ll)iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiii
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMjilillllU
Štev. 27, 28.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti
LJUBLJANA, 8. julija 1921
miiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiir
miiMiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiji
Leto II. |
ili.......im...............i.........
Mladina k sportu!
Ameriko nekateri ljudje radi nazivajo deželo svetovnih rekordov. O Nemčiji je znano, da je gojila še pred nedavnim časom vročo željo, korakati na čelu vseh drugih. Umevno je tedaj, da ameriški rekordi niso nič kaj prijali nemškim računom. Zlasti hudi so bili Nemci na uspehe, ki so jih Amerikanci dosegali na olimpiadah. Potrojili so že itak precej-
stavili nekako komisijo (Studienkommission), čije naloga je bila, da na licu mesta, t. j. v Ameriki, ugotovi vzroke neverjetnih uspehov.
Komisija se je po večmesečnem bivanju v Ameriki vrnila domov in napisala obsežno poročilo, v katerem našteva vzroke, ki so dvignili ameriški sport na tako visoko stopnjo. Kot prvi in glavni vzrok na-
Francoski nogometni team pred tekmo v Ljubljani.
šnje število znanih Turnvereinov, a vse brez uspeha. Ostali so malone ravno tam, kjer so bili pred 20 leti.
Na olimpiadi leta 1896. (Atene) je bilo razmerje med ameriškimi in nemškimi zmagami 9:1, na olimpiadi leta 1912. (Stockholm) je ostalo skoro pri istem, namreč 16 : 3. Končni rezultat pri šestih olimpiadah znaša 100 : 13.
Nemci so glasno zabavljali na ameriško »Rekord-sucht«, na tihem pa tuhtali, kako priti zlu na sled. Kmalu po končani olimpiadi v Stockholmu so se-
I
vaja okolnost, ki sem jo jaz poudaril takoj v začetku in ki se glasi: gojitev sporta se v Amerirki razteza na ves narod; sport pomeni Amerikancu narodno last.
Da zadobi telesna vzgoja — v našem slučaju sport — šele tedaj svoj popolen pomen, kadar postane življenska potreba celega naroda, o tem ne more biti dvoma. Imeti moramo pred očmi, da je glavna naloga sporta povzdiga narodnega zdravja v najširšem pomenu besede in ne morda osebna zabava
človeka, ki mu »preostaja časa in ga ne ve kako zapraviti«. Je pa še nekaj drugega, kar daje sportu poseben pomen, ako se ga goji na splošno. Bolj ko kje drugje se namreč ravno pri sportu javlja vzgojna važnost medsebojnega tekmovanja. »Raje prvi v vasi kot drugi v Rimu«, je rekel že stari Cezar. In kaj more bolj okrepiti samozavest, podjetnost in odločnost mladega človeka kakor zavest, da je na tem ali onem polju športnega vežbanja vsaj v svojem ožjem krogu dosegel prvenstvo. Seveda je tudi to nekaka »Re-kordsucht«, ki pa rodi zgolj dobre posledice, kajti nikjer v življenju ni možno doseči uspehov brez vztrajnega dela, boja in tekmovanja. Nekaj lahko vsakdo doseže in ta nekaj mu daje pogum, da še nadalje vztraja pri započetem stremljenju.
Da pa se razvije tekmovanje do svoje polne moči, zato je potrebno, da se sport goji splošno. V tem slučaju je izbira dobrih športnikov mnogo večja in zato uspehi, ki jih tak narod dosega na svetovnih tekmah, mnogo večji. Da je temu tako, nam potrjujejo ravno Amerikanci. Zanimivo je sledeče. Spričo uspehov, ki jih dosegajo na olimpiadah, bi marsikdo utegnil misliti, da se vrši pred odhodom na olimpiado bogsigavedi kako skrbno izbiranje in dolgotrajno vežbanje onih, ki so določeni za tekmovanje. Temu pa ni tako. Dober teden pred odhodom na tekmo še nikdo od amerikanskih športnikov ne ve, kdo da bo šel na olimpiado. Onega mrzličnega vežbanja v 12. uri, ki je v navadi pri nas in tudi drugod, sploh ne poznajo. Kar znamo, to znamo. Samozavestni, da so najboljši med najboljšimi, odidejo na boj po nove lavorike amerikanskemu narodu. Kaj takega bi ne bilo mogoče, ako bi ne imeli tako vsestranske in bogate izbire. In bodimo prepričani, da bi Amerikanci v slučaju, da nenadoma oboli vse moštvo, določeno za olimpiado, ne bili prav nič v zadregi, kje dobiti drugo, temu enakovredno.
Poglejmo sedaj k nam. Kaj bi mogli mi storiti, da prodre šport v najširše plasti naroda? S sredstvi, ki so nam doslej na razpolago, ne veliko. Treba je počakati, da se razmere v toliko spremene in konsolidirajo, da bo mogla država priskočiti na pomoč in v svojem lastnem interesu razširiti sport med narod. Za sedaj pa sprejmimo nase nalogo Janeza Krstnika: ravnajmo in gladimo pot, po kateri ima priti nova doba.
V svojem poročilu o ameriškem sportu pa nemška komisija ni le navajala vzroke, ki so dvignili ameriški sport na tako visoko stopnjo, marveč je stavila na vlado gotove predloge, na podlagi katerih naj bi se izboljšal nemški sport. Prvi in glavni predlog se je glasil: Pritegnimo k sportu vso našo mladino; organizirajmo jo po dobrih športnih društvih; delajmo na to, da se polagoma vsa naša telovadba pre-osnuje po športnih načelih.
Pritegnimo k sportu vso našo mladino, predvsem mladino naših srednjih šol! Vzgojimo si športen naraščaj, ki bo šel s svežimi silami na delo in dovršil to, česar započetnikom športnega gibanja ni bilo mogoče! Naj bodo zato moje poslednje vrstice posvečene naši mladini, ki je že od nekdaj na glasu kot nositeljica novih dobrin.
Največji zaklad, ki ga ima človek na zemlji, je brez dvoma zdravje. Nemški zdravnik E. Singer pravi: »Zdravje presega vse ostale dobrine tako zelo, da je zdrav berač resnično srečnejši nego bolan kralj.« Absolutno ne uvidim, zakaj bi smel mlad človek na račun nekih imaginarnih in problematičnih dobrin zanemarjati svoje telo in ga s silo vleči v prezgodnji
grob. Človek, ki polagoma zastruplja iz gole malomarnosti svoje telo, je prav tako zločinec kot oni, ki je zastrupil ali umoril svojega bližnjega. Oba zaslužita isto kazen.
Skrbi za svoje zdravje! Ni dovolj, da se vsemu ogneš, kar bi utegnilo škoditi tvojemu zdravju; potrebno je tudi, da se poslužiš vseh sredstev, ki ti morejo tvoje zdravje okrepiti. 2e enkrat citirani zdravnik Singer pravi: »Kjer ne manjka pomanjkanje uvidevnosti, tam sta edinole lenoba in šibkost značaja krivi vseh bolezni.« In res človeku, ki spozna, da mu je sistematična telesna vzgoja neobhodno potrebna, a se je kljub temu noče poslužiti, ni mogoče drugega reči, koti da nima niti toliko krepke volje, da bi mogel ravnati po svojem boljšem prepričanju.
Bolj kot komurkoli je ravno človeku, ki dela z glavo, potrebno skrbeti za svojo telesno dobrobit. Rabi svoje organe, svoje mišice, privošči jim gibanja, ako nečeš, da postanejo mrtvašnica, v kateri bo zaprta tvoja duša. Dosti žalostno za človeka, ki se dan na dan uči starodavnih izrekov »mens sana in corpore sano« etc., ki mu zgodovina pripoveduje o blagodejnem vplivu telesnih vaj na človeško zdravje (grška gimnastika!), ki je podrobno poučen o ustroju človeškega telesa — pa kljub temu ne čuti dolžnosti, ki jih ima do samega sebe. Inteligent se sramuje, ako je pozabil kako podrobnost iz stare zgodovine, ne sramuje pa se prav nič, ako ne zna plavati, ako nima pojma o tekanju in tako dalje ad infinitum.
Dijaki! Ne čakajte, da vas bodo profesorji prijeli za roko in vas peljali šiloma na igrišče. Če bo res kdaj izvedena prej imenovana reforma, tem bolje za vas. A ne čakajte tega! Vzemite si sami, česar vam drugi nočejo dati! Počitnice so tu; poslednji izgovor, da ni časa, s tem odpade. Četudi pri našem športu ne bošle našli takih ugodnosti, kakor jih najdejo ameriški dijaki pri ameriškem, je vendar tudi pri nas poskrbljeno vsaj za najpotrebnejše.
Smete mi verovati, da ne delam poulične reklame za sport. Kar govorim, govorim v vašem lastnem interesu. Ta ali oni bi me utegnil vprašati: Zakaj ravno sport in ne kak drug način telesne vzgoje? Lahko bi vam naštel dolgo vrsto prednosti, ki jih ima sport pred drugimi metodami; lahko bi vam podal izjave prvovrstnih zdravnikov o blagodejnem vplivu sporta na organizem. Vsega tega ne storim zgolj zato, da se ne bo zdelo, da hočem škoditi komurkoli, ki skuša po drugi poti priti do istega cilja. Vsakomur svoje! Navel vam bom le najpoglavitnejše prednosti sporta, ki so tako evidentne, da jih mora celo najvne-tejši zagovornik kakega drugega sistema priznati.
1.	Sporltne vaje se vrše izključno v prosti naravi. Gibanje je zato vsestransko in nudi razvedrilo telesu in duši.
2.	Spontne vaje ne polagajo važnosti toliko na jakost posameznih mišic, marveč na njih prožnost in na harmoničen razvoj celega telesa.
3.	Športne vaje krepe v isti meri zunanje kakor notranje organe. Kaj podobnega bi bilo težko reči o drugih sistemih telesne vzgoje. Za vaje na orodju (težka gimnastika) so zatorej sposobni vsestransko krepki ljudje, ki so zdravje že s seboj prinesli; toda še ti prej ali slej končajo z obolenjem srca in pljuč.
4.	Vzgojna prednost sporta: sport se izvaja večinoma igraje, dočim drugi sistemi zahltevajo mnogo truda.
H koncu še nekaj. Ti izhajaš od amerikanskega sporta, kar je napačno; kajti mi vemo, da se v Ameriki sport pretirava, Tako bi mi mogel kdo oporekati.
V podrobne debate glede ameriškega sporta se ne bom spuščal; morda se res nekoliko pretirava. Toliko pa je gotovo, da se srne naš sport izboljšati za 500 odstotkov in še ne bomo dosegli niti desetine one višine, ki jo ima ameriški sport. Dotlej je pa še časa dovolj in bila bi zalio vsaka debata o pretiravanju sporta brezplodno zapravljanje časa in papirja.
©
Moštvo francoske nogometne federacije
v Ljubljani.
Moštvo Francoske nogometne federacije-Repre-zentanca Slovenije 5:0 (3:0).
