosega najlepši sklad in popolna stal¬ nost sistemov; tu je ravnotežje tako umetno urejeno, da se nepravilnosti same izgladijo, sistemi se sami regulirajo. Ako pa že meha¬ nizma, kakor si ga je človek izmislil in ga iz¬ vršil, in ki se z nebesnim še primerjati ne more, nikakor ne moremo razložiti, kakor, če trdimo, da je nameravan, da so deli namenoma ravno tako zasnovani, kakor so in sicer po razumu, ki je vse to zamislil in potem izpeljal, onda moramo reči, da pri solnčnih sestavih mora tudi biti visok razum, od katerega so meha¬ nične sile, ki jih vodi in uravnava. 3. Za razvoj organizma na zemlji je siste¬ matična uredba in sistematično gibanje teles našega osolnčjaneobhodnopotrebno. Dauspeva organično življenje na zemlji, mora biti zemlja ravno toliko od solnca oddaljena in ravno to¬ liko proti ekvatorju nagnjena, kolikor je v res¬ nici. Ali so pa te sestavljene namenu primerne in zanje potrebne pogoje za organsko življenje >35 13 ^ na zemlji mogle prirediti samo slepe sile? Po-, glejmo nekatere slučaje! Ali se more iz samo slepega delovanja sil pri razvoju zemlje zadostno razlagati, da so na zemlji ravno take snovi, ravno v tem razmerju in v teh zvezah, da je površina zemlje jako pripravna ravno onim organizmom, ki so sedaj na njej? Ako pomislimo, kaki in koliki pogoji od strani zraka, zemlje in vode morajo sodelovati, da more površina zemlje za orga¬ nizme pripravna biti, more li se vse to pri¬ pisovati edino mehaničnim močem, katerim tudi fizikalne in kemične prištevamo? O teluričnih odnošajih rodovitnih tal pravi Liebig: „ni ga v kemiji bolj čudnega pojava, ki bi vsi človeški modrosti usta tako zamašil, kakor ga opazimo na njivi pripravni za rast rastlin." Neizrečen pomen vode kot studenec, reka, morje, oblak, dež in par za vse življenje na zemlji pozna že navaden razum, znanost ga še bolj razjasnjuje; določeno razmerje vode do kopnega, njene toplinskc in fizikalne lastnosti, po katerih goni življenje v prirodi, naj bode samo delo slučaja? Ko bi se hotela opisati vsestranska naloga zraka, potrebovali bi knjig! In ta sestav zraka, njegova množina in drugo je popolnoma slu¬ čajno nastalo? Da, bivališče za človeka in za organizme je preskrbno pripravljeno, ter ravno za njihove po¬ trebe in sicer ne samo, v kolikor se sploh za živ¬ ljenja zahteva, ampak tudi za vse druge potrebe, 14 ŠSA n. pr. za estetične, je na zemlji po kraljevo preskrbljeno. In vse to je slučajno, ne pa delo velikega razuma, ki je vse tako zasnoval in prirodnim silam ravno ta pravec dal in vzdržal? Torej, akoravno Kant-Laplacejevo hipotezo priznamo, vendar le samo z njo ne moremo izhajati; ne moremo si ne početka sveta, ne njegovega določenega razvoja razlagati brez neskončnega razuma, ki je zunaj sveta in nad svetom in je svetu dal začetek, dal razne snovi in njena svojstva, moči in pravec delovanju za določen konečni namen. 3. Konec zemlje. Ker smo se pečali z začetkom in razvitkom naše zemlje, poprašajmo še, ali bode zemlje kedaj konec, ali nikoli? Kaj pravi znanost? 1 ) Kaj pravijo kemiki? Organizmi porabijo mnogo plinastih snovi; množina teh se je že zmanjšala, kar se more pri večjih tudi do¬ kazati, n. pr. pri vodiku, pri kisiku; nazadnje bode teh snovi popolnoma zmanjkalo in ozračja ne bode več, zato pa tudi življenja ne. Tudi voda se bode popolnoma potrošila, ker je kamenje preveč v sebi popije, in pride čas, da bo popolnoma izpita, kakor je to do¬ kazano o luni, kjer nobene kapljice vode več ni. Onda zamre vse življenje. Se dalje gredo fiziki. Zemlja se suče okoli svoje osi; toda moč, s katero se suče, počasi pojema; deloma zavoljo etera, kateri se vrtenju , ‘) Gnnder, loc. cit. str. 137. sqq. 'cas 15 ^ ustavlja, deloma radi plime, ki tudi moč vrtenja zmanjšuje: zato se bode zemlja sukati prene¬ hala in večne bo-spremembe dneva in noči; vsaj se tudi luna okoli svoje osi več ne vrti. Pa tudi solnce bode izgubilo svojo toploto in svetlobo; ker toploto vedno izžaruje in jo v vsemir pošilja, mora jo o gotovem času po¬ trošiti; onda pa mora življenje na zemlji pre¬ nehati. A še hujše gorje čaka zemljo. Radi etera v vsemiru, kateri po mnenju mnogih uče¬ njakov vrtenje zemlje zadržuje, se sredobežna moč zemlje in drugih planetov zmanjšuje; ker pa privlačna moč solnca ostane nespremenjena, zato solnce zemljo in svoje planete zmeraj bliže k sebi priteguje in jih bode nazadnje popolnoma nase potegnilo, ko bode namreč ta privlačna moč sredobežno moč premagala; planeti in zemlja bodo popadali v solnce in se popolnoma izgubili. Nazadnje bo pa tudi solnce padlo v svoje osrednje telo, in vsa snov sveta bode nazadnje zopet skupna v eni celoti, kakor izpočetka. Ali se bode pa potem razvoj iz nova začel? Ni mogoče. Res, toplota se pretvori v gibanje in gibanje v toploto; toda pri tej pretvorbi toplote v delo ali gibanje se toplota počasi izgublja; nazadnje se toplota popolnoma povsod zenači; ko se to dogodi, ni nobeno mehanično delo več mogoče, ker, kakor do¬ kazuje Helmholz, se le onda toplota deloma v delo pretvori, ako prehaja iz bolj gorkega telesa na hladneje telo. V prirodi torej mora ! t3S 16 onda nastati popoln mir, popolna smrt: ve¬ soljstvo se iz svoje zopetne skupne meglene mase, v katero se bode pretvorilo, samo po sebi ne more več razvijati. 