r§9 Zasavski TEDNIK TRBOVLJE, 16. aprila 1964 — St. 16 — Leto VII. — 20 din Priprave za praznovanje 40-letnice zloma Pririne (M) TRBOVLJE — 1. junija letos poteka 40 let, ko Je doživela ORJUNA v središču zasavskih revirjev, v Trbovljah, svoj prvi poraz. Osrednji odbor za proslavo 40-letni-ce zloma Orjune je na prvi seji. soglašal s predlogom praznovanja 40-letnice zmage nad Orjuno v spomin na revolucionarno vlogo delavskega razreda v Zasavju. Praznovanje bo imela izrazito zasavsko obeležje, saj bodo priredje lzmenoma v Trbovljah, "Hrastniku, Zagorju ob Savi in Osrednja prireditev, bo 31. seja Občinske skupščine Tr-maja. Najprej bo slavnostna bovlje ob 1. juniju — občin- -------------------------- skem prazniku, nato pa bo r;_- pred Delavskim domom osred- S Kil ps Cine OuClflG nj<* proslava, združena z zbo-Trbovlje Vanjem. Potem pa bodo iz- (n) TRBOVLJE - V so objektov8"16"" "ekaj novih 5et0obč• a “ Ičlte pa še o dolžnostih občanov, Trbovlje II. delovnih In družbeno političnih Urbanistični program Trbovelj skupnosti do narodne obrambe. Dosedanja udeležba priča o zanimanju občanov za takšna predavanja, ki so vsa spremljana s črno-bellml In barvnimi diapozitivi. -ar. Zaključek »šole za življenje« Občinski komite ZMS ln Delavska univerza Trbovlje ata skupaj z RK organizirala Solo za življenje. V ciklusu 12 predavanj, ki se Je odvijal od februarja do aprila v Svobodi 1" bovlje ln Svobodi z družbeno _ „ ___________ ključek šole. ki p. a=.boZnad“: V do,očen,h ,azab' Določiti in ugotoviti poten- ljevaia še v jeseni, so predvajali Povečati je treba število no-tehnfčrflmi napravami. Za- cialne možnosti gradbenega Udetežba % 'bUa razmeroma prebi™ls‘va “« stanovanjskih zidalne površine se razpresti- prostora je ena glavnih nalog dobrsj saj se je vseh predavanj J® to mogoče. rajo po celi dolini in šepajo urbanističnega programa, ki na bližnja vzhodna in zahod- usmerja zazidalno politiko v Danes šteje Trbovlje 18,000 prebivalcev, po perspektiv- rale v območje centra prese- nih cenitvah pa jih bo v prihodnjih 30. letih že 27.000. Za liti vse upravne in javne in- to število Je v trboveljskem urbanistične načrtu dlmenzlonl- stitucije, ki imajo regionalni ran ln prirejen razpoložljiv urbalnl prostor. značaj (sodišče, občinska Dosedanji razvoj Trbovelj ni bil tako intenziven kot uprava...) Zelo občutljive so razvoj dragih jugoslovanskih mest Odražal Je predvsem prognoze v, krajih z neugod- trenutne potrebe ln možnosti, ne pa trdnejšega koncepta, nimi terenskimi razmerami, II fr.-, mr ,®nllu',ran«9a v nstreznem načrtu. Sedanja podoba je torej kjer je razvoj mesta vezan na bovlje ln Svobodi Zasavje, se je odra* Denačrtnostl o rasti, gostoti in razporeditvi prebival- Številne geološke in geome- mladlna seznanila z družbeno ln *‘va ter zazldanostt To stanje se da izboljšati le z lntenzlv- banske pogoje. politično problematiko. •- — — *------*-*-----»- — •*-■-« - - - "ole, udeležilo približno 1800 mladih. Osnpvni načrt obravnava ob- davanj*a°zanimal?8Uidf*starelšl" m°iJe P°VrŠin' U 80 Zazidal" posebno v Svobodi Zasavje. -ar no že več ali manj načete in delno oskrbovane s komunal- na področja. Mesto je sestavljeno iz dveh večjih sosesk, od katerih ima vsaka svoj center te nakazan. Soseska I. obsega površine južnega dela mestnega področja, s centrofn okoli Trga revolucije in Je pomembna intenzivno rekonstrukcijo po zazidavi že načetih predelov, predvsem v ožjem območju doline. Sama po sebi se vsiljujejo nekatera vprašanja. Trboveljski urbanist, dipl. ing. arh. Franc Vehovar pravi, da ve- Zadovoljive perspektive Strojne tovarne Trbovlje zaradi prometne povezanosti liko občanov sprašuje, če smo 9 celim' Zasavjem in ugodile res tako bogati, da podiramo, -j j-- ■■ |co (mamo še nezazidane par- cele. Toda treba je pomisliti nekoliko naprej ln graditi kompleksno, vso stanovanjsko sosesko v eni fazi, čim hitreje. Treba je težiti k zaokroženi gradnji na večjem oddaljenosti od delovnih mest (Rudnik, STT, Cementarna). Soseska II. obsega severni del doline s centrom okoli trga Franca Fakina. r Center mesta na območju_____________ _ V prvem tromesečju letoš- v STT dodobra polno zasede- soseske I. Je obenem tudi cen- kompleksu. Za to govori pre- njega leta kolektiv Strojne ne. ter vsega zasavskega regiona. cej vzrokov. S takim načinom tovarne ni dosegel predvlde- Razveseljivo je, da se je Pred^ „ni pos,ebeJ sPeci/,1Čn° Pad,"J® i*1}^ Ocenitve laže nlh planskih nalog. O lem so inozemski tro°na široko odnrl opredeljen, saj mpra imeti za- je ali manjše pocenitve, laže podrobno razpravljali in ludl za pl|sma prolzvodov radi ustreznega poslovanja in je tudi dokončno ureditl^ko- ■prejell potrebne ukrepe. IZ- strelne tovarne P potrebnega življenjskega munalhe naprave, kot dovoz- gleda, da bodo zamujeno na- " utripa ustrezno gostoto nase- ne ceste, kanalizacijo, vodo- doknadlll že v aprilu ozlro- »talni odjemalci zlasti po- mve postopoma se bodo mo- vod, razsvetljavo in razne ze- ma v maju. tako da bodo pol- V,pra$uJel° po cevnlh Jamskih___________________r ____________________________________________ letni plan proizvodnje celo s'°Jkah- presegli. Za leto 1964 so v tovarni Splošna situacija se je letos Pogoji zelo ugodni, vendar je v Strojni tovarni znatno Iz- realizacija vseh zaključkov boljšala — vsa proizvodnja je odvisna od celotnega kolek-prodana in naročila prihajajo tiva. Treba je povečati pro-ie za 1965. leto. Letošnje le- Uvodne kapacitete, okrepiti lo Je Izredno konjunkturno. Večji del proizvodnega programa Strojne tovarne predstavljajo še vedno oprema za rudarstvo, nadalje gradbeništvo pa še metalurgija In kemična Industrija, kjer se odpirajo široke možnosti uveljavitve Strojne tovarne. Letošnje proizvodne kapacitete so dodatno silo, ki Je stalno primanjkuje, poiskati notranje rezerve, izpopolniti tehnološki postopek In povečati produktivnost. Med zelo važne naloge pa štejejo predvsem razširitev kooperacije, zlasti na tista dela, ki so se Izkazala rentabilna. S. S. Gibanic prebivalstva TRBOVLJE Opekarna 20, in Zorka Sušnica, ROJSTVA: Alojzija Vrtačnik. 8°=p--OP^arna 20; Jože Kova- Podkum 57 — dečka; Marija Po- študent, Rudarska 7, ln Iva-čuč, Podkraj 81 — deklico; Bar- na LaniSnlk, usl., Gabrsko 48. 5aj"a Lindič, Planinska vas S- SMRTI: Anton Zupan, upok., dečka; Alojzija Povše, Hrastnik , , __„„ , . ‘ _ 41 — deklico; Hedvika Orožen, Loke 36 star 77 let; Janez Za-Hrastnlk 308 — deklico; Cirila letel, kovač, Ravenska vas 23 — Ze8°rJe — dečka; Fran- star 4J jet; Alojz Hribar, Retje člška Zupanc. Gorenja vas 2 - deklico; Vida Mošlfom Rudarska '2i del “ *,ar 55 let- Do- 1 — dečka1 Erika Kovač. Glmna- brovolen. roj. Perme, gosp., zljska 22 - deklico; Terezija 2abjek » - stara 42 let; Roman Zagorišek, Hrastnik 418 - dekli* . , k vodenska 46 - co; Marija Prosenc. Kol. 1. maja Petrle- "‘"L*1 vaaensK‘‘ « -14 — dečka. a tar 16 let; Franc Borštnar, Zab- POROKE: Stevo Mudrlnlč, del., jek 14, upok. — star 77 let. lenice oziroma parke. Ce Je že na razpolago večji kompleks, ga je treba dokončno zagraditi, ne pa pustiti na njem »kraljevati« med novimi kakšnih starih stavb, ki jih bo treba prej ali slej porušiti, Ne smemo se tolažiti s tem, da se bo to uredilo najkasneje v nekaj letih. Takšna kasnejša dopolnitev se lahko zelo zavleče, potem pa spet ne bi takrat nove stavbe ustrezale tem, ki bi te nekaj časa služile svojemu namenu in ki bi zaradi njih delovale zastarelo, ker pač vsaka doba zahteva oziroma najde svoj značilen izraz. Bodoče mesto Trbovlje se bo moralo razvijati čim bliže Trgu revolucije tudi zaradi tega, ker bodo lahko paralelno nastajale ceste, kanalizacija in vodovod ter se od tam nadaljevati proti severu, kjer bo čez določen čas odpadlo pokopališče, ki ga bodo prestavili. Tako bp tam nastal kompleks, ki se ga bo dalo v tisti dobi, ko se bo to zgodilo, najustrezneje zazidati. Trbovlje Primer načrtne izgradnje je naselje Kešetovo. Razen blokov, šestih stolpnic, ki že stojijo, in stolpnice, ki jo gradijo, bodo zgradili še stolpnico in stolpič. Med obema stolpnicama st> predvideni »podaljški stanovanja« — v pritličju velika garaža, v nadstropju pa razni servisi In otroška vzgojno-varstvena ustanova. Vse to bodo seveda koristili vsi prebivalci bodočega naselja, razen tega pa bo treba poskrbeti tudi za trgovine z osnovno preskrbo za mesnico, trgovino s sadjem in zelenjavo, za mlekarno in pekarno, da bo lahko naselje v celoti samostojno zaživelo. N. D. ANKETA | „ Zasavskega tednika" | Iz Številnih pisem, ki Jih dobivamo vsak dan v uredil ništvo »Zasavskega tednika«, izhaja, da so naši naročil niki in bralci zadovoljni z novim »Zasavskim tednikom«. M Ker pa bi želeli tednik vsebinsko in oblikovno urediti |§ tako, da bi vam kar najbolj ugajal, prosimo, da nam g v posebnem pismu odgovorite na naslednja vprašanja: H 1. Kako vam ugaja sedanja vsebinska in oblikovna g urejenost »Zasavskega tednika«? H 2. Vaši predlogi ra novo ureditev? H 3. Kako vam ugajajo strani iz posameznih zasav-M skih komun? H 4. Katere dosedanje rubrike v »Zasavskem tedniku« g bi po vašem mnenju kazalo obdržati, hkrati pa, katere g nove vpeljati? g Vsak odgovor nam bo služil pri nadaljnjem obliko-g vanju in urejanju lista, pošljite pa jib najkasneje do H 18. aprila. " Uredništvo ZT Začetek predkongresne aktivnosti ZK v hrastniški komuni Občinski komite ZKS v Hrastniku je pred dnevi