Največji slovenski dnevnik T Združenih državah $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 n Velja za vse leto • • Za pol leta .... Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto GLAS NARODA The largest Slovenian Daily in the United States. List slovenskih deiaveev v Ameriki« TELEFON: CHelsea 3—3878 Imwd every day except Sundays □ / and legal Holidays, 75,000 Readers. jSntered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 20. — ŠTEV. 20. NEW YORK, MONDAY, JANUARY 25, 1932. — PONDELJEK, 25. JANUARJA 1932. VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX. PO VSEJ ŠPANSKI JE PROGLAŠEN GENERALNI ŠTRAJK ŠPANSKI RADIKALCI SO ZASTREMELI PO USTANOVITVI DIKTATURE PR0LETAR1JATA V Barceloni »o se završili vroči poulični boji, ki so zahtevali precejšnje število žrtev. — Gibanja za ustanovitev diktature proletarijata se udeležujejo sindikalisti, anarhisti in komunisti. — Vojaki in policisti so pripravljeni. — Papež Pij proslavlja jezuitski red. MADRID, Španija, 24. januarja. — Danes so se završili vroči poulični boji med vojaštvom in policijo na eni strani ter ljudskimi množicami na drugi. Neki policist je bil usmrčen, pet oseb pa močno posle odovanih. Za jutrišnji dan je napovedan generalni štrajk, in široke plasti naroda zahtevajo diktaturo proletarijata. Iz Baroelone in drugih španskih mest poročajo o sličnih spopadih. Vladno glasilo je objavilo odlok, da morajo jezuiti v teku desetih dni zapustiti špansko. Ta odlok je precej zadovoljil španske radikalce. Vlada se mrzlično pripravlja na jutrišnji dan, ko bo izbruhnil generalni štrajk. Voditelji zmernih strank pravijo, da je kabinet zato izdal odredbo proti jezuitom, da bi pomiril eks-tremne ljudske elemente. Ministri to odločno zani-kujejo in pravijo, da je bil jezuitski red, ki je obstajal v deželi skoro 400 let, razpuščen soglasno z novo špansko ustavo. Vojaštvo v provincah Andaluzija, Katalonija. Valencija in Galicija je dobila naročilo, naj z orožjem zatre vsako gibanje, ki bi ga započeli anarhisti, komunisti ali sindikalisti. Vest o razpustu jezuitskega reda je povzročila veliko razburjenje v deželi Baskov in v provinci Navarra, kjer je prebivalstvo strogo katoliško. Katoličani pravijo, da je to nadaljni napad na njihovo vero. Prvi napad se je završil, ko je bila po novi ustavi cerkev ločena od države. V zvezi z napovedanim generalnim štrajkom se je završilo dosti aretacij. Trideset jetnikov bo deportiranih na Kanarsko otočje. Zupan mesta Manrese, kjer je bil pred štiristo leti ustanovljen jezuitski red, je zapretil delavcem z deportacijo v slučaju, da bi jutri zaštrajkali. V glavnem stanu sindikalistov v Madridu in Barceloni pravijo, da ne bodo podpirali generalnega štrajka. V Malagi so sindikalisti obstreljevali vozove cestne železnice. Nad Madridom in Sevillo krožijo vojaški zrakoplovi. Vse cerkve in vsi samostani so strogo zastraženi. VATIKANSKO MESTO, 24. januarja. — V svojem nagovoru na duhovščino je papež proslavljal jezuitski red, ki je bil na Španskem razpuščen ter je označeval jezuite kot mučenike papeštva. — Dejal je, da Španska republika ni imela pravice razpustiti ta red. Proti jezuitom je španska vlada nastopila baje s strahovito ostrostjo, in jezuiti so prestajali take muke kot so jih apostoli nekoč. Nato je govoril o pregajanju cerkve v Rusiji in v Mehiki. Go ver ner Roosevelt bo kandidiral ZELEZNICARJI NASPROTUJEJO ZNIŽANJU Železniška unija je izjavila, da železničarji nočejo bogatiti železniških družb. — Deset odstotno znižanje. Chicag-o, 111., 24. jammrja. — '/.•>lez. unija je sporočila predsednikom železniških družb, da železniški uslužbenci ne umrejo dovoliti, () čevljev. Tudi v Rimu je bilo nuiogo ve* likih kipov, ki pa niso bili lako u-metniško izdelani kot grški. Na Kapitolu v K i mu je bil velik kij) Jupitra, nato je bil kip Apolona v knjižnici poleg njegovega templja. Tudi 'Xero je imel v svoji palači velik kip. Vsi ti kipi so poznani samo iz zgodovine in so pozneje izginili. Tekom svetove vojne so v Berlinu postavili lesen kip maršala Hindenburga. ki je bil visok 39 čevljev. Ta kip pa je bil postavljen samo v reklamo za nabiranje prispevkov za katione. Pred kratkim je iznajditelj brezžičnega brzojava Marconi v Rimu pritisnil na električni gumb in razsvetlil velikanski Kristusov kip vrh gore nad mestom in pristaniščem llio <|e Janeiro v Braziliji. Kip se nahaja na 3000 čevljev visoki gori. oil koder je krasen razgled na najlepše pristanišče na svetu. Kip je od podnožja do vrha visok 130 čevljev. Boginja Svovode v newyor-škem pristanišču je visoka 305 čevljev. PRI PRIMARNIH VOLITVAH V NORTH DAK0TI BO RABLJENO IME GO VERNER J A ROOSEVELT A ALBANY. N. Y., 23. januarja. — Governer države New York je danes dovolil, da. se poslužijo njegovega imena pri primarnih volitvah v državi North Dakota, k o bodo izbirali demokratskega predsedniškega kandidata. F. W. McLean, tajnik demokratskega centralnega odbora North Dakote, mu je pred dobrim tednom sporočil, da ga je državna konvencija dne 14. januarja odobrila. V svojem odgovoru pravi governer : — Ce žele voditelji v vaši državi, da nastopim pri prihodnjih primarnih volitvah kot demokratski kandidat za predsedniško mesto, nimam ničesar proti temu, hi sem vam hvaležen za čast, ki ste mi jo izkazali. — Dolžnost vsakega Ameri-kanca je, odzvati se klicu, če je pozvan v to ali ono javno službo. — Kdor veruje v novo obliko vlade, ki se bo morala pečati z novimi problemi in kilor hoče vdej-stviti svoje dalekosežne načrte, mora z veseljem pozdraviti vsako priliko, ki bi pripomogla do cilja. — Ivot governer države, katera ima skoro trinajst milijonov prebivalcev, se še bolj zavedam svoje višje dolžnosti. Fond du Lac, Wis., 23. jan. — Na tukajšnji demokratski državni konvenciji je bil governer države New York, Franklin D. Koo-sevelt, soglasno odobren kot pred sedniški kandidat. UPNIKOM SAKSER STATE BANK , CV LIKVIDACIJI) MRS. HOOVER JE BOLJŠA Washingtoin, D. C., 24. jan. — Prehlad, ki je za en dan privezal Mrs. Hoover na posteljo, je ponehal in je že mnogo boljša. VELIK RAČUN KONGRESNIH TISKOVIN Washingtoin, D. C., 24. jan. — Lanski račun za kongresne tiskovine je znašal $2.3!)