18. štev.
V Kranju dne 2, maja 1908.
IX. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarslg* lisi
Stane sa Kranj s dostavljanjem na dom 4 K, po polti na oslo leto 4 K, sa pol leta 8 K, za drug* drzavs stane 5-40 K. Fosametna Številka po 10 Tin. — Na naročbe brce istodobne «¡■osüjatve naročnine se ne osira. — Uredništvo in upravni, t vo je na pristavi gosp. K. Floriana v «Zvesdi».
Izhaja vsako soboto = zvečer =====
Iaserati se računajo na oslo stran 60K, sa pol strani SOK, nt četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej, Za manjša oanaaik m plačuje na petit-vrsto 10 ric., če se tiska enkrat, sa večkrat matea
Eopust — Upravniitvu naj se blagovolijo potüjati natečauee, re iaasacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi m novice. — Dopisi naj se izvolijo fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Afera profesorja Jarca.
V deželnem Šolskem svetu se je zgodil ne-čuvcn slučaj, ki sn ne more drugače imenovati kakor javen Škandal. Ta slučaj je razodel vsi javnosti, da je v deželnem šolskem svetu zamrl vsak čut ta pravičnost in da vlada tamkaj strankarska aamopalnost in brezvestnost.
Deželni Šolski svet je v svoji sadnji seji najprej discipliniral tri jeseniške učitelje. Discipliniral jih je uradi samih malenkosti, dočim je mnogokrat discipliniranega Jakliča nagradil za njegovo klerikalno agitacijo s tem, da ga je imenoval za nadučitelja v Dobreporjah.
Ko so bili jeseniški učitelji disdpUnirani, so si rablji s svetohlinskimi obrazi umili roke in storili princlpieini sklep, naj se zaradi politične agitacije nobenega učitelja več ne disciplinira. Najprej so tri napredna učitelje justificjrali, potem pa sklenili, da bodi konec justifikarijatn.
Ta sklep je bil storjen v svrho, de ee obvaruje klerikalni profesor Jarc zaslužene kazni. In zgodilo se je res, da je deželni šolski svet v tisti seji, v kateri je zaradi bagatelnih pregreskov kaznoval tri napredne učitelje, popolnoma oprostil profesorja Jarca, ki se je pri politični agitaciji posluževal sredstev, ki imajo vse znake hudodelstva javnega izsilovanja.
Profesor Jate je pri zadnjih volitvah hodil od hiše do hiše agitirat Obiskal je tudi volilce, ki imajo sinove na kranjski gimnaziji. Če pride profesor k staršem, katerih sinovi hodijo k dotičnemu profesorju v Šolo, je to nečuvena prearja. Profesor Jarc je pa storil Se več. Pritiskal je kot profesor na volilce, katerih sinovi, oziroma varovanci so v tistem razredu, kjer je Jarc razrednik.  S tem je
vzbudil, kar je hotel vzbuditi, namreč strah, da se bo kot razrednik maščeval na sinovih onih volicev, ki ne bodo glasovali s klerikalci. To je tak Skandal, da si hujšega ni mogoče' misliti, to je čisto navadno izsilovanje, torej dejanje, ki ima vse znake hudodelstva. A dočim so bili trije napredni učitelji disciplinirani zaradi malenkostnih pregreskov, je klerikalni profesor Jarc utekel vsaki kazni
Deželni predsednik baron Schwarz je pri tej aferi igral vlogo, ki je naravnost nevredna spodobnega človeka.
Ko sta bila svoj čas poslanca Pire in Tavčar pri deželnem predsedniku, je baron Schwan izrecno pripoznal, da je bilo profesorja Jarca postopanje nečuvena in de mora biti profesor Jarc disciplinarno kaznovan. Sedaj pa je baron Schwarz pred klerikalci zlezel pod klop, udaril samega sebe po zobeh in pozabivsi svoje precizno izraženo pravno prepričanje odločil, da ostanejo Jarčeva hudodelstvu na las podobna dejanja nekaznovana.
•Slovenec* se je v svoji brezobraznosti predrzni 1 trditi, da se profesor Javen ni mogla dokazati niti najmanjša nedostojna*' m da je bilo vse njegovo ravnanje popolnoma korektno. To je te vrhunec nesramnosti, to je tako urnebesna brezstidnost, da si večje ni mogoče misliti. Jarčeva izsilovanja so popolnoma dokazana in naznanjeni so bili deželnemu Šolskemu svetu konkretni slučaji z imeni in vsemi potrebnimi podatki. Jarčeva krivda je evidentna in prav zato je sklep deželnega šolskega sveta, storjen vsled derimiranja deželnega predsednika barona Schwarza v korist profesorju Jarco, javen Sksndal.
Klerikalci se vesele, da se jim je posrečila kričeča krivica, da so biti obglavljeni trije napredni učitelji, ki niso pravzaprav ničesar storili, obva-
rovan pa je bil vsake kazni klerikalec, čigar dejanja imajo vse znake hudodelstva. »Slovenec* se je v svoji propadioett spozabil tako daleč, da piše: Pravica je torej v treh slučajih zmagala ia če liberalci jokajo, s tam le kažejo, da pravice ne marajo. To, kar imenuje »Slovenec* pravico, to je članska pravica. Afera profesorja Jarca priča, da deželni Šolski svet pravice ne pozna, ta afera je pokazala, da ima deželni šolski svet za napredne učitelje vesala pripravljena, tudi če ti učitelji niso ničesar zakrivili, da pa odpušča klerikalcem tudi očitna hudodelstva.
Vprašanje je sedaj le, če bo napredna stranka in če bo napredno uftteljstvo to mirno prenašalo. Zoper tako nečuveno kritičnost mora iti vse v boj.
Po «Slov. Nar.»
Gospodarski del. s
□□□ □ □
Narodno gospodarstvo.
Dalje. *
Človeška dražba se mora braniti nasproti tem pojavom na eni strani z ustanovitvijo bazarjev, L j. velikih skladišč, ki delajo s prav majhnim dobičkom, kar je lahko mogoče, ker so stroški primeroma veliko manj i nego pri malih trgovinah, na drugi strani z ustanovitvijo zadrug, zlasti pri kmetijskih potrebščinah. Državno vmešavanje se je po navadi izkazalo kot brezuspešno.
2. Mednarodna trgovina.
Če notranja trgovina uživa skoro neomejeno prostost, ne moremo to trditi o trgovini med posameznimi državami ali o mednarodni trgovini.
Že narava sama je provzročila mednarodno delitev dela, ker je svoje darove različno razdelila
PODLISTEK.
Brodkovskl odvetnik.
Slika iz sedanjega življenja moravskega. češki spisal Vadav Benei-Šumavskf; poslovenil Avgust Petrič. Dalje.
VIII.
Vrnivši se s potovanja sta se spravljala le počasi v tir pravilnega življenja. Prva dva meseca sta jima minula bliskoma kakor krasen sen, nič ni motilo soglasja njunih duš. Blažen je pripovedoval doktor H i Id i, da si je tako slikal v mladostnem sanjarenju zakonsko srečo ob strani ljubljene soproge. Sedaj je bil gotov, da se ni zmotil, čakal je le, da mu še iz nje vsevete pravo zemeljsko blažen stvo. Ko jo je sedaj držal v svojem objemu, poljubovaje ji ustnice in šepetaje ji goreče besede ljubezni, je sanjaril, da ne more biti večje sreče na svetu.
A polagoma, prav polagoma in potihoma se je vendar prikradla po dobah poetiškega vzleta proza življenja do njih in začela neopaženo kapljati kapljico svoje grenčice za kapljico v čaše njunih slasti.
Sprejcmli Hildo kakor dragocen biser, kakor največji dar milosti od njenega strica, se ni upal Kubala pri vsej svoji pravniški izkušenosti in iz* vedenosti pogajati se za doto, izustiti zahteve ali do konca pogovoriti se o njej. Bil je preveč zaljubljen, njegova nevesta je bila preveč vzvifena
v njegovih očeh, da bi bil mogel izreči praktično vprašanje, s Čim namerava stric še pozlatiti krasne čare svoje nečakinje.
A ravnatelj se je zadovoljil s tem, da je dal Hildi krasno opravo in da ji je obljubil letno nekoliko stotakov. Dote ni dobi »a, stric je doktorju pravil, da .bode tako in tako po smrti Hiida njegova edina dedinja, ker nima bližjih sorodnikov."
Vendar mlada žena je želela, da bi se njena domačija vedla v velikem slogu, kakor se je navadila pri stricu. Doktor je najel vsled njene želje celo hišo, imel nekoliko služkinj in ustrezal precej pretiranim zahtevam oboževane ženke. Kako bi ji tudi mogel kaj odbiti?
Trdno je bil prepričan, da postane pozneje Hilda sama bolj skromna ali da zviša stric iz lastnega nagiba njen skromni dohodek.
Pričel je pridneje delati v pisarni in si iskal klijentov, pri čemer mu je vspešno služil Mudra s svojim znanjem v mestu in okolici. Pisarna mu je nesla toliko, da je moral že v drugem letu vzeti kondpijenta in pomnožiti pisarje. Vendar pa je prišlo pri tem gospodarstvu v kratkem do tega, da je zašel v denarne zadrege in se je moral zadolžiti, da je mogel vstrezati Hildinim željam.
Sramoval se je ji prigovarjati, da bi bila bolj gospodinjska. Dolgo, cele mesece se je moral pripravljati, da se je enkrat nežno od daleč dotaknil te stvari. Ali žal ni našel razumevanja. Kakor je bila navajena od svojega strica, je zrla
njegova ženka na svet kakor na gledišče, kjer se vsakdo zabava navsomoč, in na Življenje, kakor na vir užitkov in slasti in ni razumela, zakaj bi si morala kaj odreči.
Tudi druge nezgode so se prikazovale. Iz začetka so vzhajali oblački spora kakor nedolžna jagnjeta na čistem smehljajočem se nebu domače sreče ali hipoma so se zgostili in stemnili.
Doktor se je pripravljal na pot javnega delovanja. Njegovo mesto ni moglo biti drugod nego v organizaciji narodne stranke, vendar k temu je bilo treba, da je bila tudi njegova domačija češka. Zahteval je od Hilde, da bi doma govorila med seboj češki, da bi si tako prisvojila popolnoma čelki jezik; kupil je v krasnih vezbah nekoliko čeških pesnikov in novelistov in skušal nakloniti njeno srce češki stvari. Upal je, da jo pridobi pred vsem s tem, da ji naslika z zlatimi barvami bodočnost, ko postane poslanec; razkladal ji je, kako odlično mesto bi zavzemala v družbi in kako čast bi vživela v vseh krogih. Živela bi zaporedoma v Brnu in na Dunaju in obiskovala nsjodličnejšo dražbo. Hvaležnost soobčanov, katerih pravice in prospeh bi branil, in spoštovanje vseh ljudij bi ju spremljala.
Spočetka je soglašala Hilda ž njim; ugajala ji je krasna bodočnost. Naslov »gospa poslan-čeva" ji je donel dosti zvončno. Spomnili se je tudi, da so mnogi med poslanci povišani v viteški in baronski stan, nekateri postanejo končno celo ministri in tajni svetniki Deseti plemstvo je srna-
po raznih krajih in deželah. V tem kraju se kopljejo drage kovine, drugod spravljajo železo m premog na dan, v tej deželi se prideluje kava in sladkor, v dragem delu sveta razne dišave, zabele Ud. Čimbolj to se razvila občila, tem lažje s-se izdelki m pridelali sveta spravili tja, kjer se potrebujejo. Vsak trgovec skuša delati z najina-njimi stroški, torej bo posegal tudi po blagu, ki pride iz tujih držav, ako vidi, da je dobi ceneje nego doma, seveda si bo sploh moral preskrbeti blago iz tuje države, ako se v domači državi ne prideluje ali ne izdeluje. Iz tega razmišljanja se je navila zahteva po mednarodni prosti trgovini
Nasprotno pa zahteva draga šola, da se mora domača država ščititi pred tujo konkurenco s primerno visokim davkom na uvoz inozemskega blaga (z i s t e m varstvene carine).
Pristaši te šole pravijo, da ne sme biti kak narod glede svojih večkrat najvažnejših industrij in svojega preživljenja odvisen od tujega naroda ali države. Tudi se s tem, da se domačo industrijo ščiti pred tujo, vzgojuje domaČa industrija, da bo mogla kdaj tekmovati z industrijo tujih narodov ali držav. Carine so najboljša oblika davkov, ker jih plačuje inozemstvo. Z uvozom tujih izdelkov mora sčasoma država propasti, ako ne more tega uvoza izenačiti z izvozom, ker uvoz vzame državi vso gotovino in jo gospodarsko zasužnji od uvozne države. Na te, gotovo vsega uvaževanja vredne pomisleke odgovarjajo pristaši proste trgovine to-le: Prvi pomislek se more k večjemu nanašati na puške, topove, ladije in druga sredstva za vojskovanje, tudi na druge pomisleke se lahko odvrne, da bi na ta način v nekaterih letih ne bilo treba več ščititi domače industrije in bi torej ugovor veljal za nekaj let Če bi bila carina res davek, ki ga plačuje inozemstvo, ne pa konsument v državi, kamor se izvaža, potem si pač lahko predstavljamo, da ne bo to razmerje moglo dolgo trajati, ker bi bilo vendar malo pre-naivno misliti, da bo sosed za soseda davke plačeval. Tudi zadnji pomislek v dejanju nima podlage. Poglejmo samo Angleško, državo s prosto mednarodno trgovino, uvoz je znašal leta 1902 10.795 milionov mark, izvoz pa le 5790 milionov in vendar Angleška prekaša v bogastvu vse druge države. Ne samo trgovinska, temveč plačilna bilanca sploh je odločilna za bogastvo narodov in držav. Rusija je v istem letu izvozila za 2.050 milionov mark, uvozila pa za 1299 milionov in vendar se glede bogastva ne more niti od daleč primerjati z Angleško.
Oba zistema imata torej, kakor vidimo, marsikaj, kar se mora odobravati ali pa vsaj zagovarjati, pa tudi marsikaj, čemur se ne more pritožiti. Države tudi niso vedno enotno postopale in se odločile za ta ali drugi zistero. Zistem proste trgovine je uveden popolnoma kakih 50 let sem le na Angleškem. Tukaj ni nobene carine, Id bi imela namen ščititi domačo industrijo; surovine in izdelki, ki prihajajo iz inozemstva, niso podvrženi nobenemu davku, samo pri živilih, kakor pri kavi, čaju, tobaku in vinu se pobira užitninski davek v obliki carin (finančne carine).