Jugoslovanska turneja francoske reprezentance je za naš sport izredne važnosti. Utemeljila nam bo nove mednarodne zveze, posebno zveze s sportom velikega francoskega naroda. Pomen turneje še poveča okoliščina, da spremlja francosko reprezentanco sam predsednik Mednarodne nogometne federacije (F. I. F. A.) Jules Rimet. V spremstvu se nahaja nadalje znani francoski športnik Courcier in tajnik Francoske nogometne federacije Dosogne.
Turnejo je financirala francoska vlada — nov dokaz, koliko žrtvujejo Francozi za propagando svojega narodnega športa.
Francoske goste je pričakoval na obmejni postaji Rakek kot odposlanec Jugoslovanskega nogometnega saveza dr. Pretnar. Na ljubljanskem kolodvoru jih je pozdravil v imenu saveza predsednik Ljublj. nogometnega podsaveza ravn. Jug, odgovoril je v imenu Francozov preds. Rimet. Dan pred tekmo in 23. junija dopoldne so porabili gostje, da so si ogledali mesto in bližnjo okolico.
Tekma je bila za Ljubliano športni in družabni dogodek. Kljub delavnemu dnevu je bilo igrišče Ilirije že dolgo pred igro popolnoma zasedeno. Poleg ofi-cielnih zastopnikov predsednika F. I. F. A. Jules Ri-meta. Dodpredšednika Športne zveze in uredsednika L. N. P. ravn. A. Juga, predsednika S. K. Ilirija dr. J. Berceta ii'd. so prisostvovali tekmi predsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Baltič, komandant Dravske divizije general Dokič, generalni konzul češkoslovaške republike dr. Beneš, grof Begouen, poverjenik dr. Skaberne itd. Tekmi je prisostvovalo okrog 4000 gledalcev.
Pred pričetkom igre je poklonil kapitan francoskega moštva našim krasen šopek s francosko trobojnico. Francozom pa je bila poklonjena od naše strani dragoceno vezena slovenska trobojnica z grbom Ljubljane. Godba je zaigrala marseljezo. ki jo je po slušalo vse občinstvo stoje, nato :e dal savezni sodnik Vodišek znak za početni udarec.
Francozi so nastopili v narodnih barvah z modrimi svitri s francoskim grbom, belimi hlačkami in rdečimi nogavicami, Slovenski team v rdečih svitrih in belih hlačkah.
Postava francoskega te a"m a ; Le Bi-dois -— Langenove, Audin — Kreitz, Paradno' Bon-nardel — Dewaquez. Rouches, Nicolas, Bover Dublv. Langenove, Bomnardel, Dewaauez, Rouches, Nicolas in Boyer so znani internacionalci. ki so že opetovano reprezentativno igrali za Franc”'’
Postava slovenskega +eama: Pelan (Ilirija) 2— Mozetič (Primorje), Schalecker (Atletiki,
Celje) — Deržaj (Ilirija), Zupančič II. (Ilirija), Birsa (Primorje) — Zupančič L (Ilirija), Diirschmied (Atletiki), Baline (Ilirija), Oman (Ilirija), Vidmajer (Ilirija).
Borba med gibčnim, izvanredno hitrim francoskim moštvom in domačim moštvom, ki goji premišljeno prizemno kombinacijo, je bila ves čas skrajno napeta, lepa in efektna. Pripomniti je, da rezultat ne izraža pravilno razmerja moči. Igra je bila razdeljena popolnoma enakomerno na obe polovici. Večja prodorna sila Francozov in boljši šut na gol je moral sicer odločiti zmago za Francoze, toda ob večji odločnosti našega notranjega forvvarda in večji pazljivosti Pelana bi mogla nastati razlika kvečjemu enega ali dveh golov.
Najboljši del francoskega moštva sta bila sigurno branilca Langenove — Audin. Njihovi volley-udarci, oduzemanje žoge in smiselno podajanje v forward je bilo vzorno. Golman Le Bidois je igral v tehnično dovršenem stilu, izvanredno je ubranil posebno takoj v 2. minuti oster strel Vidmajerja. Halveslinija je izvrstno krila, najboljši med halfi je gotovo Bonnardel. V forwardu se pogosto izrabljajo krila, od katerih je nevarnejši Dobly na levem krilu. Desno krilo De-waquez je imel mnogo smole v streljanju na gol. Notranji trio je gibčen in vsak moment pripravljen na strel. Elan. s katerim igrajo Francozi, bi si morali vzeti za zgled naši igralci. Tehnično so bili Francozi izvrstni, opaziti se je dalo to posebno v preciznem stopingu, igri z glavo in volley-udarcih.
Z našim moštvom je bila publika povprečno zadovoljna, predvsem menda zato, ker od njega ni kaj posebnega pričakovala. Sestava moštva je bila na dveh mestih zgrešena. Birsa nikakor ne spada na mesto levega halfa in Diirschmied očividno ni napadalec, temveč half. V splošnem v moštvu ni bilo prave kombinacije. Če se je v kombinaciji od časa do časa znašlo, je dobilo nad francoskim sistemom tako; premoč. Napadi so bili žal prepočasni in nekam boječi. Videti je bilo, kot da posamezni igralci že v začetku akcije ne verujejo na uspeh.
Golman Pelan je bil prav dober. Prvi streli Francozov so ga presenetili; če bi bil pazljivejši, bi si zlahka prihranil 1. in 2. gol. Branilca Mozetič-Scha-lecker sta bila na mestu, ker se medsebojno dobro izpopolnjujeta in ker sta si delo pravilno razdelila. Sam zase ni popoln ne eden ne drugi. Mozetič, tehnično izvrsten, je zelo slab taktično, Schalecker ie nasprotno dober taktično, pa slabši tehnično. Med halfi je bil najboljši Zupančič II. Podajanje žog v napadalno vrsto razume izvrstno, pokriva dobro in v igri z glavo je dosegal Francoze najbolj od vseh naših. Deržaj je v prvem polčasu svoje krilo slabo pokrival; na svoje dobre dni je spominjal šele v drugi polovici, ko je spoznal, da treba žofSe ustavljati in jih podati forwardu v kratkih pasih. Birsa je bil začetkoma vsaj defenzivno na mestu, v drugi polovici je popolnoma odrekel. Napadalna vrsta je bila dobra na krilih. Vidmaier se ie držal dobro tudi napram internacionalen Bonnardelu, pa tudi Zupančič I. je prizadel Francozom mnogo dela. Notranji trio je bil izvzemši posameznih akcij slab. Najboljši v njem je bil še Baline. Oman je igro mnogokrat1 po nepotrebnem zadrževal in Diirschmied ie bil tudi po nepotrebnem več med halfi kot med napadalci.
Potek igre je bil v kratkem sledeči: Tekmo otvori napad Francozov. Pelan lovi. Iz kombinacije Balinc-Oman-Vidmajer se nudi Vidmajerju prilika za oster šut. Le Bidois izvanredno ubrani. V 7. minuti preizkuša Durschmied iz večje oddaljenosti pazljivost
golmana. Minuto kasneje izpelje naš notranji trio vzorno kombinacijo. Desni zvezi bi se nudila sigurna šanca za gol, toda Diirschmied je daleč zadaj in Au-din opasnost odvrne. V 10. minuti oster strel na Pe-lanov gol, ki ga odbije Pelan v corner, V 25. in 26. minuti ubrani Pelan zopet težke strele. V 28., 30. in 31. minuti zakrivita naša branilca 3 kote. V 32. minuti zopet krasen napad domačih, Oman strelja tik mimo gola. Ista slika se ponavlja dve minuti kes-neje. V 35. minuti vehementen naskok Francozov in po desni zvezi 1. gol. V 37. minuti strelja Dubly iz of side, Pelan spusti žogo pod roko v gol. 2 : 0.
V	42. minuti poviša Nicolas score na 3 : 0. — V drugi polovici domači do 6. minute neprestano napadajo.
V	7. minuti pretvori Nicolas center desnega krila v 4. gol. Nato zopet odprta igra; naši so v lahki pre-
Zmagovalci v težki skupini v tekmi Ljubljana-Vransko - Ljubljana (lOO km): Pečnik (II.), Za-noškar (I.), Meze (III.).
moči, toda slabotne napade razbijata brez težave branilca. V 24. minuti generalni naskok Francozov, Pelan, žoga in trije napadalci se znajdejo naenkrat v golu. V 32. minuti kot proti Francozom, nato v 35. minuti kot proti našim. V naslednji minuti nasilen solo Balinca; zasledovan po obeh branilcih strelja ostro čez gol. V 38. minuti kot proti našim, nato v 43. minuti zopet proti Francozom.
Po tekmi je priredil S. K. Ilirija Francozom v hotelu Union svečan banket, na katerem so govorili oficielno ravn. Jug v imenu Jugoslavenskega nogometnega saveza, predsednik Rimet v imenu Francoske nogometne federacije, generalni konzul dr. Be-neš, grof Begouen, poverjenik dr. Skaberne in dr. Pretnar.
Dan po tekmi so porabili francoski gostje za izlet na Bled, biser Slovenije. V soboto so nato nadaljevali pot v Zagreb.
*
Reprezentanca Zagreba — moštvo francoske nogometne federacije 2:1 in 4:1. Reprezentanca Zagreba je zmagala v nedeljo, 26. junija, nad moštvom francoske federacije 2 : 1 in na Vidov dan 4 : 1.
Že zmaga nad Švedi je ustvarila jugoslavenskemu sportu v inozemstvu renome. Ponovne zmage nad francoskim moštvom, osobito poslednja visoka zmaga, bodo ta renome povsem utrdile. Rezultati potrujejo, da se je jugoslovanski nogomet razvil do stopnje, ko more z uspehom tekmovati z veliko večino' evropskih narodov.
Postava Zagreba 26. junija: Friedrich (Hašk)—Pažur (Cone.), Šifer (Gradj.)—Paškvan (Cone.), Cindrič (Cone.), Rupec (Gradj.)—Šojat (Hašk), Plazzeriang (Hašk), Vrago-vič (Gradj.), Heinlein (Gradj.), Červeny (Cone.).
Postava Zagreba 28. junua: Vrdjuka (Gradj)—Ferder-ber (Gradj.), Šifer (Gradj.)—Paškvan (Cone.), Mujdrica (Hašk), Benkovič (Hašk)—Vragovič (Gradj.), Perška (Gr.). Heinlein (Gradj.), Dubravčič (Cone.), Červeny (Cone.).
Moštvo francoske nogometne federacije—Reprezentanca Beograda 3 : 0. V Beogradu so Francozi 3. t. mes. zmagali nad kombiniranim moštvom Beograda. Turnejo po Jugoslaviji so Francozi s tem zaključili. 5. t. m. so se povrnili preko Zagreba in Ljubljane nazaj v Pariz.
■P)
Napačna metoda.
O športu v Jugoslaviji vobče se jako malo piše po zunanjem svetu. Nedavno se sploh še ni nič pisalo, kakor da pri nas sport sploh ne bi eksistiral. Šele v zadinjem času je začelo nekaj športnih listov v bližnji Avstriji prinašati kratke rezultate, toda le iz Zagreba, Menda ti gospodje mislijo, da se goji sport le v Zagrebu, dočim ga drugod še ni. Toda pustimo to, ker moj namen ni. kritizirati tuje časopisje, temveč naše domače športne liste.
