Natisov 15.000.
.Stajerc" izhaja  vsaki
petek, datiran z dnevom
naslednje nedelje.
Naročnina velja za Avstrijo :   za   celo    leto
4   krone,  za  Ogrsko
5  K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne 5tev.se prodajajo po 8 v.
Uredništvo   in   uprav-ništvo se   nahajata v Ptuju,   gledališko   poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo Bi odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za V« strani K 40'— za V« strani K 20 — za «/, strani K 10 — za '/i« strani K 5'— za '/si strani K 250 za V«« strani K 1.— Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža.
Ster. 39.
V Ptuju v nedeljo dne 1. novembra 1914.
XY. letnik.
SI vetovna vojska.
V Galiciji napredujemo stalno. — Vsa Bukovina prosta sovražnika. — Na ruskem Poljskem dosegli smo skupno z nemško armado imenitne uspehe. — Pri Iwangorodu smo mnogo tisoč Rusov vjeli. — Rusi po-skušajo z ogromno premočjo protinapad. — Srbi in Črnogorci bili so zopet večkrat hudo tepeni. — Italija zasede južno Albanijo. — Na Francoskem velikanska bitka nemške armade proti Francozom, Angle-i     žem in Belgijcem še ni odločena, pa stoji za Nemce ugodno.

Doslej ne moremo poročati o prav nobeni res važni odločitvi. V Galiciji prodira nača armada z nedoseženo hrabrostjo naprej in je z združeno z nemško armado sunila tudi že daleč proti poljsko-ruski trdnjavi Varšavi. Tam se mora v kratkem času pričeti ena tistih ogromnih odločilnih bitk, ki bodejo za konečni izid te svetovne vojne merodajue. čeprav poskušajo Rusi zdaj v svojem obupu strastni protinapad, je vendar danes že precej gotovo, da bodejo puške zveznih nemških in avstrijskih armad nad to azijateko invazijo zmagale. Pravičnost mora vendar — podpirana z nedoseženo hrabrostjo naših vojakov — zmagati nad omini, ki so mislili kraljemorilce in azijatske barbare postaviti na čelo Evrope . . .
Proti Srbom in Črnogorcem smo dosegli tudi v preteklem tednu celo vrsto lepih uspehov. Tako smo zasedli dva utrjena kraja na Srbskem in smo očistili vso Bosno od nasitnega sovražnika.
Kar se tiče morskih bitk, niso mogli francoski parniki doslej proti nam prav nobenih uspehov doseči. Sovražniki jedo in pijo v Adriji, v OBtalem pa ne prihajajo blizu naših bregov. Pač pa se je posrečilo naši mali a hrabri mornarici, doseči nekaj malih, razmeroma pa vendar lepih uspehov.
Naravnost gigantičen je boj, ki ga pelje zdaj nemška vzhodna armada zoper združene Francoze, Aagleže in Belgijce. Belgija  leži pod
nemškimi nogami, Francozi in Angleži pa se zaman trudijo, vstaviti zmagoviti pohod Nemcev ob severno-francoskem obrežju. Kmalu bodejo prišli Nemci do Calaisa in s tem bode tudi Anglija, ta prava zločinska povzročiteljica te krvave vojne, ogrožena ia v nevarnosti.
Treba je da obdržimo v teh težkih časih, pogum in hrabrost tudi mi, ki smo doma! In prepričanje nam je potrebno, da bodemo konečno ve n dar z magali na d vsemi   sovražniki!
Živel naš cesar!
Przemysl in Redlova izdaja.
Iz Budimpešte poročajo: Neki honvedski stotnik, ki je dospel iz Przemysla v Veliki Va-radin, poroča o obleganju Przemysla: Kako trdno so bili Rusi prepričani, da bojo vsled izdaje Redla zavzeli Przemysl, dokazujejo besede ki jih je rekel neki rneki parlamenter sprem-' Ijajočemu ga avstrijskemu častniku pri slovesu: ,Na svidenje v 48 urah v Przemyslu!" Dne 5. oktobra smo vjeli brezžično brzojavko carja ruskemu poveljniku Dimitrijevu, v kateri je car zahteval, da mora biti Przemysl v treh dneh v ruskih rokah. Nato je sledil strahovit napad na Przemysl, ki je trajal tri dni. Kljub temu znašajo naše izgube približno 3%, ker so Rusi na podlagi Redlove izdaje obstreljevali prazne pozicije. Kakor znano je bil oblegovalec Przemysla, general  Dimitrijev,   za    brezuspešno    obleganje
trdnjave odlikovan  z Jurjevim   redom  II.   razreda.
Zopetno zasedenje  Črnovic.
Od torka sem je v črnovicah zopet avstrijsko vojaštvo. Rusi, ki so bili začasno zasedli mesto, so se bili obnašali še primerno obzirno. Iz ozirov na Romunijo so Rud prizanesli tudi pokrajinam, kjer žive Romuni. Tudi so Rusi prvotno mestu naloženo kontribucijo 300.000 kron mestu zopet vrnili. Ko se je stališče ruskih čet poslabšalo, so mesto zopet zapustili. Okrog in okrog mesta so Rusi napravili močne zakope, ostali pa so tam samo majhni oddelki 200—300 mož, ki so svoje pozicije takoj zapustili, čim so se približali Avstrijci. »Pester Lloyd" piše k zopetnemu zasedenju mesta: Z občudovanja vredno trdnostjo in neomajno zvestobo je mesto prineslo drugo gospodstvo, prepričano, da se bo kmalo obrnilo na boljše. Da so se RuBi umaknili iz črnovic, ni nič drugega, kakor brezpomembna epizoda v splošnem ruskem umikanju. Politično pa je dejstvo, da bo Črnovice zopet v naših rokah, sila pomembno. Sedaj je treba samo še, da se Rasi umaknejo iz Lvova.
Srbi ob cesti Mokro-Rogatica poraženi. — Junaštvo naših čet.
Dunaj, 23. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 23. oktobra:
Močne srbske in črnogorske čete, ki so svoječasno vdrle v jugovzhodne obmejne pokrajine v vzhodni   Bosni, v katerih   ni   bilo naših
Strasehill'ova greneioa Is zelenjava povzroči moč in js vsled tega pri večjem telesnem naporu
neobhodno potrebna.
Zato jo je   priporočati zlasti za turiste,  lovce, vojake, ===== romarje itd =========
414
čet in ki so na domače mohamedansko prebivalstvo poslale tudi nebrzdano druhal ropa-jočih četašev, smo dne 22. oktobra po 3dnevni ijutih bojih porazili na prostoru ob obeh straneh ceste Mokro-Rogatica in jih prisili, da so se jadmo umaknili.
Potrobnosti tega boja, v katerem so se naše čete bile brez primere bravurozno ter sovražnika opetovano vrgle z bajonetom iz raznih zapored ležečih, utrjenih postojank, si pridržujemo z ozirom na nadaljne, v teku se nahajajoče akcije za prihodnje poročilo"
P o t i o r e k , feldcajgmojster.
Francoske ladje so se   ustrašile   avstrijskega podmorskega čolna.
Dubrovnik. Francosko brodovje, ki je brez vsakega uspeha bombardiralo Punto d' Ostro, je manifestiralo svojo boječnost. Stvar je ta-le: Naš podmorski čoln je šel nasproti tem sovražnim ladjam. Ko so ga od daleč zapazile, so spremenile smer ter odplule z največjo hitrostjo na morsko gladino. Streljale so močno, ali brez uspeha; napravile niso nobene škode. Pomislite, samo en naš podmorski čoln napravi tak strah, da francoske ladje beže. — Iz Herzeg Novega se nam poroča: V soboto zjutraj smo slišali v daljavi močno gromenje, kar je pomenilo, da je francosko brodovje blizu. Konečno se je opazilo na morju mnogo ladij, ki so se pomikale proti trdnjavam ob vhodu v Boki. Iz neposredne bližine so pričele z vso silo streljati na neko našo torpedovko, ki je bila zunaj, in na (trdnjavo Punto d'Orso, ali vse brez uspeha. Ustrelili so večkrat iz daljave od 8 do 10 km. Ljudstvo se je zbralo in opazovalo s težkim srcem usodo torpedovke, okoli katere se je zaradi padanja granat vzdigovalo morje 10 m visoko. Vsak je bil vesel, ko se torpedovka srečno vrnila v luko.
Cesarjevo pismo prebivalstvu v Galiciji in Bukovini.
K.-B. Dunaj, 26. oktobra. Listi objavljajo sledeče najvišje ročno pismo: Ljubi grof Stiirgh!
Vojno stanje, ki nalaga vsemu prebivalstvu monarhije občutne žrtve, leži posebno težko na pokrajinah Galicije in Bukovine, prizadetih od vojaških operacij.
Z globoko žalostjo napolnila Me je čez te pokrajine došla nesreča. Moji zvesti podaniki, ki so bili ogroženi v svoji osebni varnosti, v mirni posesti podedovane grude, v kupčiji in delu, bo sigurni Mojega očetovskega sočutja. Pričakujem od njih patrijotičue vztrajnosti, da bodejo njim naloženo izkušnjo pogumno prenašali in v trdnem zaupanju na boljšo in popolnoma trdno zasigurano bodočnost moško,'vse storili, da ozdravijo rane domačega gospodarskega življenja.
