455
Novice.
—   Goriška slovenska šola. V seji dae 15. t. m. se je goriški občinski zastop bavil z ukazom nau^ega mini-sterstva, da mora ustanoviti slovensko ljudsko šolo v Grorici in sklenil proti temu ukazu pritožiti se na upravno sodišče. Na galeriji mestne dvorane se je tem povodom zbralo večje število Slovencev, ki so ukaz naučnega ministerstva in sklep občinskega zastopa sprejeli s klici: „Živeli Slovenci". Ta povsem nedolžna demonstracija je močno razjarila laške občinske odbornike, v prvi vrsti žuoana dr. Venuttija, ki je to demonstracijo dal v zapisnik zabeležiti. Znani so vsem demonstrativni in hrupni pojavi galerijskih obiskovalcev v mestnem zboru tržaškem in kaj se tem rogoviležem zgodi, župan jih rahlo posvari, češ, da to mora storiti, sicer pa lahko i še nadalje demonstrujejo. Prav v tem smislu so o navedeni goriški demonstraciji p)ročali vsi laški in nemški listi, obsojajoč predrznost Slovencev, dočim o demonstrativnih jednakih pojavih Italijanov ali Nemcev molčijo, ali pa jih naravnost odobrujejo Gospoda naj bo le pomirjena, še na vse kaj dru-zega se bode mogla privaditi. Slovenec neče biti več samo hlapec, temveč hoče slednjič enkrat postati gospodar na svoji zemlji.
—   Grofu AUredu Coroniniju, državnemu poslancu goriškemu, so prišedšemu dne 18 t. m. iz Dunaja v Grorico priredili goriški Slovenci veliko ovacijo za zasluge, katere si je stekel s svojim možatim potegovanjem v državnem zboru o zadevi dvojezičnih napisov na Primorskem. Zbralo se je na kolodvoru do dve sto Slovencev, ki so z urnebesnimi živio-klici sprejeli neustrašnega svojega zastopnika. Prav je tako, da Slovenec, tudi vnanje pokaže, da živi.
—   Narodnemu domu v Ljubljani je volil sto gld. minolo nedeljo v Ljubljani umrli trgovski agent gosp. Jan. Hartmann, rodom č^ški Nemec
—   Št. jakobsko-trnovska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda je imela minolo nedeljo pri „Lloydu" svoje letno zborovanjo. Iz poročil posnamemo, da ima podružnica sedaj 320 članov. Dohodkov je bilo minolo leto po odbitju stroškov 635 gld. 90 kr, kateri so se oddali glavni družbi. Zares plodonosno delovanje! Da bi pač vsaka podružnica vsaj približno tako marljivo delovala, potem bi vodstvo vse drugače moglo vršiti dano si nalogo. Skušajte vse podružnice posnemati to uzorno žensko podružnico !
—   Shod zaupnih mož, ki pa se ima vršiti dne 29. t. m. z redutni dvorani v Ljubljani, obeta biti mnogobrojno obiskan Da bi ta shod pač imel zaželjeni vspeh in bi združil zopet vse rodoljube k skupnemu delovanju v prospeh koristij in sreče slovenskega naroda!
—   Kamniška želznica pride tudi v državno last. Minole dni so imeli delničarji sejo in sklenili ustreči vladi, ki je pripravljena na podlagi zakona iz 1. 1883. podržaviti železnico,
—   Po dolenjski železnici se je meseca oktobra t. L vozilo 27.869 osob in se prepeljalo 12.850 ton blaga. Dohodkov je bilo pri osebnem prometu 13 721 gld. pri tovornem 32.449 gld., skupaj torej 46 170 gld. Od 1. januvarija do 31. oktobra 1894. znašajo vsi dohodki 423.807 gld.
—    Posojilnica v Kranjski gori, zadruga z neomejeno zavezo, prične poslovati z novim letom.
—  Javne   dražbe surovih  kož,   usnja in strojiva
se bodo pričele prirejati v c kr. skladiščih v Trstu. Te dražbe se bodo vršile vsako prvo sredo v meseci. Prva dražba bo dne 5. decembra t. 1. v borznem poslopji v Trstu. Natančnosti o tej dražbi mogo se poizvedeti tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice.
—  Celjska gimnazija. Poslanec Miha Vošnjak in tovariši interpelovali so v državnem zboru umnega ministra notranjih stvarij, 5e je celjski okrajni glavar bil pooblaščen izjavljati, da se dvojezična gimnazija ne osnuje v Celji, in jo ponujati Zalčanom in St. Jurčanom in s tem begati prebivalstvo. — Pri tem naj omenimo, da se nam zdi, da vlada nima resne volje osnovati dvojezične gimnazije niti v Celji, niti v Žalci, ne kje drugje. S tem, da se gimnazija ponuja raznim krajem, se hoče le zasejati razpor o tej stvari. Ob-lastva bi pa imela lepo priložnost stvar zavleči z raznimi poizvedovanji, kateri kraj bi bil ugodnejši.
