54 Naši dopisi. Iz Trsta 11. sveč. — Ker lahonska večina našega mestnega zbora v očeh svojega bližnjega vidi pezdir, bruna pa v svojih ne, zato je volitev g. Nabergoja 5. dne t. m. ovrgla in bode po takem 6. okraj vnovič volil. Za trdno se nadjamo , da bode g. Nabergoj zopet voljen , drugače bi morali reči, da so Magjarski softe unidan okužili okolico s Turško-lahonskim smradom. — Policija naša ima še zmirom noč in dan opravila s tatovi in druzimi klateži; Trst je res veliko gnjezdo hudobij. Kranjci, ki sem hodite, ne zaupajte nikomur, ki ga ne poznate ! — Zdaj pa še nekaj. 8. t. m. zvečer je parobrod Saturn pripeljal Magjarske softe nazaj iz Carigrada; al kolikor naše mesto policajev ima, vsi so morali na stražo iti, da so mogli Magjarski turČini varno na kolodvor priti, na vseh železniških postajah pa so stražili žandarji, da se jim ni pripetil kak čuden „pozdrav". V Gorici 11. febr. — Pust — smrt — eipresse! — Kako neki se te reči med seboj vežejo? In vendar. Kaj začnem s cipresami kapucinskimi! Njihova osoda je odločena. Komisija vrtnarjev-izvedencev je izrekla, da jih ni mogoče rešiti ; zakaj njih korenike so na eni strani nad cestnim površjem, in, ker tudi novi tlak med drevesi in novim vrtnim zidom ne more biti visi kot cesta, ostale bi vse korenike v zraku. Tako mora tedaj pasti ta stari kinč našega mesta, pasti mora sest 3001etnih in 24 — 26 mlajših cipres, ki jih je bilo Jep6 videti od vseh strani, od koder je kdo mesto ogledoval; molele so kvišku, kakor zvoniki, ravne, kakor sveče, redno okrožene, kakor umetni cvetlični šopki. Meni je pa še posebno miio po teh cipresah, ker segajo v moj životopis. Začel sem namreč pod njimi svoje študije. Spominjale so me živo na d o motož n os t, ki se me je lotila v 1. šolskem letu (1836/7), ko sem — rekel bi — pod njimi stanoval, da si sem bil samo nekaj streljajev (20 minut) daleč od rojstnega doma. — Ciprese sov južnih krajih in tudi pri nas nadgrobna drevesa. In to me pelje na grob nekega starega znanca vseh starših Goričanov. Pokopali smo pretekli torek (6. fe-bruarija) 82 let starega bogosl. profesorja Jož. Fr. Crobatha (tako se je konservativni starček pisal). Bojen na Gorenjskem v Kranj i (1795) bil je v tukajšnjem centralnem Bemenišči profesor sv. Pisma nove zaveze od leta 1822., toda poslednja leta v pokoji. Razen najstarše in najmlajše nase in Isterske duhovščine so vsi Primorski duhovniki njegovi učenci, katerih naj starši imajo že sami svojih 70 in več let. Bil je rajnki priprosto pobožen, ves udan svojemu predmetu, da si nekako enostransk. „Katarina Ernerich" je bila njemu več, kot vse ,,nemško znanstvo". Dr. Sepp-a je že pred 25 leti imenoval ,,iste luridus doctor Bavaricus". Okoliščine njegove bolezni in smrti potrjujejo , kar je zapisano nad vrati našega pokopališča: ,Proborum mors ex'mia sors". Želel je umreti v zmislu sv. Pavla. Ko mu je zdravnik (veren jud) nekaj dni pred smrtjo hotel neko zdravilo (pro forma) zapisati, rekel mu je Btarček : „ne, ne — gosp. doktor — hvala Vam, da ste me obiskovali in zdravili; ali odsihmal bo ta-le (kazal je na sv. razpelo) moj zdravnik. Molil bcm pa tudi za Vas; saj smo