1 ) Razvoju bode torej konec, zato mu je bil tudi začetek; ako je bil pa začetek razvoju vesoljne snovi, je bil začetek tudi snovi sami, nikakor pa snov ne more biti od vekomaj: zato smo hvaležni znanosti, ki nam je otvorila vrata, skozi katera zopet v svet stopa srednjeveška trditev o stvarjenju po Božji vsemogočnosti. Nazadnje pridejo zvezdoznanci in nam prerokujejo možnost, da konec zemlje nastane hipoma: ako bi namreč zemlja trčila v glavo kacega kometa. Skozi rep kometov je zemlja že šla; toda to ji ni nič škodovalo, ker je rep iz jako tanke tvarine. Glava kometova je pa trda, ker ima v sredi železo, kakor naša zemlja. Tak dogodek je mogoč, ker kometi se gibljejo na vse strani, pa presekavajo večkrat pota naših planetov, tudi pot naše zemlje: ako bi bila zemlja onda ravno na onem kraju svoje poti, pa bi trčila ob glavo kometa s strašno silo, hitri tek bi se zaustavil, premenil v toploto in zemlja bi zgorela. Tako o koncu naše zemlje in vsemira znanost: ali nam ne potrjuje vsega, kar nam o koncu zemlje pripoveduje sv. evangelij in sveti Peter? Seveda pa Bog konec zemlje in osolnčja lahko tudi drugače ali hitreje provzroči. ‘) V mestnem domu se je drugače trdilo, kakor se čita v „Narodu“ št. 7. TS5 !7 ^ 2 II. Življenje na zemlji ') S početka na zemlji ni bilo organičnih bitij, ni bilo življenja in radi prevelike vročine na zemlji življenje še mogoče ni bilo. Sedaj je pa toliko življenja v prirodi, življenja bujno razvitega v rastlinstvu in živalstvu. Od kod to življenje? Od kod to raznovrstno življenje? Po-l glejmo, kaj pravi znanost in ali je Bog res; nepotreben? /. Začetek življenja. V organičnih, to je živih bitjih so ravno tiste snovi kakor v neorganičnih, neživih bitjih, le v manjšem številu in pa v mnogo bolj se¬ stavljenih celotah. Najbolj ednostavno orga- nično, živo bitje je stanica, to je majhen me-l hurček, čigar drobna kožica zastira sluzavo- tekočino (protoplaznro); v tej tekočini se na¬ haja še stanično zrno kot bistven del pri raz- ploditvi življenja; vendar pa ni treba ravno, da mora snov, ki je v zrnu, strnjena biti v obliki zrna, more tudi razlita biti po stanici. Stanica je torej sestav iz mnogih delov, tudi mnogovrstna spojina iz raznih kemičnih prvin. Ona je živa, ima gibanje znotraj iz sebe, da raste in se razmnožava. Tu ima bitno vlogo stanično zrno in njegova snov, ki se razdeli >) Podatke sem posnel iz knjig: VVasmann, die mo¬ derne Biologie und die Entrvickelungstheorie: Gander, der erste Organismus ; die Abstammungslelire; Gut- berlet, der Mensch, sein Ursprung und seine Ent- wickelung; Naturphilosophie: Schanz, Apologetik, I. Teil, Gott nnd Natur. 18 ^ tako, da vsak del postane zopet zrno nove popolne stanice. Tako razlaga stanico in pojav življenja sedanja znanost in sicer vsled natančnega pre- iskavanja. Nastane vprašanje: od kod prva Sta¬ niča in prvo življenje? Sedaj je znanstveno go¬ tovo, da živo bitje nastane le iz živega bitja, stanica iz stanice, stanično zrno iz staničnega zrna. Od kod prva stanica, prvo življenje? Bogotajni prirodoslovci so si prizadevali, dobiti nižja sanrostalna živa bitja, češ, da po takih bi se laglje prišlo iz neorganične, nežive tvarine do organizma in življenja. Večkrat so že veselo zagnali krik, da so dobili živa bitja ne še v stanici osredotočena, ali pa stanice brez staničnega zrna; to naj bi bil prirodni prehod iz neživljenja v življenje. Toda veselje je bilo vselej prenaglo. Pri polaganju severnoatlantiškega brzojava so menili, da so našli davno iskano organično pratvarino brez notranje osnove. Privlekli so namreč iz morja neko morsko blato. Huxley je to „prablato“ opisal kot „nrale organične kepice brez zrna in brez notranje osnove", in dal mu je ime Bathybius Haeckelii. In kako se je Haeckel tega veselil! Opisal ga je že leta 1870 v knjigi „Prirodna zgodovina stvar¬ jenja", in potem zopet v V. zvezku „Jcna’ Zeitschrift", kjer se raduje: „Po Huxleyevcnr točnem preiskavanju je razvidno, da je dno morja v precejšnji globočini pokrito z neiz¬ mernimi masami prav fine žive protoplazme in sicer v prvotni obliki, to je, nima še nobene 2 ‘ C25 19 SEi določne oblike, le komaj je individualizirana. Čuditi se moramo temu dejstvu ... in zdi se za gotovo, da smo v tem Bathybiju našli ono praslezo starih prirodoslovcev, ki je postala na dnu morja in je pravir vsega življenja, materijal za proizvod organizmov.“ Toda veselje je bilo kratko: par let pozneje sta on in Huxley morala svoje nazore javno preklicati, ker se je znan¬ stveno dokazalo, da ona pratvar ni nič druzega, kakor mavec. Zatem se je Haeckel poprijel takoimeno- vanih „moner“, ki naj bi bile brez staničnega zrna kot najednostavniši praorganizem. V raz¬ red „moner“ je Haeckel hotel združiti vse pra- živali, ki nimajo staničnega zrna; in teh je bilo legion! Toda znanost ga je kmalu razočarala. Raziskavanja so dokazovala stanično zrno pri zmeraj večjem številu teh praživalic. Ljubljenec Haeckelov, Richard Hertvvig, piše v knjigi zoologije (1903), „da so se v monerah zrnca prezrla, ker jih je včasih težko najti; prej je bilo teh moner veliko, a število se je silno skrčilo, ko je boljša tehnika v premnogih zrnca dokazala. Zato je jako verjetno, da se je pri oblikah, ki še sedaj za monere veljajo, to zrnce le prezrlo." Torej „monere“ so znanstveno ubite, ni jih; ne morejo se navajati za dokaz, da obstoje niža organska bitja od stanice. Toda morebiti so Haeckelijanci pri najnižih rastlinah bolj srečni. In zares ozir bakterij, kamor spadajo gljive cepljivke, ozir bazillariacej in sorodnih