—   Istersko vprašanje. Zadnjo soboto so imeli vse-učiliščniki v Eimn shod, v katerem so razpravljali o isterskih dogodkih. Klicalo se je pri tem: „Pogin Avstriji!" Sklenili so revolucijo: „Eimski dijaki odgovarjajo na izzivanje Avstrije: Živel Oberdank!" Taki dogodki bi pač morali odpreti oči odločilnim krogom na Dunaji, da italijansko ravnanje v Istri ni tako nedolžno, ker se vrši le po nalogu in pa želji nekih krogov v italijanski kraljevini.
—  Občinsk zastop v Buzetu. Vest o razpustu občinskega zastopa v Buzetn  —  v Istri, se ne potrjuje.
—   Divjega kozla so vjeli v Ljubljanici pri Zalogu. Hotel je preplavati Ljubljanico, kar ga opazijo delavci v bližnjem kamnolomu. Pristopili so, mu zaprli pot in živega v vodi vjeli, ter oddali lastniku lova gosp. F. M. Regoršeku v Ljubljani.
—   Na semenj sv. Elizabete v Ljubljani se \e prignalo 912 konj in volov, 559 krav, 68 telet, skupaj 1539 glav. Kupčija je bila posebno za pitano živino dobra, katero so dobro plačevali domaČi mesarji,
—   Utopljenca so potegnili minoli torek pri udmadski tovarni iz Ljubljanice. Nesrečnež je SUetni pomočni uradnik južne železnice Karol Murmayer, katerega so pogrešali že od 30. okrobra t. 1. Kako je zašel v Ljubljanico, se ne ve.
—   Mrtvega s prestreljeno glavo so našli v gozdu kočarja Činkeljna iz Kočevskih Grčaric. Ne ve se, se je li sam ustrelil, ali ga je kdo drugi. Nesrečnež je nabiral po gozdu dračje.
—  Žepnega tatu Janeza Abramoviča so prijeli mestni redarji dne 17. t. m. Našli so pri njem več ukradenih mošnji c z denarjem.
—   Poštni voz napal je na cesti mej Logatcem in Godovičem dne 11. t. m. neznan človek. Ustrelil je na hlapca, katerega pa ni ranil, na kar je ta urno pognal konje in ubežal zločincu. Tudi sicer ni lopov poškodoval voza, v katerem slučajno ni bilo nobenega potnika. Napadalec mora biti 15 do 30 let star in po govoru in vnanjosti soditi kak italijanski delavec.
v
—   Človeški kostenjak našel je neki delavec v kamnolomu pri Okroglem nad Kranjem. Kostenjak moral je biti ondi že kakih 20 let zakopan, a ne ve pa nobeden povedati kako in kaj.
—   Sumljivega človeka z imenom Matevž Lumbar iz Finkovega prijeli so minoli pondeljek na ljubljanskem južnem kolodvoru, ko se je ravno hotel odpeljati s poštnim vlakom. Našli so pri njem več denarja in potni list za Ameriko. Lumbar je na sumu, da je v velikolaškem okraji nekoga umoril. Izročil so ga sodišču.
—   Grozna nesreča v Reki. V Eeki sedaj zidajo velikansko guvernersko palačo. V torek sta se tej stavbi zgrušila dva stebra, ki držita obok. Pokopalo je 20 delavcev, izmej katerih je 8 mrtvih, 12 pa hudo poškodovanih.
—  Morilec svoje ljubice. V Trstu obsodili so te dni v osemletno ječo Antona Fadica, ki je umoril svojo ljubico vdovo Josefino Appolonio. On je ugovarjal, da je ni mislil ubiti, temveč hudo poškodovati. Porotniki so potrdili samo uboj.
—   Nesreča v čistilnici petroleja v Bosni.  Y Bo-
senskem Brodu se je razletel   parni   kotel in je oparil sedem oseb. Kotel je bil morda preslab.
—   Iz Trsta se nam piše: Ogenj je nastal v skladišči tvrdke Classing in drugovi. Vnelo se je več zabojev gob pripravljenih za odpošiljatev. Ogenj so hitro pogasili. Škode je par tisoč goldinarjev. — Zidar Kralj je padel pet metrov visoko in se poškodoval na glavi in desno roko zlomil. — 441etnega konjskega hlapca je tako brcnil konj, da mu ]e zlomil desno ključnico. — Trgovcu Gresariju je ukradla njegova dekla iz miznice 500 gld. — Nedavno so obsodili r šestmesečno ječo mestnega policista Suligoja, ki je grdo ravnal s svojo ženo. Večkrat jo je ranil z nožem iz ljubosumnosti. Višje deželno sodišče je kazen povišalo v štirinajstmesečno ječo.