Splošna prepoved vsakega uvoza ne obstoji v nobeni državi, ker s tem bi izginil ves promet med posameznimi državami in bi državljani mar- |
s »katere države morali pogrešati najnavadnejša živila, ne mogli bi zadovoljiti celo eksistenčne potrebe. Kava, čaj, petrolej L dr. se pridobivajo le v nekaterih deželah in državah. Nekatere države so prepovedale le uvoz nekaterih izdelkov ali pridelkov, ko ji h konkurenca bi lahko škodovala domačim industrijam.
Vobče pa države s carinami različne visokosti, s trgovinskimi pogodbami (državnimi pogodbami med državami glede gospodarskih zadev) skušajo varovati svoje državljane pred prostim tekmovanjem tujih držav.
Država mora namreč pred vsem gledati na dobrobit svojih podanikov in'ne procvit države same. Vedno bolj prodira naziranje, da se mora človeška omika razvijati kljub rastočim mednarodnim odnosa jem na trdnih narodnih tleh; posledica temu je narodna gospodarska in trgovinska politika, pri kateri prosta mednarodna trgovina nima prostora. Celo na Angleškem ima to naziranje — i m perijalizem — mnogo pristašev. Trgovinska pogodba ima zlasti še to prednost pred varstveno carino, da podeli vsemu gospodarskemu življenju neko stalnost, ker se razteza na več let, in državama, ki sta sklenili pogodbo, vzame pravico, tarifne postavke vsak čas preminjati. Tudi omogočuje neko stopnjevanje v tarifih glede posameznih držav, s katerimi so se sklenile pogodbe, dočim takozvani avtonomni splošni tarif mora biti enoten in se ne more ozirati na posebnosti posameznih držav.
Dalje prihodnjič.
a e e
fsaennlrJ trnjem v Kranju tat 25. aprila
1908. Prignalo se je — konj, 311 glav domače goveje živine, — glav hrvaške goveje živine, 11 domačih telet, — hrvaških telet, 663 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac in — bul — Pšenica K 10*80 proso K 7-60, rž K 9*50, oves K 8-, ajda K 875, fižol ribničan K —, mandalon K —, koks — in krompir 250 za 50 kg.
Pitani voli 100 kg. K 80—, na polovico 100 kg K 76.—, za pitanje 100 kg K 72-—.
Mestna hranilnica ▼ Kranju. V mesecu aprilu je 319 strank vložilo 154.471 K 52 vin.. 368 strank dvignilo 199.899 K 8G vin. 13 strankam se je izplačalo hipoL občinskih posojil 102*200 K. Stanje hranilnih vlog 4,412.474 K 14 vin. Stanje hip. posojil 2,810.631 K 56 vin. Denarni promet 684.987 K 95 vin.
Kastna hranilnica ▼ Radovljici. V mesecu aprilu 1908 je 273 strank vložilo 64.445 K 09 vin. 281 strank vzdignilo 87-758 K 04 vin. 24 strankam ze je izplačalo posojil 23.750 K. Denarni promet 596.760 K 41 vin.
Mestna hranilnimi v Kamsfki v mesecu aprilu 1908 je 176 strank vložilo 105.397 K 64 vin. 162 strank vzdignilo 99.791 K 12 vin. 2 strankama se je izplačalo hipotečnih posojil 11.200 K. Stanje hranilnih vlog K 1,693.756 K 24 vin. Stanje hipotečnih posojil 1,278.123 K 53 vin. Denarni promet 308.355 K 94 vin.
Iadustrtja in kmetijska razstava ▼ Jarotlavn. Trgovska in obrtniška zbornica v Lvovu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo meseca avgusta t L v Jaroslavu (Galicija) vršila industrijska in kmetijska razstava, ki bo trajala
trata za najlepši smoter življenja. Razgovarjala se je rada s svojim soprogom o tem predmetu. Ali vendar je kazala čim dalje manj volje, da bi vladala v njuni domačiji popolnoma češčina. Ugovarjala je, da se ne more tako dobro izražati v češčini in da se ji dozdeva, kakor bi ji delal nevajeni jezik ovire v zaupnem občevanju in kakor bi postavljal ograjo med nju. Smejala se je njegovi trdovratnosti, s katero je prosil od nje nekoliko besed, a enkrat, ko je doktor branil posebno navdušeno češki jezik proti njenim ugovorom, je vzkliknila strastno: .Nočem in nočem! Nemka sem, in delaj, kar hočeš, neizpreobrneš me!"
Skoro prestrašen jo je pogledal doktor.
Hilda je spoznala, da mora na kak način omiliti drznost svojih besedi
.Pozabljaš," je pravila mirneje in laska je se mu, ,da je tudi moj stric Nemec in da nama hoče enkrat iztočiti svoje premoženje. Ako bi izvedel, da sem se počeščila do dobra, ne dobila bi od njega niti vinarja."
.Vendar, ljuba Hilda," je izpregovoril doktor, •ako hočem javno delovati, mora biti moja domačija češka."
•No," je vskliknila z nasmehom njegova soproga, .kaj ti pa .brani, da postaneš nemški politik? Kolikor vem, imajo pri nas Nemci mnogo hitrejšo in ugodnejšo karijtro nego Čehi. Veruj mi, da bi te sprejeli z odprtimi rokami"
•Hilda," je zavpil odvetnik, iznenaden od neznanega cinizma njenega odgovora, „ti pojmuješ svet prelahko. Glej, ti hočeš ostati Nemka."
•Da« zaradi strica in zaradi tebe. ti trdoglavi Slovan, d« dobil dedlčino po njem," je razlagala
ženka, sedeč na divanu in oprta z belimi rokami ob mizo.
•Vendar tvoj stric bi odgnal gotovo vsakogar, ki bi hotel od njega, da postane Čeh," je nadaljeval doktor.
•To si mislim," se je zasmejala Hilda.
•In jaz naj slečem svojo narodnost in oblečeni drugo, kakor se menja suknja?" je izpregovoril resno doktor. »Kak zaničevanja vreden stvor bi se ti moral zdeti, ako bi napravil tako! Vsak človek mora imeti svoje principe in svoje prepričanje!"
•Vendar kaj ti pride na misel!" ga je prekinila. .Vi, možje, govorite vedno o principih in o prepričanju, a ko pride do odločitve, se ravna vsakdo po svoji osebni koristi"
Tako mišljenje ji je vcepila okolica, v kateri je bila vzgojena. Kako bi bila mogla prinesti v zakon plemenitejši, vzvišene)ši nravni nazor o svetu?
Doktor je spoznaval, da je težko jo poučiti. Poskusil je tedaj uplivati na njen čut, uporabil vso svojo zgovornost da bi probudil v njej simpatije za človeške pravice, vendar vse zaman. Kakor je ni mogel prepričati z razumnimi dokazi, tako se tudi ni dala ogreti. Gledala je v svet pri vsej svoji neizkušenosti z očmi svojega strica. Majala je s svojo lepo glavico in se smejala veselo pri najresnejšib razlagah soprogovlh.
•Zdii se mi," ga je pretrgala enkrat, .kakor gospodarski adjunkt, ki je bil pri nas. Bil je tudi taksen fanatičen Čeh, pa je ostal do smrti adjunkt, njegova žena je umrla slabosti in on je komaj životaril s svojimi petim! otroki. Stric, ki ga je
14 do 20 dni in obsegala: a) industrijske izdelke; b) stroje in orodje sa industrijo, rokodelstvo, domačo industrijo in poljedelstvo; c) konje, živino, zajce, perutnino, sploh domače živali; d) kmetijske pridelke. Prijave je poslati na razstavno ravnateljstva v Jaroslavu do 1. junija t 1. Prospekt in prijavni formular se dobi tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani
Dopisi.
li Begat). (Pravica, kje si!?) Pred več leti je imela ante graščino v pošasti plemenita rodbina Jerman. Kakor so povsod po odpravi desetine in tlake jate graščine pešati, tako je zadela ta usoda tudi našo graščino, in stari gospod Viktor Jermar je v času 1874—1876 svojo graščino prodal sod-nijski upravi, kjer je zdaj kaznilnica za ženske, vse k tej graščini pripadajoče gojzde si je pa pridržal. tako je živela rodbina Jerman od doneska gojtdov do smrti Viktorja Jermana, ki je zapustil vse gojzde svojemu sinu Maksu. Ta je imel izplačati svoji sestri, soprogi majorja Fladuoga 50.000 kron. Ker je pa vlada velik del tega gojtda radi varnosti naše vasi proglasila varnostnim gozdom (Bannwald ali Schutzwald), v katerem je sploh prepovedano sekati, se je gospod Maks Jerman odloČil svoj lep gojzd prodati. Pred dvema letoma ga je res prodal leso-tržcu g. Dolencu iz Stare Loke, ker iz ostalega, kar je bilo dovoljeno po postavi sekati, bi ne mogel iztržiti potrebne svote za svojo sestro, poleg tega pa je imel za vzdrževati veliko potov in mostov, katere je v času nalivov voda raztrgala in odnesla mostove. Med drugim so ga mnogo veljali tudi gozdar, žagar z žago in drugi delavci Dolenc je kupil v veri, da bo smel sekati nemoteno, a ker ni ilo, prodal je z lepim dobičkom ves gozd leso-trfcu g. Grandotu v Lescah. Grand o je zopet kupil gojzd, ker se je zanesel na prijateljstvo sedanjega gozdarskega svetnika g. Rubija v Ljubljani, kajti oba sta Laha in Lahi znajo vse drugače skupaj držati, kakor mi Slovenci. Prva komisija v zadevi dovoljenja sekanja v varnosteem delu gjjsda je izpadla za Grandota prav ugodno, ker je gospod gozdarski svetnik Rubija z malimi izjemami dovolil sekanje in nas gospod okrajni glavar Deteta je kimal pri komisiji. Je že križ, ker imamo gozdarske svetnike pa okrajne glavarje, ki, kakor se je videlo na tej komisiji, ne poznajo se hudournikov. Svetujemo jima, naj gresta na Trbiž, Zabnice in TJkve, tam jima bodo Se slovenski Korošci dali razumeti, kaj je hudournik. Slo bi toraj, ako bi bil ostal g. Grando mož beseda, in dal gozdarju Emaoueiu Utrihu, kar mu je bil obljubil, ee gojzd s lepim dobičkom dobro naprej proda. Grando je prodal gojzd z lepim dobičkom laiki družbi «Societa ano-nima v Rimu», in je pri tej kupčiji napravil velik dobiček v gotovini, vrhutega mu je ostal se gojzd Preska v obsegu 60 oralov. Zdaj je gozdar Ulrih Grandota opozoril na dano mu obljubo, a Grando je snedel besedo.  To je raztogotiio in napotilo Ulriha, da se je peljal na Dunaj v poljedelsko ministrstvo in tam na višjem mestu ovadil vso stvar. Ministrstvo je res sklep prve komisije razveljavilo in ustavilo sekanje dotlej, da se vrši še ena komisija. Nam Begunjcem je pa Ulrih le ustregel, ker ko bi on ne bil Grandotu in laški družbi pošteno
imel rad radi njegove poštenosti, mu je cesto rekel: .Vstopite, Bartoš, v kazino, ostanite pri Nemcih in čez štirinajst dni bodete imenovani oskrbnikom," a on je odmajal z glavo in rekei ponosno: .Tega ne napravim, gospod ravnatelj!" A zaradi svoje trdoglavosti je ostal adjunkt In tudi ti si tak Bartoš," je dostavila smeje se Hilda.
Doktor se je stresel. Poznal je ozračje, v katerem je bila vzgojena njegova soproga. Tam ni bilo niti vzleta, niti navdušenja, niti plemenitosti, niti čuta. Izpoznal je, zakaj ga ne more razumeti ljubljena žena in prvič je vzdihnil. Hilda je bila od mladosti razvajena od vseh ljudi. V izrazu njenega obraza in glasu se je pojavljala ta razvejenost, vendar ni bila na kvar njeni krasoti, ampak ji je prijala prav ljubko. Vse njeno mišljenje, čuvstvovanje in vzgoja je bilo površno. Zaljubila se je v doktorja, ker se je ji zdel lepši nego ostali in ker je videk v tem poseben čar, vzeti si moža iz vrst političnih neprijateljev stričevih. Za kratek čas se je zaljubila vanj, a njena ljubezen je vstrajala vsled tega, ker je imel stričev odpor zanjo tako posebno vabljivost, in iz svoje* glavnosti je premogla strica k privolitvi zakona, kakor si je drugače izsilila igrače in pozneje obleke in kinč. še po poroki se je čudila, kako lahko je premagala stričevo opozicijo, ki je spočetka, ko je začela govoriti o svojem znanju s Češkim odvetnikom, zagrmel in energično zaklical: »Ne!" A pozneje se je korak za korakom umikal pred njeno silno voljo, dokler ni rekel nazadnje i »Če že noče! drugače, tedaj privolim!"
* * * Dalj* prih.