oscil- lariacej, prirodoslovci še niso edini, da li imajo 20 SEl pravo stanično zrno. Nekateri trdijo, da zrno obstoji, drugi mislijo, da je razlito po stanici, ali da zrna vsaj za gotovo ne morejo dokazati. Iz vseh raziskavanj je toliko razvidno, da tudi bakterije niso vsaj brez zračne snovi; torej se ne sme trditi, da so popolnoma brez zrna, akoravno zrno ni dovršeno; popolnoma brez¬ zračnih organizmov ni. Prirodoznanci zato sklepajo, da je stanica najnižji organizem, najnižje živo bitje; ni živih bitij, ki bi bila bolj ednostavno zasnovana. Po¬ samezni deli stanice ne morejo zase obstati, zunaj stanice živeti; zato niso samostojna bio¬ loška bitja, aitipak le bistveni ali izpopolnilni deli stanice same, vse nižje biološke enote so izmišljotine. Torej, od kod prvo življenje? Bogotajci obupujejo; prirodoznanstveno je dokazano, da se je življenje na zemlji začelo, dokazano je, da najnižja oblika samostalnega življenja je sta¬ nica z zrnom ali vsaj z zračno tvarjo in nižjih samostalnih oblik ni, dokazano, da vsaka sta¬ nica prihaja iz stanice, vsako zrnce iz zrnca. Nemogoča je torej tako zvana praploditev (ge- neratio aequivoca), prirodoznanski dokazi se ji protivijo. Haeckel piše v svoji knjigi „pri- rodna zgodovina stvarjenja 1 ': „ako ne sprejmete hipoteze o praploditvi, onda se morate .... zateči k čudežu nadprirodnega stvarjenja". Ker pa Boga ne prizna, zato ne more dopustiti stvarjenja, ampak mora zopet trditi „praploditev“ in sicer „iz splošnih razlogov" in kot „neod- klonljivo zahtevo prav sklepajočega razuma". 03 21 SS3 Ali bi ne bilo bolj znanstveno, ko bi bil rekel:, „ker se hipoteza o praploditvi protivi vsem prirodoznanstvenim dokazom, življenja pa v nekem času na zemlji ni bilo, marveč se je začelo pozneje, moramo sklepati na nadsve- tovno stvariteljsko moč, ki je tvarini življenje podelila, in zato znanost sama zahteva, da pri¬ znamo Boga Stvarnika.“ Kaj ne, to je zahteva točne znanosti? Vsaj se sme to ime dati edino trditvi, ki dosledno izhaja iz nepobitnih dej¬ stev; ne more se pa trditi, da je zahteva točne znanosti, o hipotezi, katera se vsem dejstvom naravnost protivi. Od kod torej življenje? Današnja točna znanost takole odgovori: 1 ) 1. Znanosti je prvi vzrok organičnega živ¬ ljenja tudi še dandanes popolna skrivnost; 2. izjalovili so se vsi poskusi, razlagati ga mehaničnim načinom kot učinek kemično-fizi- kalnih sil; 3. mora se torej priznati neka višja moč, ki kemično-fizikalne sile nadvlada, da služijo višjim zakonom; 4. ta moč se je pa pri prvem začetku organičnih živih bitij morala spojiti z neorga- nično tvarjo, da je prve organizme proizvedla; to se je moglo dogoditi tako, da jo je Stvarnik onda v tvar nadodal, ali pa, da jo je pri prvem stvarjenju v neorganično tvar položil, iz katere se je pojavila in razvila pod nam nepoznanimi 9 Lorinser, Buch der Natur, Bd. 2. v Gander, der erste Organismus, str. 82. <35 22 SSk pogoji in ob času, kakor ga je Stvarnik do¬ ločil, ter je provzročila prvo življenje; oba na¬ čina sta po sebi v soglasju s sveto vero in razodcniem Božjim. 2. Raznovrstnost življenja. Kako mnogovrstno je življenje! Imamo dvoje velikanskih kraljestev, rastlinstvo in žival¬ stvo; v obojem premnogo vrst in plemen, ki sc zbirajo v družine, rede, razrede in oddelke. Kako so pa vse te razne vrste nastale? ali so tako vstvarjene, kakor so sedaj, ali so se morda tekom tisočletij razvile iz ene ali več prvotnih oblik? Pri odgovoru na ta vprašanja se ne sme prezreti paleontologijo, katera nas vodi po raznih skladih zemlje od sedaj pa nazaj do najstarejših in pokazujc povsod na nekdanja živeča, sedaj izmrla živa bitja iz rastlinstva in živalstva. Od¬ govor na stavljena vprašanja nam mora tudi te ostanke pojasniti. Zato bomo pa pogledali, kaj nam dokazuje moderna znanost a 1 o raznih izkopinah iz zemelj¬ skih skladov, b) je li veljavna razlaga Darwi- tiova o postanku raznih vrst in c) kaj naj sodimo o moderni razvojni teoriji. a) K a j pravi paleontologija 1 ) Predpostavljam, da je čitateljem znano, kako nam zemlja sama svoj hiter, silovit ali po¬ časen miren razvoj pripoveduje po naravi raznih skladov, ki jih nahajamo na raznih krajih zemlje ‘) Gander, die Abstammungslehre, 1904. ) Leto 1905, str. 52. 'CSS 27 stalne, nespremenljive, in ravno take, kakor jih je vstvaril Bog. Zdi se, da tako zahteva sveto pismo; pa tudi izkušnja v prirodoznanstvu nam v naši dobi ne pokaže ne enega prehoda iz ene vrste v drugo ali v kako novo. Ako pa pogledamo nazaj v zgodovino zemlje in njenih skladov, kakor smo storili zgoraj str. 24 (1-8) a), se nam mora čudno zdeti, da nahajamo o početku sicer skoraj vse razne glavne oblike rastlin in živali, toda le v manj popolnih zastopnikih; potem pa nastopijo v raznih novejših skladih popolnejše oblike kar hipoma; te oblike so današnjim toliko bolj po¬ dobne, kolikor se jim po času bolj približujejo. Vprašamo se: ali so mar silne katastrofe ob koncu raznih geoloških dob prejšnje orga¬ nizme popolnoma uničile in je ob začetku vsake nove dobe Bog popolnejše oblike iz novega vstvaril, ali pa bi se moglo in morda moralo trditi, da so vse te zaporedne oblike sorodne in so se poznejše iz poprejšnjih razvile? Ali se sme tako odgovoriti ? Katera veda naj tukaj določuje? Gotovo da prirodoslovna. Vsaj je njena naloga raziskavati dejstva, ki so dana in potem iz teh dejstev izvajati zakone, po katerih so se vršila. Na njo ne spada