!U>95. Poleg tega so pa kongresniki plačali !$W!7.2r>7 za tiskanje svojih govorov ter $164.114 za tiskanje farmskih poročil. Te račune je podal v svojem letnem poročilu George II. Carter. ki oskrbuje vse tiskovine kongresnikov in vladnih uradov. TROCKI NE BO PODPIRAL BRUENINGA Ištambul, Turška, 24. januarja. Troeki, ki se nahaja v izgnanstvu na Turškem, je zanikal poročilo, da bi bil dobil kako povabilo, da se more naseliti v Nemčiji pod pogojem, da bo pomagal kanclerju Brueningu proti Hitlerju. TINTORETTOVA SLIKA _y BOSTONU Boston, Mass., 24. januarja. — Ravnatelj bostonskega muzeja K. •f. llolmes naznanja, tla je dognal. tla se nahaja v muzeju slika slavnega italijanskega slikarja Tintoretta iz 13. stoletja. I)o-sedaj je bilo splošno mnenje, da je sliko naslikal Paris Bordone. zdaj pa je brez dvojbe dognano, da je to Tinterettova slika. Kot je bilo že poročano, ne bo po 4. februarju 1932 državni superintendent. ki vodi likvidacijo Sakser State Bank. sprejemal nobenih nadaljuih terjatev. To je zadnji dan. ko je treba vložiti terjatve. S tem seveda ni rečeno, da upniki, oziroma vložniki, do katerih ima Sakser State Bank kakršnokoli obveznost, izgube vsako pravico, ker niso vložili terjatev preti 4. februarjem 1932. Po 4. februarju morajo vsi vložniki oziroma upniki banke, ki niso vposlali terjatve oziroma jim je bila vrnjena v svrho poprave, pa je niso do omenjenega dne vrnili banki, pisati banki ter ji pojasniti značaj terjatve. Ako je terjatev upravičena, jim bo banka poslala pooblastilo, katerega naj pred notarjem podpišejo in vrnejo. Vsi vložniki oziroma upniki Sakser State Bank so na p rose ni vposlati dokazila o svojih terjatvah takoj oziroma pred 4. februarjem 1932. Kdor ne more tega storiti pred omenjenim dnem, naj piše takoj po pooblastilo, s katerim bo podprl svojo terjatev. JEMLJEJO TUDI ZLATO ZOBOVJE Washington, D. C., 24. jan. — Dva roparja, ki sta pobila 49 let starega Arthurja Hitchkocka v neki tajni ulici blizu Kapitola. sta mu vzela iz ust zlato zobovje hi uro. ki je bila vredna samo $8. MILO VREME BO ŠE OSTALO Washington, D. C., 24. jan. — Kot naznauja državni vremenski urad. bo milo zimsko vreme trajalo še cel teden. EKSPLOZIJA V STANDARD OIL TOVARNI VATIKANSKA KNJIŽNICA V NEVARNOSTI Vatikansko mesto, 24. jan. — V vatikanski palači so se na stenah blizu knjižnice, katere streha se je podrla preti nekaj tedni, pojavile nove razpoke. Vse važne predmete xo že prenesli ▼ drug del palače. Stare razpoke, ki so liile zadelane s cementom in steklom, so zopet počile in arhikteti se boje, da se bo stena zrušila. Batonronge, La., 24. januarja. Vsled eksplozije v pretrolejski čistilnici Standard Oil Co. ima družza škode več stotisoč dolarjev. KAZEN ZA POŠTNE ROPARJE Columbus, O., 24. januarja. — Tr|je poštni roparji, ki so odvedli poštarja v Glauster, O., in oropali urad za $50, so bili obsojeni na 27 let zapora. KONEC STAVKE V CHICAGU Chicago, I1L, 24. januarja. — Chicaski šoferji taksijev, katerih je 1700, so se po enodnevni stavki 1 zopet vrnili na delot •o L ODA* MEW YORK, MONDAY; JANUARY 25, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. c "Glas Naroda" And Pnbliibtd by 0LOYBNIO PVBLUHINQ COMPiNI LA Oorporatton) of the torponUoD and addresses of above officers: of Manhattan. New Itrtt City, N, I, GLAS NA KODA (▼•too of Uu People) Issued Kfaqr Day Except Sundays and Holidays I* celo leto velja Itak ca Ameriko In Kanado trn, pol leta ... la četrt leto .$«.00 JSJM Za New York sa celo leto «7.00 Za pol leta-----------—.., HJO Za lnoiemstro sa celo leto........17.00 Za pol leta ------------------~-------43-50 Bubscrlptlon Yearly »g 00. Advertisement on Agreement. "Olafl Naroda" tsbaja vsati dan lsvsam« nedelj in prmamifcor. _.___podpisa in oseba osH at ne prlobtnjajo. Denar naj m blagovoli pottljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejioje blvaliSče namsr.1. da hitreje najdemo naslovnika. SAVINJSKI POŽKALEC HUI NAKOPA", SI« W. IStb Street, Nea Ink, N Z. Telephone: CBeltea 3—3878 POLOŽAJ NA DALJNEM IZTOKU liojo v Mandžuriji so itokotori smntrnli za izključno jnponsko-kitajsko zjkIcvo, zadnji dogodki pa kažejo, da ima Japonska dosti Imlj dalfkos<'žu<* na<"i-t<* kot ji* >;inut oltapaciju inandžursk<*^a ozcinjjsi. Ker Kitajci niso mogli Japonski zadoslno z ovožjinr odgovoriti, so se poslužili di-u^o^a orožja, ki se Japonska najbolj boji, naiinW- bojkota japonskega bla.ua. Kitajci tako vztrajno bojkotirajo vse japonske izdelke, da je začelo iti japonskim trgovskim in vladnim kx*ogom resno za nohti*. V Bangliaju jo kitajska policija baje javno pozivala kupce, naj ne kupujejo japonskih izdelkov. Vršili so se zelo resni poulični spopadi, tekom katerih so kitajski policisti resno ranili nekaj japonskih trgovec v. "Posledice seveda niso izostale. Tz Londona poročajo, da je dospelo v šanghajsko pristanišče pet japonskih bojnih ladij ter da se je z njih izkrcalo nad tisoč japonskih mornariških