..........•■■ - _ ■ :.....■■ Največji slovenski inemk ▼ Združenih državah Ve^a za Tse leto « . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za uoaemstvo celo leto $7.00 Tbe largest Slovenian Daily te* the United States. Listislovenskihidelavcev v Ameriki. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0BTLAKDT 2876 Entered m Second Class Matter, September 30. 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CO&TLANDT «7« NO. 136. — ŠTEV. 135. NEW YORK, THURSDAY, JUNE 10,1926. — ČETRTEK, 10. JUNIJA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK JUUUV, S KONFERENCE V ŽENEVI Ameriški deiegatje hočejo zapustiti uvodno razo-roževalno konferenco, ker so prepričani, da so vsi napori zaman. — Hindenburgovo pismo glede zaplenjenja lastnine je bilo privatno. ŽENEVA, Švica, 9. junija. — Velik del ameriške delegacije, ki prisostvuje tukajšnji uvodni ra-zoroževalni konferenci, bo v kratkem odpotoval domov ter pustil le malo zastopstvo, da nadaljuje z razpravami, ki so bile dosedaj popolnoma brezuspešne in ki se bližajo usodnemu mrtvilu. Ko se je včeraj zopet sestala tehnična komisija, je pričelo izginjati slehrno upanje, da bo mogoče razširiti washingtonske mornariške pogodbe, če bo mogoče najti definicijo za oboroževanja na kopnem in priporočila za njih skrčenje. Številni evropski narodi se v večji meri zavzemajo za odgodenje konference kot pa za nadaljevanje razprav ter odločno nasprotujejo ločitvi vprašanja mornariških oboroževanj od splošne razprave. Angleži trdijo, da niso mornariška oboroževanja spojena s silami na kopnem. Francija in Italija pa vodita boj za to, da bi bile mornarice, armade in zračne sile popolnoma spojene. To skrajno sporno vprašanje se je včeraj zopet pojavilo na sestanku tehničnega komiteja ter je bi-lo po dolgi debati odstranjeno, ko je postalo jasno, da nameravajo v Ženevi razširiti le washingtonske mornariške pogodbe. Opozicija kontinentalnih narodov je odločna in trdni so v svojem sklepu, da skrčijo svoje velike "varnostne" armade šele potem, ko bi bila Anglija, koje armada je skrajno majhna, pripravljena skrčiti svojo izvanredno veliko silo na morju. Italija, Francija, Cehoslovaška in Poljska, s svojimi narodnimi problemi varnosti in ekspanzije, se nočejo odpovedati svoji pravici, da položijo na tehnico svoje armade proti mornaricam drugih dežel v kateremkoli načrtu za skrčenje oboroženja. Mornarice, izjavljajo ti narodi, imajo na krovu mornariške vojake, ki nastopajo kot izkrcevalne sile ter lahko ojačijo sile na kopnem ter jih založe s provijantom. BERLIN, Nemčija, 9. junija. — Ko je moral prejšnji kancelar Luther zapustiti urad radi vprašanja zastave, se je namignilo, da ga bodo mogoče pogrešali radi zaupanja, katero je stavil vanj predsednik Hindenburg in radi načifia, kako sta oba moža sodelovala. Da je predsednik Hindenburg proti principu predlagane konfiskacije lastnine prej snih vladarskih hiš je razvidno iz njegove prejšnje karijere in njegovih prejšnjih izkušenj. Tudi bi ne mogel ni-kdo oporekati njegovi pravici, da da izraza svojemu osebnemu in neoficijelnemu mnenju napram prijatelju. Da pa je bilo pisano to pismo, kot ga je ravnokar objavil Herr von Loebell, človeku, o katerem se je lahko domnevalo, da ga bo uporabil na tak