vpra¬ šanje, od kod početek sveta in odkod početek življenja: na to odgovarja modroslovje, da je početek sveta in njegovih razvojnih ; sil,'kakor tudi početek vsega življenja od Stvarnika. Ne more pa modroslovje povedati: kdaj se je življenje začelo, koliko živih organizmov je bilo s početka,.in po katerih zakonih so se <35 28 Š5A organizmi razvijali v razne rede, družine, ple¬ mena in vrste; na ta vprašanja mora in more odgovoriti leprirodoznanstvo in siceronotrezno, ki se zaveda svojih dolžnosti in svojih meja, ne pa ono, katero stoji na predpostavi, da se do osebnega Boga priti ne sme, da se mora torej ves razvoj razlagati mehanično. No, kaj pa je prirodoznanstvo o teh treh vprašanjih že dognalo? Precčj. O času se nič posebno točnega ne ve. Do zadnjega časa se je trdilo, da se prvo živ¬ ljenje pokaže v kambričnih skladih; sedaj pa se je po daljšem raziskavanju dokazalo, da se je življenje še poprej začelo. V kolikih prvotnih praoblikah se je pa za¬ čelo? Prav verjetna je hipoteza in z mnogimi dokazi utemeljena,i) da so sedanje sistematične vrste enega plemena med seboj sorodne in tudi sorodne z geološkimi nižjimi obliki istega plemena; tudi za razna plemena ene družine je že precej dokazov, da so si sorodna in imajo v geoloških dobah isto steblo, iz kate¬ rega so se razdvojila. Kolikor pa više stojimo, toliko manj dokazov imamo za tako sorodnost in zdi se, da so najvišji oddelki organizmov zares prvotni. Tudi bi se mislilo, da v razvoju vseh sedanjih vrst iz nekoliko prvotnih orga¬ nizmov so si sledile bolj dolge stalnostne in krajše razvojne dobe. Sedaj smo v stalnostni dobi, zato ne opazimo v sistematičnih vrstah nobene bitne izpremembe. >) Wasmann, Biologie, posebno str 204—273. ^36 29 SSi K taki descendenčm teoriji nagiba sedaj večina resnih prirodoznancev in išče tudi vzroka za tak razvoj, za tako descendenco. Sami zu¬ nanji vzroki nikakor ne zadostujejo, ampak za¬ htevati moramo pred vsem notranjih vzrokov takemu razvoju; saj zunanji vzroki sami po sebi ne bi mogli razvoja spodbuditi in izvr¬ šiti, ako v organizmu samem ne bi bilo za to pripravnosti in sposobnosti in nagnjenja. Kakošni so ti vzroki, to naj raziskuje prirodo¬ slovna znanost. Take descendenčne hipoteze nečemo iz¬ podbijati; naj jo le prirodoslovci razjasnjujejo, naj le prirodne pojave po njej razlagajo, naj le poskušajo dokazati, da je res popolno ver¬ jetna: nam je to prav, saj se onda divno vjema z že priznano hipotezo Kant-Laplacejevo o postanku in razvoju sveta, o postanku in raz¬ voju zemlje. Razvoj zemlje je geološki in za- jedno paleontološki. Ta sklad nas tudi nagiba, da. se oklenemo te omenjene descendenčne hipoteze. Wasmann pravi: 1 ) „Ako hočemo moderno descendenčno teorijo, v kolikor služi bogo- tajstvu, uspešno pobijati, moramo skrbno raz¬ ločiti, kaj je v njej resničnega, kaj zmotnega. Onda bodemo nasprotniku izvili orožje iz rok in ga z onim in istim orožjem pobili, s ka¬ terim je mislil, da nas je že popolnoma pre¬ magal. Ako se pa lokavi taktiki modernih bo- gotajcev pripustimo zapeljati na to, da sploh ') Biologie, str. 184. ^35 30 S5A vsak mogoč razvoj odbijamo, ustrežemo jim in jim zmago olahkotimo. Zagazimo v slično zagato kakor borivci zaPtolemejev sistem zoper Kopernikovo svetovno naziranje. Morali so ostati v obrambi in se zadovoljiti s tem, da so kak dokaz protivnikov kot pomanjkljiv spodbijali. Tako stališče se pa ne more dolgo držati; treba se umikati in umikati, dokter nisi popolnoma premagan. Ako nečemo, da naše krščansko svetovno naziranje ne podleže že napadom mo¬ dernega prirodoslovno - modroslovnega mo¬ nizma, moramo se odločiti za pogumen naskok; moramo se polastiti sovražnikovega arzenala in pripoznati, kar trdi resničnega in onda izvito mu orožje obrniti zoper njega samega. III. Prvi človek. Kakor vidim iz „Naroda“, se je v „Mest- nem domu“ tudi o človeku govorilo in sicer v smislu, da je on le najbolj razvita žival. Moj Bog, ali se je tudi tem trditvam ploskalo? Ali so se te trditve znanstveno dokazale ? Srce me boli, ko se moram kot duhovni pastir tudi olikanih krogov iti borit za čast in dostojan¬ stvo naše človeške nature, za čast in visokost našega rodu. Vprašajmo se, kdo je opravičen o človeku razpravljati ? ali samo zoologija ? in kake do¬ kaze nam ponujajo prirodoslovci za drzno tr¬ ditev, da je človek živalskega rodu. 1 ) *) Wasmann, die moderne Biologie, str. 275—304. 05 31 ® 1. Ali je zoologija kompetentna? Žalibog je mnogo zoologov, kateri ve- doma ali nevedoma stoje na stališču, da je edino zoologija kompetentna govoriti o bit- nosti in postanku človeškem. Te prirodoslovce primerja Wasmann črkostavcu, ki bi bistvo in postanek Mozartovih simfonij presojeval edino s stališča tiskarskega črnila. Katera znanost naj pa razsoja o človeku, o njegovi bitnosti in po¬ stanku ? Na tem mestu nečem govoriti o bogo¬ slovni znanosti, pač pa naglašam modroslovje, in sicer dušeslovje, katero ravno duhovno živ¬ ljenje človeško raziskuje in sicer na podlagi opazovanja samega sebe in raznih življenjskih pojavov v človeku. Ko dušeslovje vse notranje delovanje člo¬ vekovo preudarja, sklepa na izvor tega delo¬ vanja. Iz narave delovanja pa sklepa, da delo¬ vanje ne more izvirati iz telesne snovi, marveč da se more porajati edino iz nematerijelnega ednostavnega samostalnega začetnika, ki za de¬ lovanje sicer potrebuje telo, toda v delovanju samem, torej tudi v bitnosti