vojakov, o-premljenili s strojnimi puškami in lahkimi topovi. Proti večeru je dospela nadaljna bojna ladja s 1700 mornariškimi vojaki. Vsega skupaj je sedaj v pristanišču enajst bojnih ladij, ki imajo vse namerjene svoje topove na mesto. Japonci so poslali županu mesta Šangliaja ultimatum, v katerom zahtevajo, naj razpusti vso organizacije, ki so Japoncem sovražne. Župan na lulimatum ni odgovoril, pač pa sporočil, da ga mora najprej poslati uankinški vladi. Japonci so zapretili, da bodo v kitajskem mestu i oangliaju zasedli vse vojašnice in strategične točke, ako lie bo ugodeno njihovi zahtevi. Ameriški generalni konzul v Kanghaju je odločno zanikal vest, da je svaril Japonce, naj ne pošljejo svojega vojaštva v oni del mesta, kjer prebivajo tujci. S tem svojim ugotovilom je skušal dokazati, da je Amerika povsem nevtralna v japonsko-kitajskem sporu. Značilno je, da dosedaj še niso prekineni diplomatski odnošaji med Kitajsko in Japonsko, toda kot poročajo iz Londona, bodo prekinjeni v najkrajšem času. To bo {»omenjalo novo vojno na Daljnem iztoku, v katero bo brez dvoma zapletena tudi Kusija in z Rusijo nemara tudi ves ostali svet. LAŽNI TRGOVSKI POTNIK. Vsa dolina se je že vdala upanju. da jo konec strahotnih noči. ko si ni nihče "upal zatisniti očesa v strahu, da se ne pojavi še to noč nad njegovo glavo rdeči petelin. Mnogobrojne aretacije. ki s« .silno razburjale vso dolino, niso mogle izslediti krivca odnosno krivcev. Oblastva so morala izpustiti vse osumljence, no da bi jim mogla dokazati najmanjšo krivdo. Tem bolj je razburil vso dolino na Kraljevo malo pred pol nor-j o JAPONCI V MUKDENU Vsakdanji b=ji zahtevajo toliko • snel nekoliko slik za svoj lisi. Iz velikih žrtev, da se male niti ne, previdnosti ali po pomoti so ga po- šte jej o. Mnogo ljudi propade vsak | kosili z ognjem iz strojnih pušk. dan. a le slučajno izveš zanje. Ob koncu novembra je n. pr. neki kitajski uradnik opravljal službo kakor vsak dan in je zapisoval številke vagonov, kakor je moral po predpisih. Postavili so ga kot špi-joAa k zidu in ga kratkomalo u-strelill. Neki kmet je našel majhno japonsko zastavo, s katero je hotel razveseliti svoje otroke. Ni se vrnil V začetku decembra se je pojavil v Dravski dolini neki Ntuhee Ivan, ki .so jo izdajal za Stidica Avgusta* trgov. potnika, uslužbenca pri tvrdki Ceutra v Ljubljani. J'ouujhI jc šivalne stroje, « gramofone, gramofonsko plošče in druffo. K«*r j«* zelo samozavest-' no in prepričevalno* nastopal, je delal dokaj dobre kupčije ter je na. račun naročil sprejemal tudi znatne zneske denarja. H wboj je res nosil tudi naročilnice z enako Mtampiljko, kakor jo ima tvrdkn Central Y Ljubljeni, ime! pa je tudi ponarejeno legitimacijo iste tvrdke na ime Ktuhec Alojxij. ft teiiii vminini dokumente jo 5e nov požig kozolca na koncu < »j-, več damov. Na poti ga je srečala kitajska patrulja in naslednjega dne so našli njegovo prebodeno truplo v cestnem jarku. Pred kratkim so z mnogimi o-prostilj pokopali mladega Rusa, ki je s fotografsko kamero prišel predaleč v "nevtralno" cono. da bi po- strsko vasi pri St. .J ur ju mh Taboru, last posestnika P. -lesenika. po domače Štruklja. V temni in silno viharni noči se jc vračal fant posestnika Juharta pravkar s poti domov, ko je naenkrat zagledal. a. gre tu za čin blazneža, je jasno. saj gorijo vedno le kozolci, vedno na predvečer praznikov ali na praznike same ob prilično isti uri in to na istem ozemlju v premeru kakih f> km s središčem nekje na Rezani. A' tem oddelku, kjer je bilo pretekle, mesece že nad en ducat pogorelih kozolcev, jc iskati tudi požigalca. MODERNI NAČINI IZDELOVANJA CIGAKET. < *e iti vse cigarete, ki jih izdelajo v Združenih državah v enem letu. položili drugo za drugo, bi obsegle zemljo ob ekvatorju dve-stosedemnajstkrat. V Združenih državah izdelajo vsako leto l"J-"» milijard cijraret, vključno tiste, ki so namenjene za ek*port. To je razvidno iz objave trgovinskega ciasi je imel v žepu dovolilnico. PRESTOPNO LETO. Ko si tako lepo razpela mreže. pa sedi poleg njega in se globoko Največji reveži so okoliški kmet- • I /.ti lil IS| 1. On bo v veliki zadregi in bo tu-molčal. kajti moški običajno je. Po cele ure daleč prihajajo v j mesto, da bi prodali nekoliko glav zelenjave — pred mestnimi vrati pa jih ustavi japonska straža in jih ne pusti v mesto. češ. da nimajo potnega lista. Kje pa naj ga dobi? V mestu ne, ker tja ne sme, razglasa v svoji vasi, ki mu pove. Kje še izdajajo potne liste, pa ne zna brati in če zna brati, kako naj gre ponj, ko je pa do njega dolga, cesto zelo dolga pot, na kateri prežijo roparske tolpe-!? In če že gre tja, kdo mu jamči, da bo potni list tudi v resnici dobil? Vsi pa, bodisi kitajski kmet ali evropski doktor morajo v mestu stopati samo p: hodišču. Kdor bi, razen na prehodih, stopil na sredo ceste, ga bo tak^j ustavil japonski vojak. Ev-ropca bo spravil na dovoljeno pot 2 vljudnimi besedami, kitajskega kulija pa z udarci s kopitom puške. Vojna, ki jo vedi Japonska v Mandžuriji, ni maščevalni pohod za umorjenega generala in kazen ia razdejane mostove ter ceste, temveč gre pravi boj samo za zar -ščito japenskega jena. denarne enote. Japnoska je. investirala v tujini skora tri milijarde jenov in di ne govore, če jih ženska k temu ne pripravi. Kar v tla glej in si naskrivaj solzo obriši, pa ne tako naskrivaj, da bi 011 ne opazil. — 1. kaj pa je.' — bo vprašal. Ti [ia globoko vzdihni in reci: — < »h: To je važno. Takle "oh" je že Dopisu department:! Združenih držav. | 96 odstotkov t»ga na Kitajskem.i eem. Drama "Xa