I. prilog »GortiUcu" If. 18 Iz 1.1908.
zmetal Hrene, bi bili mi sami primorani ugovarjati proti sekanju v varnostnem delu Jermanovegs gojzda, kajti ce se to zgodi, je prav lahko naša vas v času hudih nalivov, ali če se v gorah nad vasjo oblak utrga, uničena, ali vsaj zgornji del vasi zasut Druga komisija bi se morala te vršiti, pa je bila zavoljo zapadlega snega te drugič preložena, in sedsj se ima vršiti 8. maja. No, Ilirih nam je dosegel toliko, da pri tej komisiji ne bo odločeval gozdarski svetnik Rubija, ampak dva izvedenca, namreč c. kr. gozdarski oskrbnik g. Štengel z Bleda in gozd. oskrbnik barona Borna iz Tržiča. No, radovedni smo, kako bo takrat izpadla stvar. Ker nam ni vseeno, kako izpade, a če izpade ugodno, potem izpregovorimo te mi Begunjci. Čudno pri tej stvari je to-le: kar je pred več leti v imenu deželne vlade zdaj ministrstvu prideljeni gozdarski nadsvetnik gospod Gol nam Begunjoem v prid spoznal za dobro in odredil, da se velik del Jermanovega gozda pri-pozna kot varnostnega, to vse je prekucnil gozdarski svetnik Rubija. Eno je gotovo, ali je bil gospod Gol v zmoti, ali pa se je gospod Rubija zmotil. Ker je bil pa gospod Gol kot nestrankarsk strog in vesten uradnik pri nas na Kranjskem povsod dobro poznan, priljubljen in spoštovan, je tukaj od njegove strani izključena vsaka zmota. Tu se je zmotil le go«pod Rubija Lahom na ljubo. Sedanja vlada je zares čudna! Ge revež kmet ne more plačati davka, precej se mu zarubi zadnje živin če v hlevu, a naiemu Pogorevčkemu Tonetu, ki je brez potrebe zabredel v strašne dolgove, se pa velika svota več tisoč kron odpiše na davkih, in zopet pri nas se dovoli tujcem sekati v varnostnih gozdih, kmeta se pa najostreje kaznuje. Če poseka le eno smreko v takem gojzdu, ali če tudi seka v gojzdu, kjer sme postavno dovoljeno sekati, a seka premlad les, kakor tukaj pravimo pod mero 6 eol, tudi na ta način se nas hitro kaznuje. Kar Jerman in Dolenc kot domačina nam Begunjcem v korist nista smela, to bi pa smeli nam v pogubo in Škodo tujci, ta bi bila lepa! Se tega se manjka. Bi gunjci, na dan komisije, to je 8 maja, vsi na lice mesta, in tam složno enoglasno ugovarjamo dovolitvi sekanja v Jermanovem varstvenem gojzdu, Če ne bomo dosegli druzega, saj to bomo dosegli, da mora ali Grando ali pa družba »Societa forestali anonima* nam dati zanesljivo jamstvo, da se nas bo odtkodovalo za slučaj, kadar bo nas potok Be-gunjščica narastel, ?n nam z gramozom in peskom zasul nase poleg njegove struge se nahajajoče hite in vrte. Pomislite, da nam je BegunjSčica provzro-čila že večkrat Škodo in skrbi, ko je bil te stari gospod Jerman živ, ko se Se v njegovem varstvenem gcjzdu ni prav nič sekalo. Kadar ho pa tudi ta gojzd izginil pod sekiro drvarjev, potem se bo zgodilo, da bo BegunjSčica z 20krat večjo silo pri drla v našo vas, in lahko nam jo popolnoma zasuje in uniči. Za vsako tako Škodo nas mora na vsak način rimska družba odškodovati! To enoglasno zahtevati na licu komisije je vsakega zavednega Begunjca najsvetejša dolžnost!
Is »tare Loka. (Inkvizicija v Stari Loki ali kako jeBlažeškovomamoo*a pičila.) Pred kratkim je prišel v svetovnoznano gostilno Blažeškove mame v Stari Loki tudi neki čevljar. Ta mož je imel pri sebi majhno knjigo, v kateri je tičal neki list in je, ko je odhajal, knjižico pozabil na mizi. Kdo bo zameril ženski radovednosti, ako povemo, da so Blažsškova mama takoj po odhodu čevljarja planili nad knjigo in to in njeno prilogo temeljito pregledali, saj je bil čevljar tujec, in taki ljudje so vedno sumljivi, posebno če nosijo seboj knjige. — Pa kdo popise presenečenost in strah pobožne ženice, «ko zagleda med platnicami knjige Številko «Ose> in v njej krasno sliko naSega pre-vzvitenega knezolkofa v boju s Prešernovo muzo! Strah in trepet, poželjivost in zavist tarejo obširni život Blažeškove mame. In kako so sa jej Sele raz* širile oči, ko zapazi v knjižici nekaj zapisanega, kar po njenem mnenju jasno dokazuje, da more pregrešni lastnik teh peklenskih hudobij biti le «metnar», to je novi staroloSki organist Ta mož pa nima milosti v očeh BlateSkove mame, baje zato, ker ni tako vrl gost in vabnik, kakor njegov prednik. — Pri bogoljubnem delu se ne sme obotavljati, misli si 8'ažeškova mama in za to zaklite z tarečimi očmi nad deklo: <Hitro teci v žop-niSče! Dekan in gospod kaplan naj takoj prideta, da bosta videla, kaj ima organist in po fari okolu posojuje.» V kratkem času prikoraka res po dekanu odposlana duhovska komisija in pregleduje strme' korpus delikli. Pa vse premišljevanje in majanje z glavami ni ničesar pomagalo, «Osa» ostala je <Osa> in potreba je zaslitati le te zločinca. Komisija koraka tedaj v mežnarijo in stavi ubogega organista na odgovor. Ta odločno taji in prisega pri vseh svetnikih, da «Ose» te nikdar ni videl. Njegov zagovor obudi dvom o resnici obtožbe in komisija sklene, podati se Se enkrat k Blažetki in natančneje preiskati stvar. Blatetkova mama, v globočino srca užaljena, ker se ne zaupa k njeni premetenosti, pokale komisiji s ponosom v kajigi zapisano ime, tet, da drugih dokazil o tem več treba ni. Komisija pa v svoji slepoti ne najde niti oTganistovega imena, niti besede «mežnar», na katero se je pokiadal ves naglas, — pač pa priimek <lfežnarec> ali temu podobno ime in ko v istem hipu to Čevljar po svojo knjigo pride in izpove, da mu je to knjigo m eno številko «Ose» posodil neki delavec tega imena — bilo je široko
obličje častite Blažeskove mame — zrelo sa «Oso». Tako se je končala ta zs nate razmere značilna preiskava. — Mi pa čestitamo pokojni «Qsi* k takim sijajnim uspehom in le obžalujemo, da več ne izhaja in ne more ilustracije objaviti, kako da je osa pičila Blaželkovo mamo.
Is Beaniee pod Sv. Joltota. Na Veliko soboto smo imeli pri nss procesijo ob 5. uri popoldan. Pri nas je navada, da cerkovnik naprosi nosače za banderje kakor tudi sa nebo, toda novi cerkovnik in organist se ni zmenil prav nič, da bi naprosil katerega, temveč pustil je pred cerkvenimi vrati brez varuha sloneti ob zidu nebo, katero je padlo na tla in so ljudje skakali črez njega. Taki cerkveni obredi so pri nas. Ko pride g. župnik Medved s sv. resnjim telesom pred vrata, so se ga vendar itirji možje usmilili, da so ga nesli ob sprevodu. A kaj, farno veliko bandero je pa te vendar ostalo v cerkvi, z malim bandercem sv. Alojzija, za katerim bi imeli slediti Šolarji. NaSa gospodična Julka, učiteljica, pozabi na ves red pri Šolarjih, ker stanuje v župniSču, morala bi pri procesiji biti pri šolarjih, a odkurila jo je v Ljubljano, otroci so pa kakor zgubljeni divjali za procesijo. Tudi velikonočno alelujo je po navadi nosil kak odrasel možakar, letos pa nek otrok. A še boljši je bila naSa Julka na pustno nedeljo, akoravno je bila bolana, povabljena je bila od g. Medveda na pustno veselico. Privoščil ji je g. župnik plesno veselico in peljal je zvečer kuharico in Julko na ples v gostilno. Ravno tako naš župnik Medved tudi na velikonočni pondeljek zvečer ni mogel spati, kjer mu pride na misel, da Julke ni v župnišču, vtorek zjutraj jo takoj odkuri po njo v Ljubljano. Občudovali smo, kaj da mora to biti, ker isti dan zvečer jo pripelje skozi vas. Strežnica Urška jima je nasproti prinesla pušelček. Mi Besenčani, akoravno pod gorami in zrasli na Ilovici, vendar opazimo vse te stvari. Reži nas, o gospod, Medveda!
Izpod Korena. (Iz klerikalnega kon-sums.) Redkokdaj pride iz naše vasi kak glas v širšo javnost. In tudi danes bi se ne zgodilo, da niso tukajšnje razmere tako kričeče, da morajo najti odmeva v javnosti. Tu obstoja še zdaj izmed obeh razupitih konsumnih društev, s katerimi je svoj čas preplavljala duhovščina kranjsko deželo. In prerokovalo se je, da bodo ta društva reSila kmeta draginje in mu pomagala do blagostanja. Pa preroki so jedli slamo; kajti zgodilo se je ravno nasprotno. Namesto blagostanja so prinesla ta društva ogromna zadoiženja, nesrečo in kletve, kakor drugod, tako tudi Podkorenom in v Gozdu, kjer je podružnica podkorenjskega konsumnega društva, človek bi mislil, da skrbi to društvo res za kmečke koristi, v resnici se pa ne dobi ne kmečkega orodja ne drugih potrebščin, ki jih kmet dostikrat nujno potrebuje. In to mora kupovati drugod, v oddaljenih krajih. Namesto tega pa je konsum prenapolnjen z delikatesami in smrdečimi posodami za Špirit. In kakšen je špirit! Moj Bog! Včasih ko siradka. včasih rjav, gost in smrdeč kot navaden «brenspirit». Človeku se studi oni, ki pije petrolej, a ravno tako je ostuden, kdor pije to ostudno nesnago. In vendar se proda! Saj se dobi takorekoč zastonj «na bukvice». Kaj zato, če se hiša zadolži! In celo ženske ga pijo in nekatere ga nosijo že kar v loncih na dom! Naj nihče ne misli, da hočemo spraviti naše vasi ob čast in ugled, a to početje moramo ožigosati, izžgati moramo to gnilo smrdečo rano z žarečim železom, dokler ni prepozno. Vse kaže, da konsumno društvo ni trgovina za kmečke potrebe, ampak prav navadna šnopssrija in delikatesna trgovina, in kot taka kot nalašč poklicana, da oropa ljudi telesnega in duševnega zdravja in jih pahne v prepad siromaštva. Ni Se dolgo tega, kar se je v konsumu točilo vino, ki je bilo tako slabo in smrdljivo, da je neki član naznanil to žandarmeriji. A ko se je bližal konsumu bleščeči se bajon t, so hitro izlili iz sodov vse vino. Konsum prodaja meso in špeh od bolnih ali pocrkanih prešičev. Poleti je kupil Janez Hlebajna cel škaf zaseke. Po užitju je cela njegova rodbina prav nevarno zbolela. Pred nekaj tedni je kupila neka ženska v konsumu nekaj zaseke, a zaseka je bila tako slaba, da jo je morala dotična ženska vreči proč in iskati drugod. To zaseke razpečava in prodaja v konsumu ponajveč častitljivi načelnik, ki se je drznil neko društvenico tožiti pri sodniji in prisiliti k neki izjavi v »Slovencu- in v «Domoljubu*. Dobra koruza ali sploh dobro b'ago se v konsumu redkokdaj dobi; zato kupujejo člani raje drugod, kar nam priča, da cene ne odgovarjajo kakovosti blaga. In to manjvredno blago pokupi oni revež, ki nima denarja, da bi kupoval drugod. In tako leze čira dalje bolj v dolgove in konsum ga vedno trdnejše drži s svojimi kremplji. Če pa pride slučajno dobro blago v konsum, ga trije ali štirje pokupijo kar vsega. In ti, revež, se pod nosom obriši 1 Te razmere kriče in jasno razsvetljujejo pogubno delovanje takih, izfa-rovža ustanovljenih društev. Pa saj drugače ne more biti, ko odločajo vse stvari ljudje, ki so z načelnikom vred za ta posel najmanj sposobni in najmanj poklicani. To nam potrjuje dejstvo, da računi niso v redu. Dognali smo, da znaša pri podružnici v Rutah primanjkljaj 1900 K. In tedaj je nastalo med člani velikansko razburjenje in nekomu so se blačice tresle. In glej čudo, pred kratkim, neposredno pred občnim zborom je dobilo društvo po poštni nakaznici iz Trbiža 1000 K! Na
nakaznici je bil podpisan Ivan Previdni t In ta Janez Neprevidni — a pardon Ivan Prcidni, nravi, da pošilja društvu 1000 K, češ, da mu jih je dala društvena prodajalka v Rutah toliko preveč, ko mu je menjala neki denar, on pa jih pošteno vrača, da ne pride prodajalka v nesrečo I Ravno tistega dne, ko je neprevidni Janez Previdni na Trbižu oddajal 1000 K na pošti, je videl ljubega načelnika našega konsuma korakati po Trbižu. O jej, o jej, o ti neprevidni Ivan Previdni! Primanjkljaj pa te vedno znaša 200 kron v Rutah, in sicer te par let. Mogoče je tudi te dobil Ivan Previdni preveč pri zmenjavanju, ali pa kdo drugi. Sicer pa ne bodimo tako radovedni m potrpimo; mogoče nam jih v kratkem kdo pošlje, znebiti kak Ivan Poštenjake vič.
Jeiinlike novtot.
— Naši učitelji —disciplinirani. Pred kratkim smo čl tali poročilo o seji deželnega Šolskega sveta ter se jako začudili, ko srno videli, da je g. Fabinc prestavljen, gg. Salberger in Ziherl pa dobita ukor. Vsakdo je vpraševal, kaj so vendar učitelji zakrivili, da jih je deželni šolski svet tako ostro discipliniral in te danes nismo na jasnem, kaj se je zgodilo. Mi namreč mislimo, te učitelj opravi vestro svojo službo ter izpolni svojo uradno dolžnost, je pač, prost državljan, tudi svoboden človek in ima lahko svoje prepričanje in svoje mišljenja, ki ga lahko pokaže vsepovsod. Temu pa menda danes ni več tako. Učitelj, kateri ni nemčur ali pa Nemcem prijazen klerikalec, ah' pa vsaj vladna dvoživka toraj ni vefi prost državljan, ki bi smel imeti lastno prepričanje. Učitelj, ki je naprednega mišljenja in noče biti vladni podrepnik, si mora pustiti vse, tudi če ga insultira kak nemški železničar, kakor se je to pripetilo našim učiteljem. Ker pa psovk privandranega nemškega prenapet-neža nisr mirno vtaknili v žep ter se potegnili za svojo čast in za svoj materin jezik, so dobili od deželnega šolskega sveta kranjskega ukor In g. Fabinc je celo prestavljen. Toraj učitelj se ne sme potegniti za svoj materin jezik, pa tudi ne za svojo čast. Kakor se vidi, hoče Kaltenegger učitelje, ki jim je čast postranska reč. Ko bi se kaj takega zgodilo na Koroškem kakemu slovenskemu učitelju, bi bila stvar umevna, a da se kaj takega more zgoditi na Kranjskem, je pač pripisovati dejstvu, da je vlada nemška in da je vodstvo klerikalne stranke v tesni zvezi z Nemci. To discipli-niranje, osobito pa premestitev g Fabinca pa ima Se drugo ozadje. Nemci so si stavili v nalogo, da morajo Jesenice ponemčiti, naj stane, kar hoče. Počasi so delali te dolgo, dočim je razsajal med slovenskima strankama najhujši boj. Nemci so dobro vedeli, da jim ta boj koristi ter postali na vse zadnje že preveč prevzetni. Stavili to svoji zavezanki, S. L. S., take kompromisne pogoje, da je stranka iz njih razvidela, da je pri taki politiki propad slovenstva na Jesenicah neizogiben in da z Jesenicami pade tudi vsa gornja dolina. Spoznal je vsak trezno misleč Slovenec, da je tukaj treba sloge, kakor bi je bilo treba povsod, In iz tega spoznanja je nastala navzlic nasprotovanju osrednjega vodvstva S. L S. združitev slovenskih strank. Nemci so torej osamljeni in nimajo več tiste moči, dasiravno bi je radi imeli dosti Kar pa se ne da dobiti poštenim potom, pa se da doseči s vladno pomočjo. Vlada lahko prestavi tukaj nastavljene učitelje in učiteljice, ki so poštenega slovanskega mišljenja, in imajo volilno pravico v prvem razredu ter jih nadomesti z nemčur j i kakor «Schitaig». Potem je prvi razred izgubljen m Nemci sonniraj v večini. Nam se zdi, da se je to te začelo, kajti gosp. Fabinc, akoravno najboljše klasificiram* učne moč na jeseniški soli, je vendar bil zmiraj trn v peti vladno-klerikalnim petoliznikom, ki na vsak način hočejo ustreči Nemcem, če se tudi godi krivica celi Gorenjski.' Sedaj pa naj te kdo trdi, da so učitelji gospodje! Beli sužnji so, dokler ne zlezejo pod črno kuto.