svoji od telesa ni odvisen in ga imenujemo duhovno dušo. Ako se to duhovno življenje primerja s pojavi ži¬ valskega življenja, katero se edino okoli po- čutnih predmetov suče, dozna se neizmerna, bistvena razlika med človekom in živaljo. Žival nima sposobnosti za duhovno abstrakcijo, po kateri pridemo do splošnih pojmov stvari, s katerimi se vrši mišljenje in so podlaga svo- <35 32 ^ bodni volji, zato pa tudi nima proste volje, nima govora, nima znanosti in napredka, nima religije, nima morale. Teh bistvenih razlik, ki tvorijo nepremost¬ ljiv prepad med človekom in živaljo, ni mo¬ goče tajiti. In vendar jo taje površno misleči učenjaki, tajiti jo pa morejo le onda, ako du- šeslovje kot posebno znanost naravnost za¬ vržejo in edino zoologiško razmotrivanje pri¬ znajo kot merodajno za primerjajoče dušeslovje. Razmotriva se na človeku edino to, kar ima z živaljo sličnega, ono pa, kar človeka od živali loči, nad žival povzdiguje, si prizadevajo raz¬ ložiti trdeči, da so se te razlike morale počasi iz živalstva razviti, ker drugače bi jih ne bilo. Tu se pojavi ona zgoraj pograjana enostranost črkostavca: skrivaj se predpostavi, da je zoo- logično razmotrivanje človeka edino kompe¬ tentno in na tem popolnoma napačnem sta¬ lišču se proizvaja vsa sodba o človeku in nje¬ govem dušnem življenju. Da, tudi religija in morala, tako dosledno nadaljuje Wasmann, obstoje za golega zoologa le v toliko, v kolikor sta se „iz živalskih za¬ četkov razvili". Kar seže više, o tem se lahko- umno trdi, da je „bajka, prazna vera, suženjstvo duha i. dr.“ Taka trditev vse verske nauke po¬ polnoma odpahne, z njimi pa tudi najbolj močne nagibe za našo nravnost. O dogmah ne more biti govora, vera v osebnega Boga in Stvarnika je že davno premagano stališče, z večnostjo in peklom se le še hribovski pa¬ stirji strašijo. Trditev, da bivanje osebnega OS 33 3 Boga nujno zahtevajo tudi zoološka dejstva, % o ta trditev se z gnjevom zavrača, ker onda bi zoologija ne bila več čista zoologija, ampak zmešana z metafiziko. Tu se pa vidi zopet ona pogubna eno-J stranost. Pomisli! Čisto zoološki misleči učenjak more biti dvoje: prvič agnostik, ki trdi, da njegov um in njegovo mišljenje ne sega čez; meje zoološkega spoznanja; ako tako trdi, ob¬ sodi se v duhovno omejenost in duh svoj: vklene v nevredne verige; ali pa drugič koti monist omenjene meje prekorači, in trdi, pr¬ votno bitje se je v človeku razvilo do najvišje stopinje živalstva; ako tako trdi, ne misli več golo zoološko, ampak z zoologijo spaja me- jj tafiziko ravno tako kakor oni, ki iz zooloških dejstev sklepa na osebnega, nadsvetskega, vse-, mogočnega Boga: razlika med obema je edino I ta, da prvi sklepa popolnoma napačno, drugi s pa popolnoma prav. Koliko veljave imajo torej trditve v vse- učiliščnih učilnicah ali pa v strokovnih in ne¬ strokovnih listih, da je izvor človeka iz ži¬ valstva zoološko dognana resnica ? Te trditve nimajo prav nobene dokazne moči, vsaj ne raziskujejo človeka, kakoršen je sam po sebi, ampak le kakoršen bi po njihovih zooloških nazorih moral biti, namreč gola žival; za to, kar je dušno, duhovno, zoolog nima smisla- Ta pomanjkanja razumnosti za pojem o duhu, o duši nam globoko misleči Karol Ernest pl. Baer v nastopnih primerah prav lepo pojasnjuje: 1 )! 'j Loc. cit. str. 248. 34 ^ „Nekdo čuje lepo melodijo proizvedeno na rog; morda se na njo spominja, nikakor pa ne misli, da se je sama odigrala. Pršica, ki je sedela v rogu, ko se je vanj puhalo, mu pravi: kaj melodija? neumnost! dobro sem ču¬ tila, da je bil to le silen veter, ki me je iz roga vrgel. Toda pajek, ki je na rogu sedel, trdi: to pa že ne, ni ne melodije, ne silnega vetra! ampak le tresljaji so sedaj bolj nagli, sedaj bolj počasni, vsaj sem jih dobro čutil! Obe živalici imata prav s svojega strokovnega stališča, toda nobena ni imela razumnosti za melodijo. Ali vzemimo, popotnik je sredi Afrike izgubil zvezek not. Najde ga navaden divjak, mislil bo, to je snopič suhih listov. Hotentot, ki je morda že v zvezi z Evropejci, bo spo¬ znal, da je to papir; kolonist da so note; izobražen glasbenik pa bo v teh notah videl morda Mozartove ali Beethovenove kompozicije. Ravno tako, pravi Baer, je s premišljevanjem duhovnega; kdor nima nagnjenja in razuma za spoznavanje duhovnega, naj ga ne raziskuje, pa naj tudi o njem ne sodi, zadovolji naj se s svojim lastnim „jaz“. Da, prirodoslovec je nekako opravičen postati ob meji duhovnega, ker tukaj preneha sigurna pot njegovega opa¬ zovanja in popolnoma ga zapuste njegovi zvesti vodniki, mera, tehtnica in uporaba zunanjih čutil. Le pravice nima trditi: ker jaz ničesar ne vidim in ničesar meriti ne morem, gotovo tudi nič ne obstoji; tudi ne sme trditi: le to obstoji, kar je telesno in se more meriti, tako imenovano duhovno izvira iz telesnega in je vas 35 ssa le njegovo svojstvo ali njegov pridevek. V tem slučaju bi ravno tako sodil kakor Hotentot, ki je le točke in črte videl, ne pa glasbo, ali kakor učeni pajek, ki je štel tresljaje roga, ni pa čul melodije." Te besede, pravi \Vasmann, 1 2 3 ) naj pre- vdarjajo vsi oni, ki z Haeckelom, Biichnerom in drugimi materijalisti trdijo, da je človeška duša prazna sanjarija in to zato, ker je nad njihovo jako enostransko razumevanje prirodnih pojavov preveč vzvišena. Ker je pa človeška duša od živalske bitno različna in netvarinsko duhovno bitje, zato se nikakor ne more razviti iz živalske duše, ampak je naravnost ustvarjena. Se glasoviti Wallace, ki je darwinist, isto trdi.2) Vendar se mora pa šele onda reči, da je bil človek ustvarjen, ko se je duša spojila s „telesom vzetim iz zemlje". Toda ni nam znano, da li je telo neposredno od Boga narejeno iz že ustvarjene in do go¬ tove stopinje razvite tvarine, ali pa le posredno. Prvo se dozdevno bolj vjema s svetim pismom in zato tudi večina bogoslovcev tako misli; drugo je pa tudi mogoče in dopustno, vsaj je za pojem stvarjenja človeškega telesa po¬ trebno le to, da je Bog ustvaril prvo snov in tej snovi dal zakone, po katerih se je iz nje razvilo človeško telo. Katero mnenje je pravo ? Za gotovo ne vemo. Wasmann3) pravi: „Moglo bi se pritr- >) Loc. cit. str. 279. 