Vrtiljak dogodkov ŠENTJUR Gradnja nove šole v letu 1973 bodo v Šentjurju pričeli z gradnjo nove šole. To bo podaljšek stare šole, obe stavbi pa bosta med seboj povezani s telovadnico. Pridobili bodo 16 učilnic z vsemi pomožnimi prostori s sikupoio površino 2810 kvadratnih metrov. V novi oziroma rekon- struirani osnovni šoli iHido prostori za glasbeno šolo, oddelek po- sebne šole ter prostori za celodnevno varstvo otrok. Po oceni bodo stroški te gradnje znašali 10 milijonov din, kar se bo finan^ '-Tio v višini 80 odstotkov iz kredita RIS, 20 odstotkov pa iz samoprl> spevka ol)čanov. S pridobitvijo novih prostorov se bo spre^ii^^mia tudi šolska mreža s tem, da bi se višji razredi osnovne šole Dram- Ije pre.šolali v Šentjur, kjer bodo vsi pogoji za sodobnejše in kvalitetnejše izvajanje pouka. Zasedal je sklad v ponedeljek dopoldne je bila v Šentjurju .seja sveta sklada za negospodarske investicije, na kateri so sprejeli zaključni račun za leto 1972 in predračun za leto 1973. V lanskem letu se je sklad angažiral pri izgradnji zdravstvenega doma in otroškega vrtca ter prispeval določena sredstva za modernizacijo cest v Šentjurju. V programu za leto 1973 pa bo sklad svoja sredstva uporabil na osno- vi skupnega družbenega dogovora, za sofinanciranje izgradnje vo- dovoda Škofja vas—:Sentjur, za ureditev ceste do otroškega vrtca, za pokritje obveznosti za izmero Šentjurja in še za nekatera man.jša dela. D. 14)Š SLOVENSKE KONJICi£ Gostovanje mrtvega Kurenta Amatersko gledališče Železar Celje—.4tore je gostovalo v Sloven- skih Konjicah, Zrečah in Vitanju z Remčevo dramo Mrtvi kurent. V Slovenskih Konjicah je bila predstava za tovarno Konus, v Zre- čah in Vitanju pa za vse občinstvo. Igro so kljub težki v-sebini i>o- stušalci toplo sprejeli in izvajalci nagradili z dolgotrajnim ploska- njem. Namen gostovanj, ki jih ^ organiziral ol>čin.ski svet ZKPO v Slovenskih Konjicah — poživiti dramsko dejavnost т konjiški ob- čini, je bil e tem dosežen. K. S. Seminar za učitelje Pretekli teden je bil na drugi osnovni šoli v Slovenskih Konji- cah seminar za učitelje slovenskega jezika, ki poučujejo ta predmet na nižji stoi»iji. Predavanji sta imeli Zlatka Munihova in Marjeta Otorep^, ki sta seznanjali predavatelje na osnovnih šolah z novimi difinicijami slovenskega jezika. Pri pouku slovenskega jezika naj bi poudarili logičnosti postavljenih pravil in praktični življenjski upo- rabi. Predlagane spremembe bodo v veljavi ie v drugem semestru letošnjega leta, upoštevajoč načelo, da je potreba po enotnem pou- čevanju slovenskega jezika na vseh stopnjah pouka, nujna. Seminar za .slovenski jezik se bo ponovil v dneh med prvim in drugim polletjem. K. S. Zmaj v Konus Na osemnajstem sejmu mode v L,)ubljani je med oblikovalci modne konfekcije iz usnja podjetje KoniLs že v tretje sprejelo naj- višjo nagrado Ljubljanski zmaj, ki jo vsako leto prejme najboljše podjet^ za kvaliteto svojih izdelkov. Neskromno lahko še povemo, da so do zdaj vsa priznanja romala v Slovenske Konjice, kar po- novno dokazuje, da vloženi trud ni bil zaman. Z. S. ŽALEC O položaju žena Minuli teden je bila pri Občinski konferenci SZDL • 2aicu red- na seja sekretariata sekcije za družbeno aktivnost žena, katere se je udeležila tudi predsednica republiške sekcije za družbeno aktiv- nost žena OLGA VRABIC. V osrednji točki dnevnega reda so raz- pravljali o gradivu Zvezne konference o samoupravljanju, družbeno ekonomskem in tehnološkem razvoju ter družbenem položaju žena v naši socialistični samoupravni skupnosti. Na seji so se izoblikovala mnoga aktualna stališča do posameznih vprašanj vse do večjega vključevanja žena v družbeno politično in samoupravno življenje pa do otro.