— Fongrac se prikupuie. Pongrac, sta* roznaoa oseba v jeseniški politiki, te je začel zopet prav živahno gibati in prav dobro igra svojo vloge namreč »hlapca tovarne*. Tukaj te je pred kratkim začel dobrikati nekaterim naprednim odbornikom in jim mislil nastavljati svoje politične zanjke. A raožicelj te je nasekal in Sel s dolgim nosom domov. Medtem pa je hodil baje v Ljubljani okrog voditeljev S. L. 3. beračit pomoči. Kako je opravil tam, nam ni znano. Preteklo nedeljo je povabil v gostilno pri Klinarju na Savi, ki je zbirališče prvih nemških in nemčurskih is-zivačev, člane katoliškega delavskega društva. Od gotove strani smo culi, da je bila udeležba jako ogromna in da je bil navzoč tudi g. kaplan Kogoj, Mi smo bili presenečeni, ko smo čoli to novico. Pongrac, ki je imel na sebi te vse barve, kar jih je mogoče imeti na Savi (izvzemat višnjevega hrbta), je povabil člane, seveda tudi članice kat. det društva na malco. Kaj pomeni to? Saj je bil Pongrac v zadnjem času vendar hod nemški liberalec in te pred dobrim tednom smo ga slišali, ko je prav grdo zabavljal čez «farje* in se prav ne« krščansko zanimal za lepe pernic«. Čudno se nam pa zdi tudi od kat det društva, ki vendar pri sveti priliki izobesi slovensko trobojnico in hoče kazati slovenski značaj, da te je tako daleč poni-late in Ste na povabilo Pongraca v narodnem ostra tako zloglasno gostilno. Nekateri trdijo, da mogoče
iice Pongrac t tem društvu pot do zopetne sveto i S. L S. ne Jesenicah; bolj pohotne ženice pa trdijo, da ga je mogoče velikonočna izpoved tako izpreobrnila. Pa menda vendar ne, da bi se zanimal sa kako igralko is kat del. društva I
— NaS «Sokol». V zadnjem času so pri našem «Sokolu- na dnevnem redu odhodnice ic slovesa. NaSa prva vrsta, ki je Štela sedem bratov, ima sedaj samo Se dvs. Najstarejši in najizvežba-nejii člani morajo v tujino iskat si zaslužka, ker jim ga domovina ne more dati. Pri zadnji odborov! seji ae je poslovil načelnik, pod načelnik in eden odbornik. Vsi trije so bili člani, kar obstoja druitvo in so mnogo prispevali k napredku in obstoju «Sokola*. Kakor smo culi zadnje dni, jih bo odšlo Se več, ker jim je tovarna odpovedala službo, tU pa se jih predstojniki prestavili k slabšemu delti. Da tovarna odpušča delavce, se nam ne zdi čudno, kajti dela ji pomanjkuje, a da pa ima pri vsakem odpuščanju delavcev gotov del »Sokolov, vmes, se nam le čudno zdi. Osobito pa, ker se odpuste resno vodilne moči društva in taki delavci, ki so ie sest, osem ali več let neprenehoma delali v tovarni, med tem pa, ko taki, ki niso domačini in so prišli pred enim letom is tujih krajev v tovarno, sedijo na grebenu. Jasno se kaže tudi tukaj nameni Jesenice morajo postati nemške, to je parola tovarne. Na eni strani se dobrika Pongrac kat delavskemu društvu, z nado, da napravi Se drugo plat društvenega pečeta nemško, na drugi strani se jemlje «Sokolom- delo, na tretji strani pa se namestuje nemške delavce in nemške uradnike v osebah propadlih eksistenc in tako gre po-nemčevanje naprej. Če pa tovarna misli, da bo s tem, da jemlje «Sokolom > delo, zatrla naše društvo, je pa povemo naravnost, da se gorostasno moti. Za sabo imamo se dokaj krepkega naraščaja in mladih moči, ki se ne ustrašijo nastopiti javno in odkrito za svoja načela. Dokler se bo prelivala le še ena kaplja sokolske krvi na Jesenicah, smo sigurni, da ne bode na naši rodni zemlji gospodaril Nemec
— Isvenredni občni zbor tel. društva «Sokol» na Jesenicah se vrši v nedeljo dne 3. maja ti. ob 2. uri popoldne v društveni telovadnici s sledečim poredom: 1. volitev načelnika, 2. volitev dveh, oziroma treh odbornikov, 3. volitev potrebnega števila namestnikov, 4. volitev treh delegatov v S. S. Z.
Radovljiška novica.
— Letošnji sejm sv. Jurija se je dobro ob-nesel. Obiskan je bil prav dobro, posebno so se odlikovali kramarji po številu. Živine se je prignalo 184 glav. Kupčija je bila srednja, ker ni bilo vnanjih kupcev.
— Znana tvrdka Singer in drugovi je priredila v tukaj6nji stari šoli vezilni tečaj, ki traja od 28, aprila do 9. maja. Udeležuje se ga še precej gospa in gospic, a lahko bi bilo še več obiskovalk, če bi se napravila večja in izdatneja reklama. Upajmo, da bode prihodnji tečaj obiskovan bolje.
— Tržiški .Sokol", ki je napravil svoj prvi letošnji daljni peš-izlet, nas je obiskal v nedeljo, dne 26. aprila. Udeležilo se ga je 22 bratov •Sokolov" pod vodstvom vrlega brata - staroste K. Mahkota. Radovljiški .Sokol" mu je šel nasproti do Begunj. — Po prihodu v Radovljico se je razvila prav bratska zabava pri bratu R. Kunstlju. Došle brate iz važne postojanke Tržiča je pozdravil v prisrčnih besedah starosta radovljiškega »Sokola* brat dr. J. Vilfan, za kar se mu je zahvalil iskreno brat Mahkota, starosta tržiškega .Sokola". — Ker je proti večeru lilo kakor h .škafa", se je podal tržiški .Sokol" na vlak, kamor ga je spremilo ravno 50 (reci) petdeset članov radovljiškega .Sokola". Iz prevod je bil naravnost imeniten bi želeli bi, da ga je videl oni lažnjivi pisec .Mladosti", ki je pisal, da bo ravnokar .sfrfotal" radovljiški .Sokol". Nam so se le smilili oni reveži .telovadnega odseka si. k. zveze", ko so opazovali krepko stopajočo četo združenih »Sokolov". Bralo se jim je na obrazih, kako radi bi stopili v naše vrste, a — stroga prepoved jim ta prost polet zabranjuje. Pripomnimo mimogrede, da se redne telovadbe udeležuje od 30—50 telovadcev, a število članov narašča še vedno.
— Dan 28. aprila je bil važen za gorenjske lovce. Ta dan so se dražili lovi Oorenjske, oziroma radovljiškega okraja, kar se jih ni podaljšalo pod roko. umevno je, da so se podaljšali »pod roko" edino le taki lovi, ki jih imajo pravico oddajati občine, ki so izključno v rokah pristašev .Kat Slov. Stranke". S takim postopanjem kažejo take občine, kako vestno skrbe za večje dohodke svojih občanov. — Radovljiški občinski lov je zdražil g. R. Kunstelj, a predtržkega pa g. Lavrenčič iz Lesec
— Dunajskega izleta gostilničarjev iz Kranjske sta se udeležila tudi dva radovljiška hotelirja, namreč gg. P. Jane in R. Kunstelj. — Upajmo, da se pospejo sedaj radovljiške gostilne in hoteli na višek kar se tiče udobnosti, a glede cen naj le ostanejo v okvirju kranjskih razmer.
ft ukitt Ciril-M<tiiof c *rtf¥!
Umetnost in književnost
□□□□□ —■
81ovensko-aemaka meja na Koroškem. Narodopisne in zgodovinske črtice. Nabral Ante Beg. V Ljubljani. Narodna založba. To velezanimivo In važno delo je izšlo te dni. Knjigi je pridejan zemljevid, ki predočuje natačno, kako se je v minolem stoletju vsled nasilne germanizacije pomikala jezikova meja vse bolj proti jugu. Zaznamovana je jezikovna meja, kakor je bila 1. 1835., 1850., 1855. in 1880.
V Kranju, dna S. maja 1908.
Nemški mlsUlter-rojak Fran Peschka je dne 1. maja ob tričetrt na 1. uro zjutraj umrl. Zadela ga je srčna kap.
Hrvatski sabor bo zopet sklican meseca maja.
Btardevioanska stranka se je razcepila na tri kose. Od Franka so se ločili Luka S t a r č a v i ó, dr. Mile Starčevic, David Starčevič, dr. Pave 1 i č in dr. P e r S i ó, ki se konstituirajo kot «Star-čevičeva čista stranka prava» in mislijo izdajati list »Hrvatska Sloboda», pet poslancev se pa ne pridruži ne tej skupini, ne Franku. Ta razkol gotovo ni brez vsega političnega pomena; a tudi presenetljiv ni. Taktika drja. Franka, ki je s krajnim radikalizraom vedno pokrival stvarno nedelavnost in na ta način indirekkno podpiral vsako vlado, je morala prejalislej roditi tak sad. Odkar je dr. Frank i > smrti drja. Antona Starčeviea postal vodja stranke, ni bilo v njej nikdar prave solidarnosti. Kakšno taktiko bodo sledile nove skupine, bo treba počakati. Deloma je provzročil razkol tudi klerikalizem, ki ga je del poslancev v zadnjih letih strastno pospeševal.
Hrvatski ban baron Rauch se vozi v Budimpešto, na Dunaj, pa zopet nazaj v Zagreb, politi-carji pa ugibajo, kaj da pomenijo te vožnje. Njegova afera z drjem. Medakovičem je končana, a v duši se Rauch ne more veselili nad tem koncem. Kakor znano, je baron Rauch pozval M e-dakoviča kod predsednika srbske samostalne stranke na dvoboj, ker se je čutil užaljenega z javnim pismom te stranke, v katerem mu je očitala denunciranje in obrekovanje. Medakovicevi priči sta pa izjavili, da Rauch ne more zahtevati «viteškega« zadoščenja in ni sposoben za dvoboj, ker je že prej vtaknil očitanje obrekovanja in de« nuncirania v žep, ne da bi bil reagiral na to. Med Rauchovimi in Medakovičevimi pričami je bilo nesoglasje zaradi sklicanja častnega sodišča in na to sta Medakovicevi priči prekinili obravnave in izjavili, da je za Medakovida stvar končana. Baronu Rauchu je torej rečeno, da je nesposoben za viteško zadoščenje. Za ljudi, katerim je vse napiha-vanje s »častnim kodeksom* smešno in ki vidijo v dvoboju blaznost, je tudi ta afera otročarija. Toda Rauch, ki se je postavil na stališče duela, ne more sedaj, ko je stvar zanj neugodno končana, postati pameten in reči, da je itak vsa dvo-bojna procedura neumnost S klofuto, ki jo je dobil v tej aferi, ne bi mogel ostati 24 ur ban, če ne bi ogrska vlada potrebovala prav takega človeka v Zagrebu. A kdor se spominja, da je bil Khuen-Hedervary dejansko iz brean iz hrvatskega sabora, pa je vendar ostal 20 let ban, se ne bo čudil, če se vrne Rauch z zaupanjem Peste .in Dunaja v Zagreb.
Hrvaško-srbska koalicija je subskribirala 200.000 kron v narodne-obrambne svrhe Ta denar se porabi v podporo žrtev Rauchovega nasilstva.
Oališkim namestnikom je imenovan dr. Bo-brzin s ki, ki je prvi namestnik v Galiciji, kini plemenlttš.
V Bosni se ukvarja Avstrija z nekako veliko srbsko «veleizdajnisko» agitacijo, ki ima baje namen, pripojiti Bosno in Hercegovino Srbiji. Trdilo se je, da ima Srbija svoje prste vmes, kar je srbska vlada odločno in ogorčeno zanikala. Vendar pa so v Bosni in Hercegovini zaprli več »sumljivih* oseb. Kdor pozna bosenske razmere, bo težko verjel v resno zaroto. Če je nekoliko posameznikov, sanjarijo o Veliki Srbiji, ni v tem menda Se nič nevarnega. Zdi se nam pa, da bi bilo tudi v tem slučaju nepravilno, imenovati tako igro «veleizdajnisko», kajti Bosna-Hercegovina še ni avstrijska dežela. Zanimivo je, s kakšno vnemo razširja »Slovenec* vesti o «zaroti». Vir njegovih poročil nam je dobro znan; dobiva jih iz sarajevskih starčevi-čanakih krogov, v katerih pomeni beseda Srb približno toliko, kakor cigan. Za list, ki se baje zavzema za jugoslovansko idejo, je tako srbožrstvo le nekoliko čudno. Seveda .jo treba vedeti, da se Srbi ne dajo pokatoličiti.