Pooblaščam Mojo vlado, da od vojne neposredno prizadetim deželam svojo posebno skrb
Dan mrtvih.
Listje pada.
Že se pojavlja hladni predzimski vihar in nam grabi zadnje jesenske cvetlice. Kmalu bode zakrila bela odeja vso planjavo in vso krasoto cvetja, veselja ter sreče ... V tihi bojazni pričakuje človeška duša zimo, to trinoginjo, to brezsrčno zatiralko, brez katere bi se smehljala otroško-vernemu človeštvu večna spomlad.
Listje pada . . .
In ta otožni čas umiranja nature izbralo si je človeško srce, da pretoči par solz ob grobovih vseh onih, ki so nam šli naprej v deželo sence in neznanosti. Padanje listja je naši po misterijah hrepeneči duši nekako znamenje, nekak simbol smrti in večnosti, ki uresničuje besedo: prah si bil in prah bodeš zopet . . .
Listje pada . . . človeku je, kakor da bi postal milejši   in mirnejši,  blagejši in rabločut-
obrača in da za sedaj v svrbo odprave hude bede skupno s poklicanimi lokalnimi činitelji potrebne odredbe stori. Imam polno zaupanje, da bode prebivalstvo, ako bode s to pomočjo bedo trenntka pretrpelo, sigurno Moje nadaljne trajne skrbi, na katero sme zanesljivo upati, da bode potem tudi v stanu, odpraviti oškodovanje splošnega blagostanja ter pridobiti zopet trdne podlage za blagonosni razvoj kulturnega življenja.
Dunaj, 25. oktobra 1914.
Franc Jožef 1. r. S t ii r g k h 1. r.
Položaj na vzhodnem bajišču.
„Pester Lloyd" priobčuje iz očividno podu-čenega vira razpravo o položaju na vzhodnem bojišču. Iz te razprave izhaja, da so združene naše in nemške čete sovražniku sedaj tudi kvantitativno enake. L» premoč rusko armade je zakrivila, da nismo mogli izkoristiti svojih zmag pri Krasniku, Lublinu, Zamostu in Tvšovca. Naše po številu takrat mnogo slabejše čete pa so vendar ustavile sovražnikovo ofenzivo na reki San in prizadjale so ruski armadi take izgube, da je potrebovala štiri tedne, predno jih je nadomestila. Med tem sta se zaveznika z novo vnemo pripravljala. Nemška armada ki je operirala na Nidi, se nahaja sedaj južno od železnice Kijelce, Radom in Ivangorod. Ta armada seveda ni mogla odbiti ruskega napada pri Varšavi. Operacije med Radomom in Varšavo je marveč prevzela druga armada.
Popolnoma na tihem se je zbrala namreč začetkom septembra med Vratislavo in Poznanjem nemška vojska, sestavljena iz vzhodno-praskih čet in iz neizčrpnih nemških rezerv. Sredi meseca septembra so pričele drdrati nepregledne vrste vojaških vlakov proti Kališu. Od tam so korakali nemški voji v notranjost Poljske v smeri Kališ Lodž in Čenstohov-Petrokov. Že začetkom meseca oktobra se je nahajala ogromna nemška armada le še 100 km pred Varšavo. Poveljnik te armade, ki se pripravlja, da osvobodi Varšavo iz ruskih rok, je slavni general Hindenburg.
Začetkom septembra je prispel v Vratislavo visok avstrijski general. Sestal se je z generalom Hindenburgom in ta dva moža sta izdelala operačni načrt, ki se je sedaj že v prvih spopadih z Rusi obnesel. Oba generala sta se razšla: Hindenburg na fronto nemške armade, baron Conrad pa v glavni tabor, kjer posluje kot vrhovni poveljnik mogočnih armad in kjer ima sedaj priliko pokazati vse svoje vojaške   vrline.
Nemško-avstrijska armada se je podala na pohod in njeni voji so pričeli prodirati v prostoru med Skiernjevicami in Krakovom. Ta armada šteje milijon vojakov.
Ruski generali niso dolgo vedeli, kaj pripravljata zaveznika. Še le začetkoma oktobra so zapazili kakšna nevarnost da grozi Varšavi. V vsej naglici so prepeljali ogromne čete iz Galicije k Lublinu in iz Brest-Litovska k Varšavi in Ivangorodu. Med tem pa so se nemške čete vedno bolj   približevale   Varšavi   in   pričele
nejši, kadar pojejo jokavi zvonovi Vsehsvetih raz priprostih cerkev. Trenutek dolgo začuti ves ta krščanski svet, da je njegovo življenje le prašek v večnosti, da je človek le kapljica v morju, da pride in izgine z vsem svojim divjim sovraštvom in z vso svojo žarečo, cvetočo ljubeznijo. Trenutek dolgo ponehajo vsa človeška malenkostna nasprotja, ki smo si jih mi pritlikavci izumili, da težje živimo, da jokamo in tarnamo, da nas zaničuje vsa druga modrejša kreatura. Iz jesenske megle vstaja čudovita in grozovita postava, zavita v bele prte, s koščenimi rokami, z vdrtimi očmi — v roki koso — Smrt, večna, nepremagljiva vladarica, proti kateri ne pomaga nobena revolucija, ki je nedotakljiva kakor božje solnce, ki nas napravlja vse ednake in nas polaga prej ali slej vse pod ednake griče ljubljene žemljice . . . Smrt! Ti si diktator! Ti si zapovednik! Ti si sodnik in proti tebi ne   velja noben rekurz! . . .   Smrt!
blokirati zapadno fronto ivangorodsko. Zavrnile so sunek 8 ruskih zborov in upati je, da bodo naše motorne baterije prav kmalu zagrmele pred Varšavo.
Seveda je postavila tudi Rusija proti zaveznikom ogromne mase svojega vojaštva. Med Karpati in Ivangorodom ima več kakor 80 pehotnih divizij, od vzhodno pruskih mej so vrgli ruski generali močne oddelke na Varšavo. V prostor med Varšavo in Ivangorodom je došlo iz Galicije kakih 20 ruskih divizij. Te velikanske spremembe so povzročile v ruski armadi dokaj nereda in treba bo mnogo časa, predno se fronte zopet uredijo in se etapne črto spravijo v sklad z nastalimi operačnimi spremembami. To slabost ruske armade bodeta za-zaveznika seveda krepko izkoristila.
Rusija ima seveda doma še znatne rezerve. Začetkom septembra je poklicala letošnje re-krute — kakih 600.000 — pod zastave, ki se mrzlično vežbajo. Sedaj kliče že letnik 1915, — toda vprašanje je, ali razpolaga tudi z zadostnim številom inštruktorjev. Z veliko vnemo delujejo ruske orožarne, da nadomestijo izgube na materijalu in zlasti Putilovski zavodi vlivajo noč in dan topove, katerih je Rasija izgubila morda že tisoč. Verjetno je, da Putilovski zavodi ne zadostujejo; lahko artiljerijo je naročala Rusija dosedaj pri Kruppu, težke možnarje pri Schneiderju v Creuzotu. Ti dve tovarni pa sedaj seveda ne pridete v poštev.
Iz vsega tega izhaja, da se nahajati avstrijska in nemška armada v jako ugodni situaciji. Trdno lahko upamo, da bo uspeh orožja sedaj definitivno na naši strani.
Vzhodna Bosna prosta sovražnika.
K.-B. Dunaj, 27. oktobra. Uradno se razglaša: 27. oktobra. NaRomanjaPlanini premagane srbsko-črnogorske moči bile so po 4dnevnem nepretrganem zasledovanju pri V i še-gradu in Gorazdi čez Drino vržene. Nazi vojaki , zaplenili so pri temu v šoli priHanstjenici mnogo artiljerijskega in infanteriJBkega stre-ljiva. Pridobili so tudi v zadnjih bojih na Veliko Brdo-Vracivici mašinske puške ter pogorske topove.
Vzhodna Bosna je tedaj do Drine    od   nasprotnika   očiščena.
Istega dne, ko so bili Srbi in Črnogorci čez Drino nazaj vrženi, dosegli so tudi naši na Srbskem stoječi   vojaki   znatni   uspeh.
Dva utrjena sovražnikova kraj a v Mačvi zavzeli sovšturmu pri temu so dobili 4 mašinske puške, 600 pušk in bomb ter napravili mnogo vjetnikov.
P o tio r ek , feldcajgmojster.
10.000 Rusov vjetih.
K.-B. Dunaj, 27. oktobra. — Uradno se razglaša: 27. oktobra opoludne. — Položaj v srednji Galiciji je   nespremenjen.
Ti stisneš v tvojih koščenih prstih vso kulturo in modrost, vso delavnost in vso zločin9tvo, vso ljubezen in vso zahrbtnost, — in nič ne ostane od vse te človeške šare nego kupček strohnelih kosti in praha . . .