Jasno je, da vplivajo že poročila in članki tujih listov močno na evropsko mišljenje o stanki sporta v naših deželah. Ako so ta poročila napačna ter postavljajo naš sport v temnejšo luč, za to ne moremo mnogo. Toda da mi sami nudimo tujcem priložnost za omalovaževanje s tem da blatimo sami sebe, to je pravi zločin nad našim sportom.
Verjetno je, da se v mnogih slučaiih tega ne zavedamo in ne pomislimo, koliko si škodujemo, ako čita zunanji svet v naših listih o naših razdorih in napakah.
Dokaz, ki jasno kaže. kako si ustvarjamo pojmovanje o našem športu, je bila posebna izdala zagrebškega »Športnega lista« o dogodkih v Splitu ob priliki nogometne tekme Gradjanski-Haiduk. Kdor ie takrat čital ta poročila, je moral takoi spoznati, da so pisana naravnost revolversko ter v nepotrebno surovem tonu.
Takrat si pisec »Športnega lista« gotovo ni mogel predsftavlj'ati, kako bodo vplivala ta poročila na 'zunaj, dasi bi moral upoštevati, da je tudi v športnih poročilih treba pisati sportsko. Pred kratkim ie prinesel dunajski »Spont-Tagblatt« z ozirom na dotična poročila članek z naslovom »Vom Sportbalkan«, ki se začenja nekako takole: Nogometni sport si je
osvojil ves svet in zato se ni čuditi, da so v krajih, kjer športna vzgoja gledalcev in igralcev ni napredovala v isti meri kot razvoj sporta, najneprijetnejši dogodki na dnevnem redu. Kakor se zdi, je Split
Zmagovalci v lahki skupini v dirki Ljubljana-Vransko - Ljubljana (lOO km): Šiskovič, Šolar,
Ogrin.
mesto, ki se nahaja še v prastanju športnega razvoja. 2e dunajska moštva, ki so gostovala doli, vedo marsikaj neprijetnega povedati, toda pri zadnji tekmi Gradjanskega (Zagreb) proti Hajduku (Split), torej pri tekmi rojakov, je prišlo do ekscesov, kakor jih zgodovina nogometnega športa komaj pozna. Jasen dokaz za obseg škandalov, kakor tudi za zanimanje, ki ga je deležen nogometni sport v Zagrebu, je dej-slllvo, da so še istega večera izšle v Zagrebu posebne izdaje, ki z dosledno natančnostjo poročajo o neza-željenih dogodkih.«
Nato reproducira list natančno poročilo o dogodkih po zagrebškem »Športnem listu« z vsemi tendencioznimi napisi, ki jih vsebuje posebna izdaja v Zagrebu.
Isto poročilo prinaša tudi »Deutsche Sport-zeitung« v Hannovru. Oba lista sta jako razširjena po Avstriji in Nemčiji. Lahko si tedaj predstavljamo, kako vpliva ta članek na vse one, ki so holteli stopiti z nami v športne stike ter na vse druge športnike.
Zanimiva je končna opazka obeh poročil, ki se glasi: Zdi se, da se je v Dalmaciji prav lepo godilo! Na drugi strani je pa vprašanje, ali so zagrebški športni krogi učinili sportu dobro delo s tem, da so na dolgo in široiko raztrobentali to samo na sebi žalostno afero.
Torej, drugi, ki se jih stvar prav nič ne tiče, spoznajo škodo, ki se dela s takimi poročili, mi pa — molčimo.
Ne gre sedaj za to, koliko je na tem poročilu resnice, gre le za to, da se v bodoče varujemo takih usodnih korakov, ki na mah uničijo vse dobro ime, ki smo si ga s trudom pridobili v širšem svetu.
m
Francoski profesionalci.
Dosedaj se o profesionalizmu v Franciji ni mnogo govorilo. Sedaj pa so se nenadoma pojavila močna profesionalna moštva, združena v posebni ligi.
213
Ta pojav si francoski športniki različno tolmačijo. Zlasti znani francoski športni list »Auto« ostro nastopa proti profesionalcem in slika v najhujši barvi nevarnost te nogometne revolucije. Zlasti se vprašuje, bo li profesionalizem koristi ali škodil nogometnemu sportu. Preden pride do končnih zaključkov, naproša vse zainteresirane klube, ki so deležni ustanovitve profesionalne lige, da izrazijo svoje objektivno mišljenje. Šele na podlagi teh podatkov bo mogoče pod-vzeti pravilne korake.
Profesionalci nasprotno glasno poudarjajo razmere v Angliji, kjer je polno profesionalnih klubov.
Z ozirom na to so stavili Francozi nekemu uglednemu angleškemu športniku vprašanje, kako pojmuje on profesionalizem in kaka razlika je med Angleži in Francozi v tem oziru.
Odgovoril jim je sledeče: »Profesionalizma ne moremo kar na kratko obsoditi, ker ima v mnogih ozirih poleg slabih tudi dobre strani. V Angliji, domovini vseh socialnih čednosti, profesionalizem lahko obstoja, ker je tu idealen in se izvaja plemenito. V Franciji pa prehaja ta idealizem v skrivnostni žvenket zlatnikov. Danes nihče ne gleda na poštenje, temveč le na bogastvo, in če ga tudi doseže na polju sporta.«
Značilne so zadnje besede, ki se ne nanašajo le na francoske profesionalce, temveč na vse. Zato pa je treba te vrste profesionalizem povsod že v kali zatreti.
Iz tekme Ljubljana - Vransko - Ljubljana : Zmagovalci vozijo v cilj.
m
Pravila. Jugoslovenskega Koturaškega Saveza.
I.	Ime in sedež saveza.
§ 1. Savez se imenuje: »Jugoslovanski koturaški savez« in ima svoj sedež v Zagrebu.
II.	Namen saveza.
§ 2. Namen saveza je, da zbira kolesarska društva in klube in da razvija kolesarski sport ter pazi nad njegovim razvitkom.
In nadalje:
a)	zastopa celokupni jugoslovanski kolesarski sport;
b)	skrbi, da se tekme prirejajo in vozijo po predpisanem pravilniku;
c)	prireja tekme za prvenstvo Jugoslavije in nadzira tekme za prvenstva pokrajin;
d)	podpira v vsakem oziru kolesarska društva ter jih zastopa, kjer je potrebno.
III.	Dohodki saveza.
§ 3. Dohodki saveza so:
a)	vpisnina ter letna članarina vsakega društva;
h) članarina rednih in podpornih članov;
c)	članarina ustanovnih članov;
dl) čisti dobiček od prirejenih zabav.
§ 4. Vpisnina celega kluba znaša 100 K.
a)	letna članarina posameznega društva znaša 200 K. — J. K. S. more določiti tudi manjšo članarino;
b)	letna članarina posameznega izvršujočega člana znaša 10 kron;
c)	letno članarino mora vsako društvo plačati savezu najkasneje do 30. maja, istotako tudi članarino vsakega člana;
Moment iz francosko-slovenske nogometne
tekme.
d)	ako društvo do tega roka obeh članarin ne plača, ima upravni odbor pravico zbrisati društvo, potem ko ga je bil opomnil, iz saveza;
e)	upravni odbor ima pravico zbrisati društvo le v tem slučaju, ako dela društvo očito na škodo jugoslovanskega kolesarskega sporta.
IV.	Člani saveza.
§ 5. a) častni,
b)	redni,
c)	podporni.
§ 6. Častni člani so oni, katere izbere glavna skupščina vsled posebnih zaslug za kolesarski sport, ali za J. K. S. na predlog upravnega odbora z dvema tretjinama glasov rednih članov.
Oni morejo prisostvovati svečanim dogodkom in glavni skupščini s posvetovalno pravico.
§ 7. Redni člani saveza morejo postati društva, katerih člani se bavijo s kolesarskim sportom kot amaterji.
Za vstop v savez je potrebno, da obstoja društvo že dva meseca pred prijavo.
Prijavnici mora vsak klub priložiti tudi klubova pravila.
O sprejemu odločuje upravni odbor.
§ 8. Društvo, ki je redni član in želi iz istega izstopiti, mora svoj izstop javiti pismeno upravnemu odboru, članarino pa mora plačati do konca onega leta, v katerem je prijavilo svoj izstop.
§ 9. Podporni član more postati vsaka fizična ali juridična oseba po § 4., katero sprejme upravni odbor.
Podporni člani imajo pravico prisostvovati svečanim dogodkom saveza.
V.	Ustroj saveza.
§ 10. Organi saveza so:
a)	glavna skupščina,
b)	upravni odbor,
c)	poslovni odbor,
d)	kazenski odbor,
e)	zboir kolesarskih sodnikov,
f)	odbor za prirejanje prvenstvenih tekem,
g)	pokrajinski odbor,
h)	revizijski odbor.
A. Glavna skupščina.
§ 11. Glavna skupščina je redna ali izvenredna.
§ 12. Redna glavna skupščina se vrši vsako leto naj • kesneje do konca marca, izvenredna pa, kadar sklene to upravni odbor, ali kadar to zahteva ena tretjina rednih članov. Na tako zahtevo je odbor dolžan sklicati izvenredno' glavno skupščino v roku 14 dni. Glavno skupščino skliče odbor v službenem ali saveznem glasilu. Odbor mora glavno skupščino 14 dni preje javiti redarstvu.
§ 13. Glavna skupščina more sklepati pravomoćne zaključke, ako je prisotna vsaj polovica članov,
a)	po dva delegata od društev, ki so redni člani saveza in ki imata po en glas. Isti morajo pred pričetkom glavne skupščine predati tajniku saveza predpisana podpisana potrdila svojih društev, v katerih mora biti označeno, kdo od obeh ima izvrševati pravo glasovanja;
b| odstopajoči predsednik, podpredsednik, I. tajnik saveza, vsak s pravom glasa;
c)	ostali člani upravnega odbora,
d)	začasni člani, glavni pod e) in d), s pravom posvetovalnega glasu.
§ 14. Glavna skupščina, kakor tudi vsi odbori stavijo zaključke po večini oddanih glasov. Ako se glasovi razpolove, odločuje predsednik, razen pri volitvah, kjer odločuje žrebanje.
§ 15. Klub, ki ni plačal članarine za preteklo leto, nima pravice do glasovanja.
§ 16. V delokrog glavne skupščine spada:
a)	rešitev poročila tajnika, blagajnika, revizijskega odbora ter podeljenje absolutorija upravnemu, pokrajinskemu in revizijskemu odboru;
b)	izvolitev novega upravnega odbora, kakor tudi pokrajinskega in revizijskega odbora za leto dni;
c)	izvolitev častnih članov na predlog upravnega odbora;
d)	rešitev prizivov proti odločbam upravnega odbora;
e)	sklepati o predlogih upravnega odbora ter o predlogih rednih članov. Zadnji morajo biti pismeno oddani najmanj tri dni pred glavno skupščino tajniku saveza. Izjemoma morejo z dovoljenjem glavne skupščine člani staviti predloge tudi neposredno na njej;
f)	sklepati o izpremembi teh pravil, glej § 14 b.
g)	sestaviti poslovni red saveza;
h)	sklepati o razpustu saveza.
