70. jubilej Ivana Mačka - Matije
Letos 28. maja bo narodni heroj Ivan Maček-Matija prazno val svoj 10. rojstni dan. Že kot mlad tesarski vajenec je stopil na pot revolucionar-nega boja, v katerega je vlagal vse svoje velike spo-sobnosti in sile. V letih 1929-1930 jeslužil vojaškirok v pionirskem bataljonu v Karlovcu.
Po vrnitvi iz vojsske se je takoj povezal s komunisti iz Zaloga in Zadvora. V prvi polo-
vici 1930. leta je postal po ve-čletnem sodelovanju v revolu-cionarnem delavskem gibanju član Komunističnepartijeinje še s tremi komunisti organizi-ral partijski komite, katerega dejavnost se je kmalu pokazala v povečanju števila članov par-tije in simpatizerjev ter v ustanavljanju partijskih celic. Ivan Maček je povezoval in usmerjal delo celic in je 1931. leta formiral rajonski komite KP Polje. Leta 1932 je bil vključenv ljubljanski okrožni komite in je postal njegov se-kretar.
Kot komunist je organiziral delavsko mladino in napredhe delavce in jih povezoval s par-tijskimi celicami, ki so se razširile po letu 1930. Deloval je za razmah delavsko-prosvetnih društev Svoboda ter za komu-nistični vpliv v njih. Bil je ak-tiven tudi v sindikatu lesnih delavcev; organiziral in vodil je več štrajkov, razpečaval ile-galni tisk, pripravljal delavce za sprejem v KP itd. V začetku 1934. leta je bil vključen v Po-krajinski komite KPS. Od po-letja tega leta j e z drugimi člani KP pripravljal IV. pokrajinsko konferenco KPS, ki je bila 16. septembra 1934 v Goričanah;
na tej konferenci je bil izvoljen za sekretarja Pokrajinskega komiteja KP. Istega leta se je kot delegat komunistov iz Slo-venije udeležil IV. državne konf erence KPJ, ki je zasedala v Ljubliani24. in 25. decembra; na tej konf erenci je bil izvoljen za kandidata CK KPJ in se 9. in 10. junija 1935. leta udeležil plenarnega sestanka CK KPJ v Splitu.
V letih 1934 in 1935 je bil zaradi revolucionarnega delo-vanja preganjan in večkrat zaprt.
Poleti 1935. leta je bil razre-šen dolžnosti sekretarja KP, ker je odšel na študij v Moskvo, kjer je po dveh letih absolviral Leninsko šolo.
Po vrnitvi v domovino je na-daljeval revolucionarno delo. Marca 1938 je bil zaradi ob-tožbe na sodnem procesu proti Jakobu Žorgi in 16 soobtožen-cem pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu iz leta 1936 kot ilegalec aretiran in zaprt v Ljubljani, nato pa odveden v Beograd, kjer je bil pred sodiščem za zaščito države obsojen na štiri leta za-pora. V Mitrovici, kjer je pre-stajal kazen od junija 1938, je bil član zaporniškega partij-skega komiteja in ves čas ak-tivno deloval.
Po okupaciji je s skupino tovarišev organiziral pobeg političnih zapornikov; 21. av-gusta 1941 je tako uspelo po-begniti iz mitroviških zaporov 32 komunistom, ki so na Fruški gori skupaj z domačini formirali partizansko četo. Kmalu po prihodu na Fruško goro je bil s celo skupino bivših političnih zapornikov-komu-nistov poklican v Glavni štab narodnoosvobodilnih pa-rtizanskih odredov Jugoslavi-je; postal jeprvisekretarpartij-ske organizacije Glavnega štaba.
Marca 1942 se je vrnil v Slo-venijo in postal pod imenom Jernej Posavecpolitičnikomi-sar Glavnega poveljstva slo-venskih partizanskih čet, od oktobra istega leta pa do julija 1943 pa je bil komandant Glav-nega štaba NOV in PO Slove-nije.
Od julija 1943 dalje je Ivan Maček deloval kot član izvršnegatelesaCKKPS. Bilje odposlanec   na   Kočevskem
zboru, kjer je bil izvoljen za člana SNOS in člana delegaci-je za II. zasedanje AVNOJ. Leta 1944 je bil izvoljen za člana IO OF. Istega leta je bil imenovan za generalmajorja.
Februarja 1944 je bil imeno-van za načelnika Odseka za notranje zadeve pri pred-sedstvu SNOS. Maja istega leta je bil poklican na poroča-nje v Vrhovni štab in je doživel nemški desant na Drvar. Po vrnitvi v Slovenijo je prevzel dolžnost načelnika oddelka za zaščito naroda (OZNA), ustanovljenega z navodilom maršala Tita 13. maja 1944. To dolžnost je opravljal do marca 1946, ko je bil imenovan za ministra za notranje zadeve vlade LRS.
Od junija 1946 do decembra 1953 je bil podpredsednik vlade LRS oziroma izvršnega sveta Ljudske skupščineLRS, od januarja 1953 do aprila 1958 pa član Zveznega izvršnega sveta. V tem času je bil mini-ster za gradnje (1946-1951), predsednik sveta za gradbene in komunalne zadeve LRS (1951), predsednik Gospodar-skega sveta vlade LRS (1951-1953) in predsednik od-bora za gospodarstvo repu-bliškega zbora Ljudske skup-ščine LRS (1953-1958).
Tudi vsa povojna leta je član CK KP oz. ZK Slovenije, od 5. kongresa KPJ 1948. leta dalje pa tudi CK KPJ. Od maja 1958 do junija je bil organizacijski sekretar CK ZKS.
Od leta 1945 do 1967 je bil poslanec Skupščine SR Slove-nije, poslanec Zvezne skup-ščine pa od leta 1945 do 1958.
Junija 1963 je bil izvoljen za predsednika Skupščine SR Slovenije in bil na tej dolžnosti do maja 1967. Od 1967. leta dalje je član Sveta federacije.
Od leta 1948 do 1962 je bil predsednik Zveze borcev oz. združenja borcev NOV Slove-nije, bil pa je tudi član zvez-nega in republiškega.vodstva SZDL.
Je nosilec spomenice 1941. Leta 1952 je bil proglašen za narodnega heroja, leta 1968 je bil odlikovan z redom junaka socialističnega dela, poleg tega pa je prejel več drugih visokih odlikovanj.
(Iz glasila SZDL občine Ljubljana Moste-Polje - NAŠA SKUPNOST)