Nekaj velikanskega leži v kultu smrti; in božanska je misel, da imata kralj in berač oba ednaki zadnji vzdihljaj. Pa istotako velika je misel, ki nas smrti tako rekoč približajo, ki nas v prazniku Vsehsvetih pusti nekako občevati z mrtvimi, katere obredi in ceremonije tvorijo nekako vez med nami, ki nas še božje solnce ob-sija in med onimi, ki epijo tam doli večno spanje brez solz in sanj ... Pa tudi vzgoje-valna je ta misel, neprecenljiv vzgojitelj je ta praznik. To se ne more zanikati. Smrt nas ne pozna kot politike, kot mogočne dostojanstvenike in lačne proletarce, kot pripadnike te ali one narodnosti in vere, — smrt je za vse ed-naka. In kdor misli s pametjo   in   s  poštenim
—   3
Južno-zahodno od Iwangoroda stojijo naši z neprekosljivo hrabrostjo bojujoči se kori, od katerih je eden sam napravil čez 10.000 ruskih vjetnikov, v bojn s premočnimi sovražniki.
Namestnik šefa generalštaba pl. H 6 i e r, generalmajor.
Hrabri in odločilni nastop  tretjega  armad neg a zbora pred Przemyslom.
Kakor se naknadno iz Przemysla javlja, je imel 3. armadni zbor tudi priliko, v neki težavni situaciji nele hrabro, temveč tndi odločilno nastopiti. Pri Radimnu se je zapletla dne 8. oktobra ena honvedska divizija na severni fronti v boj z mnogo močnejšimi sovražnimi četami, ki so naskakovale čez Malkovice. Situacija je postajala na tej točki že jako kočljiva in v pogibelji ni bila le naša honvedska divizija, temveč še večji interesi. V tem trenotku so udarile iz zapada z vso silo čete III. zbora na sovražnika. Po ljutem boju je naš domači zbor rešil honvedsko divizijo ter zavzel tako važne ruske pozicije, da so se morali Rusi s severno-znpadno trdnjavske fronte sploh umakniti. Sle bo nazaj čez Radimno na vzhodnji breg reke San.
Kako se je potopil donavski monitor „Temes."
„Az Est" prinaša poročila nekega strojnega podčastnika monitorja „Temes", ki se je v Savi potopil. Poročilo pravi:
Dne 22. oktobra zvečer so poslali „Temes" iz Šabaca proti Kupinovu, kamor je monitor tudi dospel kljub temu, da je srbska infanterija in artiljerija streljala na monitor, večidel seveda brez uspeha. „Temes" je odgovarjala z velikim uspehom ter razbila več sovražnikovih strojnih pušk. Po končani poizvedovalni vožnji se je „Temes" vrnila. Nekako ob pol 1. ponoči je dospela topničarka zraven Grahovca do tako-zvanih Carskih otokov. V tem trenotku je zabobnela silna eksplozija. Neka mina se je bila razletela pod municijskim skladiščem monitorja. Velik del sprednjega dela je bil odtrgan. Ladja se je začela potapljati in voda je vdirala v njo. Naenkrat se je razpočil tudi kotel s silnim pokom. Poveljniški mostiček se je nagnil na stran, ostal pa je na površju. Pod vodo so se pogrez-nili prostori za stroje, municijsko skladišče, častniške kabine in kabine za moštvo. Stroji so se takoj ustaviii električne naprave niso več funkcionirale. Ladja je bila popolnoma v temi. To je bilo delo par minut.
Ladja se je nagnila na stran in voda je pljusknila čez krov. Moštvo in častniki so storili vse, da rešijo ladjo. Reševalna dela so se vršila z največjim mirom. Moštvo je ostalo do zadnjega trenotka na svojem mestu ter mirno izvrševalo povelja častnikov. Poskušali so s se-salkami spraviti vodo iz ladje, toda zaman. Med tem se je zbrala na srbskem bregu gruča, ki je streljala na ladjo. „Temes" je dala sedaj sledeči patruljski ladji z raketami znamenja, nakar je ta ladja tudi takoj priplula, ter prevzela ranjence.
Ko je bilo jasno, da so reševalna dela brezuspešna, so častniki in moštvo prestopili na patruleki čoln. „Temes" se je potopila, poveljniški stolpič, stolp za topove in del krova gledajo
srcem na smrt, ta ne bode pustil nikdar preplo-viti svoje duše od strupenega sovraštva. Smrt nas razdružuje in vendar nas najbolj združuje ...
Letošnji praznik Vsehsvetih je tako grozovit, kakor ga zgodovina človeška še ni poznala. Ob grobu svoje ranjke mamice prižigaš svečo, ti bleda žena, in vendar ne veš, je-li ni ta sveča namenjena tudi za tvojega moža, za tvojega sina, ki si ga v trpljenju rodila in ki se bori zdaj bogve kje za domačo grudo . . . Milijoni krepkih mož stojijo danes in gledajo v dežju šrapnel in granatov, v nevihti bajonetov in krogelj smrti v oči. Grobovi se cdpirajo v neskončni vrsti, črni in požrešni, in mlada čvrsta trupla, polna zdravja, padajo v te grobove . . .
Tako praznujemo letos Vsesvete za vse, vse one, ki prelivajo kri za ljubljenega cesarja in domovino. Svečice žarijo ...
iz vode. Od moštva pogrešajo 33 mož, ko je razpočil kotel. Med reševalnim delom smo videli mnogo razmesarjenih trupel in delov teles. Da so ostali častniki živi, je samo srečen slučaj, ker so stali vsi v poveljniškem stolpu. Zjutraj je dospela naša infanterija v čolnih do monitorja ter rešila kar se je še dalo rešiti. Rešeno moštvo so pod neprestanim streljanjem Srbov spravili v Jarak in potem v Mitrovico, kjer so dobili vojaki infanterijske uniforme, ker so bili večidel brez oblek. Deset ranjenih so prepeljali v Rumo. Ostala posadka monitorja sa je odpeljala v Budimpešto. „Temes" je bila od začetka vojne v službi in je bila ona ladja, ki je 29. julija oddala prvi strel na Belgrad.
Novi uspehi na Srbskem. K.-B. Dunaj, 28. oktobra. Uradno se poroča: — 28. oktobra. — Dne 27. t. m. dosegli smo na Srbskem nove uspehe. Naši vojaki zavzeli so R a v n j e in močno utrjeno sovražnikovo mesto ob obrežni cesti od Črna-barevMačvi po hrabri sovražnikovi hranitvi v šturmu. Pri temu pridobili smo 4 ka-none in 8 mašinskih pušk. Vjeli pa smo 5 oficirjev in 500 mož ter zaplenili mnogo vojnega materij ala.
P o t i o r e k, fcm.
Bukovina zopet v naših rokah.
Bukareški ,, Universal" piše: Ruske čete so v sredo popoldne zapustile Crnovice ter se umaknile preko Sadagore deloma na gališko mejo, deloma k četam na galiških bojiščih. Avstrijske čete so pregnale Ruse iz Bukovine. V sredo so dospele rezervne čete v Crnovice. Rusi so zapustili glavno mesto Bukovine brez boja. Ruski gnbernator Evreinov je bil še v sredo v avstrijski Novosielici, kjer je prenočil v hiši posestnika Krausa. Odhod Rusov iz Črnovic je trajal 34 ar. Ob 10. zvečer je prispela prva avstrijska patrulja 12 mož v mesto, tekom noči pa je dospelo več oddelkov. Glavni del avstrijskih čet je dospel drugi dan dopoldne. Avstrijske čete so dobile zadnji dan v Bukovini ojačenja ter so pregnale Ruse iz krajev Sereth, Franzensthal in Terešem. Od ruskega gubernatorja kot župan postavljeni odvetnik Dr. Bocancea je pobegnil na Romunsko. Predno so Rusi zapustili mesto, so vzeli kot tala s seboj veletržca Viljema Belgraya in židovskega kantorja Sechterja.
Ruse je potreba nmakniti se iz Crnovic presenetila. Še v nedeljo je zapovedal gnbernator,
da mora mesto povodom godu careviča razobesiti ruske zastave. Ta dan se je vršila ob Seretha bitka, v kateri so bili Rusi poraženi. V ponedeljek je izbranila med ruskimi trgovci, ki bo bili prišli iz Rusije na sejm, panika.
„Az Est" poroča, da sta železnici Crnovice-Dornavatra in Crnovice Ickani zopet popravljeni. Deželnega predsednika grofa Merana so pričakovali v Črnovicah 24. oktobra. Na čelu naših čet je dospel v mesto nadporočnik Fischer, ki je bil v bitki pri Mialcu vzel Rusom 2 strojni puški in 2 topa. Rusi so bili 14. in 15. oktobra prodrli blizu do Radauca ter so napadli tadi vlak v Harno, bili pa so zavrnjeni, tako da Radauc ni bil nikdar v njihovih rokah. Prodiranje naših čet je Rose popolnoma presenetilo, tako da niso imeli časa razdejati državnih poslopij. Kljub temu je marsikaj poškodovano. Na pošti so razbili notranjo opravo, enako tudi na orožniškemu povelj ništvu. Iz vladne palače in iz policijskega ravnateljstva so spravili mnogo aktov v Rusijo. Tudi kolodvor je poškodovan. Privatnim hišam so večidel prizanesli.
Francosko brodovje v Adriji.