§ 17. V odbor more biti izbran vsak polnoletni član kateregakoli saveznega društva.
B.	Upravni odbor.
§ 18. Upravni odbor sestoji iz predsednika, podpredsednika, dveh tajnikov, blagajnika, namestnika, vodja, podvodja in 8 odbornikov. Predsednik, blagajnik, vodja in 4 odborniki morajo biti v Zagrebu.
§ 19. Predsednik zastopa savez pri javnih oblastvih in proti drugim osebam. Predseduje glavni skupščini in kolikor je prisoten, tudi glavnim sejam vseh odborov. Nadzira celokupno poslovanje saveza, ima vedbo pravico pregledati knjige in dopise tajnika kakor tudi stanje blagajne. Votira v nujnih slučajih vsoto do največ 250 din. ter odloča v nujnih vprašanjih, kjer je odgoditev nemogoča, z naknadnim odobrenjem saveza (upravnega odbora).
§ 20. Podpredsednik zastopa odsotnega predsednika v vseh pravicah in dolžnostih. Predseduje sejam upravnega, poslovnega in kazenskega odbora v odsotnosti predsednika.
§ 21. Tajnik I. vodi po navodilih glavne skupščine, odnosno upravnega odbora vse posle in dopise saveza. Sestavlja letno poročilo in ga predlaga glavni skupščini. Vodi zapisnik glavne skupščine in upravnega odbora ter jih predlaga sledeči seji upravnega odbora in glavni skupščini v odobritev.
§ 22. Tajnik II. vodi zapisnike poslovnega in kazenskega odbora ter referira o delovanju teh odborov upravnemu odboru. Poleg tega zastopa odsotnega I. tajnika v vseh pravicah in dolžnostih.
§ 23. Blagajnik saveza vodi vse blagajniške posle saveza. Na zahtevo odbora poroča o slanju savezne blagajne. Za imovino jamči osebno.
§ 24. Vodja saveza sestavlja predloge o razpisu prvenstvenih tekem, nadzira tekme vseh klubov ter pazi na red in disciplino pri sestankih, dirkah in ostalih priložnostih. Podvodja ga nadomestuje.
§ 25. Upravni odbor
1.	sklicuje glavno skupščino (§ 12—13);
2.	izvršuje zaključke glavne skupščine;
3.	odloča o sprejemu klubov ter članov klubov kakor tudi ustanovnih članov, o izključitvi klubov in članov v istih ter v sledečih slučajih:
a)	zaradi neplačevanja članarine (§ 4),
b)	ako kdo deila očito na škodo J. K. S. ali kolesarskega sporta (§ 4);
4.	voli poslovni in kazenski odbor;
5.	voli vodja;
6.	razpisuje dirke za prvenstvo Jugoslavije, vodi nadzor klubskih dirk, vseh pokrajinskih dirk, ter nadzoruje delovanje;
7.	odloča o sporih, ki bi nastali med posameznimi klubi, v kolikor bi se ti obrnili na J. K, S.;
8.	izreka kazni članom saveza,
§ 26, Za izvršitev sklepa je potrebna prisotnost vsaj dveh tretjin odbornikov.
§ 27. Proti odločitvi upravnega odbora se more pritožiti le na glavni skupščini.
C.	Poslovni odbor.
§ 28. Člani poslovnega odbora so: predsednik, podpredsednik, tajnik I. in II., blagajnik ter 6 odbornikov.
§ 29. Poslovni odbor
a)	odloča o vrednosti prijav klubov in članov,
b)	prireja prvenstvene dirke,
c)	priznava rezultat dirk in rekordat kluba ter dirkača.
D.	Kazenski odbor.
§ 30. Člani kazenskega odbora so: podpredsednik, tajnik saveza in 5 odbornikov.
§ 31. Naloga kazenskega odbora je izrekati kazni članom saveznih društev, ki se pregreše glede pravil saveza. Kazni izreče po sodbi kazenskega odbora.
§ 32. O kazni dirkačev je treba voditi pregleden zapisnik, ki se mora obelodaniti v službenem glasilu saveza.
E.	Zbor koturaških sodnikov (sudački kolegij).
§ 33. Za sodnike pri vseh kolesarskih dirkah odreja savez samo one, ki znajo točno red vožnje, po pravilniku.
F.	Pokrajinski odbor.
§ 34. Pokrajinski odbor sestoji iz predsednika, tajnika I. ter 6 odbonnikov, ki morajo biti člani kakšnega kolesarskega kluba (društva).
§ 35. Namen pokrajinskega odbora je, da zastopa v vsem interese pokrajinskih kolesarskih klubov ter vzdržuje zveze z J. K. S., razpisuje dirke za prvenstvo pokrajin in izžreba roke za iste, n. pr. I. pokrajina Hrvatska in Slavonija, II. pokrajina Slovenija, III. Dalmacija, IV. Črna gora, V. Srbija, VI. Bosna in Hercegovina in VII. Vojvodina.
G.	Revizijski odbor.
§ 36. Revizijski odbor sestoji iz dveh članov, ki ne smeta biti istočasno člana niti enega, niti drugega odbora, n. pr. kazenskega, sodniškega kolegija.
§ 37. Njihova dolžnost je, nadzirati celokupno blagajniško poslovanje ter knjigovodstvo in na redni glavni skupščini javiti o njih stanju.
Razpust saveza.
§ 38. Savez se razpusti,
a)	ako ga v toi pooblaščena oblast razpusti,
b)	ako glavna skupščina v prisotnosti vsaj dveh tretjin rednih članov s tremi četrtinami oddanih glasov to določi.
§ 39. Čista imovina se mora v tem slučaju deponirati pri Jugoslovanskem Olimpijskem odboru v Zagrebu, ki mora omenjeno imovino upravljati. V slučaju, da se tekom 5 let ne osnuje nov koturaški savez, pripada imovina najstarejšemu kolesarskemu klubu v Jugoslaviji.
Zagreb, dne 24. aprila 1921.
©
Dirkalni pravilnik
Jugoslovanskega Kotura-škega Saveza.
§ 1. Temeljna pravila.
a)	Vse dirke, v kolikor niso razpisane samo za člane pri-rejujočih klubov, se morajo vršiti po pravilniku Jugoslovanskega kolesarskega saveza.
b)	Dirkači smejo sodelovati pri javno prirejenih dirkah samo s posebnim dovoljenjem, ako se ne vrše po pravilniku J. K. S., sicer se kaznujejo z diskvalifikacijo.
c)	Kot klubska dirka se smatra le ona, ki je prirejena samo za člane prirejujočega kluba.
d)	Vse razpisane dirke se morajo prijaviti po možnosti 4 tedne, najmanj pa 14 dni pred dirko samo J. K. S.
e)	K startu pri javnih prireditvah se morejo pripustiti le oni dirkači, ki imajo izkaznice J. K. S. — Izkaznica mora biti opremljena s fotografijo dirkača ter letom rojstva, imenom ter stanom in končno z imenom kluba, katerega član je. Noben dirkač ne sme biti izpod 16 let.
§ 2. Dirkači.
J. K. S. priznava samo one dirkače, ki pripadajo savezu ali klubu (društvu) kot dirkači ter jih deli v dva razreda.
a)	Društveni vozači so oni, ki goje kolesarski sport izključno le kot šport ter od tega nimajo nikakih materielnih koristi.
b)	Vozači profesionalci so pa oni, ki stoje v službi kake tvornice kot dirkači, dirkajo kot obrt ali pa dado svoje ime za reklamo tovarne. Društveni vozači dbbe od J. K. S. dovoljenje, udeležiti s eene ali več zunanjih dirk, event. tudi za celo sezono, morajo se pa podvreči kontroli saveza, ki lahko odvzame dovoljenje kadarkoli.
Vrak dirkač mora dvigniti vsako leto izkaznico, glasečo se na njegovo ime ter opremljeno z njegovo fotografijo.
Dirkači, proti katerim je vložen kak protest (prigovor), .tartajo pod protestom, katerega končno odloči J. K. S. Dirkači profesionalci lahko postanejo- društveni vozači, kakor hitro prestanejo razlogi, vsled katerih so postali profesionalci, ozi-.oma ako je preteklo tri leta od zadnjega starta, ki so ga vršili kot taki.
Iz tekme francoske in ljubljanske reprezentance: francoski golman prestreže nevaren
strel.
§ 3. Kolesa.
Dovoljena so samo ona kolesa, ki se vozijo z nogami. Na dirkališčih kolesa s prostotekom niso dovoljena.
Savez J. K. S. označuje opremo koles in vozača v propo-zicijah. Pri dirkah na daljavo mora biti kolo opremljeno po redarskih predpisih z zavoro in zvoncem.
§ 4. Razpis dirk. Razpis dirk se mora objaviti po možnosti o pravem času, najmanj pa 14 dni pred zadnjim rokom za prijavo ter mora vsebovati:
1.	ime in naslov kluba (društva);
2.	kraj, čas, vrsto dirkališča, spon zavoja, odnosno točno določitev ceste, na kateri se bo dirka vršila;
3.	označitev posameznih tekmovanj;
4.	daljava istih;
5.	vrsta koles (eno ali več sedel);
6.	vloga in vrsta nagrade. Vloga mora biti pri odprtih dirkah najmanj 10, največ pa 20 K. Pri častnih darilih se mora vrednost označiti;
7.	dan prijave in zaključni dan prijave. Zadnji se more v posebnih slučajih odložiti do dva dni pred dirko;
8.	naslov, kamor je nasloviti prijave.
9.	označba, ali se vloga vrne vozaču, ter ali se vozači posebej nagrade;
10.	podpis prireditelja (kluba — društva);
11.	pri vseh dirkah opomba: »Vozi se po pravilih J. K. S.«
§ 5. Prijave.
1.	Za vsako dirko razen prvenstvene dirke ali za prehodna darila so potrebne tri prijave, t. j. prireditelj mora pri treh prijavah dirko vršiti, v kolikor ni pri razpisu drugače določeno, pri manj nego treh prijavah, razen pri prvenstvenih dirkah, ima prireditelj pravico dirko odpovedati ali preložiti na kak drug čas, dolžan pa je prijavljenim vlogo vrniti ter jih pravočasno o tem obvestiti.
2.	Vsaka prijava mora vsebovati:
a)	ime in naslov vozača, številko njegove izkaznice ter točen naslov;
b)	ime kluba ali saveza, kateremu pripada;
c)	barvo kolesa pri startu;
d)	točno naznačbo vožnje, pri kateri sodeluje;
e)	podatke glede vloge;
1) pri handicap-dirki, ako je to s kakega razloga označeno, točen uspeh zadnjih treh dirk.
3.	Za vsako dirko je potrebna posebna prijava.
Prijava za sodelovanje na več mestih istega dne je prepovedana.
4.	Prijave gredo na račun dirkača, ki mora sam skrbeti za točno in pravočasno prijavo.
5.	Prijava je cbvezna, tudi ako je zadnji rok odgoden.
6.	Število prijave je število na startu, v kolikor to pri razpisu ni drugače označeno.