or- nik Janez Zahrastnik je v ganiziral seminarje za člane ObK ZKS, komitejev ZK v zaključni besedi na seminar-delovnih organizacijah, za sekretarje OO ZK in pred- jih poudaril, da se mora ak-sednike komisij. Na seminarjih so obravnavali AKTIV- tivnost komunistov odvijati NOST ZVEZE KOMU N ISTO ocenili orientacijo v občin- v komuni kot celoti. Tu se ' V KOMUNI PRED III. ski politiki, ki teži za hitrej- najvišje odvijajo družbeni KONGRESOM ZKJ. šim razvojem standarda in procesi v pogledu delitve, Člani ideološke komisije ki ima za svojo osnovo in- standarda, odnosov itd. Tu so pripravili obširne mate- terese občanov. Ko so ob- s? tudi procesi najbolj vid-riale s konkretno prilago- ravnavali odnos komunistov m- Zato mora postati ko-ditvijo smernic za predkon- družbenih služb, so ugo- niuna osnovno izhodišče de-komuni- lovili da ta včasih ni naj- lovanja vseh komunistov. Vse več bo treba razmišljati o vsebini tega delovanja in je oblika pri tem manj pomembna Komuni- o problematiki družbenega boli nhieknven v st-' 80 do!?Fd’ da, ‘mai° Pfed standarda v komuni druž- ° i . m.rm-.d*bo "*'•«v™-'- t. rd,„; { * srss&TAgsS: cer dober vendar težko ures- enotnostjo pogledov v zvezi standarda T šolstvu o tir ničljtv, ker se vrednostna z demokratičnostjo obrav- dal„i deiavnit t7' Po točka lahko bistveno poveča nav, itd. Kritično so ocenili tila bc^o v^ OO ZK teme8 le v sezonskih mesecih, ko delovanje komunistov v de |,X obravn^a^Brldivo vt Kr|e^eUc1hVar,,Ve,e,Hzlc!r, ‘OVmh °r?enizacij^ in 8a teutamTadrSS uh mesecih je realizacija moupravnih organih, v po njh seminariev Predkon lovUnovTuimveaiiast£ov" FT* konferenca bo V za' pove- pov nove ustave in statutov četku meseca junija. Zanjo delovnih organizacij. bodo že v naslednjih dneh KOMUNA JE MESTO ZA izvolili 90 delegatov po vseh DELOVANJE OOZK. Na konferenci pa ba KOMUNISTOV do tudi izvolili delegate za Sekretar ObK ZK Hrast Vlil. kongres. Program dela ObO SZDL Hrastnik Občinski odbor SZDL bo Občinski odbor SZDL Hrastnik je sprejel pro- Hrastnik namenil program dela sa naslednje cejšnjo pozornost tudi kra-obdobje. Iz programa iz- jevnim skupnostim, da haja, da bo Občinski od- bodo zaživele. Skrbel bo bor SZDL skupaj z Ob- še za organizacijsko utr-činskim sindikalnim »ve- dltev krajevnih organiza-tom in Občinskim komite- cij SZDL. jem ZKS Hrastnik obrav- Tudj komisije ObO SZDL naval proizvodne dosež- Hrastnik obetajo v pri-ke hrastniških delovnih hodnjem obdobju precejš-organizacij v prvih treh „j0 aktivnost. Tako bo mesecih letos. komisija za idejno-politič- Ob zadnjih obiskih v no delo pripravila posve-delovnih organizacijah je tovanje o razvoju kulture bilo ugotovljeno, da so do- v komuni; komisija za slej le-te posvečale pre- družbeno upravljanje bo majhno pozornost pridobi- pripravila razgovor o s tavanju kadrov z visoko in tutih šol in skupaj z ob-srednješolsko izobrazbo, {insko zvezo DPM pa po-predvsem na področju svet o otroškem varstvu v družbenih služb, zdrav- komuni; organlzacljsko-stva In šolstva. Občinski kadrovska komisija bo odbor SZDL bo v ta na- pripravila širši Izbor kamen izdelal analizo In jo drov in novi Občinski od-obravnaval skupaj s ka- bor SZDL: komisija za so-drovsklml službami de-, delovanje z društvi in or-lovnih organizacij v me- ganlzacljaml pa bo pred-secu aprilu, na podlagi lagala programe dela ob-razprave In ugotovitev pa čln„k|h lvez pa iskorl- d^ovnlmPorPg°arn!zacijaVm!m lenost posameznih objek- V naslednjem obdobju tov In domov. M. K. točka takrat ne more čati. Vseeno pa Je kolektiv sklenil, da bo treba o tem vprašanju še razmisliti. H. C. Pomladni motiv is Spodnjega Hrastnika M© v občinski siaiui msrssjMHHT za uresničevanje pravic m dolžnosti občanov ftrC' v b ‘ V I V Ztl.-ivk je tudi Skupščina občine Zagorje ob Savi epu jela nov slalut občine. Na seji Je podpredsednik Občinske skupščine Brane Vipotnik, ki Je bil tudi predsednik komisije za izdelavo novega statuta- občine, poročal o delu komisije In med drugim dejal: I rJavna razprava je trajala določbah poglavja »Oblike o referendumu. V predlogu je približno mesec dni. Sociali- neposrednega samoupravlja- dopuščena možnost iniciative etična zveza je kot organiza- nja v občini«. V teh razpra- predlaganja razpisa releren- louca te razprave skušala s vab so prednjačili občani iz duma občinskemu einiim imliimm (tb nrielttl ..SIL. —1_lIXf.IL___1.1_ ir__ pusti volivcem, ki ga določijo! s poslovnikom o zborih voliv- [ cev, ki ga potrdi Občinska skupščina. Dopolnjeno je tudi poglavje ČETRTLETNI PLAN PRESEŽEN Trisločlanski kolektiv »TEVE — VARNOST« Zagorje sl Je zadal za letošnje leto razmeroma visoke planske obveze. _______________ odboru Tako je letni plan za 74 odst. večji od plana za leto 1963, tvojim vplivom izkoristiti vse naših okoliških predelov. Kra- SZDL, občinskemu sindikalne- oziroma za 25 odst večji od realizacije Iz lanskega leia. oblike raznovrstnega sestaja- jevne skupnosti, njihova ob- mu svetu, krajevnim skupno- Prav zalo, ker kolektivu zelo primanjkuje kvalificiranega nja naših občanov za to, da bi moč ja, pristojnosti in finan- stim, zborom volivcev in "dru- kadra, je zaključek prvega četrtletja toliko bolj razveseljiv, tim širši krog ljudi razprav- ciranje so bila Ijal o osnutku in se seznanil vprašanja razprav, z njegovo vsebino. Približno javno razpravo se je izobliko- osrednja gim organom upravljanja Se pred delovnih organizacijah. 1500 občanov na razn.ii sejah. je sodelovalo val predlog, da naj bi bilo v Komisija smatra, da je v ah, sestankih, naši občini 7 krajevnih skup- Pologu statuta urejena ob- tribunah, občnih zborih in po- n osti. Tega predloga pa obča- tvelovar, jih s to tematiko, za ni v celoti niso osvojili. Z bo- , .. ,, kar je dala v večini prime- ri volivcev so pokazali raz- družbeno politične m družbe- .... .. . . . ... _ __ . * nn ti Ir nnnmrlf ti e V nnnrtcii i rt širna materija pravic in dolžnosti občine kot temeljne rov iniciativo SZDL. V to šte- lična stališča občanov do te-,v;lo so všteti tudi občani, ki ga vprašanja, so na zborih volivcev kot zadnji razpravljali o osnutku statuta. no ekonomske skupnosti in da se s tem statutom daje na- Poglavje o zborih volivcev Je doživelo tudi več spre- Podjelje je preseglo plan fakturirane realizacije za 10,5 odstotka, medlem ko Je s plačano realizacijo na planu. Ce primerjamo preteklo obdobje s časom v letu 1963, potem je vrednost proizvodnje na Ideksu 203 — oziroma Je več kot podvojena. Samoupravni organi delovne organizacije so z zadovoljstvom ugotovili, da doseženi uspehi opravičujejo tudi ustrezno zvišanje osebnih dohodkov ta to obdobje. S tem v zvezi sla bili v delovni organizaciji izvoljeni tudi komisiji za proučitev načina in možnosti o prehodu na 42-urni delovni teden In za odpravo neustreznih nizkih o se tr- nov Instrument za uresniče- memlT OsnuteiTni ’ vseboval _nl;ihovijh Pravic in do]ž Aktivnih udeležencev raz- določb postopka o načinu iz-pidve je bilo sicer man), za- vrševanja sklepov in predlo- "IO J in pa je bilo pri teh čutiti gov zborov volivcev. Naša ,menu kom,slle Šim občanom na razpolago b Savi je na zadnji seji obširno razpravljala o Izredno pomembnem In perečem vprašanju — gradnji novega poslopja za osnovno šolo Zagorje ob Savi. O problematiki zagorske Osnovne šole smo v »Zasavskem tedniku« že nekajkrat pisali, zadnjič, ko so strokovnjaki Zavoda za raziskavo materiala In konstrukcij iz Ljubljane ugotovili, da so Strop ln nosilni stebri tako dotrajani, da je treba strope podpreti. Te dni pa je bilo ugotovljeno, da so se stropi, čeprav podprti, ponižali! Sicer pa so strokovnjaki iz Zavoda za raziskavo materiala konstrukcij iz Ljubljane ob piegledu zapisali, da v Jeseni v starem šolskem poslopju j> »uk ni več mogoč. Poraja so vprašanje, kako zagotoviti z nastopom novega šolskega leta 1964/65 obvezno osnovno šolanje 520 najmlajših Zagorjanom. Novo šolsko poslopje, ki so ga začeli graditi v Zagorju ob Savi 1960. leta, je nedograjeno. Po sedanjih Izračunih bi potrebovali za dograditev skoraj 200 milijonov din. V Zagorju ob Savi potrebnih sredstev za dograditev niI Zato so predstavniki Občinske skupščine Zagorje ob Sovi že nekajkrat razpravljali s predstavniki republiških organov in bank o zagotovitvi posojila. lz zadnjih razgovorov na KB Ljubljana izhaja, da je Komunalna banka Ljubljana pripravljena zagotoviti sredstva v višini 170 milijonov din (ker noče kreditirati gradnjo telovadnicel) s tem, da zagotovi Občinska skupščina Zagorje ob Savi 50 milijonov din lastne udeležbe, pa čeprav je bilo predstavnikom ljubljanske KB pojasnjeno, da Skupščina občine Zagorje ob Savi razpolaga le z minimalni sredstvi skladov in da so bila sredstva skladov razdeljena že z družbenim planom občine. Odborniki zagorske Občinske skupščine so na zadnji seji obširno razpravljali o rešitvi lega nadvse perečega vprašanja. Imenovali so posebno komisijo z nalogo, da prouči vse možnosti za zagotovitev lasi ne udeležbe za najel Je posojila, čeprav je Vidno, da bo posojilo za gradnjo novega šolskega poslopja pod pogoji, ki jih stavlja KB Ljubljana, v naslednjih letih vplivalo na občutno zmanjšano dejavnost na področju ne- gospodarskih Investicij. Tudi v primem, da Zagorjanom ob izrednem razumevanju vseh pristojnih činiteljev uspe zbrali potrebnih 5ti milijonov din. za lastno udeležbo za najetje posojila, se poraja vprašanje. kdaj