vsi sinovi Abrahamovi." — Kaj pa pust? No, tudi o pustu ljudje umirajo. Imeli smo pretekli teden dvoje primerljejev nagle smrti, katerih eden vsaj je s pustom v zvezi. Danes je prva ,,korsa" na Travniku; ne vem pa, ali bo letošnja poskušnja bolj srečna ko lanska. — Novo izvoljenega župana dr. Deperis-a nam je presvitli cesar potrdil; pretekli ponedeljek je došel dotični telegram z Dunaja. V kratkem bode inštalacija. V Gorici 10. februarija — (^Noviški" dopisnik pro dorno. — Konec.) — Iz načina ,,Sočine" polemike proti dopisniku „Noviškemu" — opisanega v štev. 6. ,,Novic' in memogrede tudi že v prejšnjih številkah — podaja se dvoje: 1) Priliko svojim napadom moji nasprotniki (v „Soči") navadno iz trte zvijajo. Ne držeč se reči, za katero gre in zarad katere je bila nastala kaka na-vskrižnost, lotijo se kar naravnost osebe dopisnikove, na katero nasujejo celo groblje privatnih in vsakošnih reči, ki se med seboj in z resničnim ali dozdevnim razporom vežejo tako, kakor na pr. Soča in Cimboraso, ali pa kakor lanski sneg in letošnji pust. 2) Vsi napadi poslednjega časa izvirajo neposrednje ali posrednje iz precartane — ,,8loge" in se nanjo opirajo, ž njo opravičujejo. To je prav tako, kakor da bi kdo zahteval: ,,Ker sem jez zidane volje, morajo vsi ljudje z mano piti in peti, gosti ali plesati; če ne, so moji sovražniki". Za voljo božjo, privoščite^ nam saj eno malo svobode! Delo naj mojstra hvali. Ce je, kar st^ stva-rili, dobro, mora obveljati — sloge nihče ne uniči; — če pa ni dobro, podere se samo — brez ,.Novi-skih" dopisov. Tako bi rekel modri Gamaliel, ko bi še živel. Jez pa — se svojo glavo misleč — trdim , da mi je ljubša faktična, resnična sloga brez pisane pogodbe, ko p o silna, umetna, pisana, v paragrafe stlačena. Sicer pa mi bode tudi ta po volji, kakor hitro postane faktična, resnična. Taka pa ne postane, dokler ne bode „Sloginega" glasila prešinjal duh miru in sprave , dokler ne bode ,,SoČiuim" pisateljem vodilo brezstrastnost, dostojnost, taktnost; dokler ne izgine izmed njih škandaloljubnost. — Časnik mora pisati o tem in tem, ali — piše naj več o rečeh, ko o ljudeh, in, če že o ljudeh govori, ozira naj se vestno na reči, za katerih voljo vpieta v spis — ljudi. Vsakošno drugo časniško pisarenje iz strasti izvira in strast budi. To sem hotel jez dokazati, ko sem v zadnji (6.) številki ,,Nov." navlašč troje (ondi razloženih) zgledov navedel. Podatek iz omenjenih zgledov je ta: Jez v„Novicah" na pr. govorim o kandidatih, volitvah, izvoljencih...., iz „Soče" pa se mi odmeva: Metternich, Favetti, ,,Neue freie Presse"..... Jez se oziram v Sežano in Tomi r*, „Soča" pa v — Trst in Rim! — Tf»daj , ad rem", „Sočina" gospoda, — „zur Ordnung"! Ce ni komu kaj všeč in prav v mojih dopisih , poduči naj me , popravi naj stvar, a naj nikar ne napada „Nov." dopisnika, to je, osebe njegove; saj vsak ve, da izraz „No viš k i d opi s ni k"jili pravo in popolno moje ime — je vse eno. Ce pa koga prav veseli, boriti se z mojim imenom, z osebo mojo, naj bode tako uljuden — naj pride na svetlo tudi se s v o j i m i m e n o m , potegne naj si z obraza naličnik, ne sicer zavoljo mene, ker