v vrtcu in šoli Gradimo dobre odnose 12 Vzgoja, junij 2019, letnik XXI/2, številka 82 Odnosi so temelj vsega dogajanja na šoli. Kadar vse deluje kot dobro naoljen stroj, se nihče ne sprašuje o odnosih. Odnosi delujejo in lahko se le veselimo rezultatov, uspehov in dosežkov. V samostojni državi se vsak dan bolj pojavlja vprašanje o pravih odnosih. Na prvi pogled lahko s čudnimi vrednotami postaneš nekdo; in propadeš, če vztrajaš v delavnosti, poštenosti, sočutju, spoštovanju ljudi in stvari … Živeti zlagano ali izpolnjeno življenje Da so odnosi res v krizi, kaže že jutranji ritual prihajanja v šolo. Pogled učencev je zaspan, uperjen v tla ali v telefon. Hodijo mimo, ne da bi se pozdravili med seboj ali z učiteljem. Enako ravnajo starši, ki priha- jajo z njimi. Celo učitelji so se prilagodili novemu redu. Nekateri vztrajamo in prvi pozdravimo, s čimer izzovemo presenečen pogled in tudi, hvala Bogu, kak vrnjen poz- drav. Starejši vedo povedati, da so se nekdaj učiteljem in župnikom iz samega straho- spoštovanja raje izognili, če so jih pravo- časno zagledali na cesti. Pozdravili so jih s poklonom in besedo. Zdaj se starejši učenci v pozdrav med seboj objemajo. Lepi odnosi nastajajo s premišljenim go- vorjenjem. Dvakrat premisli, enkrat govo- ri – stara modrost, s katere bi bilo dobro obrisati prah. Učenci ne poznajo zadržkov pri govoru. Žalitve so neizogibne. Kar še posebej boli čuteče uho, pa sta vulgarnost in nasilno, celo sovražno govorjenje. K slabšanju odnosov prispevajo tudi razne vragolije, kot so cviljenje med odmori, žve- čenje, pitje energijskih pijač, pregovarjanje, skrivanje v skupini … Dragocen čas, name- njen učenju, se zapravlja z urejanjem odno- sov, da bi se lahko nato vsaj delček učne ure učili. Zanimanje za znanje, veselje ob napredku, ponos ob dosežku znanja – kaj je že to? Skoraj nemogoče je pluti proti toku neoli- beralizma. Veliko bolečine prinaša. In eno samo vprašanje: kako opolnomočiti tiste, ki so kljub pritiskom vrstnikov in družbe še dovolj močni in vztrajni, da vedo, kaj jih resnično izpolnjuje v življenju? Pri vzgoji ni receptov, zato želim podeliti le svojo izkušnjo, da jo preizkusite in upo- rabljate, če se bo oz. kadar se bo izkazala za uspešno. Moj preizkušen recept je po- nedeljkovo jutro, ki ga pripravim tako, da učencem povem zgodbo iz preteklega te- dna, ki se me je dotaknila in se je zgodila v moji učilnici, na šoli, v okolici ali svetu. Iz- berem navdušujoče in tudi nesrečne zgod- be. Po zgodbi, ki ji učenci radi prisluhnejo, ker je znana, življenjska, njihova, nastane ti- šina, za njo pa trenutek, ki ga učenci najbolj potrebujejo in najtežje pričakujejo – vpra- šanja za njihov razmislek, čas za njihovo najgloblje doživljanje, razmišljanje. Čas, ko so končno slišani in slišijo. Osnovna vprašanja si sledijo po tem vr- stnem redu in jih lahko dopolnjujete z vse- mi variantami na 'k': • K a j to čno s e je zg o dilo? • K a j iz zg o db e s e te je do taknilo? Bernarda Mal, predmetna učiteljica slovenščine na OŠ Jurija Vege Moravče, ima naziv svétnica, je mediatorka, učiteljica razmišljanja in mentorica MEPI. Objavlja strokovne članke, sodeluje v radijskih in TV-oddajah ter na strokovnih posvetih. Lepo vedenje v šoli je zelo pomembno, saj z njim pokažemo, kako nas starši vzga- jajo. Zame to pomeni, da se iz učiteljev ne norčujemo, jih upoštevamo. Večkrat sem že vprašala učiteljico, kaj naj storim, da bom prispevala k lepšemu vedenju v šoli. Kmalu sem ugotovila, da