način, je bilo indiskrecija kot se jim je dosedaj predsednik Hindenburg še vedno uspešno izognil v svojem dosledno korektnem stališču napram strankarskim Vprašanjem. Predsednik, ki se je ravnokar vrnil s svojega binkostnega počitka na deželi, je priznal obstoj pisma, a rekel, da ni dal gospodu von Loebellu nilca-Icega dovoljenja, da ga objavi. Loebell je nato skušal zavzeti stališče, da je bil prisiljen objaviti pismo predsednika radi poziva v socijalistične m Vorwaertsu. Vorwaerts je odgovoril na to trditev z izjavo, da Herr von Loebell "nesramno laže". — Mi spoštujemo predsednika, — pravi Vor- waerts,--kot moža priproste narave, ki se častno drži idej preteklosti. Nekateri ljudje, ki se obešajo nanj ter ga skušajo kontrolirati, pa se nam zde ničvredni intrigantj e, ki se ne bodo zbali nobenih -sreda feev v svojem sovraštvu do republike. Kot vedno v takih slučajih, je časopisje razdeljeno. "En del odobrava to pismo -in njega objavo, do-ga drugi del obsoja. Minister Peret preti z odstopom. Francoski finančni minister Peret zahteva pomoč za frank ter preti v nasprotnem slučaju z odstopom. — Trdi, da morajo vse stranke sodelovati pri reševalnih * odredbah. Sen. Brookhart bo imel večino. Dosedaj se je ugotovilo 67,000 glasov večine za senatorja Brookharta. Hčerka Bryana na vodilnem mestu. PARIZ, Francija, 9. junija. — Politični položaj jo postajal preko včerajšnjega dne bolj in bolj •zapleten in vznemirjen. Vsa znamenja kažejo, na in priljubljena zakone a Mr. Joint in Mrs. Fan- Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj w • nie, Hribar stanujoča na 97 St. blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naroeniJ?lairk,s Plafp »»osta praznovala sre-kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS t roke, več bratov in sester ter pri letno mater. V bolnl'miei se nahaja več nn- poročilom iz NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876• DOM ZA SLEPCE' Pred par dnevi je objavil v našem listu zaveden ro-jk, ki piše pod imenom 4'Delavec", resen poziv na slo-vensko-amerišl^o javnost. brno poroko in isieer v slovenski eerkvi * polenaj^tih dopoldan*. Ltega dne .se bo poročil njun sin Mr. John Hribar z gospodično Angela llafner doma iz Cerkelj. Po tej dvojni slovesnosti se bo ra?. \ila vesela zabava v cerkvena dvorani. Pri te j ipriliki bo igrala zn« ra Pershakova godba. Parrel, Pa. Kampamja za prodajo delnie Slovenskega Delavtskega Doma je (bila upešaia. Dne 1. junija je bila cijonar- Ker se ne more zanesti na to, da ni voditelji so si še vedno v laseh, ga »ne bo Vu Pej Fu od zadaj na- V Kantonu pa vlada stranka Sun padel, ne sme vizbuditi ne vol je Jat Sena. slednjega, posebno -razlitega. ne. Soglasno z včeraj objavljenim ke rse Je "Pojavil trndi v Mandžu- Hongkonga obsta-a ^ velik nemir- ših rojakov. Nogo je zlomilo A>.