za me v Gorici naličnikov ni, ampak zavoljo druzih, ki naših mož in razmer ne poznajo. Potem — bom znal jez izbrati primerno orožje in strelivo. — Med pojasnila zadevajoča „Sočo" in ,,Novice" sem vpletel tu pa tam tudi marsikaj akademičnega; go voril sem skoz okno tje v svet; menim, da meje, kdor je hotel, razumel. H koncu pa naj še nekaj akade-mičnih opazek dodam. Kar mene od nekedaj v oči kolje v nekaterih časniških spisih in dopisih, je raznoteri humbug. Piše se včasih veliko več posilno-priti- 55 ranega, očitno tendencioznega, kot priprosto-resničnega, faktičnega, potrebnega. To se pravi ljudi slepiti, občno menjenje motiti in pačiti. Hurabug se vganja, kedar se temu pa temu prilastuje in v zvezde kuje ,,neodvisnost", „značajnoat", češ, da je Bog zna kaj storil za „narod" in njega ,,blagostanje" — v tem, ko vsak izvedenec vč, da se v dotičnem primerljeji s plajščem domoljubja, narodnosti, neodvisnosti itd. ogrinja le sebičnost: — častilakomnost, namreč, ali hlepenje po materialnem do-bičKu; in „značajnost" je pri marsikom le politiška ve-trovitost in narodnjaška nestanovitnost, le vsakočaana koristnost. Mnogi spet si iščejo koristi v tem, da črno hvalisajo, kakor da bi bilo belo, belo pa grajajo, kakor da bi bilo črno; da iz pritlikovcev delajo velikane, ve-Ijake-poštenjake pa tlačijo v tla. In slednjič, — če ne trobiš v rog, v katerega trobi kaka svojat, gorjč ti, — izobčen si! — Take m enake časniske prikazni kalijo resničnim in najboljšim domoljubom najblaže namene, zadržujejo plemenito njihovo delovanje, korapromitujejo našo narodnost, zavirajo jej napredek. *) — Toda zadosti tega modrovanja! Konča^ši svoja pojasnila — sklenil sem 23. leto svojega slovenskega pisarenja in zapečatil deseto leto časniske borbe se svojimi nasprotniki. Pričenjal nisem jez prepira ah polemike nikdar sam. Pojas-noval reči in napade odbijal sem vselej dostojno. Nameni moji so bili vaikdar blagi in čisti. Brezvspešno ni bilo vse, kar sem psal: veljavni našinci so se poprej ali potlej spreobrnili k mojim načelom in so to javno povdarili v časnikih ali pa se mi faktičoo pridružili. Tudi marsikateremu osebnemu nasprotniku mojemu se je že davno srce ohladilo. Iz teh skušenj mi sije nada, da bodo tudi poslednji v „Soči" boreči se vitezi lepi zgled svojih prednikov posnemali — sebi v čast, meni oa v zadostitev. Namesti podpisa: Sem, kar sem bil; ostanem, kar sem. Novomcsto 10. svečana. — Bila je lepa svečanost v našem mesticu na večer 4. dne t. m. Dolgo se že ni obhajal v naši čitalnici Vodnikov rojstni dan, a letos smo se ga spominjali spodobno, kakor zasluži mož, ki nam je prav za prav prižgal luč narodne prosvete. Dvorane so bile krasno okinčane, za kar zasluži odbor vso pohvalo. Na steni visela je Vodnikova podoba, ki so jo p idarili čitalnici tukajšnji narodni dijaci z vencem in trakovi. Občinstva je bilo mnogo, kakor že dolgo ne poprej, bil je zastopan cvet tukajšnjega prebivalstva. Program se je izvršil po vse dobro. Vendar smo pričakovali v govoru kaj več; Vodnikova dela so se premalo povdarjala in v branje nič priporočevala , kar bilo bi našemu občinstvu Jako koristno , o čemur bom