bo novo šolsko poslopje dograjeno, da bo v njem mogoč pouk. Ker letos del dejansko ne bo mogoče končati, se z vso resnostjo poraja vprašanje, kako v mesecu septembru zagotoviti obvezno šolanje 520 otrokom, ki so hodili doslej v slaro šolo na Cankarjevem trgu. Vzporedno s lem pa se poraja še drugo vprašanje, In sicer, ali bo slaro šolsko poslopje sploh vzdržalo do konca šolskega leta 1963/64, da ne bo prišlo do tragedije? Marijan Lipovšek AMZS je podelila trem članom društva zlat častni znak za požrtvovalno In uspešno delo na področju avtomobilizma in tehničnega napredka. G M. Enodnevni seminar za odbornike in drage dna) ZAGORJE - Skupščina občine Zagorje ob Savi Je na zadnji seji soglašala ■ predlogom predsedstva, da se organizira enodnevni seminar za odbornike občinske skupščine, člane svetov in skladov. Seminarja sc bo udeležilo okrog 100 odbornikov ln članov svetov tn komisij, seznanili pa Jih bodo ■ programom dela Skupščine občine Zagorje ob Savi In Jih informirali o ostanju gospodarstva na področju zagorske občine. Stolni noj poslane lasi obCanoi V sredo, 8. aprila, je splošni družbeno politični zbor litijske občine razpravljal o predlogu novega statuta litijske občine. Uvodoma je predsednik skupščine občine Litija, Stane Pungerčar, podal poročilo o delu komisije In pri tem poudaril, da je bila organizirana vrsta razprav, razgovorov ln zborov družbeno političnih skupnosti ter zborov volivcev, na katerih so občani izmenjali mnenja in stališča o komunalni samoypravl. V razpravi je bilo nekajkrat načeto vprašanje, kako naj občina Litija, ki nima zadost--ne materialne osnove, zagotavlja osnovne potrebe občanov. Pri tem so nekateri opozorili na 90. člen republiške Ustave, ki navaja, da mora npr. SRS zagotoviti občinam dopolnilna sredstva, če jih same ne morejo zagotoviti v za- dostni višini. Sicer pa je bil predloženi nov statut spremenjen le v določbah trajanja mandata predsednika občinske skupščine, ki naj bi bil le dve leti. Ob 11.39 pa Je Skupščina občine Litija na svečan način sprejela nov občinski statut In poudarila, da je najvažnejša naloga sedanjega obdobja seznaniti obča- ne z določbami novega občinskega statuta, da bo tako postal statut res last občanov. Skupščina občine Litija Je na zasedanju v sredo obravnavala še poročili komisije za izdelavo statutov delovnih organizacij. Delovnim organizacijam »Majolka« in »Kovačnica« Šmartno ter Kino Litija — Šmartno je priporočila, da naj člmprej izdelajo osnutke statutov, prav tako pa tudi šolam Gradišče in Konjščlca, otroškemu vrtcu ter Delavski univerzi Litija. Na seji so dali soglasje k statutom nadaljnjim 12 delovnim organizacijam, potrdili pa statute 9 šol. (maj ZA PRVI MAJ NOV ŽAGARSKI ORRAT Lesna industrija Litija Je lani začela z rekonstrukcijo oz. novogradnjo žagarskega obrata v Zagorici, ki naj bi se razvil v osrednji žagarski obral za Zasavje. Dela gredo v teh dneh h kraju in je pričakovati, da bodo 30. aprila nov obrat v Zagorici Izročili namenu. Nov obrat litijske Lesne industrije pomeni nadaljnji uspeh v prizadevanjih delovnega kolektiva, da modernizira proizvodnjo ln poveča zmogljivosti. (k) V Litiji za zdaj štiri krajevne skupnosti Komisija za statute krajevnih skupnosti pri Občinsk: skupščini Litija je na zadnji seji razpravljala o usta navijanju krajevnih skupnosti na področju litijske ob čine, zraven tega je pa še proučevala osnutek statuta krajevne skupnosti Litija. Predsednik občinskega odbora SZDL Litija Zvone Bric je povedal, da bodo do konca meseca aprila izdelali na področju litijske občine osnutke statutov še za krajevne skupnosti Kresnice, Šmartno in Gabrovka, da bi tako za začetek delovale na področju občine štiri krajevne skupnosti. V Litiji ugotavljajo, da botio imeli dve vrsti krajevnih skupnosti in sicer z industrijskim obeležjem (Litija, Šmartno) ter s kmetijskim obeležjem (Gabrovka in delno Kresnice). Občani so na zborih volivcev sprva predlagali ustanovitev kar 16 krajevnih skupnosti, vendar so v poznejših razpravah te predloge spremenili, ker so uvideli, da povsod le ni pogojev za ustanovitev krajevnih skupnosti. Osnutek statuta krajevne skupnosti Litija je izdelan med pivimi v Zasavju. Po mnenju članov komisije za statute krajevnih skupnosti je vsebinsko zadovoljiv, nekatera vprašanja pa bo treba zdaj še proučiti. Tako je , bilo dogovorjeno, npr. da bodo vprašanja, ki se nanašajo na socialno varstvo in varstvo otrok, obravnavali skupaj s predstavniki svetov za socialno varstvo ln za šolstvo. Proučiti pa bodo morali še nekatera druga vprašanja. ij [spel občni zbor ZB NOV v Litiji V soboto Je bil v Litiji občni zbor občinske organizacije ZB NOV. Občnega zbora so se udeležili mnogi gostje, med njimi narodni heroj Stane Bobnar tz Ljubljane, predstavnik občinskega odbora ZB NOV Iz Zagorja ob Savi ter drugi. Občinski odbor ZB NOV v zen drugih tudi sredstva iz Litiji je dosegel v zadnjem občinskega proračuna ter pri-času lepe uspehe. Posebno spevki gospodarskih ln druž-pomembna je ustanovitev po- beno-političnih organizacij, sebnega sklada za borce, v Iz sredstev sklada bodo pode-katerega se bodo stekala ra- ljevali ostarelim in potreb- Občni zbor krajevne organizacije RK Šmartno V Šmartnem pri Liliji so proslavili 7. april, svetovni dan zdravja. Krajevna organizacija Rdečega križa je pripravila predavanje o tuberkulozi in raznih otroških boleznih. Približno 50 navzočih Je pozorno spremljalo Izvajanje dr. Lebingerja, upravnika Zdravstvenega doma Litija. Po predavanju bela naj bi za higiensko ln estetsko ureditev naselij, pomagala pri vključevanju sezonskih delavcev v družabno življenje, se pozanimala za redavanlu e bil redni letni občni zbor. njihovo prehrano in stano- lJana' v ka‘eri °J»SC . .. , i v „„manali nri krvodaialski ak- vanjske razmere, preprečeva- republiko Nemčijo, Dosedanji predsednik Miloš pomagali pri krvodajalski ak ^ jQ rešeyala s0HciJne mika plačilu vojne Djukič je poročal o delu odbora v preteklem letu. Večkrat so obiskali oskrbovance Doma počitka Tišje, ob Dnevu žena obdarovali najstarejše člane, reševali so problem zaposlovanja invalidov, organizirali tečaj prve pomoči in ciji. V razpravi je predsednik ObO RK Litija Albin Jesenšek dejal, da naj bi letos, ko slavimo 20-letnico RK Slovenije, ta organizacija še bolj zaživela in še uspešneje opravljala svoje naloge. Skr- Kovačnica Šmartno pri Litij’ V' Šmartnem Je manjše podjetje s štirimi delavci, kovačnica Šmartno, ki do sedaj še ni bilo omenjeno v našem časopisu. ■ Do letošnjega leta Je imela kovačnica svoje prostore v bivši privatni kovačnici, ki pa so bili premajhni, skoraj brez strojev In z zelo pomanjkljivim orodjem. Ukvarjali so se lahko v glavnem le s popravili raznega kmečkega ln drugega orodja In podkovali konje. Kovačnica ni bila več kos naraščajočim potrebam po kovaških storitvah In zato je kolektiv najel Investicijsko posojilo za ureditev nove delavnice In nakup potrebnih strojev. Bivše večje gospodarsko poslopje so preuredili v kar lepo delavnico, nakupili neka) strojev In orodja ln zdaj lahko prevzamejo kakršnakoli kovaška dela. Razen tega Je pred delavnico velik pokrit prostor, da jim ni treba podkovali konj na dežju.-Pod to streho lahko čaka tudi deset konj hkrati na podkovanje. Vsa dela pri preureditvi so izvršili delavci sainl ln zato niso Imeli veliko stroškov. Kolektiv kovačnice Šmartno Ima lorej lepe perspektive In lahko računa, da se bo njegova dejavnost v bodoče fie pro- bleme in pomagala pri zatiranju alkoholizma. Dosedanji odbor si je še zlasti prizadeval povečati število članstva. Na tem občnem zboru so Izročili izkaznice 20 članom, ob koncu pa so Izvolili novi 11-članski upravni odbor in 3-članskl nadzorni odbor. •*» nim članom ZB priznavalnine, dajali občasno pomoč, štipendije, pomagali pri pridobivanju kvalifikacij itd. Predstavnik občinskega zbora ZB NOV iz Zagorja ob Savi je poročal, kako imajo v revirjih urejene zadeve. Da bi tudi Litija tesneje sodelovala z organizacijami ZB NOV v revirjih, je občni zbor imenoval posebno tričlansko delegacijo, ki ima nalogo, da naveže tovariške stike z borci iz revirjev in organizacijami ZB. Občni zbor je sprejel tudi resolucijo, ki jo je naslovil na okrajni odbor ZB NOV Ljubljana, v kateri obsoja Zvezno ker se iz-odškodnl- ne in ščiti protijugoslovansko dejavnost. Pričakovati je, da bo tako občinski odbor ZB NOV v Litiji kot 10 krajevnih odborov ZB v litijski občini v prihodnje še povečalo svojo dejavnost, saj je dal zadnji občni zbor precej napotkov za delo v prihodn.e. (jž) Spodnje Jelenje za zgled Za zgled lahko omenimo vas Spodnje Jelenje. V vasi je sicer samo devet gospodarstev, pa vendar Imajo že nekaj let svojo skupnost. Uredili so skupno mlatilnico, za lastne potrebe nameravajo napraviti žago, razen tega pa že Imajo skupen mlin na električni pogon. Čeprav Jih je malo, ni nobenih problemov, kadar Je treba kakšno stvar narediti ali popraviti; vse delajo skupaj in tako so na primer pred dvema letoma z lastnimi sredstvi zgradili cesto do vasi, da lahko vozijo v vas tovorni avtomobili. Radi bi zgradili Litija Vesli z Dol pri Litiji razvijala. Pe ■ Na Dolah pri Litiji so se pričela spomladanska dela, kmetje pa se pritožujejo, da ne morejo dobiti delovne sile. Razen tega se nikakor ne morejo pomiriti s tem, da so gozdovi oddvojenl od kmetijske zadruge. Prej so, če Je bilo potrebno, lahko