7.	Naknadne prijave se ne sprejmejo. Prijava, ki je prišla po zadnjem roku, se sprejme, ako je bila v zapornem roku predana na pošto. (Dan poštnega žiga.)
8.	Prijava se ne sme izročiti pod tujim imenom, ako je vožnja dovolj ena.
9.	Dovoljenje za vožnjo pod tujim imenom izda le J. K. S. proti pristojbini 30 K. Tuje ime se za čas sezone ne sme menjati.
10.	Prireditelj" ima pravico najkasneje do zaključnega dne prijav prijavo brez označbe vzroka vrniti skupno z vlogo. Od tega je izključena prijava prvaka prvenstva za razpisano prvenstveno dirko ali pa za prehodnje darilo.
§ 6. Dovoljene dirke.
Z ozirom na sposobnost dirkačev razlikuje J. K. S.
a)	začetno dirko za vozače, ki še niso dirkali;
b)	tolažilno dirko za vozače, ki na dirki niso dobili na-grade;
c)	juniorsko dirko za vozače, ki niso dobili na dirki prve nagrade; vozač pod a) je izključen;
d)	seniorska dirka za vozače, ki so stari najmanj 35 let;
e)	prvenstvena dirka, odprta za vse vozače, ki so rojeni v kraju, za katerega prvenstvo se vozi ali pa so najmanj eno leto tam stalno nastanjeni vozači podvrženi tem pravilom;
f)	za reprezentanco morejo nastopiti le državljani Jugoslavije,	,	o
Za druge dirke je potrebno dovoljenje J. K. S.
Vse dirke so lahko lokalne, narodne ali mednarodne.
Start na dirkališču nima vpliva na cestno dirko ali obratno.
§ 7. Odgoditev dirke.
Vod.stvo dirke ima pravico, ob jako močnem dežju, toči ali povodnji dirko odgoditi začasno (na ure) ali trajno (za cele dneve, tedne ali mesece).
§ 8. Nagrade.
Kot nagrade društvenim vozačem se podeljujejo častne nagrade, kolajne: ali častne diplome. Vozači profesionalci dobe praviloma nagrade v denarju, dovoljeno pa je nagraditi jih tudi s častnimi nagradami.	,
Vsem častnim nagradam se mora pri razpisu naznačiti vrednost, in to vrednost morajo tudi imeti.
Vsa častna darila, kakor tudi nagrade morajo biti gravirane, vrednost pa mora v resnici odgovarjati faktični vrednosti.
V slučaju, da se javi toliko vozačev, kolikor je razpisanih nagrad, se mora vedno ena nagrada odvzeti, dočim dobi pri dirkah za prvenstvo ali za prehodnja darila samo prvi, ki pride na cilj, nagrado, event. naslov zmagovalca.
Priporoča se, da se nagrade, pripravlj?ne za vsako dirko, izlože javno vsaj osem dni.
§ 9. Prehodna darila.
1. Prehodno darilo je nagrada, katero mora dirkač vsaj dvakrat po vrsti dobiti, največ pa trikrat, da postane nje-
gova last.
2.	Dirka za prehodno darilo mora biti letno vsaj enkrat razpisana,
3.	Imetelj takega prehodnega darila mora na zahtevo prireditelja darilo zasigurati ali pa ostane isto v shrambi prireditelja.
4.	Prireditelj mora vozača, ki bi postal event. lastnik prehodnega darila, pravočasno, t. j. vsaj štiri tedne pred dirko, v priporočenem pismu pozvati na dirko.
5.	Ako se na tako dirko pozabi brez posebnega razloga, ter se dirka ne vrši skozi dve leti, postane prehodno darilo last zadnjega zmagovalca. (V slučaju spora odloča J. K. S.)
§ 10. Prvenstvene dirke.
1.	Klubi (društva), ki žele razpisati kako prvenstveno dirko, morajo zaprositi J. K. S. Tako dovoljenje se da samo na eno leto.
2.	Prošnje za prvenstvo se morajo oddati najpozneje do
1.	aprila v dotičnem letu.
3.	Vsaka prvenstvena dirka mora biti vsako leto razpisana približno v istem času. Vršiti se ne sme pred 1. junijem dietičnega leta.
4.	Te dirke morajo biti odprte za vse vozače, ki bivajo v tej deželi stalno ali pa vsaj eno leto, drugim udeležba ni dovoljena.
Prejšnji prvaki ter imetelji prehodnh darov se morajo brezpogojno pripustiti k tem dirkam.
§ 11. Uprava dirke.
Prireditelj dirke mora izbrati pred dirko samo vodstvo dirke, ki jo bo vodilo. Po pravilih mera biti vodstvo sestavljeno /saj od treh, ako pa je mogoče, od več strokovnih članov — ki pa v dirki sami ne smejo sodelovati — ki si po možnosti izberejo predsednika. Ako so pa v vodstvu samo tri osebe, potem mora imeti vsakdo brezpogojno svojoi službo, in to sodnik, sodnik na cilju ter časomerilec. Drugače pa mora biti vodstvo sestavljeno od upravnika, vodje, sodnika, starterja, nekoliko paznikov in dveh ali treh časomerilcev ter enega tajnika; pri dirkah na dirkališču, poleg tega še števec krogov ter razdeljevalec številk.
Sodnik ni v vodstvu, tako da more nepristransko soditi. V slučaju izostanka enega člana vodstva se more na licu mesta pri dirki sami izbrati namestnik.
Vodstvo odločuje z večino glasov, pri enakem številu glasov pa odloča glas predsednika.
Uprava vodi ter nadzira celo dirko, ona mora biti za čas dirke ter vsaj četrt ure po dirki prisotna. Dirka je končana, ko se razdele vsa darila.
Vodstvu se mora vsakdo brezpogojno pokoriti. Vodstvo lahko izključi vozača zaradi nepokorščine ter prekršitve pravilnika in zaradi nepristojnega obnašanja. Ravno tako lahko odvzame vozaču, ki se ni prijavil v redu, nagrado pa tudi vlogo.
a)	Sodnik. Sodnik mora sprejemati proteste. Več sodnikov ni potrebno.
b)	Upravitelj dirke. Upravitelj dirke skrbi, da se dirka
vrši.
c)	Vodja. Vodja mora paziti, da so vsi vozniki točno na startu.
d)	Starter. Starterjeve dolžnosti so točno navedene v paragrafu »start«.
e)	Sodnik na cilju mora biti točno na cilju ter voznike, kakor so prišli na cilj, prijaviti tajniku.
f)	Pazniki dirke morajo biti na važnih mestih, katera jim dodeli upravitelj vožnje, morajo skrbeti za vožnjo, da kdo izmed dirkačev ne prestopi pravil, kar je dolžan takoj po dirki javiti upravitelju dirke.
g)	Časomerilci. Ti se morajo dogovoriti, kdo bo meril čas prvega, drugega in tretjega dirkača ter točno paziti na svoje ure ter jih v tem momentu spraviti v pogon, kakor hitro odpusti starter vozače. Pri dirkah, kjer je start in cilj na drugem mestu, mora merilec časa točno določiti moment starta, dočim stavijo merilci časa na cilju svoje ure v pogon pol ure prej, nego mislijo, da bo dospel prvi dirkač, ter merijo čas v tem redu, kakor prihajajo na cilj, potem pa se čas, ko ura starterja prispe, točno izračuna. Ure stoje tako dolgo, dokler jih upravitelj dirke ne kontrolira ter dokler niso vpisani v kontrolnem spisu in podpisani od uprave. Rekord se prizna, ako sta vsaj dva priznana časomerilca od J. K. S. prisotna.
h)	Odreditelj mesta.
1.	Handicap označuje odreditelj točno.
2.	Odreditelj ima pravico handicap spremeniti na temelju prijave. Vsak vozač je dolžan sprejeti handicap.
3.	Pri cestnih dirkah se daje handicap samo na čas. Na dirkališčih pa največ do 10 % od cele dolžine dirke; večji handicap ni dovoljen.
i)	Števec krogov.
1.	Števec krogov kaže dirkačem, koliko število krogov morajo še prevoziti in za vsakokrat, kadar se obrne vozeči dirkač na stran cilja.
2.	Kadar števec krogov odvzame predzadnji krog (2), mora reči vodji: Sedaj pride zadnji krog!, na kar ta predpisano potrdi z »Da!« in istodobno začne zvoniti.
j)	Števec krogov.
1.	Števci krogov popišejo točno števila voznikov na posebni poli v istem redu, kakor prihajajo.
2.	Da so njih podatki točnejši, se jim morajo na zahtevo dodeliti osebe, ki ta števila nadzorujejo.
3.	Koinitrofna pola mora biti urejena pred dirko po številu krogov, kolikor se jih prevozi, ter podpisana ob koncu dirke od števca krogov,
k)	Razdeljevalec krogov mora pred vsako dirko številke dirkačev ter po vsaki dirki številke in čas zmagovalca napisati na vidni plošči.
§ 12. Start.
1.	Red prijav je red startu, ako to ni drugače označeno.
2.	Start je navadno na dirkališču na 10 km leteči, drugače stoječi, pri handicapu na dirkališču kakor tudi na cesti stoječi. Pr- cestnih dirkah po odredbi vodstva dirke. Dirkači se postavijo od levega na desno v eni ali več vrstah, pri letečem startu nekako 50 m od starta. Pri dirkah na dirkališču, če je prijavljenih veliko število, se mora razdeliti na več oddelkov ter naknadno razdeliti najboljše dirkače na posamezne vožnje.
3.	Prvaki, t. j. prvi in drugi, event. tudi tretji pri vsaki vožnji, vozijo medsebojno vožnjo po potrebi.
4.	V odločilni vožnji pridejo prvaki po vrsti na levo, drugi po vrsti na desno poleg prvega, event. tudi tretji po vrsti na desno poleg drugega. Dirkači vozijo 50 m polagoma ter se približujejo startu v eni ali več vrstah, drug za drugim (leteči start).
5.	Začetek starta je določen na zemlji z belo vrvico.
6.	Startcr, ki zavzame mesto pri startu, mora opozorili vozače,, da so še nekako 20 m oddaljeni od starta, z besedo »pozor«. Ako je veliko število dirkačev, t. j. več kot 20. je start v sekundi, ko srednja vrsta dirkačev preide preko bele vrvice, pri manjšem številu pa, ko prva vrsta preide čez vrvico.
7.	Znak »naprej« se dajei s posebnim signalom.
8.	Starter lahko zahteva ponovni start, ako vozači niso v redu, kakor so bili postavljeii.
9.	Pri dirkah na dirkališču se pozivlje na ponovni start z daljšim zvonenjem.
10.	Pri handicapu ter na dirkališčih, ako ie cesta daljša od 10 km, ko so dirkači že odrinili od mesta, je stvar dirkača, da pazi na starterja. Starter mora, stoječ na levem mestu, odpuščati dirkače.
11.	Starteriu ni dovoljeno stopiti za en korak potem, ko ie že odpustil. S tem se more cel start proglasiti neveljavnim Starter mora stati mimo na svojem mestu, dokler ne prdejo vsi vozači mimo njega.