dnu Povprečna cigareta je približno , To daje mandžurskemu vprašanju j slovenskem prevodu Cleveland, 0. "Na dnu" se imenuje drama, katero priredi S.h*. Klub, št. 27 -P>sZ v Slov. Xarod. [>011111 n;i Sr. flair. Priček oh popoldne. Ta drama je bila vprizorjena že na neštetih odrih v Evropi, Ameriki in drugih krajih sveta. Predvajali so jo. ne le diletantje. ne;ro tudi profesij«ni:dei v slovitih gledališčih. \jen avtor Maksim (iorkij je po svojih delili znan tudi Slovenje izšla v v starem Ritoiok in Vresič Peter tz Maren-berga. šofer Topler Ivan iti fotograf Kur« Peter iz Vuzenice in še nekateri drugi. Ker trgovec Ki-tošek Jtajko le predolgo ni prejel kupljenih stvari, ki jih je že de-Jouwt plačal, «e je obrnil na omenjeno tvrdko. ki pa je naročila zanikala, kakor tudi to, da bi trgovski pokiik Št ulice bil pri njej UKfciižben. Pa tudi ostali naročniki so zaman pričakovali svojih naročil. Tudi po drugih krajih Drav-nkf> doline je ogoljufal rajne naročnike za znatne vsote denarja. Xa Bvojem potovanju jo priael tudi v Guštanju in Preval je, kjer je napravil nekaj kupčij. 6tuhec je doma U Ljubljane. ObUstva ga marljivo Revmatične bolečine V mišicah in sklepih so hitro odpravljene z linimentom PAIN-EXPELLER dve in tri četrtine itiča dolga, v sled česar hi llio.OOO.OOO.OOO ,i-jraret stvorilo črto, ki hi bila daljša kot a.400.000 milj. ali zadost- Le dvakrat, prvič v Tr-tu »jno. Ohjavil jo je Ameri-Koledar. letnik čisto drugo lice. Samo v mandžur- j kraju ske železnice j& vložila Japonska j p red 450 miujonov in Mandžurija drži škf Družinski preko polovice vsega imetja, ki ga 'P^Jl. na, da hi segla enajstkrat do 1110- je Japonska vložila v tujino. Vred-1 Dr> nie veseli. Sieveda. plačaj«« n.* prav poM'hno. (Twlaj postani jezna it» poberi plačilno kuverto s tal - : - uh, pravim, vse je navzkriž in nar«. be pri nas. Vse je razuietrno. Na. v Miš. v takih kovertali me plačujejo. \"e vem. kako «la se valja po tleh. Stisni mu v roko koverto. na kateri je zapisana vsota, ki -d jo zaslužila v najboljšem si/nu /. največjim ovr« t a jmom. in si««pi k o-mari. kjer sa potica in mrzla kokoš. On ho medtem ogledoval koverto in v njegovem srcu se h«» porajal skl«-p: — Ta bo moja ali pa notx-n ho jedel potico in priznal, da ni še nikdar jedel take. in k«> bo vgriznil v kurje -.tegn«>. ho tudi povedal, da že zdavnaj ni o-kušal takih dobrot. In si bo mislil: — \'o. res. da ni več prav mlada, pa je še vedno čedna in pridna, dobro zasluži, kuhati zna. gospodinjska je. kaj pa hočem še več ' Tedaj j<* pa napočil tisti trenutek. ko moraš postaviti galono vina na mizo. (ialouo najboljšega vina. kar si ga mogla dohiti. — Na. pa malo zalij — mu prigovarjaj. — da boš žje doli spravil tisto suho pot'eo in trdo kokoš. N*e vem. če ti ho vino ugajalo. se nji zdi. da jc že malo kislo. .le že tri leta staro. O11 ho pokusil. zacmakal in rt*-kel: — O hov ! Nato pa važno nadaljuj: — n. če bi jaz imela svoje gospodinjstvo, bi bilo vino vedno doma. -laz ga sicer ne pijem, vino jc bolj za moške, ker morajo trdo delati. < K če hi bila kdaj poročena. č«sar j »a Dog ne daj. — bi dala možu denar in ga toliko časa prosila, da bi vino napravil. Saj to je vse. kar iinajo ubogi moški v teh hudih časih. Takole ravnaj, draga moja neznana prijateljica, pa boš videla, kaj se bo zgodilo. Ko bo v ga Ioni še za tri prste vina. ho klečal pred teboj in ti prisegal: — Oh. kako te imam rad . . . Bodi moja, bodi moja. Ti so moraš strašno začuditi in vzklikniti: — -Ja. kaj pa vendarle misliš? Jaz se sploh ne bcm nikdar moži-la. Oh. to ste moški. Ženska mu reče vsled prijateljstva kako prijazno br-sedo. pa takoj vzame zares. -Sicer pa. jaz se nočem, nikomur zameriti, katerega je danes? O ja. danes je nedelja. 24 januarja. f'e greva jutri po lajsens in če ho naju gospod v nedeljo enkrat za trikrat oklical. bo lahko že drugi pondeljek poroka. See. pa ga boš dobila. In meni za zalivalo lep kožuh kupi. če ne, nrti bom povedal, kako se te lahko iznebi. 'GLAS )t A E O D 4" NEW YORK, MONDAY, JAHUABY 25. 1932 A ^ THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. S. A. ARKADI J AVERCENKO: MOJ STRICEK Danes je cblc.nica smrti mojega s ti nekoliko časa drži. potem naj ; ga da drugemu, drugi tretjemu in ■ trica. Upam. da bodo sicer tako na-'tako dalje do poslednjega,... klonjenj mi čitatelji tudi tokrat Nu, in.... dflili z menoj, ki ga trpim za- j — Kaj bo imel poslednji v ro-voljo te prerane i?gube. to še tem' kah? bolj. ker je bil moj stric res izvr-j — Funt masti, to se ve. ten človek: lepo je živej in zato Striček je poskočil in zarjovel kakor tiger. — Bedak! Funt masti, to se ve!! Toda s čim bodo namazane roke vseh pred njim stoječih, ki so dr- tudi njegov konec ni bil nič manj lep. Kakor v evangeliju — njegova smrt je bila mirna, brez bolečin in lahka. iBatko Mahno* ga j«:2ah mast v rokah! — Z... mastjo. — Evo ti, odkod imam hišo!! jaz sem pošten človek, teda denar jc — tudi mast.... — Nu, mar moj stric ni bil pameten?.... pred Einsteinovo teorijo je postavil vso matematiko na glavo. — Mir njegovemu prahu na železni kljuki.... NOVA JEZIKOVNA ODREDBA FAŠISTIČNEGA RIMA je„eni preteklega leta obeail na že-' lezniAko vodno črpalko in to zato, I k-r Je imej moj stric zlate naočniki in naškroban ovratnik .) P^vzdisnll je naočnike na če- ._ lo Ln tehtno odgovoril: Najrajši bi te Zdajle oplaril Nedavno smo zabeležili odredbo vidi svojo najvišjo krepost v z blagajniško knjigo Teskontro" italijanskega prosvetne-a ministr- i mržnji. toda. naj bo, poslušati hočem tvo^ j £va. da se ukine poučevanje hrva-, ^^ ^ kQmentarji od_ e oba.'lžitve do konca in potem , in sl'venskega jezika na onih ( redb ih -Piccolo". list bom že videl, kaj se da tu ^apra- . srednJlh ^ ™ doslei P ki se je irnebil že toliko psovk o viti učevali ta ali oni jugoslovensfci Je- J___.