2 ) Pri Wasmannu str. 279. 3 ) Loc. cit. 283 sq. ^ 36 ^ eliti onemu, ki bi dokazoval, da je začetek člo¬ veškemu telesu od Boga ustvarjena prastanica in bi bili torej najstarejši predniki človeka orga¬ nizmi, ki so imeli življenje proste stanice; pozneje so bili živalska bitja, ko je organsko življenje bolj napredovalo in se je razvilo živ¬ čevje s čutiii ter je v njem postala počutna duša; po tej duši se je organizem še bolj iz¬ popolnjeval posebno žvečim razvojem možgan, dokler ni postal sposoben, da sprejme du¬ hovno dušo in z njo vse življenje. Tudi pri tej hipotezi bi bil človek postal človek še le v trenutku, ko mu je bila duša ustvarjena; toda tudi na prejšnjih razvojnih stopinjah ni bil nikoli naravnost rastlina ali žival, ampak razvijajoči se človek . . Tako bi sc morda moglo misliti stvarjenje človeka; toda od misli do resničnosti dejstva samega je še neizmerno daleč. Zato se pa sedaj vprašamo, da li se je človek po svojem telesu morda vendar le iz živalstva razvil? 2. Jeli razvoj iz živalstva dokazan?') Na katerem Stališču stoji v tem oziru zna¬ nost sedaj? Haeckelijanec Wiedersheim je leta 1882. napisal knjigo „Der Bau des Menschen als Zeugnis fiir seine Vergangenheit“; leta 1892. jc ta knjiga doživela že tretjo izdajo. Po nje¬ govem bi bil človek sestavljen edino iz delov, ') Wasmann, ibid. str. 284 307: Gandcr die Abstammungslehre str. 45—160. <25 37 ŠSi ki so živalskim podobni ali iz živalstva pre¬ ostali; ni ga skoraj organa v človeku, katerega Wiedersheim ne bi porabil v dokaz, da se je človek iz živalstva razvil. Da, prav natančno do najneznatnejših potez nam opisuje svojega predčloveka, kakor da ga je z lastnimi očmi gledal. Toda vse to je gola domišljija; noben dokaz ni pristen in veljaven, kakor sta Haman in Ranke v svojih delih točno dokazala! 1 ) Zato se nam s temi sanjarijami ni treba pečati. a) B i o g e n e t i č n i zakon. Toda, kaj pa biogenetični zakon? Saj nam ta zakon izpričuje, da se je človek iz živalstva polagoma razvijal in nazadnje razvil do sedanje stopinje. Iz dejstva namreč, da so si za¬ metki raznih živali toliko bolj slični, kolikor manj so razviti, je Haeckel sklepal, da vse živali izhajajo iz enostavne praoblike in da ta raz¬ voj celega rodu v razvoju zametka ponavljajo. »Zgodovina zametka je skrajšana zgodovina rodu“, trdi Haeckel in hoče reči, da v kratkem razvoju zametka vsa bitja ponavljajo ves razvoj, po katerem so sc v teku milijonov let od naj¬ nižjih oblik do današnje stopinje razvila. Tako Haeckel in njegovi pristaši. Ali ta zakon obstoji? Reči moramo, da ne, ker se v razvoju nahaja mnogo več izjem, kakor pa tega pravila. Večina stopinj v raz¬ voju posameznih živali se namreč nikakor ne vjema s hipotetičnimi stopinjami v razvoju iz prvotnih oblik. Zoper to dejstvo si je Haeckel ') Wasmann ibid. str. 286. <35 38 SSi pomagal trdeč, da je tukaj priroda tek razvoja popačila. Toda ne priroda, ampak on sam je skušal prirodni razvoj popačiti in ljudi pre- variti s tem, da je z istim klišejem ponatisnil slike treh različnih zametkov, ki so seveda onda bili podobni, i) Sam Haman, učenec Haeckelov, trdi: „lz spremembe jajca v dovršene oblike se nikakor ne da sklepati na prednike dotične živali; tako sklepanje je kar nemogoče. Razvoj zametka po- kazuje, da se nobena oblika ne ponavlja, ampak, da jerazvitek n.pr. živali z hrbtenjačo odzačetka ves drugačen od onega pri živali z članki." 2 ) Poglejmo razvoj pri človeku. Da je na nekih stopinjah razvitka nekako podoben sto¬ pinjam, ki so v nekaterih živalskih vrstah stalne, ni čudno, ampak lahko razumljivo. Saj se zametek razvija od ednostavnosti k veči se- stavnosti, od oblik boli splošnih do bolj do¬ ločenih; saj se začne z enostaničnim stanom in mora iti skozi razne večstanične, dokler ne pride do svojega vrhunca, kateremu je tekom razvoja zmeraj bolj in bolj podoben. To mora biti, če bi tudi ne bilo onega hipo¬ tetičnega razvoja raznih živalskih vrst od ene ali od nekoliko prvotnih. In Haeckel trdi, da je razvoj človeškega zametka očito ponavljanje njegove rodovinske zgodovine! To je prazna domišljija in sanjarija! 3 ) ') Wasmami ibid. str. 288; Gander, ibid. str. 89. 2 ) Haman, Entwicklungslehre str. 38, pri Gan- derju str. 86. 