12.	Noben dirkač s ene sme dotakniti s prvim kolesom bele vrvice (starta).
13.	Pri handicapu na dirkališču mora starter pregledati vsakomur določeno mesto, zapove trikrat voziti, t. i sesti, ter kliče »pozor«, tri sekunde pozneje da znak »naprej«, ako pa začne kdo voziti pred znakom naprej, se mora kaznovati in postaviti na isto mesto. V ponovnem slučaju pa je izključen od vožnje.
14.	V slučaiu, da od vseh prijavljenih pride na start samo eden, ima prireditelj pravico tega samega pustiti star'ati ter mu podeliti nagrado ali to vožnjo odpovedati; izvzeta je od tega dirka za prvestVo ali za prehodno darilo,
15.	Ako pri dirki za prvestvo ali za prehodno darilo prejšnji prvak sam pride, se mu more naslov pa tudi darilo samo takrat predati ali priznati, ako vozi predpisano progo.
S 13. Mrtva vožnja.
Mrtva vožnja ie takrat, kadar prideta v isti dirki dva ali več dirkačev v istem času na cilj ali prevozijo celo dolžino točno v istem času. — Vsi dirkači moraio takoj voziti odločilno dirko, za katero more vodstvo dirke podeliti manjšo dolžino po sporazumu dirkačev samih.
§ 14. Red dirke.
§ 1. Pri cestnih dirkah more prvi vodeči dirkač sam izbrati pot, ne sme je pa menjati, ako bi s tem bil v napotie sledečim dirkačem v poteku vožnje, da ne bi mogli naprej. Nadalie ne smejo vozači uporabljati event. poti za pešce, vsaj pol kilometra pred ciliem.
2.	Na dirkališču sc vozi samo naprej.
3.	Pri dirkah na dirkališču se vozi od desne na levo. Vsak vozač se mora držati samo notranjega kroga ter sme le tedaj menjati svoja mesta, ako s tem ne škoduie sledečim vozačun
4.	Samo tedaj se sme na levo naprej, ako ie vozač vsaj 125 cm oddaljen od notranjega roba. Pri cestnih d;rkah se navadno vozi po cestnoredarskih oredpisih, naprej je pa dovoljeno v nrotivnem slučaju, ako je vsaj 1 m prostora.
5.	Vodeči dirkač sme menjati samo takrat svoje meste. ako svojim vozačem pri vožnji ni v napotje. Izriniti levo ali desno ie strogo zabranieno in dotičnega uprava lahko kaznuje
6.	Vsakemu vozaču je dovolieno odsesti ter s svojim kolesom iti ali bežati. Pri gorskih dirkah ni dovoljeno odsesti v slučaiu padca pa se sme voziti samo od mesta padca dalje.
7.	Ako je kdo izmed dirkačev, ki je redno startal, prevozil celo predpisano progo ter dospel na cilj s kolesom, ka-
terega je vodil ali nosil, se mu vendar nagrada podeli po vrstnem redu.
8.	Vsak dierkač, ki je primoran v teku dirke odsesti, mora vozače, ki mu slede, na to opozoriti.
9.	Cilj je označen bodisi na dirkališču, bodisi na cesti z belo vrvica, široko 40 mm, ter z napisom »Cilj«.
Kdor se prvi s kolesom dotakne vrvice, se smatra za zmagovalca, v kolikor je celo vožnjo prevozil.
10.	Pri cestnih dirkah v splošnem je menjanje koles zabranjeno. Tuja pomoč pri popravilu (defektu) povzroča izgubo nagrade. Izključene so navadne proste dirke.)
11.	Pripomoč vodičev pri cestnih dirkah je prepovedana, razen ako je v razpisu drugače določeno.
12.	Pri dirkah na dirkališču izpod 10 km lahko vodstvo dirke zahteva, da mora dirkač, ki je bil za nekoliko krogov prehiten, odstopiti.
§ 15. Protesti.
1.	Protesti se uvažujejo samo iz sledečih razlogov:
a)	zaradi pomanjkljivosti na pravilih s strani vodstva,
b)	zaradi pomanjkljivosti pravil dirkača, t. j. ako je vozil proti pravilom.
2.	Za vložitev protesta je dirkač samo' takrat upravičen, ako bi bil zaradi prekršitve pravil za vožnjo v svoji pravici prikrajšan.
3.	Protest nroti upravi, kakor tudi proti dirkaču, zaradi prekršitve pravil se more vložiti sodniku pred dirko, ako je razlog za protest dotičnemu pred dirko samo znan.
4.	Protest proti dirki ali enemu ;zmed dirkačev zarad’ pr»-greška proti voznemu redu dirke ali kakega drugega slučaio za časa dirke se mora upravi takoj iaviti ter v roku lf) minut po dovršeni dirki sodniku ali njegovemu namestniku O'ebno predati. Izvzet ie samo slučaj, ako je sodnik sam prepričan, da je temu kriv le slučaj ter da se drugače sploh ni moglo izvršiti.
5.	Protest se mora podpisati po voditelju zapisnika ter podpisati od sodnika in voditelja.
6.	Ko se vloži protest, se mora priložiti vsota 50 K, ki zapade, ako se protest odbije.
7.	Sodnik mora stranke natančno izprašati, svojo odločitev izreči po možnosti že preje ter razložiti in odločitev tožiteliu event. tudi pismeno dostaviti. Dan dostave se mora določit'.
8.	Proti odločitvi sodnika na cilju ni priziva.
§ 16. Prizivi.
1.	Priziv proti sklepu sodnika na J. K. S. se uvažuje samo takrat, ako je njegov sklep očitno proti pravilom.
2.	Kdor stavi proti sklepu sodnika priziv, mora pred razdeljevanjem nagrad javiti prirejajočemu klubu (da sc mora počakati z nagradami) ter mora v roku 8 dni noslati priporočen priziv na predsednika J. K. S. s prilogo 100 K.
Pozneje dospeli priziv se vpošteva samo v izjemnem slučaiu (bolezen, vojaška dolžnost, pot v inozemstvo), ako ga ni bilo mogoče pravočasno poslati. Po 14 dneh sc ne more več uvaževati.
Priziv mora biti točen, vsaka točka pravil, ki so ni vpošte-vala ter na katero se priziv tožitelja opira, se mera točno opisati. Prizivatelj mora priložiti pripis ter ga poslati prireditelju. V slučaju, da se priziv uvažuje, se mu vrne prizivna taksa 100 K.
S 17. Dobitelj nagrade.
Razpisane nagrade se razdele v istem redu, kakor so vozači dospeli na čili in v kolikor to ni drugače označeno. Pri časovni dirki odločuje krajši čas, pri dirki na uro odločuje daljina ceste.
§ 18. Izguba nagrade.
1.	Kdor
a)	ovira dirkač" na katerikoli način ter ga na noben način ne pusti naprej;
b)	zaradi neznanja sodeluje pri dirki, na kateri potom razpisa nima pravice;
c)	zaradi tujih podatkov (n. pr. pri handicaou) dobi prednost ter si izboljša stališče;
d)	se pusti od koga vleči, porivati ali dalje vozit' ali si na kak drug način poišče boljšo vožnjo, ali po kakem drugem dirkaču v tem pomaga;
el stori kaj takega, da dirka dobro ne uspe;
f)	ne vozi popolnoma svoje ceste, pusti vleči svoje kolo ter slično, ali si pa pomaga pri defektu na drug način, v splošnem nima pravice do nagrade, poleg tega oa mora biti izključen od vseh dirk. Ta odlok mora prireditelj iaviti J. K. S.
2.	Kdor naknadno in svojevoljno dela proti pravilom, more biti po odloku J. K. S. začasno, pa tudi trajno izključen od vseh dirk, ki spadajo v območje J. K. S. ter se vrše po njegovih pravilih.
3.	Točka dl tega paragrafa ne velja toliko pri klubskih dirkah, kjer je telesna podpora dovoljena pri istem moštvu, toda
pri tem se ne sme posluževati vrvi ali kakega drugega mehaničnega sredstva.
§ 19. Pravice dirkačev.
1.	Prireditelj je dolžan vsakemu dirkaču njegove pridobljene nagrade izročiti ter ima pravico iste reklamirati pri J. K.
S.	potom intervencije.
2.	Prireditelj dirke mora skrbeti, da je pri roki praktični zdravnik, dalje za posebne prostore pri event. nezgodah, za ranjene pa, dto imajo ovoje.
3.	Dirkači imajo pravico, ako so prijavljeni za dirko, da trenirajo vsaj tri dni pred prijavljeno dirko na dirkališču brezplačno v določenem času, mora se jim pa tudi označiti mesto, da lahko opazujejo pot dirke.
§ 20. Dolžnosti dirkačev.
1.	Dirkač je dolžan pokoravati se brez ugovora vsem odredbam vodstva dirke.
2.	Dirkači morajo porabiti vse svoje moči, da dobe dirko.
3.	Vodstvo ima pravico dirkaču zaradi nerednosti na obleki (triko) zabraniti start.
4.	Vsak dirkač mora biti predpisano oblečen za dirko in to: hlače do kolen, triko z dolgimi ali poldolgitni rokavi ter kratkimi nogavicami.
Oblačilo v barvi mesa ni dovoljeno.
5.	Zahajati v oblačilu za dirke med občinstvo ni dovoljeno.
§ 21. Kazni.
J. K. S. ima pravico kaznovati zaradi nepazljivosti ter prekršitve svojih pravil in odredb
1.	dirkače
a) z opominom, b) z ukorom, c) z ostrim ukorom ter objavo v saveznem listu, d) z denarno kaznijo, e) z izključitvijo od ene ali več dirk.
2.	proti prirediteljem dirke
a) z opominom, b) z ukorom, c) z ostrim ukorom ter objavo v saveznem listu, d) z denarno kaznijo, e) z izključitvijo od ene ali več dirk.
e)	proglasiti dirko neveljavno odnosno zabraniti start vsem dirkačem;
f)	odvzeti pravico prirejevanja dirk za čas 1 leta.
§ 22. Cesta za dirko
1.	mora biti točno izmerjena ter označena pri začetku in koncu ter obratno;
2.	prvenstvene cestne dirke se ne smejo vršiti izpod 50 km (z izjemo prvenstvene gorske dirke) ter morajo biti samo v okviru zemlje, za katere prvenstvo se vozi, obrati naj se po možnosti izvzamejo.
§ 23. Dirka z motornim vodstvom.
Vodiči na motorju morajo pokazati oblastne izkaznice o konjskih silah vodstvu dirke, ako pa teh nimajo, ne morejo pri-r ostvovati.
§ 24. Ustanove za velike cestne dirke.
1.	Za velike cestne dirke velja dirka nad 200 km. Do 500 km se vozi enkrat, čez 500 km pa v presledkih.
2.	Prireditelji velikih dirk morejo biti samo klubi ki jamčijo za športni uspeh dirke.
Odlok za prireditev velike dirke se mora s programom jeviti do. 1. marca vsakega leta J. K. S.