Tirolski klerikalci so se na velikonočni pon-deljek imenitno — blamirali. Cele tedne so za ta dan sklicevali v Briksen protesten shod zoper Wahrmunda. Agitiralo se je po vseh prižnicah; od župnišča do iupniiča so se razpošiljale okrožnice, časopisi so napovedovali, da pride najmanj 10.000 kmetov zaklicali profesorju Wahrmundu: »StojI Poberi sel» Posebni vlaki so bili naročeni in ščuvalo se je kmete na vse načine. Uspeh pa je bil naravnost klavern: Iz cele dežele je prišlo k večjemu 2000 ljudi; pet posebnih vlakov se je odpovedalo, z nekaterimi vlaki jih je prišlo po 10 do 20. V sprevodu, s katerim so hoteli impozantao de*
mostrirati, je korakalo tisoč ljudi mesto pričakovanih deset tisoč. Najbolj presenečeni so bili gostilničarji, katerim se je naročilo, naj pripravijo za toliko ljudi kosila, kolikor imajo prostora v svojih lokalih. A ko je prišel čas, niso imeli nekateri gostilničarji ne enega gosta. Te blamaže tudi fanatično grmenje klerikalnih govornikov na shodu ni moglo utajiti.
Papel dobiva z vseh strani sveta bogate darove za svoj jubilej. Meseca majnika odpošljejo nemški katoličani svoje darilo v Rim, ki bo baje posebno bogato. Benečani mu darujejo dragocen, umetniško izdelan prestol. Hvala bogu, torej mu vendar ne bo več treba ležati na goli slami in stradati. Takle jubilej bi se pravzaprav delavcem tudi prilegal.
Turčija Ima tati i Francijo raipor zaradi rudnikov v Herakleji in zaradi luke Zuguldak, ki bi jo Turčija rada odkupila Franciji. Zadeva je povsem gospodarskega značaja in Francozom gre za denar. V zadnjem dopisu, ki ga je francosko poslaništvo izročilo sultanovi vladi, vpraša, odkod misli Turčija dobiti denarja za odkup luke, ker Francija ne sprejema obligacij, temveč samo gotov denar, in ker je Turčiji pariški denarni trg zaprt.
Zaroto t Liiaboai so odkrili na življenje portugalskega kralja Manuela, ki so ga nameravali usmrtiti, ko se otvori portugalski državni zbor. Oblasti zapirajo republicano. Ko se otvori v Lizaboni državni zbor, bodo pripravljeni vojaki za vsak slučaj. Pot iz kraljeve palače v parlament zastražijo tri vrste vojakov. Kralj se pelje k otvoritvi v zaprtem vozu, ki ga bo spremljal konjeniški polk. Republikansko časopisje svari vlado, naj ne gro predaleč, da Portugalske ne doleti usoda Francoske.
Na Angleškem je zadel liberalno stranko hud udarec. V Manchestru, zibelki modernega gospodarskega liberalizma, je njen kandidat Winston Churchill, eden najuglednejših članov stranke, propadel proti konservativnemu kandidatu. Churchill je v nekem govoru dejal, da bo imel ta poraz slabe posledice za svobodno trgovino. Churchillu so ponudili kandidaturo liberalni volilci v mestu Dundee.
Zgodovinski in slovstveni pregled aa prihodnji teden.
3 maja — 1471. Bitka pri Tewkesburyju. — 1791. * Dramatik Avgust Friderik Kotzebue. — 1859. Napoleon fll. napove Avstriji vojno. — 1881. t Pisatelj Jožef Jurčič v Ljubljani. — 1894. f Mladinski pisatelj pater Flor en ti n Hrovat v Novem mestu. — 1897. f Operni pevec Jožef Karel Tert-nik v Brnu. — 1904. f Zgodovinar Simon Rutar v Ljubljani.
4. maja. — 1530. f Grof Niklas Salm, slavni branitelj Dunaja proti Turkom. — 1776. * Modro-slovec Janez Friderik Herbart. — 1814. Napoleon I. pride na otok Elbo. «— 1820. * Pisatelj Filip Jakob Kafol v Pečinah na Tolminskem, — 1825.
* Naravoslovec T. H. Huslev. —1848. Proglasitev republike na Francoskem. — 1875. f Pesnik Valentin Orožen.
5. maja. — 1469. * Italijanski državnik Mac-chiavelli. •— 1789. Shod francoske narodne skupščine; začetek velike francoske revolucije. —- 1818.
* Socialistični pisatelj K. Mane. — 1821, f Napoleon L na otoku Sv. Helene. — 1824. f Pesnik France Bile v Harijan, — 1893. f Pesnik-trpin Jožef Cimperman v Ljubljani.
6 maja. — 1622. Bitka pri Wimpfenu. — 1757. Bitka pri Pragi. — 1848 Radetzkv zmaga uri Santa Luciji. — 1859. f Aleksander pl. Hura-boldt
7. maja. — 1700. * Gerhart van Swieten. — 1775. Bukovina pripade k Avstriji. — 1792. •Pisatelj Janez Cigler v Vodmatu. — 1833. * Nemški skladatelj I. Brahms.
8. maja. — Jeanne d' Ave (Devica Orleanska) osvobodi Orleans. — 1794. f Kemik Lavoisier. — 1803. Napoleonov vhod v Draždane. — 1906. Ustanovitev <Adrije» v Pragi.
9. maja. 1827. f Slovničar Miha Zagajšek v Završah na Štajerskem. — 1832. * Pesnik Janez Bonač v Topolu pri Cerknici. — 1864. Prva bilka avstrijske mornarice pri Helgolandu pod Tegett-boffom. — 1873. Polom (krah) na dunajski borzi. — 1875. f Pisatelj Janez Valjavec v Celovcu. — 1883. f Pesnik dr. Jernej Levičnik v Smohoru na Koroškem. — 1898. Na Dunaju otvorijo mestno železnico.
Godovi prihodnjega tedna:
3. Mladen; 4. Florijan, Cvetoslav, Skoroslava j 5. Pij V., Desirad, Čestimir; 6. Drago vi t, Utvija; 7. Stanislav; 8. Mihael, Budislav, Pribislava; 9. Gregor, Prvinica, Ljudmila.
Sejmi na Gorenjskem prlh. teden;
4. na Jesenicah, v Srednji vasi (Bohinj), Poljanah, Sorici, Domžalah; 5. v St. Gothardu.
Novičar.
Saakxijoalran zakoniki nifirt Cesar je sankcioniral zakonski načrt kranjskega deželnega zbora glede posvetovanja reforme deželnega reda in deželnega volilnega reda sa Vojvodino kranjsto.
II. priloga „Gorenjcu" if. 18. Iz 1.190$.
Slučaji, kl niio »lučaji, ali čudna s o pota pravičnosti deželnega šolskega sveta. Z izrednimi gmotnimi žrtvami si je kranjsko meščanstvo pridobilo in vzdržuje svojo višjo gimnazijo. Z ozirorn na to dejstvo je naše, po pretežni večini narodno-napredno meščanstvo pač opravičeno zahtevati, da se na tukajšnjem srednješolskem zavodu nastavljeni profesorji kot c. kr. uradniki ozirajo na njega mišljenje, da se, čeprav druzega političnega prepričanja, prilagode razmeram in da s svojim postopanjem ne izzivajo prebivalstva. Ali v Kranju imamo že to posebno srečo, da na naši gimnaziji takoj od prvega početka službuje vedno nekaj klerikalnih petelinov, ki s svojim prononsi-ranim političnim vedenjem neprestano drezajo meščanstvo in spravljajo ob ugled zavod, da se ponekod že smatra kot nekaka ekspozitura škofove šentvidske gimnazije. Za časa zadnje deželnozborske volitve so pa nekateri klerikalni profesorji nastopali tako predrzno, kakor da niso c. kr. uradniki, marveč plačani agitatorji. Vtem pogleda se je seveda najbolj odlikoval slaboglasni profesor E v g e n J a r c, ki je že ves čas za svojega bivanja v Kranju kot političen nestrpnež in brezobziren hujskač velik kamen izpodtike tukajšnjemu meščanstvu. Na Pavšlarjevem shodu je blatil mesto, tekom volilne dobe se je udeleževal agitacijskih romanj po gostilnah, opetovano je dejanski posegel v volilni boj in agitiral pri različnih volitvih na skrajno vsiljiv način. Dne 27. febr. (dan pred volitvijo) na večer je pa prišel v stanovanje volilca A. K. Ko je K. na Jarčevo vprašanje, če se namerava udeležiti volitve, izjavil, da se še ni odločil, ga je prof. J a r c naj po prej nagovarjal, da naj mu da na to roko, da ne bo šel na volišče. Ker K. tega ni hotel storiti, mu je c kr. gimnazijski profesor Jarc s posebnim povdar-kominspovzdignjenimgasomzabičevaf: • Če greste volit, le glejte, da boste volili tako, da bo prav!» Lahko si je misliti, kako si je volilec K. tolmačil te besede, odnosno to namigavanje, kajti njegov sin pohaja kranjsko gimnazijo. Isti dan na večer je obiskal profesor Jarc v svrho agitacije volilca c. kr. uradnika F. B. čegar sin je istotako dijak tukajšnje gimnazije. Prav tako in z istim namenom se je nmenjeni dan zvečer zglasil c. kr. profesor dir. Josip Debevc v spremstva še nekega agitatorja v stanovanju volilca V. F., ki ima dijake na stanovanju in kojega sin obiskuje kranjsko gimnazijo. Da bo zadeva se bolj jasna, omenjamo naj le toliko, da so sinovi omenjenih treh volilcev učenci IV. gimnazijskega razreda, v kater o ta je profesor Jarc — razrednik! To nečuveno in škandalozno početje zlasti profesora Jarca je primerno označeno in ožigosano v današnjem uvodniku. Ko se je izvedelo o Jarčevih impertinencah, je nepopisno ogorčenje zavladalo v naprednih krogih. Mirnejšim elementom se je posrečilo pomiriti Hunt ve in preprečit«, da Jsrc takrat ni našel, kar že toli' o časa išče. Poskrbelo se je celo, da ne o zadevi, ki je naravnost kričala po javnosti, v interesu ugleda kranjske gimnazije ni razpravljalo po listih, češ, da je tu pač v prvi vrsti poklicana višja šolska oblast, dati zadoščenja javni morali. Zato se je naložilo Cirilu Pircu, da naj s polnim imenom kot deželni poslanec v priporočenem pismu javi zgoraj navedena dejstva deželnemu predsedniku, baronu Schwarzu, kot predsedniku deželnega šolskega sveta s predlogom, da zaukaže nujno preiskavo te zadeve in ukrene, kar smatra kot načelnik uprave za potrebno. Tako se je postppalo do zadnje pičice z največjo korektnostjo. Profesorja Jarc in dr. Debevc sla bila poklicana na odgovor. Ob priliki zadnjega deželnozborskega nasedanja se je deželni predsednik baron Schwarz izrazil napram poslancema dr. Tavčarju in Pircu, da sta oba obdoliena profesorja popolnoma priznala vsa očitana jim dejstva. Deželni predsednik je odločno obsojal Jarčevo in Debevčevo postopanje in iijavil, da bosta na vsak način prejela oba strog ukor. Dne 26. m. m. je biki seja deželnega šolskega sveta. Najprej so disciplinirali tri jeseniške učitelje radi malenkostnih pregreškov in potem je prišla na vrsto Jarc-Debevčeva afera. Vladni referent pl. K alt en c gg er je prebral akte in tudi izjave obeh profesorjev, v katerih sama priznavata svojo krivdo. Referent je stavil predlog — seveda sporazumno s predsednikom — da naj se jima da ukor. Naravno, da sla dr. »ušteršičin dr. Lffmpe zagovarjala obdolženca, v koliker je sploh mogoče slabo stvar zagovarjati. Dr. Sušteršič je predlagal, da naj se profesorja oprostita, češ, da mora profesorjem in učiteljem biti dovoljeno, pri volitvah nedostojen način agitirali. Z dr. Šušleršičem se ne bomo prerekaj o pojmih dostojnosti, a če z ozirorn na Jarčevo afero obvelja njegovo načelo, potem utegnemo Se doživeti, da bode kranjski deželni Šolski svet molčal, ako bodo pri prihodnjih volitvah kranjski profesorji fantom pisali dvojke, jih pošiljali klečat ali jih zapirali, če njih očetje ne bodo volili kakega — Pavšlarja! Zastopnik Ljubljane dr. K. Blei weiss-Trsteniški je dokazoval, kolikokrat je deželni šolski svet zaradi malenkosti dajal učiteljem ukore, jih prestavljal i. t. d. Ako obvelja princip, da se učiteljem zaradi volilne agitacije ne sme zanaprej dt*lati nobene škode, kar se mere sprejeti v za-
pisnik, pravi, da bo tudi on glasoval za Sušter- J šicev predlog. Da je podal dr. Blei weiss tako izjavo pred justifikacijo jeseniških učiteljev, bi se dala opravičevati, a tako ne bo žel zahvale niti pri klerikalcih, ki se sedaj iz njega norčujejo y »Slovencu*, še manj pa pri nas, ker je s svojo izjavo preprečil že itak premi lostno določeno kazen drznemu hujskaču Jarcu. Kaltenegger je vztrajal pri prvotnem predlogu Zsnj je glasovalo 5, proti pa istotako 5 članov deželnega šolskega sveta (mej njimi tudi dr. Blei weiss). Predsednik baron Schwarz je v veliki zadregi najpoprej ojltro obsojal postopanje Jarca in Debevca, tako da so vsi mislili, da bo še za strožjo kazen, a ko-nečno je izjavil, da se pridruži, k^r sta zastopnika obeh strank glede tega vprašanja istega mnenja — dr. Sušteršičevemu predlogul Fiat justitia, pereat mundusl — Podali smo povsem objektivno poročilo o Jarc-Debevčevi zadevi. Edino — recimo — dobrosrčnosti Blei-wefcsovi se imata c. kr. agitatorja zahvaliti, da nista prejela saj nekaj plačila za skrajno nedostojno in impertinent no početje, radi katerega bi zaslužila, da se ju zapodi iz zavoda, na katerem službujeta. Očigled nepobitnim dokazom sta sama morala priznati svojo krivdo. Človek bi mislil, da bodo sedaj klerikalci že v lastnem interesu molčali o zanje sramotilni zadevi, a sedaj imajo šele prav polna usta in pišejo, kakor da je deželni šolski svet za vedno sankcijoniral škandalozno agitiranje dveh kranjskih profesorjev. Profesor Jarc naj si ne domišlja, da je z oprostilno razsodbo deželnega šolskega sveta prejel nekak privilegij za nadalioo brezstidno hujskanje. Zapomni naj si, da imamo žnjim račun, ki še ni poravnan, ki pa more biti poravnan, ali s pomočjo poklicane višje šolske oblasti, ali pa tudi — brez tega faktorja I — Kakor ae nam poroča, je dr. Blei weis s izstopil iz deželnega šolskega sveta in pride na njegovo mesto dr. Ivan Tavčar.