Splitsko „Naše Jedinstvo" poroča: V soboto, dne 17, oktobra, se je francosko brodovje ob 9. dopoldne ponovno pojavilo pred Boko Kotor-sko. Iz daljave so francoske ladje bombardirale rtič d'Ostro. Francozi so izstrelili okrog 100 strelov, toda naši jim nišo odgovarjali, ker njihove granate niso mogle doseči naših utrdb. Približno okrog pol 11. dopoldne so francoske ladje zopet izginile. V Dubrovniku so videli samo silhuete francoskih ladij in dim.
Francoske ladje so pobegnile pred našim podmorskim čolnom, čim so ga opazile, so takoj spremenile svojo smer, prenehale z artilerijskim ognjem ter z največjo brzino odplule na široko morje.
Istemu   listu   poročajo iz   Herzeg  Novega):
V soboto, dne 17. oktobra zjutraj, smo slišali v daljavi silno grmenje topov, znak, da je francosko brodovje blizu. Končno smo zagledali na morski gladini celo vrsto vojnih ladij, ki so se približevale utrdbam v Boki. Iz neposredne bližine se je jelo obstreljevati Punto d' Ostro in eno izmed naših torpedovk, ki se je nahajala zunaj pristanišča. Izstrelile so iz daljave 8 do 10 km brezbroj strelov, toda brez vsakega uspeha.
Na obali se je zbrala silna množica ljudstva, ki je motrila ta prizor. Bila je v strahu za nsodo naše torpedovke, okrog katere se je vsled padanja granat dvigalo morje 10 m visoko.
Zemljevid Galicije in Poljske.
Oer Kriegsschauplarz in Galizlen und Polen
*«^ffft
Na ruskem bojišču imajo nemške in avstro-ogreke armade lepe uspehe zaznamovati. Medtem ko se Nemci pod generalom Hindenburgom krepko proti Varšavi pomikajo, kar bode končno donealo do oblegovanja te ruske trdnjave, vrgli
so avstro ogrski vojaki sovražnika iz raznih krajev nazaj. Tako pri Magieri vzhodno Przemysla in pri Tyskovici. Južno od Magiere napravili so mnogo vjetnikov. Prinašamo zemljevid teh dežel, ki bode naše citate!je gotovo vrlo zanimal.
Toda prešlo je nekaj minut in naša tor-pedovka se vrne nepoškodovana v pristanišče, francosko brodovje  pa je  izginilo za  obzorjem.
Črnogorska zastava v Zagrebu.
K.-B. Zagreb, 28. oktobra. Danes se je na trgu pred kornim zapovedništvom eno črnogorsko zastavo razstavilo, katero je ena naših pogorskih brigad dne 6. oktobra v boju pridobil*.
Vrl praporščak.
Jelačičev polk je bil v zadnjih bojih ob Drini nameščen na zelo izpostavljeni postojanki. Neki praporščak je znal svoje ljudi navdušiti za najneverjetnejša junaštva in se je tudi prebil ž njimi skozi sovražne čete. Bil je ranjen in prepeljali so ga z 20 možmi njegove stotnije v Zagreb. V Zagrebu so hoteli v bolnišnici namestiti praporščaka v častniško sobo, a praporščak je prosil, naj ga raje puste pri njegovih hrabrih Ličanih, čemur so tudi ugodili. In praporščak je sedaj sobni poveljnik pri svojih ljudeh, njihov tolažnik in svetovalec, ki jih razve-druje s svojim vedno svežim humorjem, če pa začenja veselo razpoloženje ponehavati in ljudje hočejo obupovati, tedaj pa zagrmi po sobi pra-poršČakovo povelje: „Nastop!" In vojaki, ležeči v pločevinastih oblogih, ki se ne morejo ganiti s postelje, se zakrohotajo na vse grlo . . .
Nove armade,
„K6lnische Zeitung" piše: Vest, da se na Angleškem 1,200.000 mož vežba za vojaško službo, je malo verjetna. Mogoče je, da Angležem res ne manjka ljudi, ker jih je mnogo brez posla in jih je samo v tekstilni industriji glasom „ekonomista" pol milijona brez zaslužka. Toda Angleži nimajo zmožnih ljudi, da bi re-krute podučevale. Vrh tega očita angleško časopisje vojnemu ministerstvu, da ni pripravljeno za organicijo velikih mas, ker nima za nje ne oblek, ne orožja. „Times" in drugi angleški časopisi so nedavno tega pisali, da Angleška še tedaj ne bo mislila na mir, ko bo že zadnji ruski kozak stal ob Uralu in bo zadnji sluga v Bordeauxu vjet. Angleška pravi, da je doslej poslala v vojno samo svoje predstraže, masa pa da pride v jeseni leta 1915. Ta izpoved kaže, da gre angleška mobilizacija le počasi naprej, kar dela na Francoskem slabo kri. V oficijalnih izkazih pravijo Angleži, da so do 10. oktobra izgubili 1541 oficirjev in 32.880 vojakov. To je velikanski odstotek, ker Angleži sami računajo, da so doslej poslali na bojišče samo 200.000 mož. Od 10. oktobra naprej so imeli Angleži seveda še nove izgube. Na vsak način pa angleška armada broječa 1 milijon mož, ne vznemirja Nemčije. Pri oboroženem narodu, kakor je nemški, bo bori vsak za svojo domovino in ne kakor pri Angležih za devet ali sedaj 15 šilingov na dan. Zvišanje vojaške plače najboljše priča, kako je navdušenje angleških prostovoljcev. Naši prostovoljci, dasi niso plačani, dajo svoje življenje za domovino. Njih je dva milijona, Avstrija pa jih ima pol drugi milijon. Ti trije pa in en pol milijona mož bodo v kratkem izvežbani. če se jim doda še letnih 1914., znaša to na Nemškem in v Avstriji en miljon več. Na razpolaganje je torej 4 in pol milijona mož proti takoimenovanemu milijonu 200.000 Angležev, in to zadostno govori, kako je ceniti angleške baharije.
Koliko sovražnikov so Nemci že vjeli?
Iz Berlina poročajo listi: Do 21. oktobra bilo je v vjetniških taborih na Nemškem: Francozov: 2.472 oficirjev, 146.897 vojakov; — Rusov: 2.164 oficirjev, 104.524 vojakov; — Belgijcev: 547 oficirjev, 31.378 vojakov; — Angležev: 218 oficirjev, 8.669 vojakov. — Med temi vjetniki je 6 francoskih, 18 ruskih (med njimi 2 zapovedujoča) in 3 belgijskih generalov. Vse  skupaj vjeli   so   torej   hrabri naši
nemški zavezniki 29G.869, torej skoraj 300 tisoč sovražnikov. — To je bilo pa le do 21. oktobra. Med tem časom pa do danes napravili so zopet mnogo tisoč vjetih, tako da je število vjetih sovražnikov že 300.000 daleč prekosilo.
Utrjevanje Pariza.
Berolin, 24. oktobra. (Kor.-urad.) „Vossische Zeitung" javlja preko Kodanja: Dela pri pariških utrdbah se nadaljujejo s podvojeno silo. Gubernator Gallieni je ukazal, da se epra -vijo iz pariških bolnišnic vsi ranjenci. Izvedenci sodijo, da je Pariz založen s premogom le do srede decembra. Vojna uprava je sklenila odpraviti rdeče hlače pri armadi ter jih nadomestiti z modrosivimi.
Nekaj o topovih in njih nabojih.
Vsak dan beremo ali slišimo pripovedovati ranjence o topovih in njihovem smrtonosnem delovanju. Ne bo odveč, če prav na kratko opišemo to vrsto bojnega orožja.
Topovi, ki služijo vojskovanju na suhem, so dvojne vrste: kanoni in možnarji (ali havbice). Kanoni imajo dolge cevi in mečejo svoja zrna nizko pri tleh, naravnost proti sovražnim ciljem. Ako se cilj, na primer sovražna četa ali nizek okop, za katerim je skrita, vidi, streljajo nanjo kanoni. če pa je sovražnik skrit za visokim okopom ali za hribom, tako da ga ni videti, ga vzamejo na piko možnarji, Ti imajo kratke cevi in streljajo visoko v zrak obrnjeni, tako da strel najprej leti visoko napošev v zrak, potem pa, ko doseže višek, pada zopet pošev proti svojemu cilju, ki ga zadene od zgoraj navzdol. Naša artilerija (topništvo) je razdeljena v kanonske in možnarske polke (Feld-Kanonen-Regimenter in Haubitzen-Regimenter). 42 cm topovi, ki rušijo francoske in belgijske trdnjave kakor piškave orehe, so veliki možnarji, katerih cev ima v premeru 42 cm.