______^ Stric! Včeraj str kupili hišo »^. Namesto našega jezika bodo i^^ii psučtvali angleški jezik, ki je po' nas:m naroau. za 25 tisoč! Res je. kupil sem jo. Mar mi- mnenju italijanskih oblasti potreb- sluš, da bi bil moral čakati na tvojo tozadevno sankcij}? — Ne gre za sankcijo. Sami sle mi pripovedovali, da pred desetimi leti, ko ste stopnili v blagajniško lužbo — niste imeli v žepu prebite pare... — In kaj zat:? — Na leto dobivate 1500 rubljev... V desetih letih znaša to .•■kupno 15.000 rubljev. V teh desetih letih ste zapravili od tega najmanj os:ni tiso* rubljev. Ostane sedem tisoč. Odkod ste dobili še 18,000 za n-vo hlio?!.... V strlčkovih očeh so se zaleske-tale vesele Iskrice. Spodbujevalno me je udaril s pisarniškimi računi nejši bodočim učileljem in drugrim iz.bražencem v Istri in v drugih cbmejnih pokrajinah, nego jezik, ki ga govori avtohtono prebivalstvo pridnih učencev, ki so ss sicer prav Proti poučevanju slovenščine, od-nosno srbohrvaščine, pravi "Piccolo", so bili že dolgo učenci sami in njih starši. Pcučevanje ni mo-pri izpitih vr:či inteligentnh in teh pokrajin Vest je mursikogar presenetila. Slovenščina alf srbohrvaščina še v Italijanskih srednjih šolah? Rimsko prosvetno ministrstvo je 1. 1924. res sprejela oba jugosloven-ska jezika v učni načrt za 14 srednjih šol. Na večini šol se ta odredba sploh ni izvršila. K: je izšla najnovejša odredba o ukinjenju srbohrvaščine in slovenščine, je zadela samo šč učiteljišče v Pore-ču. Tam bodo sedaj upeljali angleščino. V drugih srednjih šolah so že po hrbt u, da so zašklepetale ko-, prej učili francoščino, angleščino sli, in dajal: | ali nemščino. Ker so fašisti upri- — Scene! Tvoja matematika jejzorili proti poučevanju francošči-bcdasta. Vzemiva same tale pri- ne, jezika, ki-je- bil prej v Italiji mer: Ukradi ali vzemi na trgu j najbelj priljubljen, celo kampanjo, lunt svinjske masti ... j se francoščina čedalje bolj umika — Jaz jo bom rajši kupil. : pred angleščino in nemščino. Pa jo kup!! Ti si bil itak zme- | Slovenščina, odnosno srb:hrva-iom zapravljiv mladenič. Vzemi ščina. sta zdaj dokončno izgnani iz približno sto ljudi in jih postavi v J poslednjega kotička v italijanskem vrst0 •••• | stednjem šolstvu. V čigavo korist? Postavil sem. , Gotovo ne v korist prebivalstva, ki Daj prvemu, naj ta funt ma- živi na ozemlju Julijske Krajine že ! tisoč let in še več. Izgnani sta v > Ukrajinski četaš, ki se je bo-j dezdevno korist nacionalistične poni najprej na strani beljševikov, litike. ki ne more videti poleg se-potem pa na lastno pest ropal po ' be, v istem državnem okviru, dru-Ukrajini. Op. prev. j gače govorečega ljudstva. Politika. dobro učili, ki pa niso mogli položiti i'pita iz hrvaškega, odnosno slovenskega jezika zaradi averzije, k so jo vsesali vase že kot deca in ki S3 jo vsesali vase -že kot deca in tc»lji in ves narod. Hrvaškemu in slovenskemu jeziku nedostaja tega kar vzbuja k učenju tujih jezikov: nimata literature svetovnega pomena. "Slovenski jezik", je pisal Piccolo' dobesedno, "je reven kmečki dijalekt s književnostjo, ki je neizmernokrat skromnejša od vsakega italijanskega dijalekta. a hrvaški jezik je med slovanskimi jeziki na zadnjem mestu." Dokler sta se ta ali oni jugoslovanski je-rik, izvaja "Piccolo", še poučevala v ljudskih šolah, so vsaj učitelji bili zainteresirani na poznanju teh jezikov, danes pa tudi tega razloga ni več. Slovenščine ali srbohrvaščine ne potrebuje v Italiji nihče več! S takšnimi nazori ni megoče polemizirati; treba jih je samo pribiti. Apelirati na razum in moralo bi bilo odveč — ušesa fašistov so pregroba za takšne glasove. Tragedija, ki jo doživlja naš narod na tleh Italije, je v današnji Evropi brez primere. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 181 h Street New York, N. Y. .....9 ........... Hnmorske. Groteske in Satire , vezano ______________________________ broširano.............................. I tlet g. Braotka ............................ Izbrani spisi dr. H. Dalenra ______J! It tajnosti pri rode _______________________ It madernega sveta, trdo vez. ... Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger - zvezka ........................ Igražke. broširan«______________________ Igralec __________________________ Jag^e____________________________ Janko in Matka (za otroke) ....... olim izdaja vseh 10 zvezkov. lepo vezanih ..............................10._ » G. zvezek: Dr.' Zober — Tugomer broširano .....................................75 Juan i M serija (Povesti iz španskega živi jaaja........................................30 f žMotcc) I. n Neobljudeno otočje Crozet kži v Indijskem oceanu približno na. sredini odseka. Sydney — Capstadt velike pomorske proge Evropa— Afrika—Avstralija. Najbližja naselbina, francosko otočje Kergue-len, je odaljeno stecraj tisoč kilometrov. Toda Avstralija, lastnica Corzetcve skupine, je zgradila leta 1900 na tako zvan?m "Svinjskem o-teku" dve baraki za ponesrečene mornarje. Ena je namenjena čuvaju, druga pa skladišču živil, zdravil in cblcke. Poseben parnik Pomožnega društva za brodolomec' obnovi enkrat letno zaloge. Otočič je dcbii ime po prašičih, ki jili je izkrcal okoli leta 1800 britski kapitan Distance. Našli so dosti hrane v grmovju na otoku, niso imeli no-bsnih sovražnikov