-jv Kantonu stavka še naprej ter jo Vu P°j Fu. ki J)i rad prišel tonu Koejančičn. Upajo, da bodo (zavzela še celo odločnejši značaj. •Pekin* kot diktator pa je zopet prišli kmalu domov, kar jiim vsi To pa se je zgodilo kljub tom-%.' zaposlen v svoji provinci Hunan želimo. | da so zastopniki velesil nahu.V»ka-!kjer vprioarjajo lokalni voditelji Imamo pa tudi vesele novice. n\ prosti stavkar jem generala Ča.n-, vsakovrstne usta je, ki same pose-Kakor so sliši. se .Toliet lepo pri-1 o-n. Čang je resnično prišel v Kan-!,,i niso ^'arne, a zahtevajo pravi:ja. ko l>o prišel v našo sredo ion. napravil v tamosnji kadetni- njegovo polno pozornost ter nat zočnosi njegovih čet. Ko se vrši vse to. zbonuje a škof ljubljanski. Jei z odpustom gotovih ruskih Uči- V Jo Vetu Sloveneii dobro na-Jteljev veliko .zmedo. a se je hitro prediijejo. Dosti naših rojakov si zopet poslovil, ko je zapazil mn?-;Min;ju vedno mednarodna postavlja nove domove. Kra mo karo sta t;u. Med izpna- |ko fo P«te£>ne Kitajski-kožo Steel ton, Pa. V četrtek dne^3. junija ob 2. uri popoldan sta dospela iz stare do- Rojake je opozoril na njihovo bratsko in eloveeansko 1 zaključena Število del- II-. --i v , • i , , nie ie nara-Jo do nreap-isane savo- dnlznost., naj po svojih močeh prispevajo, da bo prepotreb- Hvala , na-Lm AOtrudni_ >u dom za slovenske slepe« čimprej zgrajen. Voni hvaJa lepa tudi na. I redlajial je, naj se društva in posamezniki na Sil- rojakom delničarjem, ki SO imovine v Steelton hrvaški škof in vcstiov vc.Vr spomnijo svojih najbolj nesrečnih bratov ^ nam na roko ter nam poron-jnadškof. t« r naj v ekstazi novoletnega praznovanja posvete parjgali, da smo do-egli zaželjenn, PoadravJjena sta bila « pritr-Iiiisli in nekaj gmotnih sredstev vresnieenju najbolj woto. jdemenitega namena. I Natančen račun in koliko del- 'Milas Naroda' to idejo popolnoma odobruje ter ji;nic ^ nahaja v bližnjih naseibi-1m> dal š<4 dosti prostora in dosti pozornosti. no-h. bo podan -koncem tega me- Ker je pa do konca leta še razmeroma daleč in ker se,secn- Slovanski Delavski Dom bo o- tvorjen r»a T^abor Da 6. septem- Sk)venci v Joliet nLo vreme. Joe Mat j-asdeih.. rajo j h i svojih zmožnostih odrajtovati kot Slovenci in kot ljudje. SLOVENSKI LEGUONARJI J'Yaneozi se smatrajo za najbolj kavalirski narod na svetu. mnogih ozirih je j»a to kavalirstvo le navidezno, in skrival jo jkkI njim vnebo vpijoče nesramnosti. Xilu'e jim ne nioie očitati, da se ni*>o v vojni junaško 1-ranili. Toda če jim je bilo količkaj mogoče, so skrbeli, da niso prelivali krvi v predebelih curkih. Ni jim zameriti, kajti prelili so je itak dosti. \'a najopasncjAo točke so pošiljati svoje kolonijalne Ta teden pričnemo sestavljati oklenilo ž njim triletni kontrakr TTpUv Doron izobrazbi; Dom. ki qra Iz Jugoslavije Kriminaliteta v Jugoslaviji, Te dni je 'bkla izdeJaoia kriminal-l>omo ot\*orili wa ta dan. je edini j na statistika za leto 1925 za vso ne prirejajo veselic. Danes, ko to pišem, pokladajo •zidarji veliki kamen, ki ima napis; Slovenski Delavski Izobraževalni Dom. A'ko bo vreme ugodno, tov , bo <4a\iba v petih tednih gu- mestu meseea setpemiber in okto- špicirale akcijo kitajskih reakel-ia. ber s po 54 slučaj5, nato slede ju-! jmarnrh generalov, ki ogroža V*tl' ~7 afrikanske zjimoree, ki so si menda morali šteti v če jim je bilo dovoljeno umreti za francosko domovino. i ^ V francoski armadi je j »osebna ediniea, Lejpja tujcev. ki je najstrašnejše in najbolj učinkovito hranilno in iiapiuliio orožje francoske vojne sile. Francosko Leflfijo tujcev tvorijo ljudje, ki so enkrat /a vselej obračunali s svetom. To so storili bodisi pred bodii program. Obiskali bomo w naše in tuje tnjjovce, da bodo dali