3    —
i
Jaroloi Uitj" pišejo o izvozu iz Jugoslavije sledeče:
Pri izvozu iz Jugoslavije so poljski pridelki največjo važnosti, ker se industrija vsled neugodnih bivših p o 1 i t i č n ih razmer in deloma tudi krajevnih nedostatkov ni mogla razviti. Glavni predmeti izvoza so živina in vino. Glasom statistike iz leta 1910 je imela Jugoslavija izvzemši Novo Srbijo in Črno goro 1,460.000 konj, mul in oslov ; 5,500.000 rogate živine; 4,850.000 svinj: 9,780.000 ovc; 2,450.000 koz in je bila glede izvoza takoj tik za severnimi državami (Dansko, Švedsko, Norveško, Rusko in deloma Rumunsko). Vsled svetovne vojske je živinoreja silno trpela, posebno dežele, kjer je divjala vojska kot v Srbiji, Bosni, Dalmaciji in Istri. S tem je trpel tudi izvoz v tujino. Pri razumnem gospodarstvu (treba je na nekaj let omejiti izvoz) se razmere nerazmorno zboljšajo. Namreč ravno sedaj, ko je treba vsled navedenih razmer živinorejo deloma popolnoma na novo upelje-vati, je najlepša priložnost živinorejo znacijo-nalizirati, namreč zagotoviti za vso bodočnost le rejo žlahtnih plemen. Najboljše bi bilo, če država sama vzame v roko, ter v početku pokliče v Jugoslavijo naše (namreč j iz Češ«.e) uradnike, ki bi se te naloge gotovo ! z veseljem   poprijeli   ter   pokazali   slovansko i
vzajemnost tudi na gospodarskem polju. j Izvoz iz Jugoslavije ie bil že pred vojsko jako ! razvit, torje iznašal po statistikiiz leta 1910 oko-[ li K 220.190.647 letno. Celo še danes, kljub J vsem izgubam v vojski je živinoreja v Jugo-| slaviji mnogo n a b o 1 j e m nego pri nas I (češko), kjer je pomanjkanje svinj tako, da [ smo na več let navezani na izvoz iz tujih j dežel. Iz Jugoslavije bi to bilonaj-ložje   ker  je najbližje.
Glede vinoreje je Jugoslavija na č e t r-t e m mestu v Evropi (Italija, Francija, Špansko, Jugoslavija). Leta 1910 se je pridelalo približno 3.330.000 hI vina, v ceni 1 K 147.000.000, čeravno ie bila na večih kra-jih slaba letina. Čeravno se mnogo vina vpo-rabi d o m a, se izvaža letno vendar šo 1.600.000 hI toraj četrtina vseh pridelkov v ceni K 48.000.000 (to pred vojsko!) Ta svota se more še znatno zvišati, kakor hitro se vpelje v Jugoslaviji smotre-n a vinoreja. Tudi je pričakovati, da se z emanoipacijotojez izobrazbo ljudstva omeji uporaba alkohola, da se toraj izvoz poveča. Dalje je na da, da se pomnoži' tudi izvoz raki je (žganja), vinske kisline, jesiha in grozdja, kar se je dozdaj večinoma doma uporabilo, kakor hitro se s pravilnim gospodarjenjem množina in kakovost pridelkov zbolj-š a. Zdi se, da imajo naši bratje na jugu mnogo več povoda biti ponosni na valuto svojega denarja nego mi z našo „zemljo industrijalcev. — Tako mislijo o nas Cehi, naj-kulturnejši in najbogatejši slovanski narod ! Toraj nimamo povoda pobešati glav !