3.	Savez razlikuje
a)	dirko, odprto za vse savezne klube,
b)	navadno dirko za vse,
c)	v smislu handicapa so potrebna za druge dirke posebna dovoljenja podsaveza.
4.	Olajšave za starejše dirkače so dovoljene.
5.	Dirkači se na startu, obratu ter na cilju v svrho natančne statistike nadzirajo.
6.	Pri vsakih 50—70 km morajo biti postavljene kontrolne postaje.
7.	Kontrola mora delovati točno po navodilih saveza.
8.	Poleg tega se priporoča, da vodstvo samo na auto-mobilih sledi ter nadzoruje.
9.	Za vsako tako dirko mora uprava staviti na razpolago vsakemu vozaču vozni red.
10.	Vozni red mora biti točen ter mora biti vsaka kontrolna postaja označena (razen tajnih), ki stoje vsakemu dirkaču na uslugo ter mu javijo, kje lahko dobi hrano in pijačo za plačilo ali brezplačno.
11.	Dovoljeno je isto cesto večkrat nadzirati.
12.	Vsi vodniki kakor tudi vse olajšave dirkačem so strogo zabranjene, ako to v razpisu ni posebno ozpačeno. Menjava koles je dovoljena.
13.	Na vozni red mora vsak dirkač paziti ter se ga strogo držati. Samo v izjemnih slučajih se lahko menja (ako je kak most porušen, ali cesta poplavljena in podobno) in to samo takrat, ako so na startu vsi dirkači sporazumni za to.
Viktorija, Zagreb : Ilirija komb. 2 : 1, Ilirija se je zopet
enkrat zares potrudila, da je igro izgubila. Kadar protivno moštvo ni v stanu napraviti golov, si jih napravi sama.
V tekmi proti Viktoriji se je igralo skoro ves čas na polovici Viktorije, toda da se ne bi zmagalo, je levi branilec seveda napravil dva lastna gola. Ilirija je vsled trenutne odsotnosti, oziroma obolelosti večih igralcev prvega moštva morala postaviti proti Viktoriji rezervno moštvo, ki so ga ojačili Zupančič II, Baline in Oman. Od te trojice je bil rezervi v ojačenje pri nedeljski igri pač edino Zupančič. — Postava Ilirije je bila sledeča; Zinnbauer — Kanc, Bregar II — Beltram, Zupančič II, Hus — Grilc, Baline, Oman, Pevalek I, Weibl.
Ako se izvzame »smolo«, oziroma brezglavost Kanca z lastnima goloma, je igrala obramba dobro in koristno. Zinnbauerju je prizadejal edino delo pravzaprav Kanc, tako da ni imel prilike, da bi se odlikoval. Najboljši del moštva so bili halfi. Zupančič je poganjal napadalno vrsto v napad z neutrudljivostjo, ki bi zaslužila lepši uspeh, Hus in Beltram sta ga pri tem marljivo podpirala. Običajno so se vsi navali Viktorije ustavili že pri halfih. V napadalni vrsti je bil Weibl na desnem krilu prav dober, ostala četvorica pa izpod kritike. Nemogočo postavo Grilca na levo krilo ima na vesti vodstvo nogometne sekcije.
Viktorija je imela svoje najboljše igralce v golmanu in obeh backih. Forward je poskušal srečo večjidel s solo-akcijami, halfi so igrali povsem defenzivno.
Igro je vodil zadovoljivo g. Vodišek.
Prvenstvene tekme.
Sparta—Primorje 4:4. 26. junija se je igrala odločilna tekma za prvenstvo drugega razreda v ljubljanskem okrožju podsaveza. Protivnika, Sparta in Primorje, sta se zavedala, da se uvrsti zmagalec v prvi razred, zato sta nastopila kompletna in grala z vsemi silami. Tekma je bila igrana v tako lepem stilu in tako' živahno in napeto, da je publiko, ki se domačih tekem sicer zelo rada ogne, popolnoma zadovoljila.
Rezultat ne izraža reelno razmerja moči med obema kluboma. Neoporečno boljše moštvo je bila Sparta, ki je tudi prevladovala vsaj dve tretjini igre. Razvila je povsem korektno, smiselno kombinacijo; ugajal je v tem oziru zlasti forward, pravitako kot je pri Primorju ravno igra fonvarda bila najbolj pomanjkljiva. Notranji trio Sparte je neprestano ogrožal gol Primorja, tudi zunanji napadalci so storili svojo dolžnost. Halfi so' bili sorazmerno z napadalci slabši, obramba, posebno Habe, pa zopet izvrstna. Golman Skrbinšek je igral precej nervozno, lani smo ga videli že v večjih boljših igrah. Drugi in tretji gol bi ob malo večji pazljivosti lahko ubranil. Četrti gol je posledica tehnične pogreške desnega branilca Jerasa.
Sparta je v tej igri na vsak način dokazala, da zasluži uvrstitev v prvi razred, kjer je ob enakem napredku v bodoče morda poklicana postati prvi reelni rival Iliriji.
Primorje je v tej prvi težki tekmi letošnje sezone pokazalo znova eno' svojih največjih napak, namreč prepiranje med igralci. Sicer je bila tudi njegova igra lepa. Moštvu manjka žal racionelna skupna, igra. Forvvard je precej siguren v strelu na gol, a manjka mu kombinacija in primerna napadalna taktika, da ne govorimo o napa-
dalnem sistemu. Halli bi bili kot posamezniki dobri, za forward pa je njih način igre na vsak način brez osobitih koristi. Branilca sta v početku igre igrala izvrstno. Kasneje ju je Spartina prizemna kombinacija spravila popolnoma iz ravnotežja. Golman Peterlin je ugajal.
Postava moštev: Sparta: Skrbinšek-Jeras, Habe-Bregar, Marusig L, Kotnik-Pobeška II., Učak, Žargaj I., Pobeška I.
Primorje: Peterlin-Mozetič, Rajgelj-Slamič, Birsa, Zucchiatti-Lenassi, Petrič, Primožič, Ternovic, Bano.
Prvi gol je doseglo Primorje v 8. min. iz »11 m«, Sparta je v 12. min. izravnala in dosegla v 30. min. drugi gol. Polčas 2 : 1. V drugi polovici doseže Primorje v 10. in 11. min. drugi in tretji gol. V 25. min. Sparta zopet izenači ter napravi v 37. min. še četrti gol. V 44. min. druga »11 m« proti Sparti; Birsa strelja v golmana. V poslednji minuti pade po' krivdi Jerasa četrti izravnavajoči gol za Primorje. — Koti 9 : 5 za Sparto.
Igro je vodil prav dobro g. Vodišek.
Jadra n—H e r m e s 2:0. Oba moštva sta igrala precej grdo in robato. Mnogo je pripomogel k temu slao sodnik. Golman Hermesa je dobil v igri po nesrečnem slučaju težjo poškodbo.
Primorje rez.—Svoboda rez. 3:1.
Mariboir—Svoboda 7:0. Sodnik g. Nemec.
Korotan-MAK 2 : 1. Korotan si je priboril zmago po trdem in ostrem boju, tekom katerega je pokazal dosti smisla za kombinacijsko igro. Mak je nasprotno brez-uspešnoi poskušal doseči uspehe s soloigranjem. Na obeh straneh se je mestoma igralo surovo, enega igralca MAK ie moral sodnik iz igre izključiti. Koti 3 : 4. Sodnik gosp. Šepec.
Prvenstvene tekme 29, junija in 3. julija.
Prvenstvena sezona L. N. P. 1920/1921 je tik pred zaključkom. 29. junija se je odločilo prvenstvo Celja v korist Atletikov. Prvak iz jesenske sezone S. K. Celje k tekmi ni nastopil, vsled česar je po pravilniku tekmo izgubil.
3.	julija se je igral v Mariboru semifinale za prvenstvo podsaveza med prvakom Maribora S. S. K Maribor in prvakom Celja Atletiksportklubom. Zmagali so Atletiki z 2:1 in se s tem kvalificirali za finale s prvakom Ljubljane S. K. Ilirija.
Zaključna tekma bi se imela vršiti 10. t. m. v Ljubljani kot sedežu podsaveza. Ker pa se na ta dan vrše v Ljubljani in v Celju lahkoatletične tekme in ker se vrši 17. t. m. v Celju otvoritev novega, izvanredno lepega igrišča Atletikov, se je finale preložil na 17. t. m. v Celje
V nedeljo so se igrale nadalje zaključne pomladne prvenstvene tekme drugega razreda v ljubljanskem okrožju podsaveza. Sparta je zmagala nad Jadranom z 1 : 0. Primorje nad Akademiki s 6 : 0. Prvenstvo drugega razreda pripade s tem Primorju, ki ima 7 točk in razmerje golov 19:4, II. mesto ima Sparta tudi s 7 točkami, a z razmerjem golov 15 : 5, na III. mestu je Jadran s 4 točkami, na IV. Hermes z 2 točkama in na V. mestu Ljubljanski akademski S. K.
2.	julija je tekma med rezervama Hermesa in Jadrana (3 : 0) zaključila tudi pomladno prvenstvo rezervnih moštev ljubljanskega okrožja. V tej skupini ima prvenstvo Hermes s 4 točkami. Sledijo Jadran 3 točke (7 : 7), Primorje 3 točke (7 : 9} in Svoboda 2 točki. Sparta in Akademiki so bili prvenstvenih tekem rezerv oproščeni.
Pripomniti je nadalje, da se tudi rezerva Ilirije prvenstvenih tekem za enkrat ni udeleževala.
Celoten rezultat prvenstva v Ljubljanskem nogometnem podsavezu se objavi službeno šele, ko se odigra 17. t. m. v Celju finale med Ilirijo in celjskimi Atletiki.
Prvenstvena tekma Sparta : Jadran 1:0 (0 :0), koti
6 : 0. Da bode izšla iz te tekme kot zmagovalec Sparta, se je pričakovalo. V začetku igre je Jadran, ki je skoraj 15 minut napadal, diktiral najostrejši tempo. Vendar so se vsi njegovi zelo opasni napadi razbili ob obrambi Sparte, v kateri je bil izvrsten posebno goalman Skrbinšek. Polagoma se je potem razvila napadalna vrsta Sparte in Jadran se je moral omejevati bolj na obrambo. V 21. minuti je izključil sodnik vsled surove igre srednjega krilca Jadrana, Steinerja. Preostre in surove igre je bil mnogo kriv del občinstva, ki je igralce z neumestnimi in surovimi klici hujskalo in zbegalo. —- V drugem halftlmu se je igra nadaljevala v enako ostrem in brezobzirnem tempu, ki pa se je po preteku 20 minut nekoliko ublažil, ker je moralo moštvo Jadrana vsled utrujenosti popustiti. Po večih lepih napadih notranjega tria, ki jih je ustavila zelo požrtvovalna obramba Jadrana, se ji je posrečilo doseči v 28. minuti prvi goal po levem krilu Pobeška L Nekaj nadaljnih lepili pozicij je ustavil sodnik vsled offsida. — Sodnik g. Kepec je vodil tekmo zadovoljivo kljub težkemu stališču, ki ga je imel vočigled brezobzirnosti nekaterih igralcev in surovosti publike.