o-g!ase v nas _program. Knjiga je pripravljena itako. da ne hoste tr-govei oškodovani. Cela srtran je ."a m o 5f~20. »pol $10, % strani $5, manjši oglassi so pa po $3. Upam, da ne l>a=ite podragaJi. Tijgorvei, ki hočejo oglaiHti svojo robo, naj nam aporoče. O- poslati svoj ogla«, potem gre vojim vstopom v njo. bodisi so bili primorani po svojem vstopu to storiti. _ _______ ^ _ ! n lj' oje V ie} Legiji je žo marsikdo skušal opisati, oerlas. Tudi rojaki z bližnjih največ tmla )K)]>olnoma se ni nikomur ]»osrečilo, kajti najhujšega naselbin morejo poslat tipljevija ni mogoče izrazili z izgovorjeno, še dosti manj ^ do 1. julija, pa s pisano besedo. I Vancija je imperialistična država. Ker jo je predvojno oklepal v Evropi proteza k obroč, je skušala razširiti in zavarovati v Afriki in Indokini svoje kolonije. Njeno nakradeno j>osest so ogrožala divja domačinka plemena. (Se žival brani svojo lastnino, pa bi jo afri-ki divjak ne hranil, ki je že vsaj napol človek.) Vršili so Kj. januiar, december, avgust, ter T\anton, ratste tudi sovraštvo do sedmem mestu mesee feibmar in tr.vjeev. katero je oiwattil 41a na- maj. Število težkih telesnih po- ra\-no^t neprijeten način, posebnr. škodb je znašalo 4056. Največ se napram ameriškim misiJonom. T jih je pripetilo me.seca avgusta.'eeli okolici Kan!fro preskrbljena s Sevorovlml zdravili. To je storil Mr. Charles W. Prokopiak. ."iHUG Tamow Ave., rietrolt. Mieli.. ki nam piše: — "Severova Esorkn fa>loi'Jta er lek in lahko prebavim vsa. fcnr j»«m." Soverova Esorka je tudi priporočljiva za osehe ki so stare, slnlnitne in olW-ntljlve. 7,n-rnore imeti lf» «lol»re pnsle«H<-e. Poskušajte jo dvaj^letnieo. Razen Urjenj je zraslo na 225. Celo- Zato je bila osnovana Ijeglja tlljcev, nekak franco- I domaČih rojakov, je »bilo naw/K'ih .J^upno Število krivičnih del, vsrtev-44 kanonenfuter** v nemškem pomenu besede. dosti rojakov iz Waaikegana gj prestopke in -pogrelce, znaša X svetovni vojni je padlo nad polovico teh legijonar-'5n dm-ih ^a^lhin. Nastopili s« 105,190. Največ "kriminalnih de-1V> svetovni vojni je bilo treba izpolniti vrzeli razni mod "j*1"1 tudi janj v ^splošne*n je bUo iz^'rženih «jti Sirci so zahtevali svobodo in Maročani so kot levi ^^^^ P. .T., ki je v do|- anili svojo ocetnjavo. ^^ ^ orKal ^^ J m ra««t te velike organizacije, ka- lian«« •> ki naborni agentje so zaceli loviti ^o prista- tera šteje dan«? nad 60,000 članov v vseh oddelkih. Vsem je n- meseca vgusta. Beo- niških mestih in industrijalnih središčih svoje žrtve. Po vojni je dospelo v Francijo dosti Slovencev s tre-mhom za kruliom. In začeli so se dogajati taki-li slučaji: Krepak slovenski mladenič je dospel na kolodvor kakega francoskega mesta. Približal se mu je človek ter ga nagovoril v čudni materinščini. Česar mu ni mogel z besedo dokazati, mil je s franki pokazal. V restavraciji mu je plačal jed in pijačo. Proti jutm® je pa cedečemu se od Maženosti in pijanosti nedolžno rekel, naj zapiše svojo me na, polo papirja. Podpisal se je, kot je pač znal in mogel ter s tem podpisal svojb smrtno obsodbo. S svo- _ _ ___ jim podpisom je potrdil, da vstopa prostovoljno v Legijo milaUirt pobrala en^a k na.se Naslednjega dne so ga vtaknili v uniformo in Umrl je 1. jnnija Aloj« Ae- pr^feku par