OKUS M a s s i m o  Grillandi
Žalostna beseda
tega vetra, ki ves sinji
ječi med čistimi vodami
septembrskega neba.
To je prostrani glas od zmerom:
glas, ki ti pogled
517
pribijal je na živo mejo. ko si otrok se vzpenjal po stezah rdečih, mehkih škarpah in ti je zgoraj, vrh gričev, sonce, bleščeča se medalja, presijalo tvojo lastno usodo.
Zdaj nekdanji otrok
ne vidi več tega, kar jasno
je bilo nekoč. V ustih irna
grenak okus po svojem življenju,
kot bi grizljal strupeno travo.
518