in se tako hitro pomnožili, da je nastala označba "Svinjski stok". Kitolovci, ki so okoli leta 1850 slučajno zahajali na otok. so nekoliko razredčili prašičje črede. A kljub temu še ve-dnD dobi čuvaj dosti pečenke, če ima puško«. "Pomožno društvo" čuvaju ponuja veliko plačo. Ponuja mu semena za vrt in koze za mlsk;. Prav za prav nima čuvaj nobenega posla, razen kadr-r mor-ra priskočiti na pomeč ponesrečenim mornarjem. Taki degodki so pa redki. A kljub temu je skladišče Ž2 dolga leta brez paznika. Nihče ne mara vsaj za leto dni postati Robinzon. Američan Hardy je bil prvi paznik. Nastopil je službo leta 1901 in zd kraja podpisal pogodbo samo za eno leto. A nikoli več ni zapustil "Svinjskega oteka"; čuval ga je 23 let. dokler ni umrl 63 let star. Nihče ni poznal preteklosti tega moža. Če mu je enkrat na leto pripeljal parnik pošto, je vedno vrgel Hardy vsa pismo v :genj, ne da bi jih odprl. Zato je pisal dnevnik in nabiral morsko kamenje. Zapustil je velik kup kamenitih vzorcev, ki bodo merebiti- utegnili zanimati mineraloge. Od majnika do deccm-bra je skrit "Svinjski otok" pod snegom. Ocean nakepiči ob njem ledene hribe.. V tem času vlada viharno megleno vreme. Zato večkrat čitamo v Hardyevem dnevniku o-tožne vrstic:: "Neprodirna megla vztraja že 42 dni zap:redoma. Ne-preneiioma slišim grmenje ledenih hribov, ki se drobijo ob čereh. Nespečnost me muči. Tako sem sam. Kmalu bom star 62 let." Kitclov-ci so našli Hardyjevo teio šele več mesecev po smrti. Pokopali so ga. Prihodnja ladja je prinesla bakreno ploščo z napisom: — Tu počiva slekoprej sam Richard Hardy, ki je bil prijatelj ponesrečenim mornarjem". Td je bilo leta 1924. Prihodnje leto ni bilo nikogar, ki bi hotel oditi na "Svinjski otok". Pozneje se je zglasil v društveni pisarn^ nov kandidat, mlad. a hudo zdelan Nemec. Ni maral povedati svojega imena ln so ga zapisal kot "paznika X". Nemec ni spregovoril niti besedice na poti od Avstralije do otoka. Ko sd ga izkrcali, je prevzel skladišča, podpisal potrdilo o prejemu in molče stisnil roke mornarjem, ki so ga v čolnu pripeljali na otok. Zopet je poteklo leto dni. Ko je dospela ladja na ot:k, niso našli čuvaja v stanovanjski baraki. A Hardyjevem grobu je ležal okostnajk in objemal bakreno ploščo. Nihče ne ve, kako je umrl drugi paznik. Mornarji so našli v njegovem stanovanju več praznih steklenih cevk z napisom "Morfij" in zarjavelo brizgalico. To je bilo leta 1925. Od tedaj zepet ni na otoku nobenega paznika. Sydney -sko društvo za pomoč brodolomcem še vedno objavlja v daljših presledkih v dnevnem tisku, da išče čuvaja za "Svinjski otok". More biti po možnosti samo 30—40 let star. vešč veslanja, pomorskih signalov, zasilne uporabe obvez in zora vil ter vsaj deloma angleščine. A nihče se ne oglasi, dasi imajo v Avstraliji kakor povsod dosti brezposelnih. ROM AN FRAN00SK0 SPISAL CLAUDE ANET POZIV! Vsi naročniki katerim je( oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. ~ Uprava "G. N." v. Naj viv ji ponos mestu jt> hil samo < lose t minut o se shajali tu s svojimi ženami, i sinovi in hčerami ali prijateljicami. Igralke sn se t«» predstavi. nešt«'t«» ve/.i se je zavezalo na prostoru med gledališčem in gostilno in tudi razvezal««, medtem ko so se glasili i/, dvorane zvoki godbe in j«' oslepljiva luč obločni«- izpreminjala noč v dan. Ob straneh tega velikega pro stora so se odčepljali samotni drevoredi, izginjajo v senci, ter nudili številnim parčkom zaželjeno temo. Tu si slišal glasno al; pritajeno hiliitanje. strastno šepetanje i;i naglo tekanje neznanih korakov, ki s«> nekoga zasledovali. Tistega večera sta dekleti stopali preko terase, ki j«' bila obljudena z razigrano množico gostov. Xe da se kje ustavili, sta odzdravljali na desno in levo in sli dalje. Ko sta prišli mimo gostilne, je vstal neki v senci sedeči moški ter jima šel naproti. Olga Dimitrijev^, se je ustrašila. •Kajpak, tukaj je!" je zašepetala. stisnila prijateljico za laket in jo skušala odvesti. Tod Arijami je postala in podala pri-šlecu roko. Hil je to mož srednje velikosti, debelega zabuhlega obličja, iz katerega >o mežikale majhne višnjeve oči pod prevelikimi vekami. Bleda barva obličja je pričala. da je mož bolan. Brke so mu bile prerezane p;» angleški modi, lasje od straneh kratko pristriženi, medtem ko je bil na temenu docela plešast. Težko bi mu bil določil starost, hodil je počasi, težko se opirajoč ob palico. Bil je vsiljivo vljuden, pri razgovoru je držal sobesednika za roko ali ga objel okrog ramen, če je pa govoril, se je sklonil tako blizu človeka, da si se nehote odmaknil in preprečil neugoden dotik. Mihatel Ivanovič Bagdanov je bil izobražen mož preuj^lajenega. vedoželjnega duha. toda nekaj vznemirljivega je hlapelo f/. njega, kar si jasno občutil, ne da bi mogel temu dati besedni izraz. Pred nekaj leti je prekinil svoje poklicno delovanje. O inženirju Bogdanovo so si ljudje muogokaj natihoma šepetali, toda nihče ni znal povedati kaj jasnega. Njegovo ime so spravljali tudi v zvezo z neko žalostno zgodbo, o kateri so šle v preteklem letu razne govorice; neko krasno osemnajst let no dekle iz boljšega sloja se je umorilo, na da bi bil znan vzrok. Življenje ji je za mrzlo. Taki primeri niso redkost pri ruski mladini, ki ima prenapete in slabotne živce, da podleže že prvim življenjskim neprilikam. l^i tej deklici so našla pisma Bogdanova. Ta pisma so bila silna učene, sila zmedene in sila nerazumljiva vsebine, iz katerih so razbrali samo to, da je bila deklica v tesnih odno-šajih z Bogdanovim. Ti odnosa ji so utegnili biti