tednov se je že boril za večjo čast in slavo in 4*« tn _ _! ___l____r _ • rese Ambrož ter mdarjanje tam-biw-a«ke{j3 -abora "Bratstvo". M. Pogorele. Joliet, KL Iz Jolieta ni nobenega dopisa, eato sem kc jaz namenil malo napisali. Tukaj imamo zmirom bojj žalostne shičaje. Zdaj je spet ne-' rija preko Jesenic prispela v Ljubljano. Vozila se je s svojim spremstvom »v drv ornem votzu. Na ljubljanskem kolodovoru se je abnalo večje število zastopni-1 kov civilnih 'm vojaških oblasti, vendar kralica ni izstopila. . Sunili* kosa. Y splošni bolnici v Lgmbljana je umrla mati režiserja in člana Narodnega agedaAidčta v Ljubljani Josipa Povfeeta/ Zadela jo je kap | v 63. letu starosti. Le malo je tako srečnih ljudi, da lahko žive od samih obresti. Mnogo je pa takih, ki so si pomagali k udobnejšemu življenju z dohodki svojih prihrankov. Tudi Vam se nudi taka* pfilika. Naložite prihranke varno pri nas na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" po 4% y Obresti vam prično teči že od prvega maja naprej. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. V Oehoslovaškem parlamentn je gnvoril čftski socijaliKtični po-J možem in ženo so bili Otrokom je sproti zafaičevala, naj ne govorijo o pretresljivih dogodkih, ki so se stalno odigravali. Težko si je predstavljati, kako je bilo pri srcu mladoletnim nesrečnim otjokom, ki so bili priča nizkotnim "prizorom. Ivana Trebušakova je stara 34 let, srednje postave in videti živčno hudo izčrpana. Za njo fo se zaprla težka vrata jetnišnice v Litiji. Otroci so bili predani njenemu bratu v oskrbo. tiuFplo Lovra Trebuščka. pa so odnesli v mrtvašnico. Preiskovalni sodnik Troja seje vrnii v Litijo z obsežnimi po da tki. SOVJETSKA VLADA IN INOZEMSKI STROKOVNJAKI Obnova sovjetske Rusije zahteva v prvi vrsti zelo spretne in e-nergične tehnične roke, ki bi ime la dovolj avtoritete, da bi mogla ogromno delo uspešno dovršiti. Domači strokovnjaki so sicer do- Po zmagi Pilsudskega. Notranja vojrna rta Poljskem je končala nepričakovano naglo. Po zavzetju BeJvedera je denijsijoni-ral tako* Wojeieehowski, predsednik reprtblrke, kakor tudi "Witosov kabinet; s tem je prešla zakonita oblast na sejmskega maršala Rata ja. ki vodi svoje posle v sporazumu s Pil-sudskim. Z demisijo zakonitih pretfstavmikov najvišje drža vne oblasti se je izvršila kapitulacija onih faktorjev, zoper katere je Pilsudiski pričel svoj upor; s item se je končala domača vojna. ft strani, ki so simpatizirale z Witosov o vlado, se naglasa, da je desnica storila svoj odločilni ko ustvarile primarno levo orijenti-rano večino. Trdi se že dolgo, da se je med volilei na Poljskem od zadnjih volitev dalje /lovršala pre-oiijentaeija na levo in da bi se pri rednih volitvah prihodnjo jesen levičarske stranke zelo oja-čile. Baš iz bojazni pred porastom levice so pripravljali na desnici reformo volilnega reda, ki naj bi korist, velikih. S tem bi sicer naj-°rožena sila posegati v poni. Predvsem pa je nastop dela v- dogodke, -postane samo le na naročala svojim otrokom, da ne smejo o d ne vrlih prepirih med njo in očetom nrkomiur spregovoriti niti besedice. 