ne smem jemati za zgled tistih, ki so predrzni, nesramni, ki nikogar in ničesar ne spo- štujejo. Tudi sama sem že to storila, ko sem mislila, da bom bolj popularna, če se spremenim in postanem takšna kot moje sošolke. Spoznala sem, da se nikoli ne smemo spreminjati zaradi drugih – osta- ni takšen, kot si. V družbi slabih ljudi se počutim grozno, zanemarjeno, včasih celo osamljeno. Za vas imam dva nasve- ta: nikoli ne stori komu tega, česar si ne želiš, da drugi storijo tebi, in ne vzemi si napačnega zgleda. Neža, 6. razred Ko slišim izraz 'lepi odnosi v šoli', najprej pomislim na sošolce in sošolke, s kateri- mi se dobro razumem, nato pa seveda na učitelje. Zelo veliko mi pomeni, da so učitelji prijazni in spoštljivi, saj tudi zato rada hodim v šolo. Lepi odnosi so zame tudi to, da je vzdušje v šoli veselo, da smo učenci v šoli nasmejani in da ni prepirov, nasilja in grdih besed. K lepšim odnosom lahko prispevam tako, da sem spoštljiva in strpna ter pomagam drugim. Če pride do prepirov, se moramo mirno pogovori- ti. Težav ne smemo ignorirati ali reševati na nasilen način. Žalostna sem, kadar smo v grdih odnosih. Če je kdo, ki mi veliko pomeni, nesramen do mene, sem razočarana in tudi jezna. Žalosti me, če so učenci nesramni do učiteljev, jih ne spoštujejo in dajejo nesramne pripombe. Takrat se počutim nemočno. Vrstnikom svetujem, naj bodo drug do drugega str- pni, naj ne govorijo nesramnih besed in zmerljivk, ki zelo bolijo. Spoštujejo naj učitelje, ki se vsak dan trudijo z nami, in večkrat naj uporabijo besede hvala, pro- sim in oprosti. Zoja Larisa, 6. razred V šoli lepe odnose vsak drugače razume. Zame je to prijazen pozdrav, da si miren tudi v neprijetnih okoliščinah, poskušaš rešiti konflikte, se mirno in tiho pogovar- jaš. V slabih odnosih se vsakdo počuti stresno, nemirno, žalostno … Vsakomur, ki se tako počuti, svetujem, da si najde prijatelje, ki ga bodo spoštovali, upošte- vali in spodbujali k dobrim odnosom. Polona, 8. razred v vrtcu in šoli Gradimo dobre odnose Vzgoja, junij 2019, letnik XXI/2, številka 82 13 • K ak o b i š e lahk o b ilo? K a j to čno? • K a j b i si b ilo vr edno za p o mni ti? Učitelj za to ne potrebuje veliko časa, biti mora le čuječ človek, ki zazna in za- čuti pravo zgodbo, se odzove na dogod- ke tukaj in sedaj. Dobro je, da je dober pripovedovalec – te spretnosti se lahko nauči. V zgodbo naj vloži svojo osebno prepoznavnost, in če je le mogoče, kan- ček pristnega in zdravega humorja. Ves dogodek naj bo sproščen in naj ne prese- ga 5–10 minut. Učitelj mora imeti nadzor, saj ga učenci sprva hočejo zavesti v to, da bi se odmaknil od učne snovi. Pri pogo- voru je pomembno, da ustvarimo obču- tek zaupnosti in varnosti, kar dosežemo s tem, da se na žaljive komentarje takoj odzovemo in tudi sami ne dajemo sodb. Bolje je, da zastavljamo še več vprašanj, ki pripeljejo do sprejemljivega zaključ- ka. Tukaj nam delo olajša poznavanje mediacijskih tehnik. Potrpežljivost je še ena pomembna vrlina, saj se ne moremo nadejati takojšnjega uspeha, z njo pa se bomo hitro bližali učinkovitosti. Sčaso- ma učenci sami povzamejo pobudo in prosijo, da bi kdo od njih pripravil zgod- bo. Tedaj veste, da ste jih navdušili. Zelo priporočljivo je, da na nek način, npr. s fotografijo, risbo, posnetkom, karikaturo, grafitom, zgodbo zabeležite in jo objavite v mediju, brez katerega današnja mladina ne more. Vsak klik pa bo pomenil pono- vitev, obnovitev in pomnjenje. Zavedanje, da ima vsak