tudi samo duhovnega značaja. Toda zagonetni dogodek je razburil javno mnenje, ki je naprtilo Mihaelu Ivanoviču odgovornost za ta samomor. Tisti, čas se je začela Arijami shajati z njim, bržkone iz kljubovalnosti in prezira do splošne sodbe, in se javno z njim raz-govarjala in razpravljala. Mihael Ivanovi«* je bil očividno ves^l teh pogovorov; nadpovprečni Arijanin razum ga je omamil, govoril je z njo z največjim spoštovanjem, ne kakor Ki govori! otr«»skim «lekletom, ionpak /. odraslo gospo velike izobrazbe. katero je mogel brez ovir razpravljati c najtežjih filozofskih vprašanjih. Na razne načine ji je večkrat namignil. «la bo imela v njem udanega prijatelja, ne oziraj«' s«- na običajna družabna pravila, ki ne morejo veljati za take duhove, kakršna sta onadva. V teh pogovorih jr razvijal svoja skrajna materialistična življenska načela, ki s<» prišla «1 » najvišjega izraza v trditev, da igra denar v življenju sila važno vlogo. V mnogih primerih .<«' človek n«' more od tegniti njegovemu vplivu. Vsakdo, ki zaide nenadoma v gmotne stiske, ji« izročen usodi na milost in nemilost. >»n p;i. Mihael Ivanovič, se bo štel med srečnike. če bi smel s svojim preobiljem priskočiti Arija-ni na pomoč, ako bi kdaj bila v zadregi zaradi denarja. Tega seveda ni rekel s tako sirovo odkritostjo. Xe besedica ni padla, ki bi utegnila užaliti Arijano Nikolajevim, ali da 1 >i ga morala prekiniti. Znal se je tako mojstrski izražati, da je uganil njegove misli. če so bile njegove besede še tak » nejasne. Končni izid razgovorov je bil le ta. da ji je on ponudil svoje usluge in ga je ona razumela. Vse to pa je bilo seveda zavito in zakrito /. besedami, ki so docela trezna suhoparna vprašanja izpremenila v nekaj vzvišenega, ki ni v nikaki zvezi z osebnim koristoljuhljeni. To je bila neka nad-čutna kupčija, neko vzvišeno trgovanje /. dušnimi zadevami. Jasni, prirojeni občutek ni varal Arijano. Vedela je. da j«' bil Mihael Ivanovič pripravljen ji pomagati, kakor hitro bi potrebovala njegove pomoči. Nikoli, kajpak, pa ni bilo govora o ceni njegovih u-lug. In končno, dasi je Arijami ze na to mi.-lila. se je vedno zdelo, da ostanejo njegove p »malhe neizpolnjene želje. Mladi deklici jc laskalo. da je bila v čredi njenih častilcev tudi ta zagonetna osebnost, ki je o njej g«»-vorilo vse mesio. Bogdanov je bil nenavadno duhovit in način, s katerim ji je izražal udanost. je imel za Arijano čar novosti. Arijami je peljala inženirja v neki stranski drevored. Olga Oimitrijevna jo je spremljala in držala pod pazduho in za nič na svetu je ne bi bila izpustila. S prirojeno ji odločnostjo je Arijama takoj načela vprašanje, ki jo je zanimalo. "Ali veste, da vas bom bržkone potrebovala r' "Neprekosljiva prijateljica." je odgovoril. poslužujoč se enega izmed izrazov, ki jih je tako rad vpletal v pogovor, in ki so bili slišati še bolj smešni in zastareli zaradi posebnega poudarka in spremljajoče ročne kretnje, "saj veste, da sem vam na uslugo brez pridržkov! Srečen bom. če vam morem ustreči!" iNADATJKVANJK SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" ■ O L A 8 K A ft O D A* VSE SE PREBOLI SOMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil I. H. □ 12 (Nadaljevanje.) — Moj prijatelj Jožko ima zelo lepo stanovanje. — jo zadržuje. — v tem prowtoru, med tein pohištvom v resnici čutim duha poschuctra človeka — pUalna miza, omara s knjigami, med katerimi jilt pe mnogo zelo važnih, te slik — vse to je nekaj prisebnega Joško pravi, da je to soba vašega prezgodaj umrlega očeta. Njegove besede jo razvesele in obhtane. — To je pohištvo mojega očeta, toda ne njegova soba. Tega majhnega stanovanja mtfj oče ni doživel. Tušem smo se preselili selc po njeirovi smrti, — pravi Margareta tiho. Njene besede so mu toliko povedale — težka usoda družine, kateri je bit hranitelj prezgodaj odvzet. — In njegova smrt vas je zelo zadela? V njenih očeh zalcsketajo solze. I'lrih to opazi in jo prime za roko. — Oprostite. milostljivA gospica da sem se dotaknil še vedno boleče točke. Nespametno je bilo ml mene in nisem vas ielcl žalost iti. — Moj oče je bil čudovit človek. Mož, kakoršnih je malo. Vidim pa, da ima gospod Ahčin mnogo njegovih lastnosti. Pogosto, kadar govori, se nii -zdi. W*>t bi govoril moj oče. Zakaj je to rekla, sama ni vedela. Ali se je hotela proti Ulrihu oborožiti, čegar oči so* tako neprestano porivale na njenem obrazu, da je bila v veliki zadregi? Tedaj pa J oš k o odpre vrata s steklenicami piva in z zavitkom pod pazduho. — Zelo me veseli, da mi je bila dana prilika pozdraviti milost-ijivo gospieo, — pravi I'lrih .lošku. — ki govori dalje: — Zdaj pa lahko jemo. (Jotovo si ž«* lačen in žejen. Margareta s kratkim |>ozdravom odide v kuhinjo. Tam pa poboji nekoliko prem ial jeva je. . .