Nabijajo ali bašejo topove s podolgastimi, več kilogramov težkimi naboji. Nekdaj so bili ti naboji okrogli (odtod ime kroglja) in iz celega kosa. Rabili so jih samo za rušenje trdnjav. Danes streljajo tudi na sovražne roje na prostem. Da dosežejo uspehe, ne smejo biti naboji iz celega in okrogli (temveč so podolgasti zato, da se vsled zarez v topovi cevi začno vrteti okoli svoje osi in ostanejo v pravi smeri, ter imajo pri udarcu večjo silo) in votli ter napolnjeni z razstrelivom, ki najbolj raztrga ob svojem času, in tako povzroči večjo škodo sovražniku. Ti  naboji so    tudi    dvojne    vrste:
granate in šrapneli. Granate so sicer iz celega kosa jekla, a so votle in napolnjene z razstrelivom. Ko zadenejo na oviro (zemljo ali zid), se najprej nekoliko vanjo zarijejo, potem pa na drobne kosce razlete in vse kar je blizu, raz-bijejo. Zato se z granatami obstreljujejo močne utrdbe in okopi. Šrapnel se po zunanje loči od granate le po tem, da ima na sprednjem koncu „špico" iz mesinga. Napolnjeni so šrapneli z nad 300 krogljami, ki so v lite v maso od žvepla in dragih razstreljivih snovi. S posebnim ključem (francozom) se sprednji konec tako za-suče, da se ob določenem času masa odznotraj vžge, špico odbije in nad sovražnika se vsnje, kakor iz strelne puške, toča krogel od zgoraj dol. Te krogle niso tako snažne in drobne, kakor iz puške, zato so rane od šrapnelov večje in se rade tudi gnoje. Vsled tega se vojaki najbolj boje šrapnelovih ran.
Nemški uspehi.
K.-B. Berlin, 27. oktobra. Wolffova pisarna poroča: Veliki glavni tabor, 27. oktobra dopoldne. — Naznanilo najviš vodstva:
Boji ob koncu Yser-Ypres-kanala pri Ypres in južno-zah odno L i 11 e nadaljujejo se z isto trdovratnostjo. Nemško vojaštvo napravilo je tudi včeraj napredke. Na ostalih delih glavne fronte na vzhodu se bistveni dogodki niso prigodili.
Zahodno od A v g u s t o w a je napad Nemcev v počasnem napredovanju. Jugo-zahodno od Varšave bili so vsi napadi velikih ruskih moči od naših vojakov nazaj vrženi Severno od I w a n g o r o d a prekoračili so novi ruski armadni kori reko Weichsel.
Bozic na bojišču.
Božič se bliža, praznik ljubezni in domačije. Bodisi reven ali bogat, vsak pripravi — bodisi iz trudapolnih prihrankov, bodisi iz pre-obilnosti. tistim, ki so najbližji njegovemu srcu kako darilo. Komu se ne porose Oči, če pomisli na naše vojake, ki izpolnjujejo v tem času, daleč od doma, mogoče v zapuščeni okolici, naj-plemenitejšo a tudi najtežavnejšo dolžnost. Vojni preskrbovalni urad c. in kr. vojnega ministrstva je sklenil poslati junakom skromno božično darilo in v ta namen naklonil pol milijona kron. Če tudi je ta svota zdatna, le ne zadošča,

Relief kar te roa Warschau.
Taršava.
Danes prinašamo sliko ruske trdnjave Varšava. Vkljub velikemu naporu se Rusom ni posrečilo, ustaviti napredovanje nemške in avstro-ogrske armade proti Varšavi. 60 kilometrov zahodno od Varšave bila je rnska kavaljerija hudo tepena in kmalu bode pričel grozoviti
napad na Varšavo samo. Varšava leži ob levem bregu reke Weichsel in je glavno mesto ednako imenovanega okraja ter središče mnogih železnic. Varšava je jako močno utrjena in poleg tega je v njeni bližini večina ruske armade združena.
•Ha        -■            /^7 •                                                                       1 \                      P° 3—> 5"~, 6-— kron se dobijo v
tole (Zimmersessel) slawitsch & HE
V                                                                /                             trgovina v Ptuju.
po 3'—, 5'—, 6'— kron se dobijo v zalogi
LLER trgovina v Ptuju.                                ess
5   —
da se vsakemu vojaku na vojišču napravi malo veselje. V ta namen mora vse sodelovati! S tistimi redkimi, ki nimajo nobenega v vojski, bodo tekmovali tisti, katerih sin, brat, mož ali zaročenec se vojskuje za domovino . . . Vojni preskrbovalni mad (Dunaj IX., Berggasse 16) zato prosi, da naj se mu v ta namen poklanjajo velikodušna denarna darila kolikor mogoče kmalu. Urad poskrbi, da bodo naše čete po oddelkih pravočasno božična darila, kot zvest pozdrav iz ljube domovine, zastavo ljubezni naših najtoplejših spominov, znak upanja na veselo svidenje! C. in kr. vojno ministerstvo, vojni preskrbovalni urad, Dunaj IX., Berggasse 16. Podmaršal   L 6 b 1,   s.   r.
Poskušnje pošlje na zahtevo popolnoma zastonj Nestle, Dunaj I. Biberstrasse 2 S.
Oberst Langer.
Prinašamo sliko zapovednika avstrijskih baterij z motornimi možnarji, katerega je nemški cesar odlikoval z železnim križem. Oberst Langer
f<Sg>
10130 •
ObersfTlberr Langer,    v
je s svojo izborno artiljerijsko zmožnostjo na francoskih bojiščih, zlaBti pri trdnjavah Maubeuge, Givet in Namnr na odlični način k nemški zmagi pripomogel.
Cenjeni prijatelji!
Politični iu gospodarski boji za kmete, obrtnike in delavce postajajo vedno hujši. Od vseh strani se pojavljajo nasprotniki. Vsled tega pa je tudi treba, da si vsakdo nabavi list, ki mu vedno in povsod služi in ki zagovarja ljudske pravice.
„Š t a j e r c"
je tak list, v vsakem oziru neustrašen in pogumen.
Vsak pravi prijatelj ljudstva bode torej:
1.   „6tajerčev" naročnik
2.  Zahteval v gostilnah, toba-karuah, kavarnah in brivnicah „Št a j erca."
3.  Agitiral za »Štajerca."
JS8f* Obenem prosimo  ob priliki  nastopivšega novega  polletja vse one, ki so z naročnino zaostali, naj jo blagovolijo vposlati! ""9Rj
Vsi na delo za naš listi
Novi dogodki v Albaniji.
Laško   vojno  brodovje ob   albanskem  obrežju.
Rim. „Agencia Štefani" poroča: Vojna ladja Dandolo, katero je spremljal torpedni Čoln Cli-mene, je dne 25. oktobra priplula v Valono, kjer sta že vojni ladji Ogordat in Dardo. Dandolo je pripeljal s seboj osobje, ki bo v Valoni v sporazumu s krajevnimi oblastmi uredilo sanitetni in pomožni oddelek za olajšanje bede med epirotskimi begunci. Italija je sanitetne postaje že prej v okadru in Draču uredila.
Vojna ladja Calabria, kateri se bo pridružila še Aetna, je že začela križariti ob obalah srednje Albanije, da prepreči vtihotapljenje orožja, municije in izkrcavanje oboroženih oseb. Izkazalo se je, da se nameravajo podvzeti akcije, ki kršijo londonske sklepe o nevtralizaciji Albanije.
„Turinaka Stampa" piše, da je položaj v Valoni postal neznosen. Prebivalci stoje na straži na obrežju in čakajo hrepeneče laških ladij. Epirotski begunci, ki so morali veliko prestati vsled slabega vremena, so iskali varstva v dveh mošejah, odkoder so jih g Bilo izgnali. Zato je dal laški admiral izkrcati oboroženo moštvo tor-pednega lovca Agordat in dosegel, da je izdal valonski guverner na prebivalstvo razglas, v katerem se grozi z obstreljevanjem mesta od strani ladje Agordat, če ne bodo šli beguncem na roko.
„Gazzeta del Popolo" pa piše, da sklepa iz nekega rimskega poročila, da Italija pravzaprav ne misli zasesti Valone. Italija ne namerava v v imenu Evrope nobene akcije, ki bi ji roke vezala, braniti hoče samo begunce, in proti temu nima Evropa ničesar. Laško opirališJe je otok Saseno v vhodu v valonski zaliv.
Secolo se boji najhujšega za bodočnost Italije, če Valono zasede. Valona sama je v vojaškem oziru brez pomena, ako se istočasno ne zasede obal do rtiča Siylo3. Nadaljno zasednje in vzrok k zapletku je torej že dan.
Turško časopisje pa sodi, da se bo Italija izognila vsaki priliki za nesporazum z Avstro-Ogrsko glede na Albanijo. Ca bi morala Italija posredovati, bi se omejila le na južno Albanijo, da se končajo grško albanski spori.
Agence d'Athenes poroča, da so Albanci napadli dne 25. oktobra epirotski zbor Moscho polis. Koirotom se je posrečilo, da so napad odbili. Voditelj zbora Tripolitakis je v boju padel.
Uradno poročilo o valonskem vprašanju.
Rim, 22. oktobra. „Agenzia Italiana" objavlja o vprašanju glede Valone oficiozno noto, ki se glasi:
O tem, kakšna da je ali bi naj bila akcija Italije z ozirom na valonski problem, so se zadnje dni nele razširjale docela nenatančne in svojevoljne vesti, marveč i zrekale so se tudi sodhe in dajala pojasnila, ki morajo napolniti z začudenjem vsakoga, ki pozna tudi le površno ono velikansko važnost, ki jo ima seveda za Italijo tak problem. In zdaj pa zdaj je kdo pričel celo tako daleč, da je zanikal ali karsi-bcdi oporekal razlogom, za nas življenskega pomena, glede svobode in varnosti naše dežele v Jadranskem morju.