2G. maja okrog polnoči se je za-ČU10 v hiši v Toplicah, ki je last trgovca Mihelčiča, strašne krike. Sosedje so se tabudili in odhiteli v sita nova nje Trdbušakove d mi zine. Nudil se jim je grozen piuzor. Na tleh jo lažal Lovro Trebušak in gorel, medtem ko je bila videti žena Ivana v napol blaznem stanju. Ogenj so takoj .pogasili, a Lovro Trebušak je hil že mrtev. Ko se je Ivana Trebušak čez nekaj časa izarvedla je vsa obupana in v histeričnem jokn odela na o-rožniško postajo, kjer je povedala. kaj je storila. Ivano Trebusšakovo sta odpeljala dva orožnika v zapore okrajnega sodišča v Litijo. Zakonska Lovro in Ivana Trebušak sta živela v hisi v Toplicah, ki je sedaj last Mihelčiča. kot najemnika. Mož je bil po poklicu mizar in zaposlen pri rudjii-kvj. Do prepirov je prihajalo pred vs-em radi tega, ker je bil Lovro zelo čudne nravi. Udan je bil pr vei-znim spoihnim aktom. Zadnje dni je v tem oziru kar pobesnel. V pondeljek. ko se mu je žena u-pirala, jo je surovo pretepel, da je dobila črne podplutbe, ki se ji še služujejo pisave z znamenji, ki sol^lasuo. Njegov i»ogletl »se je Meč al z onim Vere in iz olieli je žarel l>U*j»k strastnega občutka. — Trudna sem, — je rekla Georgina zdeliaje. — Ter Yelps, ko Sova /<•;><•1 prišli, vas pr< ->im, da nama ne servirate tako težkega vi-?ia. Kot kaj pa hočete naslikati mojo ,sestrieno* Pokazal je na Hliko. — Kot mučeaiico. Georgina je skremžila ustnici. — Za kaj taikega I>i me n»- mogli nikdar poralhiti, dragi prija-lij. 1'raznoverna >»'in in ideja, da l>i me trgjile zverine ali«da bi umrla nenaravne smrti, bi uničila moje živce, celo na sliki. Na povratku proti domu je rekla Veri: — Ne vem, kaj naj im pravzaprav mislim o Ter Velpflu. Oeivid-' no ti dvori, a njegovi >tiki s Simansko trajajo na skTi\*nem že vedno napiej. Naravnost blazne stvari si pripovedujejo ljudje v uho. To vo jKKlia obrekovanja, — je odvrnila Vera ostro. — A i meniš.' — se je smejala gospa He rs kot. — Nusem tako gotova, kajti ta Ter V elips mi y,di velik balbje je dal obema v slovo krasen šopek in s tem šopkom s je vrnila Vera v svoje sobe in sklonjena na cvetke je razmišljala o onem, ki ga je podaril. > Velika, ne t/rečna blaženost jo je napolnila, ko je vzbudila v spominu lije-ovo -liko. Njegov lepi otbraz, temne oči, bele roke, pov-darek nj«-rvt « skisu, — vse to je imelo celo v spominu življenje zanjo. Prevzelo jo je veliko hrepenenje po njem in visled tega ni mogla mirno razmefljati. Z eno evetiko njegovega šopka v roki je pričela hodrti nemirno po številnih sobah. Pojavilo je v njej vretje, ki ga sama ni laaumela in prevzel jo je silen Oboutek, katerega je sicer že dol-zvedela, katertunu pa se je skušala izogniti z vso silo svoje duše, čeprav ga ni mogla nikdar poginoma zatreti. Sedaj, ko ni imela nobenega vzroka več zadrževati »svoja čustva, .bi mora'la biti slepa. če bi ne zapazila, da se je isti ofbouiek, ki je prevzel njo, že davno loti! tudi Henrika. Oba sta se ljubila, — oba Med obema ni 'bilo nobene ovire, z izjemo Črne žalne obleike. a potekel tbo ttukli ta «a»s. Nato.se je ozrla na -kieo, ki je visela poleg kamina, na .samotno iposravo ženske in. prvikrat je občutila kot tolažbo, da so silile Hudi na njeno pot cvetlke. Nekako ob intern času je stal tudi Henrik zamišljeno v svojem ateljeju pred nei^gotovljouo sliko ter mislil ua Vero. — Ona je povsem drugačna kot o.sjale in res, zaljubljen sem vanjo do