Narodna čitalnica ▼ Kranju. Kakor smo že zadnjič nakratko poročali, priredi »Dramatični odsek» Narodne čitalnice v Kranju danes zvečer v korist fondu gledališko predstavo. Igrala se bo burka v treh dejanjih «Veharjevo letovišče*, ki jo je spisal Laufs. Ker nam tesni prostor ne dopušča prinesti vsebino v podlistku, naj tukaj nakratko seznanimo slavno občinstvo z nekoliko podatki. V gostilni nekega mesta se shajajo različni malo-mestni tipi, kojih glavni je Filip Zagorjan, imovit posestnik z dežele, čudak je, ter hrepeni po tem, da bi ugnal domačega krojača Sivanko, k/ pohaja redno mesto ter se potem laže svojim vernim poslušalcem na vse kriplje. Radit«ga pride ha čudno misel, preživeti večer v družbi norcev v norisn'ci. Njegov netjak skuje s svojim prijateljem Kislikom načrt in oba skleneta, da strica* popeljeta v letovišče mesto v norišnic). In Zagorjan smatra tudi res vse goste, s kojirai govori, sa pristne blaznence. Iz tega se seveda razvijejo najsmešnejši prizori. Ko dospe naposled Zagorjsn zopet domov, ga pndtjo vsi namišljeni blaznenci obiskat Zagorjan, trdno prepričan, da so res norci, j;h z zvijačo zvabi v svoje sobe ter jih tam pozapre. Naposled napravita konec vsej tej zmešnjavi Zagorjanov netjak in njegov prijatelj, ki razkrijeta, kako sta se pošalila s stricem. Igra samanasebi je prepletena z izvrstnimi značaji. Pisateljica Olga, Makso Ropret, ki ne zna izgovarjati slovke «r>, besneč major Zaletel, živahni Mirko Nemir, vse to so osebe, ki že s samim nastopom izzovejo smeh. Igra se je spravila le s največjimi težkočami na oder, ker je v zadnjem hipu zbolel g. Depoli ter lele danes toliko okreval, da bo zvečer lahko nastopil. Nadejamo se, da bo slav. občinstvo blagohotno sodilo. — Po igri je ples in upamo, da bomo videli dokaj mladih parov vrteti se veselo in živahno do pozno v jutro. — Igra se vrši v korist blagajne »Dramatičnega odseka >. Ako pregledamo repertoar in delovanje »Dramatičnega odseka* od novega lela sem, moramo priznati, da so nam nudili naši vrli diletantje marsikatero uro veselja in zabave ter bili neumorni v delovanju. Zato pa smatramo naravnost za dolžnost slavnega občinstva, da poseti današnjo in jutrišnjo ljudsko predstavo, ki se vrši ob znižanih cenah kot ljudsko predstava, v kar najobilnejsem številu ter pokaže s tem svojo blagonaklonjenost in svoje priznanje režiji kakor tudi vrlim igralcem, vrbutega je pa to tudi zadnja predstava v tej sezoni.
Poučno potovanje kranjskih gostilničarjev na Dunaj. Ob krasnem spomladanskem vremenu so se zbrali kranjski izletniki v restavraciji «Volksgarten» k zajtrku». Po zajtrku so si ogledali vse prostore tega velikega zabavnega lokala, nato pa nasade «VolksgarIna» in spomenike. Krasni razgled na mestno palačo, na parlament in druge velike zgradbe, ki so se lesketale v jutranjem solncu, je vse očaral. Štirje vprežni vozovi so zopet prišli in pripeljali izletnike pred Grand hotel na Rtngu, kjer jih je čakal jako prijazen sprejem. — Velikanske naprave tega hotela, ki so podobne kaki veliki tovarni, so iznenadile obiskovalce. Potem se je podala vsa družba v Obrtnopospesevalni zavod. Sprejem je vodil prof. Apitsch. Družba se je razdelila v tri oddelke in posamezni strokovni učitelji so prevzeli vodstvo ¿0 posameznih delavnicah. Ker se mnogo naših gostilr-ičarj« v peša tudi z drugim obrtom in malo industrije, je bil sanje obisk zelo
interesanten. Opoldne je pozdravil sekcijski svetnik g. dr. Schindler vso došle. Točno ob 1. uri je prišel minister javnih del dr. GeBmann. Predstavljana sta m a bila zastopnika deželne zveze kranjske gg. Ub. pl. Trnkoczjr in dr. Krisper. Slednji se je zahvalil ministru za čast da je to malo, toda ukaželjno družbo gostilničarjev počastil s svojo prisotnostjo. Minister dr. Geflmann je potem v jako stvarnem in program stičnem govoru razvil svoje ideje o pospeševanju tujskega prometa in obrti. Izrekel je svoje priznanje, da je ideja tega potovanja izšla iz krogov gostilničarjev samih, in naglasa, da je vsaka akcija za tujski promet in za pospeševanje obrti le takrat plodonosna in uspešna, ako najde v prvi vrsti svoje korenine v interesi-ranih krogih. Za tujski promet so to posebno gostilničarji. Samo protekcija od zgoraj, same podpore od vlade ne izdajo prav nič, ako nima tujski promet svojih tal v ljudstva. Minister javnih del je hvalil potem krasote Avstrije in tudi zanimive lastnosti njenih narodnosti. Poudarjal je, da je treba v obrtnih in prometnih zadevah skupnega dela brez zavisti, brez konkurence, ker tu gredo interesi skupaj. Tu ne sme biti ničesar oviranega po narodnosti. Vlada bode skrbela za razvoj, ljudstvo pa naj si samo pomaga. — Minister GeBmann je hvalil krasoto kranjske dežele in pohvalil krsnjsko gostilničarsko potovanje, katero služi lahko sa vzor in vzgled vsem drugim kronovinam. Minister je izrekel veselje, da so Kranjci prišli na Dunaj kot glavno mesto in izkazali čast, da so v njem iskali pouka in vzpodbujali na skupno delovanje, Zagotovil je Kranjski svojo naklonjenost in potem vsakemu udeležencu posepej stisnil roko. Ministru Gessmannu se le je v imenu gostilničarjev zahvalil gospod Jakeb Peternel z Bleda v slovenskem jesiku. Z g. pl. Trnkoczvjem in g. dr. Krlsperjem se je potem minister obširno razgovarjal o tujskem prometu in kranjskih razmersb in posebno o postojnski jami. Tega sprejema so se udeležili od dunajskih naših prijateljev gg. ravnatelj Hess in ravnatelj Gottlieb. Govor ministra se je sprejel z velikim odobravanjem od vseh strani in napravil velik vtis. Kranjski izletniki so se potem podali zopet na vozove in se podali k skupnemu obedu v restavracijo Pilsenetzer. Popoldne se je vršilo ogledovanje dunajske tovarno za led. Zvečer j« bil zopet velik sprejem od strani dunajskih hotelirje? v hotelu Hammerand. Potovanje je s tem doseglo svoj višek in vsi udeleženci so navdušeni od vspeba, pa tudi od koristi, ki jih ima vsak posameznik in od ogleda, ki si ga je pridobila Kranjska dežela na polju tujskega prometa. — Skupino gostilničarjev je prinesel zadnji «Interesssnte Blatt*.
189. vodstvena seja dražbe sv. Cirila Sa Metoda je bila 14. marca 1.1. Zahvalno se je vzelo na znanje, da je volila Jera Koračič družbi 50 K in župnik Sovič 100 K ter sedmi del zapuščine. Zastopa mestne občine ljubljanske se je že izrekla vodstvena " zahvala za podporo 150 K. Družba bi otvorila slovensko šolo na Koroškem, ako bi se dosegel reverz za uporabo poslopja, ki je šoli namenjeno, a je cerkvena last Dovoli se nagrada ■nekemu obmejnemu učitelju, podpora in brezobrestno posojilo šoli, ako ostane učni jezik slovenski. Josip Peitler se je imenoval učiteljevem-voditeljem Soli na Muti. Družbi prihajajo razne prošnje za ustanovitev otroških vrtcev in ljudskih šol, stavijo se tudi ponudbe za nakup zemljišč, kjer nsj se zidajo nove šole. Nekaj teh prošenj m ponudb je moralo vodstvo odkloniti z ozirom na družbino blagajno, načelno pa je sklenilo ustanoviti otroški vrtec in ljudsko šolo prav kmalu v nekem obmejnem kraju, kar je neobbodno potrebno. Selške knjižnice: ustanovi se oddelek za mladinsko knjižnico, temu se dovoli gotova vsota za nabavo zabavnih in poučnih knjig šolskim knjižnicam, nakupi se Žirovnikovih narodnih pesmi, v slovenskih listih pa se razglasi, da družba vspreiema v ta namen knjige v dar od tistih, ki jih Imajo na razpolago. Ponudba dunajske tvrdke Adelfa Jacobija radi triodstotnega prispevka od čistega dobička pri prodaji svalčičnih papirčkov in ovitkov se sprejme. Odobri se sest novih pokrovžtdjnin: eno ženske podružnice v Velikih Laščah, zastopnica gdč. Kristina Grebene, po dve ženskih podružnic šentkiavsko-frančiškanske bi šentjakobsko-trnovske, eno ženske šentpeterske podružnice v Ljubljani v spomin umrli prvomestnici Mariji Trčkovi, Vzame se na znanje, da je poalal g. A. Kutin h Tolmina 100 K na račun pokroviteljnine rokodelskega bralnega društva. Ko vpošlje se drugih 100 K, ustanovljeno je i to pokroviteljstvo. Navodila za otroške vrtce se dajo natisniti. Odboru 1. siov. umetniške razstave, ki je podaril dražbi pet znamenitih stik, se izreče vodstvena zahvala, te slike so naprodaj. Volila in pokroviteljnine bode nalagala družba v bodoče za temeljno glavnice.
IiOV/i so se oddajali za dobo petih let te dni po Gorenjskem. Lov občino P red o sile je IsMoi-tiral g. Fuso sa 1500 K, doslej ga je imel g. Do-lenz za 260 K; lov občine Naklo je dobil g. Rajko Marenčič in drugi za 1011 K, prej ie veljal 240 K, ravnotako tudi občinski lov vogljenski s« 800 K proti 60 K prejšnja leta; lev občine Hraatje sedaj pripada g. T. Pavllarju za 469 K proti prejšnjim 460 K; lov občine Kranj je hdjd-tiral g. R. Kokelj za 200 K proti prejšnjim 80 K. — Radovljiški lov je sel sa ?Q 1 prati prej*
Snjim 60 K. Vzel ga je g. H. Kunstelj, pred-triki za 74 K g. Lavrenfiie it Leteč proti 30 K prej, Iot občine Letce je dobil g. Grando za 800 K proti 120 K poprej, jeseniški lov je vzela industrijska družba za 540 K proti 1100 K poprej (Jeseničani vlože ugovor), lov v občini Bela peč sa 62 K, katere je odštel g. Sturrn iz Poijč. Ta lov je vreden najmanj 600 K.
■eičssska svesa se je — kakor poroča «Slovenec* — ustanovila v Kranju pretočeni ponedeljek. Društvo se hoče «potegovati za politične pravice in gospodarski prospeh meščanstva*. Društveno glasim je »Slovenski Meščan*. V odbor so bili izvoljeni gg.: Tomaž Pavšlar (načelnik), Hlebš (podpredsednik). Jarc, Koblar, Kumer ml. (tajnik), Marenčič (podpredsednik), dr. Globočnik, Rebolj (blagajnik), Ovčjak in VVindischer; gg. Anzelc in Gorjanec sta pregledovalca računov.
Orana aeareea se je zgodila v sredo po-
Cldne ob štirih v tovarni za usnje g. Karla Pota v Kranju. Neki 19-letni delavec je namreč prišel preblizu transmisijtkega jermena, ki ga je sesani! ter mu je odtrgalo roko. Pri tem ga je pa zasukalo par krat okrog, da to začeli posamezni deli trupla kar leteti po tovarni. Ko so ustavili stroj, ni bilo več mladeniča, ampak samo razmesarjeni kosi mesa so ležali po tleb, glava z do pasu skalpirano kožo pa je visela na nekem jermenu pod stropom.
? kanuji so Je nbila. Dne 26. aprila je Ivana Prevc v Kranju padla v kuhinji s stola na tla, udarila se na sence ter obležala mrtva.
Poroka na sssrtni postelji t Rovtah pri Pod-narta. V Rovtah pri Podnartu sta živela 56-letni dninar Franc Bertoncelj in 79-letna posestnica Katarina Pogačnik že kakih 20 let v divjem zakonu. SovaSčsni so ju v začetku nagovarjali, da bi se vzela; toda njih beseda je bila bob v steno. Zakaj pa bi bilo tudi treba cerkvenega blagoslova? Bertoncelj je imel prijetno stanovanje pri svoji »ženici*, ki mu je tudi brez blagoslova z vsem postregla, ravno tako dobro, kakor prava zakonska Žena. In tako sta uživala že dolgih 20 let nekaljeno prosto ljubezen. Toda vse na svetu je minljivo 1 Pred nekaj dnevi je zbolel Bertoncelj na smrt. Več kot 20 let nI bil pri spovedi in začelo ga je skrbeti, kako bodeta obračunala z Bogom. Ker spadajo Rovte pod selško župnijo, poslali so po gospoda v Selca. Toda selški župnik jo izjavil, da ga ne previdi poprej, dokler se ne poroči s Kat. Pogačnik. Mož se je upiral Prigovarjali so mu najprvo možje in pritisnile so še ženske. Toda mož je ostal trd kot grča. Pa bolezen se mu je shujšala, nastopile so smrtne težave in mož se jo le uda!. In tako so doživele Rovte izvanreden dogodek. Včeraj, v petek 1. maja je prišel sam selški župnik Tomaž Rožnik v Rovte, kjer je najprvo ispovedal in obhajal «mladi» par in potem poročil. Vsekakor izvenredna «ofcet» v tem tihem gorskem zakotju.