dobili akontacijo na les, kar pa Je sedaj nemogoče. Kmetovalci so prepričani, da bo zadrtiga težko obstajala brez gozdov, ki so ji Jih odcepili In da bodo tiste zadruge, ki gozdove še imajo, uspevale dosti bolje. e Do sedaj na Dolah pri Litiji še niso ustanovili kra- jevne skupnosti. V kratkem pa se bo sestal odbor, ki bo predvidel vse možnosti ustanovitve krajevne skupnosti ln prav tako tudi gradbeni odbor za gradnjo ambulante. Dole so zelo oddaljene od Litije — to prebivalci občutijo še prav posebno v slabem vremenu, ko največkrat rabijo zdravnika. Sedaj so ostali celo brez babice, ki je obenem opravljala tudi patronažno službo. Upajo, da bodo kmalu pričeli graditi ambulanto, pri čemet nameravajo pomagati vsi po svojih najboljših močeh. M. Z. tudi vaško cisterno za kapnico, uredili pralnico in kopalnico. M. Z. Razširjeni plenum ObSS Litija (a) LITIJA — V sredo, 15. aprila, -je v Litiji zasedal razširjeni plenum Občinskega sindikalnega sveta Litije pred kongresom Zveze sindikatov Jugoslavije in obravnaval vlogo sindikatov v poglobljenem delavskem samoupravljanju, skrb za razvoj delavskega samoupravljanja ter oddih in rekreacijo proizvajalcev. Odslej odbor za rekreacijo in oddih Komisijo za rekreacijo in oddih, ki je delovala pri Občinskem sindikalnem svetu Litija, so preimenovali v odbor za rekreacijo in oddih, ki si je zastavil za osnovno nalogo, da poskrbi za rekreacijo kar največjega števila proizvajalcev. VAŠA NAŠA DVA STOLPCA Obstal sem pred njihovo hišo in vprašal sem se, če sem prišel prav k Medvedovim v Zagorju. Pogled mi je naenkrat obstal v odprtih vhodnih vratih, na vežni steni pa se mi je poredno nasmejal pravi medved s slike, ki drži drobno belo račko v naročju. Torej sem na pravi sledi, sem pomislil in vstopil. Obiskal sem Martina Medveda, ki bo letošnje leto dopolnil že devetdeset let starosti, njegov rod pa sega v staro zagorsko rodbino Medvedov, ki so bili v Zagorju, ko še železnica ni stekla. Doma imajo sedaj pravi rodovnik in iz tega sem spoznal, da je bila prva rodbina Antona,Medveda že leta 1772 in še prej. Takratno Zagorje in »Kerzhmo pet Medvedu« sta opisovala tudi Kersnik In Jurčič v »Rokovnjačih«, v tej gostilni pa so se ustavljali mnogi ugledni potniki, pa tudi rokovnjači iz Črnega grabna. Naslednji iz rodbine Medvedov je Jakob iz leta 1814. nato Jernej iz leta 1847, sedaj pa »kraljuje« na tej kmetiji devetdesetletni Martin, ki smo ga te dni obiskali. Martin je zagledal svet leta 1874, v družini pa so bili trije fantje in dve dekleti, ker pa ni bilo kruha za vse, so šli fantje po svetu in tako tudi Martin. Delal je v rudniku v Kisovcu, leta 19u0 v Glad-becku, Dortmundu in drugod. 1904. leta se je poročil, kasneje je bil med prvo svetovno vojno tudi v Rusiji 2 leti. Še danes se <- rad spominja na tiste čase v Krakovu, življenja ob Azovskem morju in drugod in pri tej starosti mu še vedno niso odšla iz spomina imena vseh ruskih mest, kjer je delal ln si služil vsakdanji kruh. Vendar je zagorskega Martina gnala neznana sila domov, ljubezen do domače zemlje je bila močnejša 1918. leta se je vrnil domov in prevzel »Medvedovo kmetijo«. Izredno ljubezen je gojil tudi do konj in že pred prvo svetovno vojno je imel kar štiri konje, s katerimi je vozil pošto. Martin je imel vedno najlepšo pšenico daleč naokoli, na kar je še vedno zelo ponosen. Druga svetovna vojna je dala tudi težke trenutke za Medvedovo družino, saj so. bili že 1941. leta na »listi« za Izselitev tn so se skrivali V hlevu, kjer se je skrival kasneje tudi Sergej Kraigher. Njihova hiša je dala tudi streho kar šestim družinam lz Podkuma, ki bi morale biti izseljene. Zagorjani pa se ga verjetno še najbolj spominjajo. ko je s svojimi konji razvažal premog po Zagorju še pri 83 letih. Zdaj Martin nima več konjev. Ko sem se že poslovil od tega prijetnega možaka. sem ga še potem imel pred očmi — njegova krepka postava, beli lasje in čedno zavihani dolgi brki. Prijetno je bilo kraml jat! pri Medvedovih asBi m TEKMOVANJE V ORODNI TELOVADBI ŠŠD »MLADOST« Ze vsaj deset let si je Občinski komite ZMS Trbovlje prizadeval omogočiti mladim možnost kulturnega izživljanja. Kmalu so ugotovili, da bi jim najbolj ustrezala predavalnica v Delavskem domu. Potem so se začela neskončna pogajanja. Glavni kamen spotike je bila previsoka najemnina in morda tudi to, da mladinska vodstva pri postavljanju zahtev niso bila dovolj vztrajna. Letos pa se je vsa stvar pomaknila z mrtve točke, ker je vzdrževanje Delavskega doma prešlo na sklad za pospeševanje kulturne in telesnovzgojne dejavnosti. Mladinska vodstva so pričela še intenzivneje obravnavati vprašanje ustanovitve mladinskega kluba oziroma kluba občanov. Mal sikaj mi je o tem povedal mi Ciril brek, sekretar ObK ZMS temu, . Trbovlje. O potrebi kulturnega iz- da je n^Studiian bolj na hitro, so iivljania in delovanja mladih sta bili brigadir ii vsem všeč, Še pose-rapravlzjMa plenum ObK ZM m bej brigadirka Polonca, ki je v le- kel mi je. da bo klub odprt vsak dan. Ples bo enkrat na teden, verjetno v soboto. V vsak plesni večer bodo vključili tudi program, ki pa ne bo vselei humorističen. Tako bo npp. prišel kdaj kakšen znan pevec, drugič spet priljubljen športnik, ki bo z odgovori na vprašanja izpopolnil odmore med plesi. V ostalih dnevih bodo v predavalnico postavili mize, ki jih bodo ob sobotah zmeraj odstranili, ker bi bilo sicer premalo prostora za vse plesalce. Ljubitelji raznih družabnih iger se med tednom ne bodo dolgočasili, p»av tako tudi tisti ne,' ki radi gledajo televizijski program, radio ali pa sodelujejo Ze nekaj let prireja gimnazijsko športno društvo Mladost ob koncu marca ali v aprilu tekmovanje v orodni telovadbi. Letos so Je 27. marca v telovadnici TVD Partizan pomerilo 119 tekmovalcev: 55 mladincev v vajah na parterju, drogu, paralelni bradlji, krogih Pred letošnjim tekmovanjem se je vodstvo SŠM Mladost odločilo za novost pri ocenjevanju vaj na posameznih orodjih. To nalogo so letos prevzele pri mladinkah dijakinje tretjih razredov, ki same niso tekmovale. Ocenjevanje pri orodni telovadbi Je zelo te- in preskoku; 64 mladink pi na žavno, trebi je natančno oce- _ A___I ____II J___' 1 ’ _J 41 .... ^1. i V. /1 in ,,£• ni/ parterju, gredi, dvovišinski bradlji in v preskoku. Najboljši posamezniki na tem tekmo vanju so bili pri fantih tfiko Toplak, Vasja Kraševec m Andrej Mlinar, pri dekle'ih na Marjeta Sribar, Nuša Srebot in Mileni Vidmar. niti vsak gib, držo in vsak posamezen element. Ocene so pokazalo, da so članice ocenjevalnih komisij izpolnile svojo dolžnost zelo dobro. Novi način ocenjevanja je dosegel svoj namen: dijaki naj sodelujejo povsod, kjer sl lahko razvijajo sposobnost kritičnega presojanja. Bila pa je telovadnica Partizana za tako masovno tekmovanje premajhna in si se tekmovalci zaradi hrupa včasih težko skoncentrirali, toda kljub temu je tekmovanje potekalo po vnaprej točno določenem razporedu. Orodna vrsta SSD Mladost bo sodelovala tudi na občinskem tekmovanju športnih društev v orodni telovadbi in na republiškem prvenstvu, ki ga bo priredilo TVD Partizan. M. K. da je mladini in vsem občanom treba poleg danjega dela dati te nekaj drugega. Dogovorili ro sc za prostore, občinski kanite ZMS pa je imenoval odbor ** klubsko dejavnost, ki bo delov*1 pod okriljem Svobodc-Cen-ter. Ta olbor je vnaprej sestavil štirinajstdaevni program. Sedaj so bili 1 vsemi pripravami že tako daleč,, da sc v nedeljo, 12. aprila, z »Brii-_dlrslvm večerom« proslavili otvoritev tako zaželjenega kluba. Ustanovitelji si ga niso predstavljali tuno kot mladinski klub, ampak bi naj bil to klub občanov Tr-bovell nasploh, mi je Se povedal tovatB Urek. Seveda pa je zdaj odvisno samo od dejavnosti enih oziroma drugih, kdo prosto, poslušajo iz brigadirskega življenja. Kljub pri raznih aktualnih razgovorih, poti, da je program vzbujal vtis, svetovanjih in ptedavanjih. Svobo-le n..£n,d:-nn hnii no i-■ tm en a»-Ccnter jim bo pomagala, da si bodo nabavili razne stvari, ki jih še potrebujejo za čim popolnejšo opremo. Rabijo vitrino za razne dnevne in tedenske časopise, kot tudi revije, na katere so se naročili. Za razna predavanja bi jim prišel zelo prav diaprojektor, treba pa bo tudi izboljšati razsvetljavo in si omisliti nove zavese. Vse to je že več ali manj urejeno, člani klu-izginili. Seveda sem tovariša" Ureka ba oziroma ustanovitelji, so veliki povpraševala tudi, kako so si zami- optmisti in — kot izgleda — ne slili delovanje kluba nasploh. Re- brez razloga. N. D. predkongresna kulturna tribuna, pim glasom in temperamentnim na-Ugotovih so, da je mladini in sploh činom podajanja zapela med dru--*■ * " ’ vsak- gim tudi znano popevko »La parti- ta di bal Ione . .« Potem pa ples. Tango in cha cha-cha, tvvist in slorv fox pa še kakšen drug in kmalu so vsi plesali. Zapetost m zadržanost, koliko ju je se bilo, sta povsem Zmeidj več govorimo o otroških vzgojno varstvenih ustanovah, zmeraj več ljudi — seveda predvsem staršev — se zanima zanje. Večino takih ustanov v Zasavju podpirajo občine Prav zaradi tega sem sl šla z velikim zanimanjem ogledat vrtec hrastnlške Steklarne. Res |e sicer, da /a ustanovo skibl slano vanjska skupnost, toda patronat nad njo Ima Steklarna, ki je s svojimi lastnimi sredstvi preuredila vilo na hribu, nedaleč otl železniške postaje In tudi blizu Steklarne, lo pa je važno, ker sprejemajo v to ustanovo samo otroke staršev oziroma mater, zaposlenih v Steklarni. zale oba manjša in večji prostor oziroma učilnice, sanitarije in svetlo/ mično opremljeno Jedilnico s kuhinjo, kjer jo za moj lačni želodec kar zapeljivo dišaloi prav valnino jn kosilo, ki stane dnevno 100 dinarjev. V takšnih Pr‘merih plačuje Steklarna tud* polovico oskrbovalnih- Otroci, |e posebno predšol- i tako prijazni, še bolj pa rado- ski,2Qhko sicer porabijo veči • vp,'ni ntrnri en mn c:r.