< - Kako ji je utripalo sree! In zakaj? Poteče teden, ne da bi bila Margareta zopet videla Vlriha, četudi je vsak dan obiskal .loška. Ves čas ni odpotoval, kot je bil namenjen, temveč je najel v stanovanjski hiši sobo za tri mesece. Z Kožar i jo Pirčevo j«* skoačal. I*rav nič mu ni bilo več za njo. Telo obžaloval je. da je izgubil ž njo četrt let. Proti pričakovanju >e je ločitev mirno izvršria. In ne da bi bil pričakoval, je nek drug prijatelj čakal na to priložnost, da ga je nadomestil in dobil naklonjenost žene. ki si je vse več domišljevala. kot pa je bila v resnici. * Brezobzirno jc sam pri sebi priznal, da jc bil čas, ki ga je preživel ž njo izgubljen in da se je motil v svojem okusu ter da si hoče vse to nadomestiti. Snhota zvečer! Krasen, solnčni dan se je nagnil, in je obljubljal ravno tako lep prihodnji dan. Z velikim veseljem je Margareta vse pripravila in napolnila nahrbtnik. Ostalo je pri sklepu, da gredo na Vrbsko jezero. Hoteli -o se odpeljati s prvim vlakom, da so mogli kolikor mogoče izrabili dan. V nedeljo na vse zgodaj je korakala poleg .loška po beli cesti. Avtomobila oh cesti v živahnem pogovoru nista niti opazila Skoro preplašena se obrneta, ko zaslišita za seboj glasen - — Halo' — ('ti * .loško je bil zelo presenečen, ko zagleda svojega prijatelja, ki takoj stopi iz avtomobila. — 1'li, ti? I>a. jaz! Toda poprej še dobro jutro, gospoda! .loška še vedno ni zapustilo presenečenje. - Odkod p« že pride« tako zgodaj? Kaj pravzaprav delaš tukaj? — Kaj delam? Na vaju sem čakal. Kajti tudi jaz sem. kot vidva. namenjen k Vrhskemu jezeru, .loško, nikar ne glej tako mu-ectiisko! Seveda kot bodoči profesor moraš imeti vse natanko pojasnjeno Avtomobil sem kupil pred nekaj dnevi. Vajen sem voziti po najtežavnejših cestah, tako da se mi moreta brez skrbi zaupati. Prosim, vstopita in ne obotavljajta se predolgo. Saj si mi povedal, da hočeš dane« zopet na izlet. Zato sem si dovolil vaju tukaj počakati. Milostljiva gospica —? Margareta se brani. — Saj smo vendar hoteli hoditi peš — — Kar od tukaj do Vrbskega jezera? — se smeje I'lrih. _ Zdi se mi. da je malo predaleč. Saj boste še lahko hodili celi dan. Zakaj pa bi se peljali v prenapolnjenem vlaku, ako imate v avtomobilu udobnejšo vožnjo •— torej ? Pokaže na avtomobil in ker se je Margareta še vedno upirala. pravi: • — Prosim, milosti ji va! Ali mogoče gospodi moja družba ni prijetna? Ako ste rajši sami —? — Pomembno pogleda od Margarete ua Joška. Margareto zalije rdečica. Kaj neki misli! — Malo se bojim, gospod Kamnikar — pravi tiho Margareta. — Milost I ji va gospica, ne bodite malenkostni! Največ od tega seveda imam jaz, da morem preživeti nedeljo v prijetni družbi. Pri tem lepem vremenu bi se bili itak peljali kamorkoli. Predno se je Margareta zavedla, je bila v avtomobilu. Joško sede poleg 1'lriha. ki naglo požene. Margareta je bila vsa zmedena in vzelo je nekaj minut, pred-1IO se je zavedla Spočetka se je zelo bala in ni se niti upala nasloniti v mehke blazine, dokler ni vsled hitre vožnje omahnila na stran. Nato sede udobnejše in gleda skozi okno pokrajino. Ni pa ofSazila. da jo Hrib neprestano gleda v zrcalo pred seboj. Kako so ga o-mamljale poteze njenega nežnega obraza, ki je gledal iz okvirja plavili las. Nekaj kodrov se je prikradlo iz počesanih las na čelo In potem je z velikim zadovoljstvom opazil, da ji iz oči žari veselje vsled lepe vožnje, katero je tudi .Toško užival. Mnogokrat se je obrnil k Margareti, da jo je opozoril na to in oni in se z njo pogovarjal. Včasih je TIrih tudi pripomnil kako ša-lo; v splošnem pa je opazoval Margareto. Malo ogledalo mu je danes prav dobro služilo; nikdar ni bil truden gledati vanj. Ulrih sploh ni več vedel, kako velik užitek je bil, tako zgodaj zjutraj se peljati v naravo v družbi dveh za naravo tako navdušenih ljudi, katerima je vsako drevo nekaj pomenilo, katero je veselil vsak oblače, vsaka cvetlica, in ki sta hvaležna in srečna u-živaia vsako uro. Tudi sam je postal drugačen; otresel se je družabnega prikla-njanja in se je obnašal odmače priprosto. Margareta je tudi izgubila svojo boječnost do njega, ker je tako prijazno in naravno go-ord. Govorila jc h svojo navadno živahnostjo, pripovedovala o svojem očetu, katerega je tako zelo ljubila, o svoji materi, ki je bila vedno bolehna ra celo o svoji veliki ljubezni do gledišča. — Na gledišče se obrača vaša misel, gospica? AH smem reči gosp,ea Homčeva, prosim? Milcwtljiva gospica je samo okrasek za pa z* tak Wpoo spremljevalko, kot ate vi. NEW YORK, MONDAY; JANUAR? 25, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in 17. S. A. — Za spremljevalko me je vzgojil gospod Ahčin. — se prijazno smeje Margareta. — spočetka sem bila vedno zelo utrujena. Zdaj pa sem navajena na potovanja. — O o« pica llomec, do sedaj nri še niste Odgovorili na moje vprašanje — vaša velika ljubezen do gledišča — — Ho menda za vedno ostala samo platonična, gospod I'lrih. Ne mislim, da se mi bo kdaj izpolnila ta moja Želja. — Kar bi mene zelo veselilo, gospica (ireta. priznali. — pripomni Joško. — Zakaj? — se obrne TIrih na Joška. — Nadarjenost moramo podpirati, ne pa tlačiti in ako ima gospica Homčeva veselje do gledišča, o Čemur ne dvornim, ji lahko prerokujemo najlepšo bodočnost. Ti sam si zastopal stališče, da ima vsak človek pravico, da se svobodno razvije po svojih zmožnostih. Zakaj naj bi bilo ravno gospici Homčcvi to razbranjeno? (Dalje prihodnjič.) ' VERSAILLES IN MALMAISON PARIZ, v decembru. — Za nami osatjajo pljuski pariškega šuma, ko vas prostorni avtobus ponese skozi neuvillyskD predmestje ven na deželo. Tu še ne slutite, kdaj bo oko zopet vrglo širok pogled po z<-leni pokrajini. Ob šireki tlakovani cesti teko hiše. vse š& stranj ene drug ob drugi, vendar tako raznolike in neuravnane, kakor da se je z njimi igrala otroška roka. Mate trgovinice so, gostilne, tudi vile, popravljalnice avtomobilov, na iirokein dvorišču pa tržišče razprodaj alce v obrabljenih motcmjh koles, bicikljev, sodov, šivalnih strojev. Zadaj nekje za to ropotijo Je nova tovarna oeta in destilatov. Vse bzii mimo vas. Le sivi dim se irnad visokih dimnikov suklja v mehkih spiralah proti jasnemu nebu in se izgublja daleč nekam v prostrani nič. O, vi ste poželeli zeleno pokrajino, idilo francoske vasi in kmetije. Tega daleč naokrog ni nikjer. Mir vas objame daleč izvč