Po tem uvodu mislimo, da bo nasproti vztrajajočim vestem in vtiskom, ki ne odgovarjajo resnici, koristno povedati, kaj izhaja iz vsega teea kot resnično stanje uredb in stvari.
Pred vsem treba točno označiti, daje akcija Italije za Valono, kakoršnakoli ta akcija bodi, popolnoma tuja kruti vojni, v katero je padel tolik del Evrope in tuja sklepom, ki jih vtegne določiti konec te vojne. Dosledno bi akcija Italije glede Valone ne bila in ne mogla biti čin, ki bi bil na eni strani stvari v nasprotju z določbami londonske konference in z druge strani pa tak čin, da bi mu oporekala katera izmed velesil, ki so podpisale dotični zapisnik.
To, kar je Italija sklenila storiti, ni torej, kakor se je govorilo in hočejo, da bi se verjelo, zasedenje Valone, in vsled tega so neopravičene vse domneve in tudi skrbi zaradi obširnega premikanja vojaštva, zaradi pustolovskih dogodkov, bitk z manjšimi, raztresenimi krdeli in podobnih, več    ali   manj    vznemiri,ajočih   in   učinkujočih
domnev. Marveč Italija zahteva, v zvezi z neprestanimi in natančnimi navodili in dobro znanim ravnanjem, ki jih je dežela vedno odobravala, da njene pravice m njene najvišje koristi ne trpijo nobene škode, ter ne namerava drugo nego njih varstvo. Mi torej iz tega bistvenega razloga — ki pomeni obenem tudi zagotovilo — ter iz človekoljubnih čustev, s katerimi naa navdaja krajevni položaj, posredujemo, ne da bi osvajali, marveč mi posredujemo, da smo navzoči in da istodobno nudimo jamstvo tam, kjer druge mednarodne činitelje vsled vojske pogrešamo. Naša prisotnost v Valoni, pojasnjena v njenih pravih mejah, odgovarja torej popolnoma visokim dolžnostim sedanjega trenutka in koristim dežele, ki jih varuje in zanje jamči v vsakem slučaju, ne more pa povzročiti onih za-pletkov, ki jih je lahko kritika te dni tako na široko slikala.
Vojska
divja in nikdo ne ve, kako dolgo bode trajala. V teh   resnih   časih   kaže   se   pomen   društva
,Rdeči križ,4
ki skrbi za ranjence vojne, posebno očitno. Prosimo torej vsej, ki imajo čisto srce za našo domovino, da naj
žrtvujejo
za to prepotrebno društvo vsaj malo darilo!
Razno.
Javna zahvala. Na naši nabiralni vožnji za ranjene vojake v ptujskih bolnišnicah podelila so se nam v Gersdorfu, Sv. Kunigundi, Sv. Markn, Novivasi pri Sv. Marku, zlasti pa v Spuhlji in Zabovcih življenjska sredstva vseh vrst v obilni meri. Za to požrtvovalnost s katero se je našim hrabrim vojakom mnogo veselja napravilo, izrekam v imenu ranjenih najiskrenejšo zahvalo. Naj bi se obnesla i zanaprej ta požrtvovalnost za domovino in njene pridne vojake. — V Ptuju, oktobra 1914. — Emma B e h r b a 1 k, lekarnarjeva soproga.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Piše se nam: Na tukajšnji zasebni ljudski šoli nemškega „Schulvereina" se prične poduk dne 3. novembra. Namesto k vojakom poklicanega nadučitelja g. Otto F1 6 r y prevzel je vodstvo šole dosedanji nadučitelj na nemški zasebni ljudski šoli v Sevnici, gospod Max T o m i t s c h. Upamo, da bode ta tako blagonosno razvijajoča se šola tudi letos mnogo dobrega in koristnega vstvarila.
Vinska trgatev je večinoma dokončana. Letošnji mošt je naravnost izborne kakovosti in že prav dolgo časa nismo imeli take kapljice. Žalibog da vsled sedanjih razmer kupci bolj malo prihajajo in da vsled tega tudi cene tega izbor-nega vina niso visoke. Tudi množina vina ni tako velika, kakor je bilo to pričakovati. Vina je razmeroma malo. Kdor zna ceniti res krasno štajersko kapljico, ta naj torej memudoma pride in si kupi svojo zalogo. Takega vina ni lahko dobiti!
Poslanec Malik na bojišču. — 27. domobranski polk. Kakor poročajo graški listi je izdajatelj „Marburger Zeitung" L. Kralik dobil te dni od poslanca Malika, ki služi v prostovoljskem avtomobilskem zboru na severnem bojišču, vojno dopisnico z dne 13. t. m., ki se glasi: Velikih naporov te strašne vojne skoro ne čutim in večkrat se vprašam iz česa sem prav za prav ustvarjen. Predvčerajšnim sem se s svojim avtomobilom prevrnil v neki jarek; bila je noč in   deževalo je   strašno.  Nevarnosti
na vsekem korakn, a vendar sem še vedoo živ. V noči od 5. na 6. oktobra sem imel vbo noč opraviti na črti, v kateri je korakal 27. domobranski pešpolk; polk je korakal po globokem blatn. Nisem vedel, da je bil zraven dr. Rihard Kralik, drngače bi se mn bil javil.
Igrača z revolverjem. V Studencih je streljal 15 letni kotlarski učenec Karel Horvat na vrtu svojih starišev z revolverjem. Pri tem je zadel neko deklico Marijo F e r 1 i č , ki je šla po cesti mimo vrta. Kroglja je šla dekleta skozi srce in je za nekaj minut umrlo. Okrožno sodišče v Maribora je fanta obsodilo na 4 mesece zapora.
Prva licitacija letošnjega mošta se je vršila 20. v Špilfeldu. Prodajal se je pridelek grofa Franca Attemsa z raznih leg v Slov. goricah Slabši mošti so dosegli do 128, boljši do 190 K za polovnjak; beli burgundec pa 231 in kozjaški muškatelc 275 do 276 K polovnjak.
Vlom. V nedeljo ponoči je vlomil pri fotografa Picka njegov češki pomočnik Hadeček in odnesel več dragih predmetov. Hudeček je bil pri Picku še le 14 dni v dela. Vzel je seboj tudi spričevalo in delavsko knjižico in se je obrnil najbrže proti Ljubljani.
Singer & Co. Ta svetovna akcijska družba za šivalne stroje je gotovo splošno znana. Isto-tako znano pa je, da dela ta dražba najboljše kapčije lavno pri nas na Avstro-Ogrskem in v Nemčiji. Pred kratkim pa so prinesli nekateri listi presenetljivo vest, da je firma Singer Co. žrtvovala za ruski „Rdeči križ" več kot pol milijona kron denarja. Nasprotno pa doslej ni bilo «1 sati, da bi firma Singer Co. za avstrijsko-ogrski ali nemški „Rdeči križ" kaj žrtvovala. Na očitanja omenjenih listov firma doslej tudi ni odgovorila. Po splošnem mnenja kaže to slabo vest. Mi smo pričakovali primerni odgovor in smo doslej molčali. Ker pa Singer Co. noče položaja pojasniti, prisiljeni smo tudi mi, da smatramo to dražbo za Rusom prijazno in da jo vsled tega našemu ljudstva ne moremo več  priporočati.  Toliko  za  danes !
Bolni
L^S*
napljnčih
i Sanafonj
r Jkjflesiac.-j
Pozor vozniki!
Postavno predpisano je, da se mora vsak voz takoj izogniti ali vstaviti, kadar prihaja automobil »Rdečega križa", ki prevaža ranjence. To je strogi predpis!
Zadnji telegrami.
(C. k. kor. in brz. urad.)
Iz severnega bojišča.
K.-B. Dunaj, 29. oktobra. --Uradno se razglaša:
29. oktobra opoludne.
Na severno-vzhodnem bojišču se včeraj ni vršil noben večji boj.
V zadnjih dneh smo poskuse Rusov, vdreti v prostor Turke, uspešno zavrnili.
pl. Hofer, generalmajor.
Na poti v Calais.
Zadnja poročila pravijo, do so nemške predstraže že pred Rous-brtlgge in Hondsehoote ob francoski meji, da se nahajajo torej že v bližini pristana Calais, ki je za tamošnje boje največjega pomena.
Zarota v angleški afri-eanski armadi.
K.-B.   Berlin,   28.   oktobra.
Listi poročajo, da je angleški generalni guberner brzojavil, da se je v njegovi armadi v južni Afriki razkrila zarota.
Nemški boji.
K.-B. Berlin, 29. oktobra (W.-B) Najvišje armadno vodstvo poroča: Naš napad južno Nieuporta pridobiva na tleh. Pri Ypres je boj nespremenjen. Zahodno Lille napredujemo. Vjeli smo tam 16 angleških oficirjev in 300 mož ter pridobili 4 kanone. Francoske in angleške napade smo povsod zavrnili.
V  Argonskem gozdu smo sovražnike vrgli nazaj in pridobili več strojnih pušk. Jožno Verdana smo Francoze hudo nazaj vrgli; imeli smo velike izgube.