-ir v m. no časa za do časa pa jih zaposlijo; šolski otroci delajo takrat domače naloge in se učijo, mlajši pa imajo razne govorne vaje ali likovni pouk. Opazila sem, da se otroci Prav tako dobro ali pa še bolje se počutijo njihove matere, ki se lahko nemoteno posvetijo svojemu delu/ ker vedo, da so vse skrbi za otroka odveč. N. D. I Otroški a 1 vrtec hrastniške Steki a a Z Adaptiranje enonadstropne vile je zahtevalo precejšnjo vsoto 7,000.000 dinarjev. NI ravno malo, pa tudi dela ni bilo malo, med ostalim Je bilo treba položiti nov parket ln urediti centralno kurjavo, nova je seveda tudi vsa oprema. Stavba ni samo lepa na pogled, ima tudi prikupno oko-licoi vse je zeleno, zelo prijetno, poleti seveda še toliko bolj. Za stavbo imajo celo ba zen, sicer res pokvarjen, toda ko ga bodo popravili, ne bodo zelo verjetno hoteli otroci v vročih mesecih početi prav nič drugega, kot kopati se. Na vrt bodo postavili tuji klopi in uredili igrišče z vi-tiljakom, sejjeda vse to le postopoma. Zdaj pa je že čas, da vas popeljem v noiranjostl Prijazne vzgojiteljice so mi razka- veV.ni otroci so me sicer v za-I četku nezaupljivo opazovali, j a so se kmalu privadili na-j me. Razkazali so mi precej svo-| jih izdelkov Iz vseh mogočih * stvari; iz kostanja, zamaškov, zobotrebcev, jajčnih lupin, gline ali papirja. Nekateri med njimi so res lepi in skrbno izdelani. Ustanova je odprta vsak dan do 16. ure popoldne. Otroci se er krat dnevno Izmenjajo — opoldne gredo predšolski otroci domov In pridejo šolarji. Mesečna oskrbovalnlna je sicer precej nizka, pa vendar Je nekaj mater, ki imajo prenizke dohodke, da bi same zmogle stroške za oskrbo- rne IZLAKE: pevski zbor Delavsko prosvetno društvo zbor. Vodi ga pevovodja Mir-Svoboda Ivan Kavčič na Iz- ko Prašnikar. Iakah bo v kratkem prišlo pod V zboru poje 35 pevcev, okrilje Tovarne elektroporce- pozneje pa se bo iz tega ver- ________________ _ lana Izlake. Pričakujemo, da jetno razvil mešani pevski t>° v kiubu bolj aktiven, pre- bo s to spremembo delo dru- zbor. r , jv,', bo. tla večkrat prišel, ^va poživiIo. Uspehi so vidni Prvi nastop novega pevske-mNa »Brigadirsk večer™ Je prišlo že zdaj. Na pobudo DPD Svo- 'ga zbora bo v začetku mese- prccc) radovednih Trboveljčanov, v boda in sindikalne podružni- ca julija ob praznovanju 10- skih'e*'*(»6.10CO90()(HCI3 kanu kakor tudi sestram in vsemu strežnemu osebju za ves trud in nego v času bolezni. Zahvaljujemo se celotnemu kolektivu Elektrarne Trbovlje, vsem njegovim stanovskim tovarišem, odboru Občinske skupščine Zagorje, SZDL Zagorje, ELES Ljubljana, OO ZKJ Elektrarne Trbovlje, SZDL in ZB Ravenska vas ter vsem drugim društvom, in organizacijam za darovane vence, govornikom za poslovilne besede, pevcem in godbi. Končno iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali vence in ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Pavla, sinova Ivan, Rudi in sorodniki. RAZPIS Upravni odbor Strokovno izobraževalnega centra Zagorje ob Savi razpisuje DELOVNO MESTO PpMOCNIKA RAČUNOVODJE USTANOVE POGOJ: dokončana Srednja ekonomska šola z najmanj 2-lelno prakso v računovodstvu. Možnost zaposlitve velja do zasedbe delovnega mesta. Osebni dohodki se izplačujejo po Pravilniku o delitvi čistega dohodka in razdeljevanju osebnih dohodkov oziroma po dogovoru. Ponudbe pošljite na upravo Strokovno izobraževalnega centra Zagorje ob Savi. / Strokovno izobraževalni center Zagorje ob Savi R T V - Ljubljana 3Ea Poi oči i* ob lis. ioo. evo, looo. 1200. is 00, 14.00 n 00, IB 00, 33 0(1 in 24 00. Pozor, nimaš prednosti ob 11.00; ■mH Kmetijski nasveti ob 12 15; Vsak dan za vas ob 16 00; ■j&J radijski dnevnik ob 19 30; oddaja Naši poslušalci če-stltajo In pozdravljajo - vsako nedeljo ob 9 05 In 42.05; vsak ponedellek. četrtek In soboto pa ob 14 35. ČETRTEK, 18. APRILA 8 05 s koncertnih In opernih odrov. 8.55 Radijska šola za višjo etopnjo. 9 25 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe- 10.15 Pihalni orkester Ljudske milice. 10 30 Pet minut za novo pesmico In Pozdravi mladim risarjem. 12 05 Zabavna glasba 12 25 Za prijetno razvedrilo. 13.30 Glasbeni sejem (Pester glasbeni spored) 15.15 Zabavna glasba 15 40 Literarni apiehod — Ognjena jabolka. 17.05 Igra Ljubljanski Jazz ansambel. 17.16 Turistična oddaja. 18.10 Popevke In melodije vzhodnih de-*fl. 18.45 Kulturna kronika 1905 Glasbene razglednice. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi In napevov 20 45 l-ahka glasba. 31 oo Literarni večer Podoba v *esu 2i 40 Zvonimir Cigltč: Obrežje plesalk Ž210 Glasbena •nedigra 22 15 Skupni program ;RT - Studio Zagreb. 23 05 Igra Plesni orkesler Tommy Dorsey. PETEK, 11. APRILA 8,06 Zabavna glasba vzhodno- nemškega radia. 8.30 Nastop ansambla narodnih pesmi In plesov železničarskega amaterskega kulturnega društva »Bratstva 1 jedlnstvn« iz Subotice. 8 55 Pionirski tednik. 9 25 Od uverture do kola po domači simfonični literaturi. 10.15 Odlomki lz Poli-čcvega Desetega brata. 10.35 Novost na knjižni polici. 10.55 Glasbena medigra. 12.05 Zabavna glasba. 12 25 Domače pesmi In napevi. 13 30 Lepe melodije. 14 35 Madžarske poljske In sovjetske popevke. 15.20 Zabavna glasba 15 45 Jezikovni pogovori. 17 05 lz življenta In dela Ahtonlna Dvo-faka 18,10 Pesmi borbe In dela 18 30 Pripoveduje nam . . . 19 05 Glasbene razglednice. 20.00 Poljska zabavna glasba. 20.15 Tedenski zunanje politični pregled. 2100 Četrt ure z orkestrom in zborom Dona Costa. 21.15 Oddaja o morju In pomorščakih. 23.10 Plesna glasba. 23.05 Nočni akordi. SOBOTA, 18. APRILA 8 05 Vedre melodije za konec tedna. 8 55 Radi jska šola za nižjo stopnjo: Zgodba za svinčnik. 9.25 Mladina pole. 9 45 Češkoslovaške popevke. 10.15 Domače viže v Instrumentalni Izvedbi. 10.35 Na koncertnem odru z zborom Roberta Shawa 12.05 Zabavna glasba. 12.25 Slovenski pevci ln ansambli zabavne glasbe. 13.15 Obvestila In zabavna glasba. 13.30 Glasbeni sejem (pester glasbeni spored). 15 15 Zabavna glasba. 15 40 Naši amaterji pojo. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Pesmi In plesi jugoslovanskih narodov. 18.10 Recitali znamenitih pevcev. 18 45 Novo v znanosti. 19 05 Glasbene razglednice. 20.00 »Pred mano je poletje« (dvajset minut z našimi pevci zabavne glasbe). 20.20 Dvojno žtvilenje gospoda Mittyja. 21.00 Sobotni ples. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 19. APRILA 8.00 Mladinska radijska igra: Lajna. 8 38 Pojo naši mladinski zbori. 10 00 Se pomnite, tovariši .. . 10.30 S poti po slovanskih deželah. 11 50 Hammond orgle. 13 30 Za našo vas 13 50 Koncert pri vas doma 14 10 Radi bi vos zabavali. 15 05 Od Ljubljane do Pariza — glasba o mestih. 16 00 Humoreska tega ledna — P. G. Wodehouse: vitez Agrevaine. 16.20 Rezervirano za športno popoldne. 18.20 Glasba Iz znamenitih oper. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Izberite svojo popev- ko. 21.00 Njihovi rokopisi — Robert Schumann. 22 10 Plesna glasba. 23 05 Nastopata sopranistka Netida Pittana iz Trsta In Instrumentalni sekstet lz Celovca. PONEDELJEK, 20. APRILA 8 05 Slovenske narodne pesmi poje pevski kvintet. 8.25 Trije veliki zabavni orkestri — Manto-vanl. Manuel in Moskovski radijski orkester. 8.55 Za mlade radovedneže. 9.25 Pojeta mezzosopranistka Biserka ' Cvejlč ln basist Tomislav Neralič. 10.15 Domače skladbice. 10 85 Naš podlistek: Prav posebni čevlji. 10.55 Glasbena medigra. 12.05 Zabavna glasba. 12.25 Slovenski pevci zabavne glasbe. 13.30 Glasbeni sejem (pester glasbeni sejem). 15.15 Zabavna glasba. 17 05 Iz opernega albuma. 18.10 Popevke In melodije vzhodnih dežel. 19 05 Glasbene razglednice. 20 00 Skupni program JRT — studie Ljubljana. 20 45 Glasbena panorama. 21 35 Harmonični kovač 22.10 S popevkami po svetu. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Nočni akordi. TOREK, 21. APRILA 8 05 Veliki zabavni orkestri. 8 35 Domače pesmi In napevi. 8 25 Slovenski pevci zabavne glasbe. 8.45 Trlo Lorenz Igra ilaydna. 18.15 Majhni zabavni ansambli. 10.40 Iz dveh oper Jakova Gotovca. 1205 Zabavna glasba. 12.25 Z ansambli ln solisti narodne zabavne glasbe. 13.30 Iz baletov »Gayane« ln »Trlrogelj-nik«. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: »Skozi Panamski prekop«. 14.35 Zborovske skladbe Radovana Gobca. 15.15 Zabavna glasba. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.10 Sovjetske popevke. 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisti — 27. oddaja. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Komorni zboi iz Maribora poje skladbe velikih mojstrov. 20.20 Radijska Igra — Willlam Shakespeare: Romeo m Julija. 21.30 Glasbeni Izlet v Bolgarijo In Grčijo. 22.10 Glasbena medigra. 22.15 Skupni program JRT — studio Zagreb — zabavni ansambli RTV Zagreb 23 05 Zabavni vrtiljak. SREDA, 22. APRILA 8 05 Jutranji divertimento 8 55 Pisan svet pravljic in zgodb 9 25 Popevke in melodije vzhodnih dežel. 10.15 Narodne pesmi iz Daljnega vzhoda. 