škega varstva. Na seji sekretariata sekcije so izvolili tudi novo predsednico sek- cije za družbeno aktivnost žena pri Občinski konferenci .SZDL v Žalcu. To dolžnost .je prevzela MUA F4>N, znana družbeno politič- na delavka v Žalcu in republiška poslanka. CEI.IP Seja TS O V Danes, v četrtek, 18. januarja, bo v prostorih Pionirskega doma v Celju 7. redna seja skupščine Temeljne skupnosti otroškega var- stva. Na seji bodo obravnavali predlog družbenega dogovora o pro- gramskih nalogah otroškega varstva v občini C^lje za leto 1973, pred. log politike na področju družbenega varstva otrok za leto 1973 v SR Sloveniji in občini Celje. Razpravljali bodo tudi o predlogu sa- moupravnega sporazuma o družbeni slou- kom, tako zjutraj kot popol- dne Tu se lahko učenci oskr- be s prav vsem, kar potrebu- jejo za šolo. V istem prosto- ru deluje tudi šolska hranilni- ška služba, pravijo ji kar šolska banka, ki jo prav tako vodijo otroci sami. Ob trgo- vini in banki pa je še bife, ki je založen z brezalkoholnimi pijačami. Njegova vloga pa pride do izraza predvsem pri šolskih izletih, ko se učenci tod oskrbe z vsem potrebnim, pa kasneje nimajo problemov, kjer bodo prišli do željene pi- jače. Poleg tega, da v teh ob- jektih delajo otroci, oziro- ma učenci (samo v trgovini se jih izmenuje tedensko po 35!) učenci tudi sami oprav- ljajo vodstvo Pionirske za- druge. Upravni odbor je se- stavljen iz učencev, učiteljev in staršev. Si lahko zamislite sejo, na kateri kot član upravnega odbora poslušate poročilo o opravljeni invetu- ri v trgovini, podajajo Pa ga učenci sami, kaj- ti tudi iiwenturo so opra- vili sami? Za lažjo pred- stavo naj zapišemo to, da je bilo v lanskem »poslovnem letu« v okviru Pionirske za- druge ustvarjeno preko 7 sta. rih milijonov dinarjev pro- meta, od tega pa odpade na šolsko trgovino kar pet mili- jonov. Kljub temu, da imajo nižje cene šolskim potrebšči- nam kot so v knjigarnah, so lani ustvarili nekaj nad mi- lijon čistega dohodka. Po- memben delež pri tem odpa- de tudi na provizijo od mla- dinskega tiska, kajti tudi to delo opravljajo učenci sami, pa jiim tako ostane tudi de. nar. Poleg tega, da se učenci v okviru svoje Pionirske zadru- ge konkretno seznanjajo г delom posameznih poklicev (v njihovi banki na primei imajo tudi manjši računski stroj, ki jim ga je podarila Ljubljanska banka), pa se tu učenci praktično uvajajo tu- di v samoupravno dejavnost, Nekateri učenci so ravno pre ko Pionirske zadruge spozna li zanimivosti posameznih po klicev in se kasneje ob iz stopu iz šole zanje tudi od ločili. Pod skrbnim vodstvom švo jih mentoric spoznavajo ta ko griški učenci v svoji krožkih, v svoji Pionirsl zadrugi tudi konkretno dei in samoupravljalske odnc» Mar lahko neka šola, ob s dobnem pouku, mnogoteri dejavnosti na šoli in prel takiai oblik, svojim učenca daje še kaj več? Težko! št Vilna priznanja, ki jih hrai jo na šoli, dovolj zgovori pričajo o tem, da so se g ški pedagogi svojega odf vornega dela lotili na P vem koncu, z veliko vner in ne nazadnje tudi s I membnimi dosežki. Tekst in sliJ BERNISTRMCN Branko Kotnik Liljana Ježmk Učenci v svoji trgovini in banki Franc Smerdelj Nova osnovna šola v Grižah