blaznosti, kakorhitro je krog mene. Kam pa naj povede vse to* Z žensko kot je Vera Konrkl se ni mogoče šaliti ter se ni mogoče pozneje ločiti od nje s prijateljskimi besedama na ustnih. Vera hoče, da se jo Mualra r^uo ... da se človek poroči ž njo . . . Hitro je vrgel na tla cel šop čop i če v, katere je nasbral v svoji zamišljenosti . . . Vedno me je prevzel strah ob misli na to. Umetniki naj ostanejo prosti, če hočejo ustvarjati, a venikir . . . Vera jc eduia izaieljiva, l>olj kot katerakoli druga ženska . . . Vlel je klobuk ter odšel na protrto. Ni mlsflil povsem resno na boj pro in contra, kajti ona jc izključno obvladovala njegove misli, njegovo lantazijo in hil jc vajen iztrgati trenutku »kar se mu je nudilo, ne da bi se čutil vezanim od posledic. Sedemnajsto poglavje. Vsaki teden dvakrat je stala Vera kot model, seveda le z glavo iu obličjem, kajti postava v starogrški obleki je bila že poprej do-gotovijena. To je storila rada, ker je na izmučilo in le kadar je zri. Henrik nanjo dalj časa kot potrebno, je nalahno zardela. Te nemi govor pa je bil tudi edini, ki .sta si ga mogla dovoliti. Georgina je na.iu.rec sedeia poleg v naslonjači s francoskim romanom v roki, ter »klepetala, vedno stremeča za tem, da spravi svojo osebo v ospredje. Krik rat pa se je Ter VcIjjs vendar naveličal nadležne Henskot. Sklonjen proti Veri, je od uf«4ivom svoje ljubezni, da oi niti za trenutek miši da na odpor. Razventega ga je popolnoma raajumela, kajti tudi, njej je jemalo klepetanje *&xigme ra*potoaenje in mir. Razmišljal* le o tem ,na kak naičin bi mo^la dbvestati o tem svojo občutljivo Inico, a priiel ji je na pomoč jferavaoo* sita sem teh štirih nadstropij v a tel jej Ter Velp-je rekla Georguia par dni pozneje. — Presedeti moram taip iiajieple ure dneva. Ali bi ne mogla 'jutri veeta s seboj svoje •r* je ila srečna (za Ter Veipea. Pismeno ga je obvestHa in Konrida. Tekom celega časa jie ga odjvražaii od p« sebi v sXMo Sest Dtji preko Z OGROMNIMI PAŠNIKI m OLJI FRANCE 26. JUNIJA -17. JULIJA PARIS 3. julija. — 24. - jnlija. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umivalniki in tekočo vedi za S. 4 ali S oseb. Francoska kuhinja in pija&a. 19 STATE STREET NEW YORK ALI LOKALNI AO E NT JE ummii^H^M ateljeju, srečal jo je tudi v mestnem iparku, kadar se je peljala, ven in >ploh se ji je .znal .približati, ne da bi jo pri tem kompromitiral. Ona ga je iprav dobro razumela ter se mu na tiheni zahvaljevala za obzirnost. Ženo, katero je hotel napraviti za t*vojo, je moral 'predvsem obvarovarti pred hudobnimi jeziki, kajti drugače 'bi potegnil samega sebe v «blato. Ko ga je i>ovediel služabnik proti budoarju gospe Koni-id, je ibil naravn-ost prijetno pre-^ernečen, da je ni našel samee Poleg nje je sedela Hikla. V navzočnosti Mednje je bil vsak zaupen pogovor se-, veda nemogoč in že je razmišljal, če ibi me bilo naj'boljse oditi takoj. — Ne motite, niti ma.lo ne. — je rekla Vera. ki je opafeila njegovo obotavljanje. — Raavno nasprotno. Hilda in jaz sVii veseli, da *te prekinili najino dolgočasje. (Dalje prihodnjič.) di! odpeljali smo se skozi "Samari-jo gori v Jeruzalem. Videl sem Oljsko goro. Še isti dan zvečer smo bili že zopet v Kajfi. Dne 15. januarja 1926 so nas prijazni Angleži vkrcali