V  zadnjih 3 tednih vjeli smo 13 500 Rusov s 30 kanoni in 39 strojnimi paškami.
Iz Srbije. .
L-sti poročajo iz Niša, da so imeli včeraj poslanci sejo, na kateri je Basic* položaj pojasnil. Potem se je vršil pod predsedstvom prestolonaslednika kronski svet. Princ Jari hodi ranjen v Nišu okrog. Kralj je bolan in živi v neki mali vasi v Jastrebskem gorovja.
Zahvala mesta Sarajeva.
Sarajevo, 27. oktobra. (Kor. nr.) Ko so bile srbske čete iz Romanje planine pregnane, so poslali župan sarajevski Curčič-effendi in oba podžupana armadnemn poveljnika feldcajg-mojstru Potioreku naslednji telegram:
„V imenu deželnega glavnega mesta Sarajeva in celega prebivalstva se globoko vdano zahvaljujemo Vaši ekscelenci za akcijo, katero ste izvedli z energijo in preračunjenjem, in katera je deželno stolno mesto za vedno osvobodila mogoče sovražne invazijo. Vaši ekacelenoi čestitamo k sijajnim uspehom armade, ki je zaupana Vašemu modremu in junaškemu vodstva. Prepričani smo, da bcdete ekscelenca, vodili naše hrabre čete od zmage do zmaga ter se tako ovekovečili v zgodovini monarhije."
Feldcajgmojster Potiorek se je za čestitko zahvalil z brzojavko na župana, v kateri pravi:
„Da smo odvrnili obstoječo nevarnost, da bi bil sovražnik vznemirjal glavno mesto, za tO se moramo zahvaliti požrtvovalnemu, nad vsako hvalo vzvišenemu postopanja naših čet, ki so brez razlike vere in jezika vsak čas pripravljene v plemenitem tekmovanja storiti vse, kar morejo za čast in slavo domovine."
Vsem gg. lekarnarjem in drožistom se priporoča, naj se prijazno ozirajo na današnji inzerat Lysoform-tvornic.
Loterijske številke.
Gradec, dne 28. oktobra:    81, 70, 62, 44,.57. Trat. dne 21. oktobra-        87, 23. 48   59, 77.
.Nagrobni spomeniki!
Slavnemu občinstvu se priporočam z    mojo bogato zalogo iz krasnega   marmorja, granita itd, izdelanih nagrobnih spomenikov. Izdelujem tndi vsa draga kamnoseška dela.             683
Spoštovanjem
Franc  K o b a n. kamnosek, Račje-Fram
(Kranichsfeld-STanheim.)
Dva komija
krepka, solidna, vojaščine prosta, z dobrimi  re-ferencamj, eden za rezano blago, drugi   za   oddelek špecerije in železa, se takoj sprejmeta pri firmi Briider Beitter, Slovenjgradec.      7n
Majerske in viničarske
družine
z večimi delavskimi močmi se sprejmejo.   Vprašati pri „Hotel StadtVVien", Maribor, Tegetthoff-
strasse.                       714
Marljiv  in   krepki
mlinarski učenec
(Lehrjunge) se takoj po dobrih pogojih v učenje vzame. Več po ve, Alois K u ko wet z, posestnik umetnega mlina v PTUJU, Dravska  ulica št.   26.g
2 učenca
za mesarijo in zelha-rijo, velika in močna se takoj  sprejmeta p.
Johann Luttenberger mesarija in zelharija v
PTUJU.          729
Klavir
se proda   ali   pa    izposodi. Vprašanja   na    gospo Mario Wouk, PTUJ.72*
LEHBLING
mitgnter Schulbildung, der deutschen nnd slowenischen Sprache machtig findet Posten bei Briider Slavvitsch Pettau.____________719
Majer
za živinsko in kmet-sko delo, tudi za-stopen cepenja pri rodnem drevju vsake vrste, išče službo. Naslov pove uprava tega lista.                        71*
Ffanz ScMolieb,
tovarna orožja in  udeloval-
niea finih  pušk, Borovje  na
Koroškim.
Lepa vila
v neposredni bližini Ptuja ne pod ugodnimi pogoji takoj proda. Več pove Josef Wesiak, Pnntigamer Bierdepot, Mar-bnrg, Hiihlgasse.    601
Direktni nakupni vir za mod. lovske puške Reparature, pre-naredbe, strokovnjaSko, zlasti nove cevi z nedoseženo sigurnost strela in nova ko-ita najceneje. — llustrovani cenik brez troSkov.        657
Sveža jajca
kupuje po najboljši ceni J. Heller, VVien lil., Kleistg. 20.   m
z a n e s 1 j 1 i v, ki se razume na vsa dela, se s
1. novembrom t. 1. sprejme pri Franz Karbeutz,
Celje.                                      tj,
Volovski hlapec
oženjen, brez malih otrok, zdrav, trezen, mirni ljudje, sprejmejo se takoj ali z novim letom v letno službo. Dobijo: prosto stanovanje, drva, polje, dovoljenje za držanje 1 krave, 2 svinji, 8 kokoši in K 480.— v gotovini. Žena in odrašeni otroci dnevno plačo. Samo pridni ljudje z letnimi spričevali naj nemško pišejo, naj naznanijo svojo starost in starost slojih otrok ali pa se s svojimi dokumenti oglasijo osebno pri oskrbništvu graščine Stein-dorf pri Radgoni.                     726
Komi
zmožen    nemškega    in      slovenskega   jezika, strogo soliden, dobi dobro službo pri      S
Liszt & Brodnjak, Stridau p. Ljutomera.
Viniear
za lepo viničarijo, s 4 krepkimi delavskimi močmi se s 15. novembrom sprejme. Razven plače dovolj polja in 2 molzni kravi.   Vprašati   je   pri:
Pros8eggerhof in Tresternitz Nr. 8 pri Mariboru.
Zahtevajte v vseh  trgovinah, gostilnah, kavarnah; vpeljajte v vsaki hiši iz vrstne ,.Š taj erč eve-• uži g al i ce    V velikem se jin naroči naravnost pri »LSnderbank", Ounaj \„ drugače pa pri glavni  zalogi BRATA SLAWITSCH. PTUJ, in vseh drugih zalogah.
najmanje 3 osebe za delo, pridna oseba za molžo, ki se razume pri teletih, izreji in pitanju telet z letnim spričevalom, se takoj pa le v letno službo sprejmejo. Dobijo: prosto stanovanje, drva, njivo za zelenjavo, vaak dan 2 litra mleka, 30 kg krompirja na mesec, prosto krmo za 1 kos mlade živine v graščinskem hlevu in na leto 960 K gotove plače. Le trezni, mirni in pridni ljudje naj natančno nemško pišejo ali pa se osebno s svojimi dokumenti predstavijo. Starost prosilca in tudi njegovih otrok je treba naznaniti. Graščina Steinhof pri Radgoni.            725
Kolarski
pomočnik
priden, se takoj sprejme pri Josef Moriggl, kolarski mojster Lana b. Meran.           733
Vincilira
treznega, marljivega in z večimi delavskimi močmi, katere znajo vinograd same obdelovati, išče se pri gosp. Josipu pl. Kiepachu v Križevcu,
Horvatska.                                                           724
Ni zamenjati s podobnimi ponudbami!
Namesto K 12*— samo K 5*5°
15.000 parov čevelj na  žnore
glasom podobe, popolnoma z dobrega usnja in moč-   . nim, zeblanim podplatom,  ki so  bili določeni za ' Balkan  mi je  zaradi   vojne   zaostalo.  To zalogo ^ moram   v   kratkem   oddali   in piodam vslcd tega par pod proizvajalno ceno za samo K 550.  — Se dobijo za gospode in damcin v vsaki velikosti.
Posije po povzetju
iOrfCDonajJILJ
idslukopelj mestnega fc^ kopališča t Ptuju.
Č»» za kopanj«! ob daUrnlkih od IS. ure do S. are popoldM (blagajn« je od
13. d* 1. ar« uprta); ob  ntdoljah  in | od 11. a« It.   ure dopoldne.
praznikih
1  kopelii   vročim   zrakom, pero »BrauislU« i rjuho K -• 70
Kupiti se išče:
100 do 500 m3 borovega in smrekovega okroglega lesa, primernega za rezanje. Ponudbe na Richard Tolazzi,
v Ormožu.                ™,
Zimska garnitura samo K 7*90.
Brez  konkurence cena!
Mi pustimo zdaj v vojnem času od mnogo brezpo?elnih delavcev to zimsko volneno garnituro Ugotoviti in smo ledaj v položaju, prodajati ,_ to kompletno garnituro po Jr brez konkurence nizki ceni. ^° Ta zimska volnena garnitura S, o obsega: I izborno delani jako » !r topli telovnik z rokavi, I jako ... dobro stnkana gorka snežna 3 havba, I par jako toplih dobrih rokavic, I par izbor-nih gotkih „pulswarmerjev" in se to kompletno zimsko volneno garnituro Od nas §^* samo kratek- cas "91 za brez konkurenca nizko senzacijsko ceno QQ1TIA K" 7'QO P"^3)0- Edina rarpošiljatev ittlilU    JV    i    7 V    po povzetju skozi:             727
Ekspertno hišo M. Svvoboda, Dunaj 111.2., HielSgasse   13-115.
trgovina s mešanim blagom in zaloga smodnik«
priporoča svojo bogato zalogo
857
Špecerijskega blaga,
mkovih polen za kurjavo, nadalje smrdiika ba lov in razstrelbe, cindžnore, dinamit tet predmete mnnicije za lov kakor patrone, kap-8eljne, šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo y umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde «. s. Tomažovo moko, kajnit, kalijevo sol itd. po najnižjih cenah.