10.45 Človek in zdravje. 10 55 Glasbena medigra. 12.05 Zabavna glasba. 12 25 Lahka glasba. 13 30 Instrumentalni ritmi in melodije. 14 35 Češkoslovaške In poljske popevke 15.15 Zabavna glasba. 17 05 Chopin — prvi stiki s pisateljico George Sand. 17.35 Iz fonoteke Radia Koper. 18 18 Mojstri orkestrske igre — Dunajski filharmonični orkester. 19.05 Glasbene razglednice. 20 00 Melodije v počasnem ritmu. 20.10 Giuseppe Verdi: Simone Bocca-negra — opera v 3 delanjih 22 40 Klavirske skladbe Franza Liszta. 23 05 Literarni nokturno. 23.15 Od popevke do popevke. NESREČE V SOBI NAŠLI OŽGANO TRUPLO (rap) TRBOVLJE — 5. aprila letos ob 23. uri je bila obveščena trboveljska postaja Ljudske milice, da so v Ret-Jah nad Trbovljami našli v zaprti sobi mrtvega 53-lelne-ga Alojza Hribarja. Njegovo ožgano truplo Je ležalo na divanu. Kraj dogodka sl je ogledala tudi komisija TNZ z zdravnikom sodne medicine, ki je odredila tudi sodno obdukcijo. Preiskava je pokazala, da se je pokojnik zastrupil z ogljikovim monoksidom, ker Je po vsej verjetnosti zaspal na divanu s prižgano cigareto, ogorek pa je prav gotovo padel na posteljnino, ki se je nato vnela ter v zaprti sobi tlela. Ker se je razvil ogljikov monoksid, je le-ta spečega omamil in nastopila Je smrt zaradi zastrupitve. Vinjenost in pretres možganov (rap) HRASTNIK — 11. apr. ob 10.46 Je prišlo na cesti III. reda v Hrastniku do hujše prometne nesreče. Tega dne je vozil po cesti Iz smeri Zidanega mosta proti Hrastniku mopedist Stefan Zagorc (18) is Savne peči pri Hrastniku, zaposlen pa v hrastnlški Steklarni. Pri kilometrskem kamnu it. 63,950 Je na ravni cesti Iz neznanega vzroka padel, posledice tega padca so bile poškodbe po telesu in pretres možganov. Ponesrečenec Je bil takoj pripeljan v hrastniško ambulanto, nato pa v bolnišnico v Trbovlje Na vozilu je za okrog 20.000 dinarjev materialne škode, vzrok nesreče pa Je vinjenost voznika, ki zaradi tega po vsej verjetnosti ni mogel več obvladati svojega vozila. Aktualno^ Hazard, hazard, uničeva lec družinske sreče, pogo stoki at tudi pot do kriminala In ta pot večkrat ni daleč. Prične se pri malih vsoticah, kupček pa vidno raste, vzporedno z njim raste tudi nepremagljiva na vada, kateri se človek popol noma podvrže in ne najde več poti nazaj. Čeravno je hazard za večje vsote z zakonom p repo vedan, je opažati še določe ne primere, ki opozarjajo. V mesecu februar ju je bilo za beležiti hazard tudi v Trbov ljah predvsem pa je tem bolj aktualen zaradi večjih vsot, saj so nekateri »zakonskim možje« zapravili na ta način tudi ves enomesečni osebni dohodek. Zato ni čudno, da so nekatere gospo dinje obveščale o tem celo Občinsko skupščino pa tudi Po določilih zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ, št. 47/59), Pravil sklada in sklepa UO sklada z dne 17. januarja 1964 razpisuje sklad za zidanje stanovanjskih hiš občinske skupščine Trbovlje naieča j o odprodaji stanovanj, ki bodo zgrajena v letu 1964 in 1965. I. PREDMET PRODAJE a) — 8 stanovanj, tipa S 15 A, v stanovanjski stolpnici na Kešetovem Stanovanje velikosti 63,60 m? obsega: predprostor, prebivalno kuhinjo, dnevno sobo, 2 spalnici, kopalnico, VVC in logglo. Oprema: oprema kuhinje, električni štedilnik, pomivalno korito, shrambna omara, omara za čistila, vzidana banja, električni bojler 80 I, umivalnik in VVC. Zgradba ima centralno kurjavo, 2 osebni dvigali, mehanizirano pralnico, smetni jašek in kletno etažo za shrambe. Cena 5,145.000 dinarjev. b) — 14 stanovanj tipa S 15 B v stanovanjski stolpnici na Kešetovem. Stanovanje velikosti 49,30 kvadr. m obsega: predprostor, prebivalno kuhinjo, dnevno sobo. spalnico, kopalnico, VVC in loggio. Oprema: oprema kuhinje, električni štedilnik, pomivalno korito, shrambna omara, omara za čistila, vzidana banja, električni bojler 301, umivalnik in VVC. Zgradba ima centralno kurjavo, 2 osebni dvigali, mehanizirano pralnico, smetni Jašek In kletno etažo za shrambe. Cena. 3,988.000 dinarjev. c) — 10 stanovanj tipa S 15 C v stanovanjski stolpnici na Kešetovem. Stanovanje velikosti 27,70 m2 obsega: predprostor, prebivalno kuhinjo, spalnico in kopalnico z VVC. Oprema: oprema kuhinje, shrambna omara, električni štedilnik, pomivalno korito, bojler 301, prha, umivalnik In VVC. Zradba ima centralno kurjavo, 2 osebni dvigali, mehanizirano pralnico, smetni jašek in kletno etažo za shrambe. -» Cena: 2,241.000 dinarjev. d) — 4 garsonjere tipa S 15 G v stanovanjski stolpnici na Kešetovem. Garsonjera velikosti 27,70 m2 obsega: predprostor, dnevno sobo s kuhinjsko nišo, prho in VVC. Oprema: oprema kuhinje, omara za čistila, prha, umivalnik, 301 bojler In VVC. Zgradba ima centralno kurjavo, 2 osebni dvigali, mehanizirano pralnico, smetni jašek in kletno etažo za shrambe. Cena- 2,241.000 dinarjev. e) — 36 stanovanj tipa S 19 A v stolpičih ob Partizanski cesti. Stanovanje velikosti 52,30 m2 obsega: predprostor, delovno kuhinjo z jedilnim kotom, dnevno sobo, spalnico in kopalnico z VVC. Oprema: tipska kuhinja SVEA, štedilnik na trdo gorivo in električni štedilnik, enodelno korito, banja, umivalnik, VVC školjka, električni bojler 801, platnene zavese, 1 industrijska peč, garderobna omara in shrambna omara. Cena: 4,910.000 dinarjev. f) — 44 stanovanj tipa S 19 B v stolpičih ob Partizanski cesti. Stanovanje velikosti 37,60 m2 obsega: predprostor, dnevni prostor s kuhinjsko nišo, spalnico in kopalnico z VVC. Oprema: tipska kuhinja SVEA, štedilnik na trdo gorivo in električni štedilnik, enodelno korito, banja, umivalnik, VVC školjka, električni bojler 801, platnene zavese, 1 industrijska peč, garderobna omara in shrambna omara. Cena: 3,530.000 dinarjev. H. ROKI VSELITVE: Stanovanja bodo vseljiva: 36 stanovanj v stolpnici S 15 v februarju 1965; 20 stanovanj v stolpiču S 13 v decembru 1964;2 . 20 stanovanj v stolpiču S 16 v septembru 1965; 20 stanovanj v stolpiču S 19 v decembru 1964; < 20 stanovanj v stolpiču S 17 v decembru 1964. III. CENE STANOVANJ V natečaju objavljene cene so izračunane po ponudbi izvajalca; dokončna cena bo znana po finančni kolavdacljt objekta. IV. KOMUNALNI PRISPEVEK: Kupec mora posebej vplačati komunalni prispevek v višini 10 odst. od prodajne cene stanovanja. V. SPLOŠNI IN PLAČILNI POGOJI a) Natečaja se lahko udeležijo delovne in upravne organizacije in občani. b) Ponudnik mora vplačati ob sklenitvi pogodbe lastno udeležbo. c) Sklad bo nudil posojilo za nakup v višini in pod pogoji posebnega natečaja. d) Ponudba mora biti napisana na obrazcu, ki ga izda sklad. Ponudbi mora biti priložena vsa dokumentacija, ki je navedena v obrazcu. e) Sklad bo izid natečaja objavil v lokalnem časopisu ter neposredno obvestil Interesente. Ponudbe za natečaj Je poslati Občinskemu skladu za zidanje stanovanjskih hiš Trbovlje, Delavski dom, v zaprti In zapečateni kuverti, ki mora biti označena: »Natečaj za nakup stanovanj v letu 1964«, najkasneje do 10. maja 1964. Trbovlje. 10. aprila 1964 Občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš Trbovlje hazard v Trbovljah postajo Ljudske milice, ki ie v tem času zbrala kar 14 prijav hazardiranja. Nimamo namena objaviti imen vseh »igralcev«, izmed katerih je tudi nekaj takih, ki so šele začeli igrati z večjimi vsotami, nekaj pa je že »starih znancev«. Gre le za obravnavanje primera in za opozorilo, v določenih kro-lh pa so mnenja, naj bi v od oče, če bi se taki prime ri še vedno dogajali, objavili imena vseh hazardistov. Zaenkrat naj spregovorijo dejstva. Postaja Ljudske milice Trbovlje je v februarju zvedela za večjo skupino hazardi stov Najhujši primer se je pokazal v »Gostišču 1. maj« na Tereziji pa tudi v nekaterih ostalih trboveljskih lokalih. Hazard gre svojo pot v poznih večernih urah in zgodi se, da natakarice opo; rekajo kvartopirski igri »ferbel«, kateri botruje mi mo kakega prepira še posebej alkohol, vendar njihove besede ne najdejo -razumevanja. Ko lokal zapirajo, se navadno skupina odloči za nadaljevanje v privatnem stanovanju. Kup denarja se veča, ostali člani družine so v negotovosti za preostale dni v mesecu. Igra traja vso noč in v tišini je slišati tone udarce kart. v našem primeru so to v večini rudarji, med njimi tudi še priletni upokojenci in intelektualci. Neki upo kojenec je tistega dne v februarju zapravil na ta način kar 30 tisočakov, nekdo drug je ostal brez denarja in je zato položil na mizo zapestno uro. V zago- voru je vseh 14 prijavljen-cev navajalo, da pač iz majhne vsotice nastaja velik kup denarja, priznavali so, koliko je kdo izgubil, niso pa priznali, koliko je kdo priigral. Naivni izgovori, da niso začeli z namenom, da bi igrali za večje vsote, niso nfkako opravičilo. Hazard je pogostokrat vzrok družinskih prepirov, hazard v pravem smislu besede uničuje družinsko srečo, taki očetje pa ne znajo trezno premisliti, da ga doma čakajo žena in otroci... Ne bom pristavljal svoje »sklede« pripomb, nočem le opozoriti na te primere, ki so nepopisana črna stran iz našega življenja. Razmislimo o hazardu! Zadnjo besedo bo v našem primeru izrekel sodnik za prekrške. R. P. Vožnja po levi strani ceste (rap) TRBOVLJE — Na cesti iz smeri Pod gozdom proti Križišču »Dimnik« se je pripetila 10. aprila lažja prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila, LJ 191-44, Jaroslav Vrtek iz Trbovelj, je tega dne vozil na omenjeni relaciji proti križišču »Dimnik«. Pred hišo št. 34 pa mu je na nepreglednem ovinku pripeljal nasproti mopedist Viktor Mlakar, prav tako iz Trbovelj, ki je »rezal* ovinek in tako peljal po levi strani ceste. Kljub temu, da sta oba voznika vozila komaj s hitrostjo 30 km na- uro, je prišlo do neizogibnega trčenja, pri čemer je mopedista vrglo ob rob leve strani cestišča. Na srečo do hujših poškodb ni prišlo, materialne škode na vozilih pa je za okrog 20.000 dinarjev. Vzrok nesreče je bila potemtakem neprevidna vožnja na nepreglednem ovinku po levi strani ceste. Ne tako, tovariši! fSjBJjL A. | Zgodi se, da človek vtakne prične tolči na plat zvona, tu- smeti, da sta metla in sesa-s^oj nos nekam, kjer ne bi liti s sireno in ves Je prepri- lec brez moči. Potreben bi bil sinel vohljati ali pa se popra- čan, da opravlja sebi in druž- buldožer in še ta bi imel do-ska nekje, kjer ga ne bi sme- bi koristno delo. In ko pri- s ti opraviti. Naš strojni park 16 srbeti. Pa izvoha nekaj čakuje odgovor na svojo pa je, kot veste, še močno gnilega ali izpraska nekaj ogorčeno kritiko, mu tisto skromen. Bagrov in buldozer-girjevega, dvigne vik ln krik gnilo ali garjevo lepo pri jaz- jev podjetja ne posojajo ranit tem ali onem sestanku, no svetuje: »Tovariš, vsakdo da, grdo obračunajo delovno. naj najprej pred svojim pra- uro, potem so tu še težave z gom pomete!