učitelj, tudi najboljši, slabše učence, nas opogumi, da cilj postane ja- sen: trudimo se preseči le kritično maso ljudi, ki se bodo usmerjali v lepe odnose, da bodo ustvarili bolj pravično in izpol- njujočo družbo. Ponedeljkova zgodba – šolski projekt – je morda le pobožna misel, kajti tudi odra- sli, tudi učitelji, težko dosežemo kritično maso somišljenikov, ki bi bili pripravlje- ni povleči voz dobrih odnosov in dobrih uspehov pred slabe. Naše ministrstvo pa nam nalaga 'pomembnejše' naloge: opre- miti se moramo z letnim delovnim načr- tom, beležiti minute in kaj vse smo nare- dili, da smo načrt uresničili. Kdo na tem svetu lahko nadzira izvajanje načrta, ki je povsem nekaj drugega kot beleženje, saj papir prenese vse. Kako nespametno je dati učitelju 'orožje' za izgovarjanje, da se z nečim ne bo ukvarjal, saj tega ni v njego- vem letnem delovnem načrtu. In kako ne- spametno je misliti, da je v šoli vse predvi- dljivo za eno leto vnaprej. Šola ne proizvaja robotov iz materialov, ki jih s tehnologijo obdelaš in sestaviš v želeni izdelek. Šola je živa in vsak njen učenec je unikaten. Kdaj bo prišel čas, ko bo učitelj znova avtono- men strokovnjak za vzgojo in učenje? Kdaj se mu bo zaupalo? Kdo in kako bo naredil izbor ljudi, ki znajo biti učitelji? Kdo bo prenovil program pedagoške fakultete, da bi lahko učitelj vstopil v razred z opremo, ki bo brez najmanjšega dvoma vodila v do- bre odnose? In konec koncev, naj šola vendar postane izjemna priložnost za otroke, ki so se rodili v okolje z najvišjim razvojem. Mnogi otroci pa jo doživljajo kot največjo krivico, ki se jim je lahko zgodila v življenju. Ob izrazu 'lepi odnosi v šoli' pomislim na učence, ki se med seboj dobro razu- memo, se ne pretepamo, ne žalimo, ne zafrkavamo učiteljev in znamo spore reševati z besedo namesto s pretepom. V šoli lahko vsak prispeva k lepim odno- som, če posluša, ni žaljiv, se ne pretepa. Mislim, da nihče ne mara grdih odnosov. Kadar so odnosi grdi, se počutim zelo ne- prijetno, ker mi ni všeč, če sem skregan s sošolci, sovražim učitelje, se žalimo med seboj. Mojim vrstnikom svetujem, naj ustvarjajo in ohranjajo lepe odnose. V lepih odnosih je tudi življenje lepše. Blaž, 8. razred Poslušanje, počasna hoja po hodniku, nič kričanja in še milijon drugih stvari prispevajo k lepim odnosom. V resnici je v današnjem svetu večino tega težko opaziti. Vsak od nas se je že kdaj znašel v slabih odnosih, temu ne moreš pobegniti. Takrat ni nikomur prijetno, zato je še to- liko bolj pomembno, da sebe nadzoruje- mo in ne počnemo enakih stvari drugim. Že samo strpnost in držanje jezika za zobmi je velik napredek. Vsak napredek družbe se začne pri posamezniku, zato vedno pomislimo, kako bi se mi počutili v podobnem položaju. Neža, 8. razred Ob tej besedi pomislim na prijatelje, učitelje, sošolce … kako se obnašajo in govorijo, se žalijo brez razloga. Le- pih odnosov v šoli zelo primanjkuje. Sama prispevam tako, da sem strpna do sošolcev in vsakodnevnih žalitev, da spoštujem učitelje. V slabih odnosih se počutim ponižano, saj sošolci ves čas nekaj zafrkavajo. Včasih sem obupana in pomislim, če bo sploh kdaj bolje. Sem nesrečna, a sčasoma se navadiš na vse te zmerljivke, žaljivke in čez čas jih ne opaziš več, nisi več tako občutljiv. Vsem svojim vrstnikom bi svetovala, naj bodo strpni drug z drugim, naj se spoštujejo kljub razlikam in različnostim. S slabi- mi odnosi ne škoduješ le drugim, am- pak tudi sebi. Eva, 8. razred Foto: Alenka Veber