pa drugi pot kaj več govoril. Petje nas je zadovoljilo. V muziki sta se posebno odlikovala gospoda Sattner in Hud o verni k. Tudi druge muzikalne moči so lepo izvršne svojo nalogo. Dekiaraovala se je Vodnikova pesem „Ilirija izveličana". Po končanem programu besednem se je začel ples, in zakaj bi se Vodniku v spomin tudi ne rajalo, vsaj je tudi on ^zadovoljnemu Kranjcu" dal peti: „Rad plešem okrogle" itd. S to veselico je pokazal čitalničin odbor, da tudi v ,,na rodnem domu" se lahko kaj lepega, umetalnega napravi in da se ne more le renegatstvo ponašati z muzikalnimi vspebi. V zadnjem svojem dopisu sem rekel, naj se pevci in muziki za čitalnico dobe s pripomočki, kakor jih rabijo nemškutarji. In res po trudu odborovem se je vse to dobilo. Ni li to dokaz, da narodnjaki zmorejo vse, če le hočejo? Zato le tako naprej! *) Preresnične te besede potrjujejo se tudi še drugod — zunaj Gorice. Vred. Iz Srtdražice 6. svečana. — Nedavno čitali so se v nekaterih časopisih dopisi iz Ribnice o naši Sodražici, ali dajala je ona vsaj ovim dopisom povod. Prosim toraj cenjene naše ,,Novice" , naj blagovolijo tudi iz Sodražice ponatisniti par vrstic. — Z Ribnico meriti se nam Sodražaoom je nemogoče, kajti sodnijskih slug in nemčurskih učiteljev nimamo, ki bi nas bodli v oči. Pa vsaj ima trgovinska Sodražica dovolj prostora za zna-čajne može io priložn »sti mnogo, da se jej kot taki pokažejo. Vkljub temu me veudar utegne kdo napasti, komur ni Sodražica znana, da to ni resnica, kar pišem« — Volitve občinske so se pri nas vršile. Volilo se je, da je bilo kaj. 18 odbornikov so si naši občani izbrali , med temi tudi nekatere, ki ne ved6 druzega, nego da so odborniki; al med njimi je pa mnogo vrlih in vse ča«ti vrednih mož. Posebno svetovalstvo se sme res biser moštva imenovati, in občina sme staviti svoj ponos na-nje. Ti so: gg. Ivan Fajdiga, župan, Primož P a ki ž, dež. poslanec, Ivan Sega, Fran jo Mle-kuž — vsi p sestniki in trgovci — Andrej Levstik, posestnik. Po pravici stavi občina v nje popolno zaupanje, kar je tudi pri volitvah pokazala. Dalje še to: vsi omenjeni gospodje so vrli podporniki našemu „bral-nemu društvu" — posebno pak g. Pa ki ž; zato naj jim bode očitna hvala izrečena. Iz Tuhinjske doline 11. sveč. P—r. *) (Hvala naši si. družbi kmetijski.) Ker je si. družbi kmetijski gotovo všeč izvedeti, kako se njena podpora v blagu in denarju ponaša tu in tam in kakošen sad rodi, naj našim „Novicam" kaj malega poročam iz našega kraja od ovnjača (mrkača). Dobili smo po njem v tukajšnjem pogorji mnogo jarčekov (jagnjičkov), tako, da se nadejati smemo mnogo zboljšanega ovčjega plemena. Naši ljudje so ča>titi družbi kmetijski zato tudi močno hvaležni, da jim je naklonila lepo podporo. — Naj bi jej se tudi posrečilo še to, da bi za povzdigo govedoreje dobili živo potrebno postavo, katero je v zadnjem občnem zboru nasvetoval gosp. dr. Bleiweis, da le taki junci se smejo spuščati za pleme, ki bodo po preiskavi potrjeni za dobre plemenjake. Upati se sme da bodo tudi naše občine v to po vsi svoji moči pripomogle, da se postava oživi in v djanje vpelje. Pomagajmo si sami - so prav rekle ,,Novice