3 ) Bolj obširno glej Wasmann ibid. str. 188 sqq. ^35 39 S5S b) Sorodnost z opico. Vkljub temu se trdi in oznanja sorodnost z opico; tu imamo dve hipotezi: ena trdi ne¬ posredno sorodnost človeka s podobnimi mu opicami, s primati; druga pa to sorodnost na¬ ravnost izključuje in trdi samo daljnjo sorod¬ nost človeka in opice v skupni hipotetični obliki, ki se menda nahaja v starotercijerni ali še predtercijerni dobi. Znanost torej še omahuje; no, kako pa dokazuje svoje hipoteze? Za prvo hipotezo se navajata posebno dva dokaza. Prvi govori o tako zvani „placenti" v zametku in trdi sorodnost človeka z opi¬ cami „primati“, ker imata enostavno „disco- placento", med tem ko imajo nižje opice „bisdiscoidalno placento". Toda te podobnosti prav nič ne dokažejo; vsaj se ne ve, da li so učinek sorodnosti ali so se pa razvile radi sličnih življenjskih potreb tekom razvoja. In zares najnižji sesavci „placente" nimajo, najvišji jo pa imajo. V novejšem času so našli „placento" tudi pri nekaterih členonožcih in še celo pri indijskem škorpijonu. Ali bi smeli trditi, da je sesavcem in človeku praded indijski škorpijon? Toda Friedenthal ] ) je našel nov dokaz za gornjo trditev, našel je namreč krvno sorod¬ nost človeka z opicami „primati". V popu¬ larno-znanstvenih krogih so njegova poročila precejšnjo pozornost vzbudila. Kri človeška >) Glej Wasmann ibid. str. 291 sqq. 05 40 SSi namreč in ona višjih opic ima slične kemične lastnosti, ki so pa še slabo dokazane. Toda ali je znanstveno dopuščeno, da se radi ke¬ mičnih sličnosti krvi sklepa na isti rodovinski začetek? Ali je mar kemična sličnost in ro- dovinska sorodnost isto? Sklep bi bil le onda veljaven, ko bi se poprej dokazalo, da ke¬ mična sličnost izvira edino iz neposrednega krvnega sorodstva. To pa ne velja, ker onda bi bil tudi rak soroden s podgano, vsaj se ista kemična sličnost nahaja v krvi obeh. Rodovinska sorodnost torej med človekom in višjimi opicami se je kaj slabo dokazala in vendar stoječ na teh dokazih kliče Frieden- thal: „Ne samo, da od opic izhajamo, marveč smo sami prave opice!“ Iz tega vidimo, da hipoteza o narav- nostnenr sorodstvu človeka z višjimi opicami še ni prav nič dokazana; skoraj gotovo tudi nikoli ne bo, ker je v popolnem nasprotju z drugo hipotezo o živalskem rodu človeka. Ta druga hipoteza bližnjo sorodnost človeka z višjimi opicami kar naravnost taji. Po njej sta človek in višja opica le skrajna člana dveh neodvisnih, samostalnih razvojnih vrst, kateri izhajata iz enega prvotnega debla o početku tercijerne dobe ali pa še pred njo. Tako trdi Klaatsch iz Heidelberga in več drugih antro¬ pologov. Ne bodemo govorili o telesnih razlikah in sličnostih pri človeku in opici. Ako se pogleda razvoj nrožgan, zato potrebna vzrav¬ nana hoja človekova, ter tej hoji primerni sestav 05 41 SSs rok in nog, mogli bi samo v tem oziru k večemu pritrditi Moricu Alsbergu,ki raziska- vanja omenjenih antropologov sklene s stavkom: „da je človek z opico naravnost soroden, o tem se še misliti ne more; o tem sorod¬ stvu se more govoriti le v toliko, da sta oba združena edino v korenini istega rodovnika, kar konečno za vse sesavce velja.“ Toda pritrdimo Wasmannu, * 2 3 ) ki pravi, da tudi ta stavek ne velja, ker se mu protivi vsa paleontologija. c) Paleontologija. Naj ima besedo paleontologija. Ako se je človek tekom stotisočletij polagoma razvijal iz kake prvotne oblike, morala bi nam pa¬ leontologija na tem rodovniku vrstoma po¬ kazati prav mnogo članov med prvotno obliko in človekom, kakor je sedaj. Saj nam pale¬ ontologija pri rodovniku opic pokazuje razna opična plemena (30 plemen polopic, 18 ple¬ men pristnih opic) zakopana v raznih pla¬ steh od tercijerne dobe do danes; toda hi¬ potetični rodovnik človekov nam ne pokazuje niti enega fosilnega plemena, niti ene fosilne vrste: človek prednikov nima. Toda v „Mestnem domu“ se je drugače trdilo.3) Opisovali so se predniki človekovi, ki naj bi bili nekakov prehod iz opic k človeku. Rekli smo ravnokar, da hipotezo o direktnem ') Die Abstammung des Menschen pri Was- mannu loc. cit. str. 295. 2 ) loc. cit. str. 295. 3 ) Slov. Narod št. 13 leta 1905. ^25 42 ^ sorodstvu človeka z opicami prirodoslovci sami kot nedokazano in nemogočo opuščajo; že s tega stališča nam morajo one prehodne oblike jako sumljive biti. Vendar si jih oglejmo. Soditi po poročilu »Narodovem", se je najbolj naglaševal „Pithecanthropus erectus“, »vzravno hodeči opični človek", o katerem se je trdilo, da je ona zaželena prehodna oblika, med opico in človekom. Vprašajmo o tem pri- rodoslovce. Gander o tem „Pithecanthropus-u“ takole piše: i) „Leta 1891 je zdravnik Dubois našel na Javi fosilni vrh lobanje, kost iz stegna in dva kočnjaka. Lobanja se je dozdevala biti od opice, kost iz stegna pa od človeka. Dubois in drugi raziskovavci so trdili, da se je sedaj našel dolgo iskani srednji član med opico in človekom. Da je lobanja od opice, se je kmalu za gotovo dokazalo; celo anatom Schvvalbe, pristaš opične teorije, to kar naravnost pove (v Zeitschrift fiir Morphologie und Anthropo- logie) in sicer bi oblika kosti na čelu kazala na pasjo opico . . .