■Štev. 42668! 14 II  5„07
Štajerski deželni odbor je sklenil, da v namene temeljite izobrazbe viničarjev v amerikanski trsni kulturi in v obratu sadno-drevesne šole ter v napravi sadnih vrtov in ravnanju z njimi tudi leta 1915 priredi po en stalni viničarski tečaj i. s. na
1.  deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Leibnitzu;
2.  deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru;
3.  deželni viničarski šoli v Zgornji Radgoni.
Ti tečaji pričenjajo s 15. februarjem in končajo s 1. decembrom 1915.
T Silberbergu se bode 26, v Mariboru 14, in v Zgornji Radgoni 14 posestniških in viničarskih sinov sprejelo.
Ti dobivajo na imenovanem zavodu prosto stanovanje, polno hrano in poleg tega mesečne plače 8 kron.
Izobrazba v teh tečajih je v prvi vrsti praktična in le v toliko tudi teoretična, v kolikor je to za preddelavce in samostojne viničarje neobhodno potrebno.
Po končanem tečaju dobi vsak udeleženec spričevalo o svoji porabljivosti.
V  svrho sprejema v enega teh tečajev morajo prosilci svoje koleka proste prošnje do najkasneje 6. januarja 1915 deželnemu odboru odposlati.
V   tej prošnji je izrecno opomniti, v katero preje imenovanih viničarskih šol želi prosilec vstopiti. Prošnjam je dodati:
1.  dokazilo o končanem 15. letu življenja;
2.  nravnostno spričevalo, katerega mora župnijski urad potrditi;
3.  Zdravniško spričevalo, da prosilec ne trpi na nobeni nalezljivi bolezni;
4.  odpustnico iz ljudske šole.
Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da bodejo od 15. februarja do 1. decembra 1915 nepretrgano v tečaju ostali in se vsem izobrazbe se tikajočim naročilom deželnih strokovnih organov pokorili.
GRADEC, oktobra 1914.
Od štajerskega deželnega odbora. Edmund grof Attems 1. r.
-   8   —
Proti
Be moramo tembolj varovati, ker nastopajo zdaj nalezljive bolezni, kakor: šarlah, koze, kolera, tifus z večjo močjo. Zato
naj se rabi
povsod, kjer nastopajo   take   bolezni,   desinfekcijsko  sredstvo,  ki
mora biti v vsaki hiši na razpolago. NajpriljubnejSe desinfekcijsko
sredstvo sedanjosti je brezdvomno
ki je brez duha, ni strupeno in je po ceni ter se dobi v vsaki lekarn; ali drožeriji a tO vinarjev. Vpliv Lysoforma je zanesljiv in hiter; zato ga priporočajo zdravniki za dt-sinfekcijo na bolniški postelji, za umivanje ran, Žutov, za antiseptične obveze in irrigacijo.
Ly so jf6r m-mil o
je prijetno toaletno milo, ki vsebuje 1% Lysoforma in vpliva antiseptično; zamere se vpr rabili na najcbčutnrjši koži. Napravi kolo nehko in gibčno. Vi bodete v bodoče vedno to izborno milo rabili, ki je le navidezno drago, v rabi pa jako ekonomično, ker je   izdatro.                 /•»■
En kos stane 1 krono.
Pfefferminac-Lysoform
je močno antiseptična ustna voda, ki odpravi takoj in sigurno ustni duh, bledi zobe in jih konzervira. Zamore se rabiti tudi pri vratnem katp.ru. kašlju in nahodu za grgljanje po zdravniškem predpisu. Par kapljic zadostuje za časo vode. Originalna steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. Zanimivo knjigo z naslovom „Zdravje in desinfekcija" daje na zahtevo zastonj in franko kemik HUBMAKN, Dunaj XX., Pe-tratschgasse 4.                                                                           40
LANGEN & WOLF
Dunaj X, Laxenburgerstr. 53 Ki
Bencm-lokomobili
s streho ali brez nje.
Mašina za obdelovanje lesa.
Kompletno pohištvo za žage in mizarske delavnice.
Ledenice In hladilne uredbe.
■    Obisk inženirja, proračun troškov, prospekt 626 A. B. Z.     j
zastonj.
■eT" Doslej prodanih motorjev je 121.000 z 1,300.000
konjskimi silami.
T^riin
EiajfcsJjia pentska razpredaj:
Ceno perje za postelj!
1  kf sirih   slišanih 2 K; boljiih
2  K 40 h; na pol belih 2 K 80 h; belih i K; belih awhklh 6 K 10 h 1 kg najfinejših snežena belih, sil •Hlh 6S40h,SR; 1 kg flauma (Daunen) sivega 6 K, 7 K ; belegr
19 KJ; najSnejli prsni 12 K. Ako h vsame 6 K, potem franio.
MB> Gotova postelja -SteH
is krnhan. rdečega, piavegs, belega ali rumenega nankinga, 1 tahiri, 160 crn dolg, 120 cm sirot, z S glavnina blazlntma, vsaka 80 cm dolga, 60 cm Široka, napolnjene z novim, aiTina. trajlim in flamnaitim Mrjem za psatsljs 16 K; pol-dauna 20 K: feane Si K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne tlailna S K, 3 K 60 h, 4 K. Se poilje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franke dovoljena. Kar se r,t dopada dinar nazaj. S. BSRlSOh, Desohetlit/ Nr. 716, 6eskt (Bohaen)   Cenik gratis in franko.        '.   823
na glavnem trgu zraven apoteka
priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrst usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo, za nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. uestek, žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tudi pletarslco blago npr. korbe za potovanje vseh vrst Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, piskre, sklede, flaše, glaže in druge v to stroko spadajoče reči. Bazami Oddelek že od 20 vin naprej. Posebno lepe reči pa za 60 d0 K l"2D.
(Woimiug- und DienstYermittlang)
za                                    108
službe, učence, stanovanja in posestva
v Ptuju
izvršuje
vse vrste posredovanja najhitreje.
Vprašanja in pojasnila v mestni stražnici (rotovž).
• v
za 12,14,16,18,20 K in tudi finejše sorte v velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini
Johann Koss
CELJE
na kolodvorskem prostoru.
(Zahtevajte cenik). 224
KAVA
50% cenejša! Amerikanska štedilna kava, velearomatična, izdatna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 10'— franko po povzetju. 'A klgr.'veleprima najfinejši Čaj K 2'— oddaja A. Schapira, eksport kave in čaja Galanta 490, postrestante.           407
a     j        «v ■    zmožni nemščine in sloven-
laden.es,    sm'^
_________.    učne prostore,
tako   pri rokodelskih   mojstrih (obrtnikih), kakor pri trgovcih, oglasijo  naj se pri  sledečih načelnikih podružnic „Deutscher Lehr-herrenbund":                   H*6
za Ptuj pri g. Konrad Nekola; za Maribor pri g. Ernst Eylert; za Celje pri g. Kari MOrtl; za Ormož pri g. Stefan Brodar.
^ Domača sredstva, drože, kemikalije, kirurg. in gurni-blago, fino milo in par-fumerije, obvezne snovi, obveze za ženske, štofe za posteljne vloge, mineralne vode, redilne preparate, desinfekcijska sredstva ter vse potrebščine za negovanje bolnikov, otrok, trupla In njegovanja kupujete n3Jbolj?e v
drogeriji in sanitetni trgovini , zlati križ"
Mag. pharm. Viktor Hayd                          69?
Farbergasse Nr. 18 Ptuj poleg Josefa Fiirst. — Uferant is ..Kileč-i križ" in za e. in kr. rezervne »pitale. —
Meščanska parna žaga.
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur
== v porabo. =
Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi
takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam
oblati, vrtati, spahati i. t. d.
I

državnega mesta
•*.
Čekovnemu računu št.808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu.
Mestni denarni zavod.
priporoča se glede vsakega med hranilnične zadere upadajočega posredovanja, istotako tndi za posredovanje vsakorŠnega posla c avst. ogersko banko. Strankam M med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka nadeva pojasni in po vsem vstreže.                   s
$ Občenje #
jj^ 1 avst, ogersko^
& '»»"'«'. %
m  m
m
ms Ravnateljstvo. »
# •
Giro-konto pri
podružnici avst.
ogerske banke
v Gradcu.
Uradne ure
za poslovanje s
strankami    ob
delavnikih od
8—J 2 ure.
veliko trgovino Johann Koss, Celje k
zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže;  tam se vse dobi, kar kmet le potrebuje, naj   si bode  manufaktupno blago, gotovih oblak za moške, ženske in otroke,. klobuke, čevlje, sploh obutaio, strikane In sifonaste srajce, kravate, otročje vozičke ----=========    grobne vence in trakova^ z eno besedo vse.
na«