na italijanski parnik |4 v parlamentu, ne moreta iskreno sporazumeti in vedno iznova na-' t nezdravi stresi!jaji. Naj-f večje čudo je. kako je mogoče, da 1 vlada pada radi korupcije, vprašanja, radi katerega so pristojna mina sodišča, ki imajo nalogo razpravljati o takih zadevah. Ne morem vam dovolj krepko po-j udarjati, kako slabo je vplivala' na nas "Frtancoze vest, da je vlade j ostala v manišini bas radi vprašanja korupcije. Nas ne briga toliko. koliko njegovim prijateljem ne more opo rekati nobene irrijenfeke radosti. PRVA m NAJSTAREJŠA TOVARNA TAMBURIC V AMERIKI— ki Izdeluje najboljfie tam-burlce ln gleda del« pre- kos! vse tvrdke te vrste. Tamburlce Iz moje tovarne so priznano najboljše slede oblike. toC- noati Jn glasu, kar rrl- čajo priznanja zborov Iti poedlncev. Naročeno blago poSUJam v vse kraje Bveta. Pilite po cenik, katerega pošljem zastonj, IVAN BENČIČ 4054 8t. Clair Ave., OLE V EUAN D, O. ^-NAJCENEJŠA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO COSUUCH^ DIREKTNA SMER POTOVANJA Kratka železniška vožnja do doma po zmerni ceni. Odplutje proti Trafu ln Dubrovniku: MARTHA WASHINGTON 22. JUNIJA — 10. AVGUSTA PRESLDENTE WILSON S. JULIJA — 31. AVGUSTA VpraSajte za cene in prostore v bllinjl agenturi. PHELPS BROS., 2 West St, N. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko- Kdor Je namenjen potovati v stari kraj, je potrebo, da je natančno pou"-en o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki Vam jih zamorezno dati všled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tndi v HI. razredu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. Julijem, 1924, zamorejo tudi nedržovljani dohiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naseiuigki komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Yorku pred od pot ova njem, ter se pošlje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor Zeli dobiti sorodnike, ali svojce iz $tarega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. Julija 1924 naprej vsako leto po C71 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorejo dobiti sem žene In otroke do 18. leta brez, da bi bili šteti v kvoto. Stariši in otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa imajo prednost r kvoti. Pišite po pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. FRAKE SAKSER STATE BANE 82 CORTLANDT ST„ NEW YORK DOMAČA ZDRAVILA V zalogi tmam jedilne dlfi&v«, Knajpovo Jefmenovo kavo ln im- portlrana domača zdravila, katera prlporoCa mgr. Knujp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem Je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj Be rabi. V ceniku bodeie nafill le mnogo drugih koristnih stvari. Math. Pezdir Box 772, City Hall Sta. New York. N. Y. POZOR ROJAKI! Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja jo vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli št v. 62 Hester & Essex Street, New York City. Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj proda-ja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda"*. SLOVENSKO-AMER1KANSKJ KOLEDAR za leto 1926 Oena 60c ■ poStnino vrad. z naročilom pošljite tnamke aH money order na: "GIu Naroda" 82 Ooctlaadt St., Hew York, K. 1. Foiot rojaki! • r . .... , .w SVETO PISMO * - ftftare in nove^zaves«)