“ »Kost od stegna je pa v anthropološkem zavodu v Monakovem Dr. Bumiiller točno raz¬ iskoval in je prišel do zaključka, da je tudi ta kost od opice . . . Dubois je prvi svoji pri¬ javi dodal tako nedoločen obris najdenega vrha lobanje, da se ni mogla zopet meriti in kost od stegna se je v resnici dozdevala, da je človeška. Virchow je dal napraviti prav ') Abstammungslehre 144 sqq. OS 43 SS5 točen obris tega najdenega vrha lobanje in je kaj lahko dokazal veliko razliko med to in med ono človeško najdeno v Neandertalu. Potem pride Dubois v izredno sejo berlin¬ skega antropološkega društva; ko je čul vse razne prigovore proti njegovim trditvam, je moral opični značaj najdenih predmetov sam pri¬ znati. „V poznejši publikaciji je podal poprav¬ ljeni obris dotične lobanje, ki je popolno opična in je tudi mera popravljena. On prizna, da so morali veliki možgani biti mnogo manjši, kakor jih je poprej cenil." (Beck). O tem se pa nič ne čita v listih privržencev opične teorije." „Sploh je pa razvidno, kako negotovo je računanje velikosti možgan, ako se ima samo vrh lobanje pred seboj. Virchow jasno trdi: j,po mojem mnenju je nemogoče pokazati, kakošen je bil spodnji del lobanje, ki spada k temu ali onemu vrhu njenemu" . . O kosti iz stegna je pa Bumiiller po na¬ tančnem raziskovanju prišel do tega sklepa: „Na vsaki kosti opice bomo dobili znake, ki so tudi na človeški; od tod pa v posameznih slučajih ne smemo sklepati, da je to podobna oblika, ampak le to moramo in moremo trditi, da pri določitvi vrste ali plemena je odločilen splošni tip. Da je pa pri Pithecanthropusu splošni tip oni od opice, je dovolj dokazano." Čujmo še, kaj o tem Pithecanthropusu piše Wasmann;i) „Ne more biti govora o tem, da je Pi- thecanthropus erectus zvezni član med višjimi ') Loc. cit. str. 297 sqq. <735 44 ^ opicami in človekom; ker sta namreč človek in opica, ako se inorfologično prispodabljata, skrajna člana dveh razvojnih jako daleč raz¬ dvojenih vrst, je že samo po sebi izključen vsakoršen zvezni član iz starodiluvijalne ali mladotercijerne dobe. Razen tega ima naš Pithecanthropus sicer nekoliko lastnosti, ki bi ga postavile med opice in človeka, toda druge ravno nasprotne posebnosti ga stavijo med nižjimi in vižjimi opicami našega časa. Na te posebnosti je opozoril sam profesor Schvvalbe, kateremu je gotovo na tem ležeče bilo, da Pithecanthropusa visoko oceni in kar se da človeku zbliža. Zato tudi Klaatsch, Schvvalbe in drugi nikakor ne pritrjujejo zdravniku Dubois, kateri je vsekako hotel in še hoče v Pithecan- thropusu dokazati davno zaželenega in od Haeckela prorečenega opičnega človeka. Sma¬ trajo ga in sicer po pravici kot postransko vejo opičnega debla, ki se vsled nekih po¬ javov približuje človeku. Pithecanthropus torej nikakor ni v rodovniku človeškem, ampak je v rodovniku sedanje opice. Zato se pa ne more več uporabljati kot dokaz, da se je človek razvil iz živalstva." Tako Wasmann. Kaj ne, kako drzovito igra z resnico, kdor v teh okol- nostih trdi, da je Pithecanthropus očividen dokaz za živalski izvor človeka! O kako se ljudstvo vara! Nekatere druge 'izkopine naj samo omenim. Mnogo sc je govorilo o človeku Neander¬ talskem". Na Nemškem namreč je iz neke dupljine v „Neandertalu“ voda priplavila vrh cas 45 S5S lobanje, o kateri se je sicer trdilo, da ima tip prehodne oblike od opice k človeku, toda o kateri se je dokazalo, da se ta oblika po¬ polnoma sklada z lobanjo ljudi, ki še sedaj tam žive, in kakor je Schaffhausen izmeril, bi možgani merili 1220 cm 3 , torej več kakor pri sedaj živečih manj razvitih vrstah ljudi. Isto velja o krapinskih okostjih in o predzgodo¬ vinski lobanji od Spy. l) Paleontologija torej dokazuje, da človek prednikov nima, ampak da se brez prednikov v diluvijalni dobi hipoma pokaže. Naj nam to trditev dokaže še prof. Branco, direktor na geologično-paleontologičnem za¬ vodu vseučilišča v Berlinu. Na kongresu zo¬ ologov v Berlinu leta 1901 je govoril o „fo¬ silnem človeku 1 '. Vsi so govornika napeto poslušali, radovedni kaj misli ta strokovnjak o izvoru človeka iz živalstva. Wasmann je bil pričujoč in si je govor stenografiral. 2 ) On piše: „Glavna vsebina tega govora je bila na¬ stopna: človek se nam v zgodovini zemlje pojavi kot homo novus, kot nekaj popolnoma novega, ne pa kot potomec prejšnjih rodov. Večina današnjih sesavcev ima dolgo vrsto fosilnih prednikov v tercijerni dobi, človek pa se hipoma in neposredno pojavi v dilu¬ vijalni dobi, ne da bi poznali kakega tercijer- nega prednika. Tercijernih človeških ostankov še ni; jako dvomljive vrednosti so pa sledovi 9 Wasmann, loc. cit. str. 300 sq.; Gander, loc. cit. str. 138. 140. 2 ) Loc. cit. str. 302 sq. 'CaS 40 ^ človeškega življenja, o katerih se je mislilo, da so se v tercijerni dobi našli. Pač pa se nahajajo pogosto ostanki človeka v diluviju. Toda diluvijalni človek se pojavi kot popol¬ noma razvit homo sapiens, umen človek. Ve¬ čina teh najstarejših ljudi je imela čelo in lobanjo, na kakoršno bi smel vsakdo izmed nas biti ponosen. Niso imeli bolj dolgih opičastih rok, tudi ne bolj dolgih opičastih krajnih zob: ne, diluvijalni človek je v vseh svojih delih pristen človek." Temu učenjaku se lobanja „Neandertalska“ in ogrodje „Spyjsko“ dozdeva kot edina iz¬ jema. Toda lahko rečemo, da so te izjeme le preveč negotove in take, da se morejo različno razlagati, pa zato zgornjega dejstva spremeniti ne morejo. In profesor Branco sam se vpraša: „Kdo je bil prednik, praded človekov?" in si da sam pristno znanstven odgovor: „Paleontologija nam o tem ničesar ne pove; ona ne pozna nobe¬ nega pradeda človekovega." Ako prof. Branco potem ob koncu trdi, da se mora človek vendarle smatrati kot najbolj razvita žival, se pač tej ne¬ doslednosti ne smemo čuditi, vsaj je govoril zoologom, ki edino zoološko vse presojajo. Dobro piše \Vasmann 1 ): „V prvem delu je govoril Branco kot strokovnjak in je prišel do sklepa: mi ne poznamo nobenega prednika človekovega; h koncu pa, ko ni več kot stro¬ kovnjak govoril, je svoj znanstveni sklep po¬ slabšal in je dodal: vkljub temu moramo iz >) Loc. cit. str. 303.