« S tem je za- rezervnimi deli, prostori za KRIŽANKA ST. 8 deva dostikrat urejena, kritik odkladanje smeti itd. Ne mo- Vodoravno: l. indijanska trofe- lepo spodobno pokopan, greš- reš torej kar vsakemu reči: ja. 6. operatorjevo orodje, 8. že- ni kozli pa se mirno pasejo »Tovariš, najprej pred svojim nln ali možev oče, 9. kazalni za- d|, pragom pometite!« tmek, 10. ime Italijanske filmske ._____ vcalrrln Igralke, ll. nekdanji košarkarski Ne tako, tovariš! Priznam, Tretjič in zadnjič, vsakdo reprezentant, 12. Ludolfovo Ste- pregovor je star ln moder, to- ima sosede. Ti boš lepo skr-vt.to, 13. kazalni zaimek, 14. vrsta . . .. nnrlska modrost le bel za svoi prostorček pred ime«, it. pokrajina na iiTdonezjskem otoku. strešne opeke, 16. tgdor ' | - bel za svoj prostorček pred pragom in vljudno mižal, da ne bi videl kupa, nablrajo-Prvič — kdo' danes sploh čega se pri sosedu. In po- da tudi ljudska modrost Je dandanes dostikrat že zarja-2. bla- vela. Kar poglejte! glas, 4. iNavpiCno: 1. pokvariti gajna, 3. ženski pevski ,. rl»lv — ——- ~r —---------------------------- - kratica na uradnih spisih, 5. do- « nometat Kvečjemu kak šef tem se bo lepega dne sosedov Skozme™1: okrašeno pecivo,Tl s svojimi podrejenimi, če se kup prevrnil in ti posvinjal država v Afriki, 13. števnik, 15. mu seveda puste! Sodobna tvoj lastni prag. Ne, hvala simbol za prvino. jj 4 2 i, ♦ S L r d n 9 J h " >3 r tf Tl r mu seveda puste! ------------—, gospodinja pa je že davno lepa! Napredni hišni sveti so spoznala vsestransko uporab- to že davno spoznali In imajo nost sesalca, metlo pa zagna- vso reč čudovito lepo ureje-Ia v kot ln Jo hrani le za je- no. Zato pravim: zgledujmo šo na račovnlškl kongres na se po njih! Kaj tl pomaga, če Kleku. Nad smetmi pa je za- pometaš ln ribaš pred last-gospodaril sesalec, ki ga zna nlm pragom, ljudje tl ga pa praktična žena vsestransko koj onečedijo s packarijami, izkoristiti: z njim lovi muhe ki so se prijele njihovih čev-in ose; kadar mož po kosilu Ijev deset stopnic niže ali vt-zasmrčl na kavču ali fotelju, še? Pokopljimo lepo stari pre-mu z najtanjšo cevjo previd- govor, naj počiva v miru In no pobrska po žepih, odreši lahka mu bodi zemljica, mi otroka, ki sl je nabasal fižo- pa pogumno vtikajmo nos v la v nos Itd. Ali zdaj čutite, vsako tujo nečedno luknjo, kako starokopitno je ljudi po- da bo naša skupna bajta čim- REŠITEV KRIŽANKE ST. 7: Pskov — Krvavec — Real — sa •e CHt — ser — te — bilo — asta-Uji — tanin. 'UllillllllllllllllllillllllllllllllM If H učevatl, da naj najprej pred svojim pragom pometejo? Drugič: nekaterim se Je pred pragom nabralo toliko ctnKtS T»OLETJE ,iv LJUBEZEN Zdelo se ml je nemogoče, da bi šla kdaj k cirkusu. Da 8<‘m to vendarle storila, Je Prišlo takole: Takrat smo sta-"3V«U v Sarasotl, Florida, v araju zimskega domovanja 8Vetovno znanega cirkusa. {Mngllng Brothers Bamom et "alley. Nekega dne me Je na 2?« ogovoril John Rlngllng Nhrth. u *Za našo veliko revijo •cem predstavnico Aliče v čudežni deželi,« Je dejal potem, ko se ml Je predstavil. »VI bi bili ravno pravi.« Stara sem bila 17 let In sem Imela dolge svetle lase. »Ali ne bi hoteli Iti z nami na turnejo?« »Zal ml je,« sem odgovorila (In bilo ml je res žal, ker je bil gospod Norih v prilegajočih se jahalnih hlačah, s škornji In iweedastlm suknjičem elegantna pojava), »to- prej čista — od podstrešja do kletll Vilko Novak lllllllllllllli da Jaz se ne zanimam za cirkus. Razen tega pa tudi nisem športno trenirana.« »Tudi ni potrebno,« ml Je zagotovil gospod North. »Nič drugega- vam ne bo treba storiti, kot sedett na odprtem vozu, ki ga bodo vlekli konji gledati kot Aliče v čudežni po areni, se smehljati ln izje pristavil, »pridite enkrat k nam. Toda pe striči las!« To srečanje bi morda osta-dežell. Ce si boste premislili,« lo brez posledic, če ne bi zagrešila te napake, da sem doma o tem pripovedovala. Moj oče se je obnašal tako, kot da sem zadela premijo v loteriji. »Možnosti, da sodeluje pri največji predstavi sveta, nima človek vsak dan!« je zaklical razburjeno. »Jasno, da greš tjal« Očka se Je vse življenje navduševal za cirkus. Se ko smo stanovali v Menashl, Wl-sconln, kjer je bil poštar, nas je vsako leto peljal na dopust v Sarasoto v Florido. In kakor hitro Je dobil priložnost, je pustil svoj poštarski poklic, prodal naše posestvo v Menachi in kupil večjo stanovanjsko hišo v Sarasotl, kjer je oddajal stanovanja seveda samo cirkuškim ljudem. Cirkus — to so bile njegove neizpolnjene sanje In zastonj se je trudil, da bi prenesel svoje navdušenje na nas otroke, (Se nadaljuje) OBNl ////, % %. »Je to vse?« me je prijazno vprašal. Pokimal sem. »Pač, povedala mi je še številko WaIdovega stanovanja. Šel sem tja in iskal bisere, pri tem pa sem našel mrtveca. V njegovem žepu so bili novi avtomobilski ključi z naslovom packardovega zastopstva. Spodaj na ulici sem našel packarda in ga odpeljal tja, kamor sodi, k ženski, ki jo vzdržuje Barsaly. Barsaly je poslal k Waldu nekega prijatelja iz kluba Spezzia, da bi odkupil tiste papirje. Toda ta je hotel kupovati s pištolo namesto z denarjem, ki mu ga je dal Barsaly, Waldo pa je bil hitrejši in ga je zgrabil za vrat« »Je to vse?« je znova mirno vprašal Ybarra. »Da, vse,« sem odgovoril in si obliznil z jezikom rano v ustih. Ybarra je zateglo vprašal: »In kaj zahtevate?« Copernik se je spačil. Udaril se je z dlanjo po debelem stegnu. »To je krasno!« se je rogal. »Ta ušivi vohljač se speča s pocestno lajdro, prekrši vsak zakon, ki si ga lahko misliš, a ti ga še vprašuješ, kaj zahteva. Jaz mu bom dal, kar potrebuje, Jumbo.« » Ybarra ga je pogledal. »Mislim, da tega ne boš storil. Mislim, da mu boš potrdil, da je ravnal popolnoma pravilno, in mu dal vse, kar zahteva, in mu tako plačal lekcijo, ki ti jo je dal kot policistu.« Copernik se ni zganil in celo minuto niti pisnil ni. Vsi smo sedeli brez besed. Potem se je Copernik nagnil naprej in pod njegovo pazduho se je pokazal ročaj policijskega revolverja. »Kaj hočete?« me je vprašal. »To, kar leži na igralni mizi: jopico, klobuk ln lažne bisere. In to, da se v časnikih ne bo pojavilo nekaj Imen. Je to preveč?« »Da — preveč,« je skorajda prijazno odgovoril Copernik. Spet se je nagnil malce naprej in zdelo se je, da mu je orožje kar skotilo v roko. Položil si je roko na stegno in pomeril s pištolo v život »Meni bi bilo bolj všeč, če bi se zadovoljili s kosom svinca v trebuhu, ker ste se upirali pri aretaciji. Bolj bi ml bilo všeč zategadelj, ker sem poročal določene stvari o tem, kako san aretiral Al Tessilora, in ker se je pojavilo v jutranjikih nekaj mojih fotografij, ki jih zdaj ljudje gledajo na ulicah. Bolj mi bo. pogodu, če ne boste živeli več tako dolgo, da bi se še norčevali lz mene.« V ustih sem nenadoma začutil vročico in suhoto. Nekje daleč je divjal vihar in bobnelo je kot streljanje topov. Ybarra je podrgnil z nogami po tleh ln hladno rekel: »Tu imaš dva primera, ki sta popolnoma jasna. Vse, kar ti je treba storiti, je, da pustiš te nevažne stvari vnemar in ne omeniš nekaj imen v poročilih, se pravi, da jih ne omeniš pred državnim tožilceUl Ce pa bo kljub temu zvedel zanje, ti bo sila slaba predla.« Copernik je odgovoril samo tole: »Meni je tisto drugo bolj všeč.« Jekleno siva pištola mu je težko ležala v roki. »In bog ti pomagaj, če me ne boš kril.« Ybarra je neprizadeto rekel: »Ce bodo zaslišali žensko, te bodo razkrinkali za policijskega uradnika, ki ponareja poročila in vara svoje kolege. Cez teden dni ne bo nihče več omenjal tvojega imena/ in vsem bo slabo, če ga bodo le slišali.« Petelin na Copemikovem revolverju je škrtnil ln videl sem, kako se je njegov debeli prst skrčil ob petelinu. Pot mi je tekel po hrbtu. Ybarra je vstal. Zdaj je pištola merila vanj. Rekel je: »Zdaj bomo videli, kako rumen je lahko mešanec. Sam, pravim ti, spravi orožje.« Napravil je štiri mirne korake proti Copemiku. Copernik je bil negiben kot kamen. Ybarra je stopil še korak bliže in orožje, ki je bilo naperjeno vanj, se je začelo majati. Ybarra je mirno rekel: »Spravi jo, Sam. Ce boš pameten, bo vse v redu, če ne, je s tabo konec.