«Zveza slovenskih zadrug t Ljubljani» vabi na I. občni zbor, ki se vrši v četrtek dne 7. maja 1.1. ob 3. uri popoldne v dvorani « Mestnega doma* v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo prvega na-čelstva. 2. Poslovno poročilo in sicer: a) splošno, b) denarna izravnava, r) blagovni posli, d) revizija. 3. Volitev odbora. 4. Volitev nadzorstva. 5. Pre-memba pravil. 6. Proračun upravnih stroškov. '7. Slučajnosti. Za udeležence, ki pridejo že predpoldne v Ljubljano, vrše se v prostorih »Zveze slovenskih zadrug* v Ljubljani, dne 7. maja t. I., od 9. do 12. ure predpoldne zadružni razgovori. Posebno se bodo dajala vsakojaka pojasnila in navodila. V Ljubljani, dna 10. aprila 1908 Jos. Lenarčič, 1. r., tč. predsednik.
Trata. Kakor se čuje, nas hoče naš župnik Ivan Čebašek zapustiti ter osrečiti Polhov gradeč. Ker pa od nekaterih posestnikov ni hotel bere vzeti, ker so v znani aferi pričali proti njemu, so se ti zedinili ter mu hočejo posoditi konje in voz, poleg tega pa še zadaj pritiskati, da Čimprej odnese pete. Kako bomo veseli, ko začujemo škripati most pod težo prečastilega telesa Čebaškovega. Sicer bo v nevarnosti, ker most je slaboten, a zato Cebašek ne. Sicer pa smo lahko brez skrbi. Gotovo se bo dobilo tudi nekaj takih ljudi, ki so tudi že v prej omenjeni aferi zavzeli nekam čudno stališče, ki bodo iz same spoštljivosti do njega šli podpirat most No, privošcamo jim tega gospoda. Njemu pa kličemo v slovo, naj se obnaša njegovi starosti primerno, osobito pa naj opusti surovosti, s kojim je krmil svoje ovčiče z leče in ki so bile tako tehtne, da se bi jih sramoval tudi najau-rovejli gorski pastir.
Is flori) se nam piie: Klub gorjanske godbe je jel vrlo napredovati. Pod navdušenim nadzorstvom vodnika g. Jakoba Kocijančiča se je isti naravnost čudovito razvil. Pristopili so člani, nabavila so se nova godala in zdaj Šteje klub že 12 godcev, samih zavednih fantov, ki so prepričani, da le v samopomoči je vstajenje. Izurjenejli godci izvajajo že z najboljšim vspehom že težje skladbe tako, da s ponosom lahko trdimo, da je ni godbe daleč okrog, ki bi vzrastla iz vztrajnih kmečkih talentov in kateri čestita vsak, ki čuje le en komad. Godba je zadnji čas že večkrat javno nastopila in tudi na veliko soboto v splošno razočaranje udeležencev. Oodci so dobili od več strani krepko pohvalo z raznovrstnimi nagradami.
Mm hraailnioa In posojilnica. Ustanovila se Je »Hranilnica in posojilnica v Gorenji vasi" pri pkofji Loki, Zavod je v naprednih rokah.
Blejate zdravilišče. Deželna vlada je izdala razglas, s katerim izpreminja zdraviliški red za zdra-višče Bled. Zdraviliški okraj obsega celo občino Bled. Za oskrbovanje zdraviliških stvari se postavi zdraviliška komisija, v kateri bodo zastopniki občine, hotelskih in vilskih posestnikov, gostilničarjev, okrožni zdravnik in dva zastopnika zdraviliških gostov. Zdraviliška taksa znaša na dan 30 vinarjev, godbena taksa 20 vinarjev. Za tri tedne znaša zdraviliška taksa 10 K, godbena taksa 4 K.
Novo društvo. Ustanovilo se je »Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Kamnik*.
Karajte vžigalice družbe sv. Cirila In Metoda! To je še toliko večja dolžnost, odkar so pristrašili klerikalci na dan s svojimi »katoliškimi* vžigalicami, katerih dobiček ne pojde res za obmejne Slovence, ampak v klerikalne namene. Te vžigalice so narejene nalašč zaj to, da bi se škodovalo družbi sv. Cirila in Metoda. Družba pa ne smo trpeti škode, zato kupujmo vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda ter ogibajmo se vžigalic klerikalne stranke, pripravljenih v politične namene.
Ogenj V Spodnjih Stranjah pri Kamniku je pogorela hiša in vsa gorpodarska poslopja Gol-teževa. Škode je 4000 K. Zažgal je triletni otrok, ki se je igral z užigalicami.
Za občinsko upraviteljstve na Jesenicah je nasvetoval deželni odbor deželni vladi gg.: Antona Čebulja, za svetovalce pa Petra Rozmana, dr. Kogoja in Pongratza.
Illet v Medvode. Pevsko društvo »Slavec* rriredi v nedeljo 3. maja popoldanski pešizlet v Medvode k g. Kolencu.
Premeščen je sodnijski sluga gospod Oroslav Skamen iz Škofje Loke v Borovlje na Koroško.
Is Kranjske goro se piše, da je ondotno veteransko društvo na predlog načelnika g. Alojzija Petermana sklenilo postaviti karaeniti spomenik v proslavo cesarjevega jubileja na trgu poleg farne cerkve.
»Slovensko planinsko društvo* je Imelo minulo soboto v Ljubljani svoj 16. redni občni zbor. Koncem poslovnega leta 1907 je štelo društvo 2663 članov, in sicer osrednje društvo 634, 17 podružnic pa 2028.
Vojaški nabor ? Kamnika. Dne 27. in 28.
aprila je prišlo v Kamniku 581 fantov na vojaški nabor. Od teh je bilo potrjenih 138. Med potrjenimi je 16 nadomestnih rezervistov. Naborna komisija more biti s rezultatom prav zadovoljna, ker je 36 2% potrjenih,
Zastrupi! SO jo v Škofji Loki občeznani in priljubljeni original mestnega trga <Mijo>, rodom iz Krope.
Petdesetletnico tvojega trgovskega delovna j«
je praznoval dne  \. maja t. I. tukašnji vel* tržeč in veleposestnik g. Franc Omersa. G. Omersa je ob tej priliki obdaril mnogo revažev. Čestitamo t +  * *
Osodopolen poljub. V tržaški bolnišnici je umrl 33 letni kožijaž Josip Kodeli h Hrenovic pri Postojni Zdaj se je dognalo, da je Kodeli v pijanosti srečal dva ljubeča se mlada človeka ter stopil k dekletu in jo poljubil. Njenega fanta je to tako razjezilo, da je zgrabil Kodelija in ga s tako silo butnil ob tla, da mu je počila črepinja in da je vsled toga umrl.
Kako so avstrijski kmetje zadolženi ? V preteklih 25 letih je bilo v Avstriji zasilnim potom prodanih 220.000 kmetij. Skupna svota dolga, ki je je obremenjevala prodana posestva, je iznašala 1460 miljonov kron, pri prodaji pa se je izkupilo samo 854 miljonov kron, tako da so upniki izgubili 606 miljonov. Leta 1895. je bilo sodnijsko prodanih 14.089 kmetijskih posestev, katerih cenilno vrednost je znašala 60,310.680 kron, dolgovi kron 75,980116, izkupiček pa 45,001234 kron. Kakor je razvidno iz teh podatkov, prodajajo se kmetij ka posestva po javnih dražbah mnogo pod cenilno vrednostjo, ker znajo razne pijavke že tako urediti, da zanje prav hodi. Ker je bilo v 25 letih sodnijsko prodanih 220.000 kmetij, koliko ljudi je bilo prisiljenih zapustiti rodno grudo in si iskati kruha po tovarnah P Ako štejemo povprečno na vsako družino po pet glav, več nego milijoni Na vsake četrt ure pride prodaja enega posestva. Če pa socialni demokratje pravijo, da goni sedanji kapitalistični zistem srednje sloje v proletariat, pa obrnejo naši ljubi nasprotniki stvar in trdijo, da hočejo socialisti proletarizirati kmete in obrtnike.
Kako si pomaga Švica v narodnem gospodarstva, nam kaže spominska knjigi, katero je izdalo društvo hotelirjev in gostilničarjev povodom 26 letnice obstanka društva. Kakor znamo, je trgovska bilanca Švice pasivna; uvoz presega za 300 milijonov frankov izvoz. Zato so se vrgli Švicarji na propagiranje turistike ter s vsemi mogočimi sredstvi pospešujejo dohod tujcev, ki se divijo krasotam narave, vrhutega pa Imajo v hotelih vso udobnost, solidno postrežbo in razmerno nizke cene. r eta 1906 je bilo v Švici 1924 hotelov s 124.068 posteljami in 33.480 uslužbenci. Tako se je mogla Švica podiciti. da je dobila od tujcev v letu 1905 vsega skupaj 387 milijonov frankov, kar je primanjkljaj v trgovski bilanci preseglo za 87 milijonov frankov.
Računski zaključek južne želesnice. Južna železnica je priobčila svoj računski zaključek za leto 1907. Ii tega zaključka je razvidno, da je v
minolera obratnem letu bilo prebitka 1,292.583 K nasproti 5,228.203 K v letu 1906.
Rastni in Poljaki V Galiciji. V Galiciji živi ne prav 4 miljone Poljakov in nad 3 milijone Rusinov, t j. 422% vsega prebivalstva. 1867. I. so dobili Rusini od vseh 141 izvoljenih deželnih poslancev 46 mandatov, pri zadnjih volitvah 1908. leta so si mogli Rusini priborili še samo 21 mandatov od 149 in tudi od teh 21 je pripadlo 8 mandatov rusofllski stranki, katero je umorjeni namestnik grof Potočki podpiral. Te številke nam kažejo, kako si predstavlja poljska piemiško-kleri-kalna gospoda svobodni politični razvoj rusinskega naroda v Galiciji Grof Potočki ima na Ruskem neizmerna posestva, od tod njegova naklonjenost do rusoftlske stanke.
Tovsrna sa ponarejeni denar v ječi. V Rendsburgu in okolici se je že dalje časa širilo mnogo ponarejenega denarja po pet mark, policija ni mogla priti na sled, odkod izvira ta denar. Slučajno pa so prijeli mater jetniškega nadpaznika, ko je ravno hotela v trgovini nekaj plačati s po-nareienimgpetakom. Zagovarjala se je, da ne ve, kje Je dobila napačni denar. Tudi hišna preiskava v njenem stanovanju ni imela uspeha. Nato se je dal policijski komisar zapreti v ječo kot navidezni zločinec Takoj prvo noč je slišal v sosednji celici piliti in brusiti. Na ta način so prišli ponarejalo! na sled. V ječi je bil namreč mož zaprt zaradi ponarejanja denarja. Sprijateljil pa se je z nadpaznikom, kateremu je končno zaupal, kje ima orodje za ponarejanje denarja. Nadpaznik mu je orodje prinesel v celico, a ponarejeni denar sla potem razpečavali njegova žena in mati. Vse tri so zaprli.
Lonec srebrnega denarja so našli pri ko
i>anju vrta učitelja Gaischega v Mariboru. V loncu e bilo 800 do 1000 denarjev, a se še ne ve, koliko so stari, ker so vsi pokriti z zelenim volkom. Najbrž so še iz predrimskih časov. Vtisnjene so na njih podobe živalskih teles.
Papež je obhajal etdinjo. O Veliki noči je papež povabil k svoji maši v Sikstinski kapeli tudi profesorja dunajske eksportne akademije dr. Feil-bogena in njegovo ženo, ne vedoč najbrže, da sta Zida. Potem je papež tudi vse povabljene obhajal, a Židinja je hostijo izpljunila, kar je provzročilo veliko senzacijo.
Noti ljudje. Francoski učenjak Lenfant, ki ga je poslala akademija znanosti na raziskovanje v osrednjo Afriko, je predaval ob povratku v akademiji o svojih uspehih. Pripovedoval je, da je našel novo vrsto ljudi, ki so še ljudožrci ter zelo podobni opicam. Rasti so majhne — največ 1 */* metra ter imajo na rokah in nogah pregibljive palce za oprijemanje. To jim omogoča, da morejo hitro bežati skozi pragozdu ter plezati po drevju.
Zahvala«
Vsem, ki so nam povodom nenadne smrti našega nepozabnega očeta, tasta in starega očeta, gospoda
CjttdcVita Matajca
podali toliko iskrenega sočutja in izkazali dragemu pokojniku častno zadnje spremstvo, osobito še častiti duhovščini st. vodstvu in učileljstvu ljudske šole v Smartnem, slav. pevskemu zboru »Narodne Čitalnice, v Kranju in slav. prostovoljnemu gasilnemu društvu v Stra-žišču, izrekamo najprisrčnejšo, iskreno zahvalo. 284 Stražižče pri Kranju, dne 27. aprila 1908.
Žalujoči ostati.
Prevode
Iz laščlne, francoščine, ruščine, češčlne, poljščine, hrvaščine In bolgarščine In obratno preskrbi npravnlštvo »Gorenjca".
Monopol- kolo it 6, cena K
108*1
tj ni m I
s prosto tekom in dvojnim svoztčnim ležiščem je najcenejši, najmodernejši Ia
in bogato ozaljšan stroj najboljše kakovosti. Najmočnejše z barvastimi črtami. Dober pnevmatik. Pismena garancija 1 leto. Navadnejša kolesa cenejša. Vsak posamezni stroj se pošlje do meje prosto poštnine in eolnine.
Vso ali delno pl»«ilo naprti, ostanek po povlttju. Garancijske zah-Uve sa iz vrt« hitro od nas« avstrijska odposiljalnie*. Glavni katalog o tolstih, vseh poleg sp.daiodib delov in fono-grafth s Čudovito nizkimi cenami zftatouj in poštnin« prosto.
zastonj m postume prosto.
lex mmtm industriji, Berili /04, Gilschiner str. !5
IT), ^odkrajscl*:
friier sa dane in gospoda
Ljubljana, Sv. Patra cesta 36. Filijalka na-U7 62—41   sproti hotela „Union"
Svjctim laik*
priporoča za gojitev las in za umivanje gb' ve svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo tračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las. Vpliva dobro ni pospeševanje rasti las.