Primorje : Akademiki 6 : 0. (Prv. t.) Akademiki so se prvi polčas trdovratno upirali, edini gol pred odmorom je bil lasten. V drugem halftimu se je moralo Primorje igre resno poprijeti. Prešlo je v stalno napadanje in doseglo 5 golov. Najagilnejši v Primorju je bil centerhalf Birsa, v napadalni vrsti je bil najopasnejši Lenasi. Igro Akademikov vzdržuje v glavnem centerhalf Gaberščik. — Sodnik g. Betetto.
Hermes rez. : Jadran rez. 3 :0. Zaključna tekma prvenstva rezerv. Igralo se ni niti lepo niti dobro. — Sodnik g. Mlinar.
Nogometne tekme v Mariboru od 26. junija do 3, julija.
26. junija: Reprezentančni team A : Reprezentančni team B 2 : 4 (1:1). Tekma je nudila lep sport. Zmagalo je navidezno slabejše moštvo B. V igri se je pokazalo, da treba pvotno postavo moštva A za bodoče reprezentance Maribora temeljito predrugačiti. Tekma izbranih moštev je začetek priprav za Športni teden, v katerem bodo tekmovale reprezentance Ljubljane, Maribora in Celja za prehodno darilo. Tekmo je vodil g. Nčmec.
Rapid old boys : M. A. K. old boys 3 : 4, Maribor nar. : M. A. K. nar. 2 : 1.
1. julija: Reprezentanca Maribora : Grazer Athietik-sport-Klub 2 : 2. Maribor je v tej mednarodni tekmi najugodneje iznepadil Bil je večino igre bivšemu prvaku Gradca nadmočan. Boljši je bil posebno v skupni igri in pokrivanju, zaostajal pa je nekoliko v tehničnem oziru.
G. A. K. je, kakor znano, nedavno igral v Zagrebu proti Hašku 3 : 6 in proti Concordiji 2 : 2.
29. junija: Rapid : Grazer Amateure 0 :6! Igro je motilo deževno vreme. V prvi polovici je bila igra precej izravnana. 1 gol so dosegli Amaterji v 14. minuti, 2. je bil lasten. Polčas 0 : 2. Po odmoru so Amaterji ostro napadali in prisiLli Rapid v defenzivno igro. Dobra sta bila v Ra-pidovem moštvu golman Dolinšek in Kohout. — Sodnik g. Nčmec je bil zelo neodločen.
3.	julija: Semifinale prvenstva Slovenije Maribor : Atletiki, Celje 1 : 2. Mariborovo igrišče je bilo vsled dežja v zelo slabem stanju, tudi med tekmo je neprestano deževalo. Maribor je nastopil z dvema rezervama. Zmago je odločila enajstmetrovka. Sodil je izvrstno g. Šuput.
*
Jadran—Akademiki 5 :0. Akademiki soi igrali del tekme le z 10 igralci. — Sodnik g. Kepec.
Svoboda rez.—Hermes rez. 4:1.
Sparta—Svoboda, Moste, 7 : 0. Prijateljska tekma.
Kolesarska dirka Ljubljana—Vransko—Ljubljana 100
kilometrov. Kolesarska »Ilirija« je priredila v nedeljo dne 26. junija na progi Ljubljana—Vransko—Ljublajna 100 km dirko v dveh skupinah. Na start se je prijavilo 17 dirkačev, in sicer 8 v lahki in 9 v težki skupini. Dirko je vodil g. Gorjanc, pri startu je bil g. major Jaklič. Dirka se je razvila v zelo živahnem tempu, le žal, da so imeli dirkači na povratku močan protiveter in neprestano divjanje prahu. Z upoštevanjem tega so rezultati povoljni. Start se je izvršil skupno za obe skupini. Prvih 20 km je vozila skupina 10 dirkačev pod vodstvom Šolarja, Šiškoviča in Ogrina ter Pečnika in Zanoškarja skupno. Pri 20 km je imel Rebolj defekt ter je zaostal. Kmalu za njim je zaostal Kurner, ostalih 8 se je držalo do 38 km skupaj. Prvo uro so prevozili 30-4 km. V Trojanskem klancu je padel Šolar ter si poikvaril kolo, katerega je pa na obratu hitro popravil. Prva sta pasirala kontrolo na obratu Ogrin in Šolar, Rebolj, ki med tem dospel do Vranskega, je imel drugi defekt, dalje je imel defekt Krašna, medtem, ko sta Kocmur in Barič izstopila. Nazaj na cilj je šlo brez defekta pod vodstvom Šolarja in Ogrina. V istem redu sta prispela tudi na cilj, in sicer Šolar kot prvi v 3 : 29 : 40, Ogrin kot drugi v 3 : 29 : 40-2, Šiškovič kot tretji v 3 : 36, Goltes četrti v 3 : 36-4, Škrajner peti v 3 : 44 : 36. V težki skupini je prispel prvi Zanoškar v 3 : 44 : 36-8, drugi Pečnik v 3 : 49 : 15, tretji Meze v 4 : 03 : 57 in Šimenc v 4 : 11 : 5. Nezgod ni bilo nikakih. Straža ob progi je izvedla častno svojo nalogo.
*
Razpis velike cestne dirke na progi Ljubljana—Maribor
136 km v nedeljo dne 10. julija 1921. Odprto za društvene dirkače vseh klubov Jugoslavije. Proga: Ljubljana—Vransko— Celje—Slov. Bistrica—Maribor. Start: Ljubljana, Dunajska cesta pri km 1 ob 6. uri zjutraj. Seniorji startajo istotam ob 5. uri. Cii: Maribor pred železnico. Prijavnina: 5 dinarjev za dirkača. Prijave je pošiljati g. Fr. Ogrinu, Gosposvetska cesta 14; vsebovati morajo: ime in priimek dirkača, naslov, starost, klub, vrsto kolesa (dirkalno ali turno), prijavnino. Zaključek prijav v petek, dne 8. julija ob 8. uri zvečer, — Posebna določila: Vozi se: v glavni skupini z dirkalnimi kolesi, v težki skupini s turnimi kolesi in v skupini seniorjev. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Vsi dirkači morajo: voziti levo, prehitevati desno, imeti na kolesu zavoro in zvonček, voziti na lastno odgovornost. Vrstni red prijav je vrstni red na startu. Dirkači morajo biti eno uro pred startom v klubovih prostorih restavracije Novi svet, seniorji ob 4. uri 45 minut. Vozi se po pravilniku Jugoslov. kolesarskega saveza. — Darila: za lahko skupino 6 v vrednosti 1000 K, 800 K, 650 K, 500 K, 300 K, 250 K; za težko skupino 3 darila v vrednosti 800 K, 500 K, 250 K; za skupino seniorjev eno darilo v vrednosti 600 K. Oni, ki doseže najboljši čas dneva, dobi poleg tega še specialno darilo v vrednosti 700 K. Vsi oni, ki prispo v maksimalnem času na cilj, dobe časovna darila. Maksimalni čas je določen na 40 minut po prihodu prvega dirkača v vsaki skupini. — Po dirki v Mariboru v restavraciji Narodnega doma skupen obed, nato razgovor z interesenti v svrho ustanovitve kolesarskega kluba, oziroma oživitev obstoječega kluba.
K mednarodni dirki Dunaj — Graz — Dunaj 390 km, katera priredi dunajski klub »Sturmvogel« dne 17. julija, odpošlje »Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija«, Ljubljana, g. Šiškoviča in Šolarja. Koturaški klub »Sokol«, Zagreb, pa g. J. Pavlija.
Lahkoatletični miting S. K. Ilirija se vrši v nedeljo 10. t. m. Pričetek ob 17. uri. Mitinga se morejo udeležiti
člani vseh klubov Slovenije. Program: 1. Tek na 100 m, 2. skok v daljavo z zaletom, 3. metanje krogle, 4. finale na 100 m, 5. tek na 1500 m, skok v višino z zaletom, 7. skoik v daljavo z mesta, 8. tek na 400 m, 9. metanje diska, 10. teg vrvi, 11. damska štafeta 4 X 70 m, 12. štafeta 4 X 100 m. Med 3. in 4. točko se vrši ženska rokometna tekma Ilirija : Jadran. — Športni klubi, posebno ljubljanski, se ponovno naprošajo, da se udeleže mitinga s čim večjim številom tekmovalcev. Prijaviti se je na Jos. Beneša, Jadranska banka.
Distančni tek Hoče—Maribor (5 km), ki bi se moral vršiti 19. t. m., se je moral v poslednjem trenutku vsled premale udeležbe preložiti na kasnejši čas.
Športna zveza. Člane športnih klubov, ki imajo izposojene smuči Športne zveze, opozarjamo, da jih takoj vrnejo. Priložiti je treba 40 K kot odškodnino. Smuči se sprejemajo vsak dan v pisarni Športne zveze, Narodni dom, od 8. do 12. in od 3. do 6. popoldne.
Ljubljanski nogometni podsavez.
Zabrana igre, naložena S. K. Triglavu v Kranju glasom »Sporta« št. 15, se z današnjim dnem ukine.
S. K, Hermes, Ljubljana. Protest proti verificiranju prvenstvene tekme s Primorjem je za podsavez brezpredmeten, ker mu ni bila priložena protestna taksa.
S. K. Triglav, Kranj. Dopise od 7, junija smo vzeli na znanje. O rešitvi prošnje za denarno podporo Vas torno obvestili pismeno. Glede prijavnic glejte »Sport« št. 18.
Prijavljeni so za S. K. Hermes: 232. Uršič Emil, 233. Kleindienst Tomo, 234. Ceglar Hinko. — S. K. Svoboda, Celje: 728. Basle Jožef, 729. Beuc Ivan, 730. Bresnik Avgust, 731. Gril Josip, 732. Holzhauser Karl, 733. Kemetmiiller Ivan, 734. Kranjc Alojzij, 735. Petek Anton, 736, Rauch Waltcr, 737. Podrepšek Franc, 738. Rojnik Anton, 739. Štifter Franc, 740. Vrečko Anton.	Tajnik.
Obči pravilnik, Pravilnik prvenstvenih tekem in Pravilnik zbora nogometnih sodnikov so v omejenem številu na razpolago pri podsavez u. Skupna cena 1 dinar.
*
Dirkalno društvo v Ljubljani je določilo za letos sledeče tekme:
20. in 21. avgusta glavna vozna dirka,
7. in 8. septembra concours-hippique,
25. septembra vozna in galop-dirka.
Razpored se razglasi v prihodnji številki.
Začasno ustanovitev »kola jahačev« je odbor odobril, vrhutega naj se skličejo konjcrejci in športniki na skupno zborovanje o priliki velesejma.
S. K. Ilirija, člani lahkoatletične sekcije se opozarjajo, da so redni treningi ob torkih in četrtkih od 6. do 8. ure zvečer.	Načelnik.
SPORT izhaja vsak petek. ©@)SJ Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K. Inserati po tarifu. ©E?) Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom. OgD Izdaja Športna zveza Ljubljana. Ediai Urejuje Stanko Virant.	Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. E>)