« . Stopil je še korak bliže. Copernik je odprl usta in zastokal, potem pa se je zvrnil nazaj na stol, kot da bi ga kdo udaril po glavi. Oči so se mu zaprle. Bliskovito, da nisem mogel niti slediti, mu je Vbarra Iztrgal pištolo iz roke. Naglo je stopil nazaj, držeč pištolo v iztegnjeni roki. »Temu je kriv ta hudobni veter, Sam. Pozabimo vse skupaj,« je rekel skorajda otožno. (Se nadaljuje) C NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SRS VREME V četrtek In petek bo suho in toplo vreme, predvidoma v soboto pa Je pričakovati prehodno poslabšanje vremena. §2a4«aMfci®*litS TEDNIH Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odborov SSflll Hrastnik, l.ltlja, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Ureja uredniški odbor — Glavni In odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK Priprave zn praznovanje Imajo (p) TRBOVLJE — Letošnje praznovanje mednarodnega delavskega praznika - 1. maja sovpada tudi v Zasavju s pripravami na V. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije In na Vili. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Tako bo imelo letošnje prvomajsko praznovanje med drugim tudi delovni značaj In bo mobilizator delovnih ljudi za uresničevanje sklepov, sprejetih na V. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije, hkrati pa bo predstavljalo pomemben prispevek v vključevanju občanov v priprave na VIII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Prvomajsko praznovanje so v Zasavju začeli z javno razpravo o gradivu V. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije in z razpravo o smernicah za predkongresno aktivnost Zveze komunistov Jugoslavije in z realizacijo nalog, ki izhajajo iz smernic. Sledile bodo slavnostne seje občinskih odborov SZDL Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi in Litija ob 27. aprilu — dnevu ustanovitve OF, na katero bodo povabili tudi vodstva krajevnih organizacij SZDL. Po delovnih kolektivih bodo v dneh pred 1. majem pripravili slav- TOVARNA PAPIRJA RADEČE: 99Vsi smo odgovorni | V četrtek, 2. aprila, Je več kot 200 članov delovnega kolektiva radeške Tovarne papirja prisostvovalo občnemu zboru svoje sindikalne organizacije. Predsednik Stane Martlnšek Je podal obširno In konstruktivno poročilo. Med drugim Je govoril tudi o delovanju organov delavskega samoupravljanja In o vseh najpomembnejših družbenih procesih preteklega obdobja. Ta občni zbor je bil po vse- proizvodnja bi lahko potekala bini razprav verjetno najuspe- normalno. Vse to bi neposrcd-lejšl v zadnjih nekaj letih, no vplivalo na osebne dohod-Notranje rezerve še niso po- ke In na skiade delovne or-vsem Izkoriščene, so ugotav- ganizaclje. ljall neposredni proizvajalci. Maogl paplrničarj! so ugo-Govorili so o možnostih, ka- lovili, da je investicija nelz-ko bi lahko štedili s surovi- 'podbitna nujnost. NI samo v nami in kako bi zmanjšali zastoje. Interesu širše družbene skupnosti, ampak je od nje odvls- Razen tega so ugotovili, da na tudi perspektivnost delov-bi sl lahko bolj prizadevali nega kolektiva. pri varčevanju s celulozo. Z manjšimi zastoji pa bi se zmanjšalo število nadur In Delavci so v razpravi poudarili: »Vsi upravljamo — zato smo vsi odgovorni.« nostna zasedanja delavskih svetov in vrsto drugih prireditev. V Trbovljah bodo pripravili že tradicionalne delavske športne igre. Na večer pred 1. majem bo slavnostni koncert pevskega zbora »Zarja« i pripravili pa bodo še predvajanje jugoslovanskega filma »Napad na Drvar«. V Hrastniku bodo zraven proslav mednarodnega 'delavskega praznika pripravili še osrednji prireditvi v dvoranah na Rudniku in v Spodnjem Hrastniku. V Zagorju ob Savi bodo pripravili vrsto športnih prireditevi na večer pred 1. majem bo od Kisovca do Zagorja parada društvene dejavnosti, nato pa pred Delavskim domom zborovanje. V Litiji bodo pripravili promenadni koncert godbe na pihala, v Lesni Industriji pa bodo ob tej priložnosti izročili namenu nov žagarski obrat. 1., 2. in 3. maja bodo delovni ljudje iz Zasavja odšli na že vrsto let tradicionalne prvomajske izlete na znane postojanke v Zasavju, na Partizanski vrh, Vrhe, Kum, Mrzlico, Gore, Kal, Zasavsko goro, Cemšeniško planino, Janče, Javorški pil Itd Obisk ’•*£?! v Skopju Zvečer zapustimo pomladno razgibani Beograd, rano zjutraj smo že v Skopju, mestu — mučeniku. Sprejme nas znova razgibanost, ki pa je v marsičem drugačna od beograjske. Čeprav tudi tu srečujemo zvečer dolge vrste sprehajalcev, je Skopje tudi na pomlad predvsem živahno gradbišče. Vse več zakrpanih, ob potresu razpokanih starih mestnih hiš in nova montažna naselja, ki se obiskovalcu Skopja pokažejo že skozi okno vlaka, opozarjajo na na vo skopsko razgibanost, ki jo že nekaj mesecev po katastrofalnem po tresu najraje ocenjuje mo s hitrostjo gradenj, s hitrostjo normalizacije celotnega mestnega življenja. Velik del Skopjancev živi zdaj v 13 primestnih naseljih. TOLIKO PREBIVAL CEV KOT PRED PO TRESOM — Potrošnja kruha v Skopju služi mestnemu sobranju tu di za približni statistič ni pokazatelj o gibanju števila prebivalstva v porušenem mestu. Že približno dva meseca pojedo v Skopju vsak dan okoli 104 tone kruha ali toliko, kot ga je pred potresom pojedlo okoli 200 tisoč prebivalcev. Na tej osnovi sklepajo, da je zdaj v Skop->.id jojj ipnfj 05(![0} nf potresom. 1070 ŽRTEV POTRESA — Objavljeni so bili uradni podatki o žrtvah lanskega potresa in o materialni škodi. Zaradi potresa je umrlo 1070 ljudi, od tega 478 moških, 430 žensk in 162 otrok, ranjenih je bilo 3300 ljudi. Materialna škoda znaša 347 milijard din. SOLSKI POUK SPET VSAK DAN — Podpredsednik Skopja nam pravi, da se mu hčerka vrača iz šole petnajst minut pred deseto zve- v čer. šole, kolikor jih je usposobljenih za pouk, delajo neprekinjeno od sedmih zjutraj do desetih zvečer, šele kakšen mesec in pol je pa uk vsak dan. Najprej je bil vsak tretji in vsak drugi dan. Tudi delo posameznih fakultet pa teka še vedno v nenormalnih pogojih V Skopju imajo zdaj filmske predstave v štirih kina matografih. ŽELEZARNA VELI-KAN — Hkrati z intenzivno obnovo Skopja poteka tudi izgradnja velike skopske železarne, ki naj bi 1966 leta že dajala 300.000 ton ža leza. Ko bo železarna povsem zgrajena (predvidoma 1970. leta), bo njena letna proizvodnja 940.000 ton železa. C-7 Začetek gradnie strelišča Koliko smo že pisali o postrežbi v naših trgovinah, v prehrambnih, tekstilnih, galanterijskih In Se vseh mogočih drugih. Danes bi vas radi popeljali v mesnico. V mesnici »Križišče« pri Dimniku le dne 20. marca popoldne nekaj strank čakalo, da pridejo na vrsto. Mesar le vprašal: »Želite, prosim?« Zenska je nekaj mencala In mesar se le takoj spomnil: »Ajal« /e rekel, se sklonil In potegnil Izpod pulta lepo pljučno pečenko, postregel stranki In vrnil meso na prejšnje mesto. To seveda ni ostalo neopaženo In ko le mesar želel In /o dali spel nazaj pod pulti« »A, tisto,* le rekel mesar, * tis te pa ne morete dobiti, /e naročena. Mogoče bo Jultl kaj, pridite pogledat.« s Ju tri ne morem priti, sem v službi,« odgovori ženska, mesar se pa še zmeraj ne premakne. Tedaj se II ni zdelo vredno več razpravljati In je zahtevala drug kos mesa Ko pa tudi tega ni bilo In je upravičeno jezna hotela oditi, /o le mesar le poklical nazaj In // dal pljučno pečenko, češ zda/ je pa tista ne bo do bila, ki jo le naročila. mene zvedeti želje naslednje sltanke, /e na s vo le nemajhno začudenje slišal, da hi tudi rada Imela pl/učno pečenko. »Pljučne pečenke vam ne morem dali, le nimam.* se je glasil odgovor. *Kaj se pravi, da je nimate/* ni hotela popustiti stranka »Ha/ ste vendar ravnokar odrezali od nje kos Po vsem lem bo stranke zanimalo, kako je mogoče, do boljših kosov mesa ni mo goče dobiti, ker je »rezervirano«. Mogoče pa bi se vso stvar dalo razložiti tako, do se denar »rezerviranih« v nečem razlikuje od denarja ostalih strank Kaj pravitei JV. D. Na nedavnih skupščinah občinskih odborov ZROP, strelske organizacije In ZTK je bilo precej govora o polrebl gradnje strelišča za MK puš ko. Zaradi pomanjkanja sredstev bodo strelišče za potre he vseh organizacij gradili na Nasipih na Dobrni. Verjetno bo otvoritev strelišča te za občinski praznik na dan »1. junija«. Gradnjo strelišča bodo lahko realizirali največ s prostovoljnim delom članov strelske In drugih organizacij, mladine ln s pomočjo delovnih kolektivov. Pred dnevi so člani strel ske organizacije že Izkopali prve temelje. Kako so sl člani želeli ln potrebovali objekt, bi lahko sklepali tudi po njihovi trdni volji ln delovni vnemi, saj so se nekateri udeležili prostovoljnega dela takoj po nočni Izmeni ln potem odšli spet v službo na popoldansko Izmeno. No glede na gradnjo omenjenega strelišča na Dobrni •pa je v perspektivi še nadalje gradnja centralnega strelišča za MK puško In zračno puško v centru, čim bodo za to na razpolago sredstva. R. M. • ZASAVSKI lEllNIK. Trbovlje - Uredništvo In uprava: Trbovlje, Trg revolucije 1 Vil — telefon 80-191 — poštni predal 88 — žiro račun pri SDK v Trbovljah 600-13-608-1 — Naročnina posamezna številka 20 dinarjev, mesečna 60 dinarjev .trimesečna 180 dinarjev, polletna 360 dinarjev In letna 720 dinarjev — Poštnina: plačana v gotovini Naročenih rokopisov In fotografij oe vračamo — Stavek, klišeji In tlak CP »Mariborski tisk«. Maribor.