Zaleta rakomtil) vpietif strrZsoife li zstfaiii lat
Oddelek za dame ■ leparainia
vhodom,
Naznanila telovadnega i ženskim
društva oddelkoa
»Sokol"
▼ Kranju.
Bratje Sokoli £ Udeležite so jutrišnjega isleta ©os visoko-Šenčur-Kranj v aajainogobrojnejfteai storilo. Zbirališče: Društvena telovadnica. Odhod točno ob pol 2. uri popoldne. — V slučaju neugodnega vremena so vrli islot prihodnjo ne doljo, dno 10. maja 1908. Odbor.
Loterijska srečka dno 26. aprila 1906
_Trst^ 67  64   71   86 11
2 mesečni sobi
so oddasta tako] v nafea ? Mil —  štev. 37 v Kranju. —~
288
Knpnjejo so zmešani in odstrlienl lasje po najvišjih cenah.
Večkrat premirano!
Glinaste peči
1 62-7
štedilnike, banje sa kopeli, kakor tudi kipe, vaie in drage glinaste isdelke v vseh barvali, trpežne In cene priporoča
Avgust Drelse
prvi in največja tovarna peči] in glinastih izdelkov v LJub.Jasnl.
doktorja pl. Trnk6czyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Mastin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo t mastinom, Tovarniška zaloga: 286—80 Lekarnar Traktom/, LjMbl|a>iia.
Zahvala.
MeUbrisnl ntiskl, obilo koristi In zagotovljeni nam uspehi, katerih sat si v svesti ? polni aort - vse posledica poučnega potovanja kranjskih hotelirjev In gostilničarjev na DnnaJ — narekujejo podpisani«, da so zahvalijo Javno dešeini svesi sa tujski proaet na Kranjskem v LJubljani sa to prireditev, taborne vodstvo, sanialv in vsestransko zabaven spored, ki naa Je nudil toliko, da bi si drugače no pridobili vsega tega tudi po enoaesečnea bivanju na Dunaju, sta dosegla, da naa to potovanje ne ostane le v trajne« spominu, marveč da bo to potovanje redile v najkrajšem času obilo sadove za ves tajski promet na Kranjskem, da bo torej potovanje plodonosno sa vse, ki so le količkaj v svesi s tajskim prometom. ¥ prvi vrsti pa moramo izreči najprisrčnejšo zahvalo gospodoma, ki sta Imela i prireditvijo mnogo dela in truda, ki sta žrtvovala čas in denar, da se Je izvršilo potovanje tudi v našo čast, v čast vse kranjske dežele, najiskrenejše se še moramo zahvaliti lekarnarju gospodu Ubaldu plem. Trnkoczvju kot prevodnika deželne sveže, posebno pa odvetniku gospodu dr. Valentinu Krlsperju, ki je kot is-vrševatelj in duša vsega potovanja že pred potovanjem samim nam ugladil In pripravil pot na Dunaju. Takim nesebičnim možem čast in slava I
¥ LJUBLJANI, dne 27. aprila 1908.
Oton Doktoric
hotelir na Bohinjski Bistrici.
Ivan Hajnrihar
restavrater na Bohinjski Bistrici.
Ivan Jalen
hotelir v Ratečah.
Vinko Jan
restavrater v Gorjah.
Florijan Jane
restavrater v Radovljici«
Ivan Kenda
restavrater v Ljubljani.
Valentin Kos
hotelir na Bohinjski Bistrici.
Fran Krvarlč
restavrater v Ljubljani.
Jakob Kunstelj
restavrater v Gorjah.
Rudolf Kunstelj
restavrater v Radovljici.
Ivan Harkež
hotelir na Bohinjski Bistrici.
Ivan Mencinger
hotelir na Bohinjski Bistrici.
Jakob Peterael
hotelir na Bledu.
Josip Plankar
restavrater v LjiAljani.
Leon Pogačnik
kavarnar in^estavrater v Ljubljani
288
Jože Ravnokar
hotelir na Bohinjski Bistrici.
Dragotin Repe
tajnik promet, društva na Bledu.
Ivan Rus
restavrater na Bledu.
Ivan S trava
restavrater v Podbrdu.
Jakob TrentelJ
restaviater v Ljubljani.
Davorin Vrinžek
restavrater na Bledu.
Ježe Žuaer
restavrater v Gorjah.
E
Mestna hranilnica v Kranji
Splošni rezervni zaklad
185.000 kron Posebni rezervni zaklad 3.300 kron.
26—10
Koncem leta 1907: Stanje hranilnih vlog 4,497.000 kron, posojil na zemljišča 2,725.000 kron ter posojil občinam 188.000 kron.
99999999999999¥999999999999¥¥99999
Ta najstarejši denarni zavod v Kranju uraduje na rotovžu vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne, ob amanjih In tržnih dneh pa tudi od 2. do 4. ure popoldne.
obrestuje hranilne vloge po
ii>ifiiiMiiwiMi>iiiiiti>iiiiiti>ifnmiiii>iMiitmiiinmtnitHi>»iiiin
lfWWH!Wt^?«WSfftmtfr1
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglasati radi tega pri hranilnici.
Sa varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj s vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. — Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev.
ssss*s*»>
Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako
plačuje vsakega pol leta po 8 krone.
làÈmït rib, r UiliBiri jtižiega ksledvora.
llf^Btroct m| dobroroani hotel.
Priznano dobra restavracija, izvrstna kuhinja, iz-borna domača, štajerska in istrska vina, vedno sveže pivo iz združenih pivovaren 2aloo - Laiki trg* ter plaenjako pivo. — Vina v buteljkah.
Velik senčnat vrt.
Nanovo nrelono In ndobno opremljene sobo in tujce. Osna amarsto — dobra postrežba. Za obilen obisk se priporoča
Marija Novak
886 I—l hetollrka.
■*  " !   " ' ' -———
G. Tônnies
tovarna za stroje, železo in ko vino livarn a v Itjnbljani
priporoča kot posebnost sage in vse stroja za
obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane
neposredno z vratilom. Sesalno -generatorski plinski m o t o r i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro.
188-47
5tectynpfcrd lilijino milo
najboljše milo sa koio.
+
Brfttft BLJiUKA
izdolovatelja kirurg, instrumentov ateljo sa ortop. aparate in bandaže •
Cjttbljana, Prešernove nI. 8
priporočata
svojo veliko zalogo obvezi! za zdravstvo in bolniško po* strežbo, bižejev, lrigatorjev, aparatov za mrzle in inha-lacije 3 paro, sterilizirane obveze in bandaža, kakor tudi nogavic sa krčne iile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate sa samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gumijevih posteljnih podložk. — Vse bandaže m izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-248 58—8 redbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila mm lavršujejo točno-,
hitre In dlekretno. Oslvaalčnt poniUovani savod s obratom na motor. Popravila mm lavriiile|o točno In oeno.
gaKMgM^^zaggassssBas
Svoji k svojim l 266 62-6
ISt&roanans, narodna tvrdka:
Jslntoii Iv. Pečenko
GORICA :: ulica Jos. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi In drnlm! vini iz lastnih in drugih priananih vinogradov po ©oni SO—BO Tin. liter; potem s plaastjsklzn pivom «prazdroj» iz sloveče češke •Meščanske pivovarne«, In tabornim proti vin-okim pivom iz pivovarne kneza &chwarsenberga v Protlvinu na Češkem, In sicer v sodčkih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovoem S. vrste« lastnega pridelka v steklenicah.
Vina dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 66 lit naprej Iraško goriška postaja.
Na zahtevo pošilja tudi vzorce.
UpravDištvo našega lista je prejelo: Za družbo sv. Cirila ta Metoda K 16 74, katere je nabrala gospica Jelica Florianova iz Kranja na belo nedeljo
Crt zopetni otvoritvi gostilne na Smarjetni gori. — Rodbina alentia Benedik v Stražiscu pri Kranju 10 K namesto venca na krsto pokojnemu Ludviku Matajcu. — V veseli družbi nabral pri Benedku v Stražišču g. Lovro Tepinn 7
geslom:       <prl Benedku sm0 gedeH
eno misel vsi imeli:
StraSani tod' ne smemo zaoatati
za Ciril-Metoda mor'mo darovati.«
K pod
Dijaški kuhinji V Kreaju so darovati do konca aprila : Županstvo Poljane 10*10 K namesto venca na krsto učiteljice Evg. Pader, Vinko Majdič, namesto venca na krsto Ljudevita Matajca 20 K, dalje Aleš Pekovec v Baslju 1 K, posojilnic i v Radovljici 100 K, okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji toki 60 K, kaz. por. Cebub' ca. Cebulj (po dr. Kuiarju) 10 K, okrajni glavar Alfonz Pire letni prispevek 20 K, kranjska hranilnica v Ljubljani 100 K, kazenska zadeva Frančiške Je-senko ca. Terezija Knafelj (po dr. V. Stempiharju) 10 K, namesto venca na krsto svojemu pokojnemu stricu Ljudevitti Matajcu 20 K, Vsem darovalcem prisrčna hvala.
Slaven
vsled bleččeče belina, ki jo dobi prteninn, ker ne dobi prtenina po pranju prav nlkakega duha, II i
16-18
ker je aele peoenl in se pri pranju prihrani mi
aaas
4».
MOŽ SE OA D8Ï
Absoluton neobhoJno patraban je za vsako dobro urejeno goepoderetvo. — Pazi naj se na zgo-rajšnjo varstveno znamko in varuje naj se pred ponarejanjem, ker je isto brez vsake vrednosti. — Dobiva se v trgovinah z tfrogerljaml, kolonljalnlm blagom In mlloml
Engros pri L. HniLOS, DUNAJ, I. Molkerbastei 3.
Griotte !  Griotte ! Griotte!
priporoča 246 62—6
edini založnik za Kranj
ZDRAVK0 KRANJC, KRANJ
nnaprotl o. kr. poete ixx aodiiije.
!
i Î
Otvoritev vlnotoča.
P. n. občinstvo vlfndne naman'aa, da see otvorll
v svoji hiši št 118 na Glavnem trgu === v Kranja =======
vittotoč ta ulico.
Točila sofbodo najlzborneja vina ===== po najnižjih cenah. =====
Pričakuje obilnega obiska se priporoča s spoštovanje«
«a t-* Franc Lukeš.
SIRJGER
šivalne stroje
naj so kupuje le v naših prodajalnah, ki se jih spozna po teh napisnih tablah.
Naj se ne pusti premotili pr* priporočilih, ki imajo namen, z navedbo imena 8INGER prodajati že rabljene stroje ali stroje drugih vrst; kajti »ali stroji aa oe oddajo prekupoem, temveč aa jih prodaja naravaoat od nas oenjenemu občinstvu
SINOER Co.
Ako. dražba ta šivalne stroje Kranj it. 53. •
Nova kubična knjiga I
								
								
								
								
								
								
								
								
								
-H	1—							
Za vsakovrstni okrogli les, rezan ali tesan, v stari in novi meri, razvidno je iz sledečega kazala, da je to dosedaj najboljša kubična knjiga.
Kanala*
1. Okrogli les, premer v colah, dolžina v čevljih; 2. Okrogli les, premer v centimetrih ali v colah, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih čevljih; 8. Okrogli les, premer in obseg v centimetrih, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih metrih; 4. Rezan in obtesan les za deske in trame vse dolgosti, debelosti in h i 10 kosti; 6. Preračunjenje co! v centrimetre; 6. Pre-računjenje centimetrov v cole; 7. Preračunjenje čevljev v metre; 8. Preračunjenje metrov v čevlje; 9. Preračunjenje kubičnih čevljev v kubične metre; 10. Preračunjenje kubičnih centimetrov v kubik čevlje; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje; 12. Tabela, po kateri se izračuna teža lesa; 18. Načrt, po katerem se lahko napravi merilo, da se lahko Izračuna vsako kubično vsebino okroglih debel; 14. Kubična telesna mera. 238 52—11
Knjiga stane v močno celo platno vezana f I, po polti 10 vin. več. K tej kubični knjigi se priveze tudi lahko zraven Milrl ra6uaarf ki je za trgovce s lesom zelo pripraven. Obe knjigi skupaj vezani staneta O K 10 vin« Knjižica se dobiva pri založniku
Viljemu Požgaju v Kranju.
Mavrici) 5netej asa
ur ar
oa J ni šta 19
priporoča svojo veliko zalego
pravih evioarekih
žepnih ar
vsake vrste, dalje budilk«! ara aa mikata* aratane in verttlae. pa na|alajlh aaaakt
tm Popravila $m
se izdelujejo v lastni delavnici, ter sesa zmožen po saoji blisti 20 letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvrliti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1*40 K. Žepne ure od K 1*20 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno pi-eeuijsko uro
,,IMTAOT«.
Kolesarske potrebščine
NB. Ako želita imeti uro res dobro popravljeno jo ne dftjajU takim, ki umije niti isuceoi niso. 17—80
JOS. WE1BL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
aiomilcove   milo© sat.
Stiflno-iietio li toistnkclltko kiioCiTiiCintro. Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvorn, obmejno omrosje, vesna vrata, balkoni, verande,
stolpne križe, Štedilnike i. t. d
Špecijaliteta: 162-24 valjični zaslon (Rollbalken).
Ludovik Borovnik
puSkar v Borovljah (Ferlaot za Koroškem)
se priporoča v izdelovanje vsav* ovrstnih pnaV za lovce in strelce po najnovejših si tesnih pod popo nim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnlee, ▼sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preizkuievalnid in od mene preizkušene. 181 62—28 Iluaitrovauit oeniici nastonj.
S
s
s
a
potitlHotn V AmeriHo!!
priporoča generalna agentura
„ni»«il(ansl{« in Witac 5tar £i«k"
na)hitre|o vožnjo preko BASEL-PARIZ-CHERBOURG-NEW-YORK. 2 odhoda v tednu. — Hrana že v Baseln prosta. — Z velikanskimi in varnimi parniki teh prog prevoz od Cherbonrga-New-York v resnici
S* 2 do 6 dni.
Vsa potrebna in natančna pojasnila daje radovoljno in zastonj
Generalna agentura Im Obersteg 6 Co.9 Basel
28 Aeschengraben (Švica).
260 18—4
\l\VX\\W'A'A M;(H:U(;i;i;( ;(:( :■( M 8 !l :\ AAHA il <       !("ir!V!fT(Tl"n !( ;( !( II "I ¡I
Zlat« svetle]«: lirlii. Pariz, Ris itd. /-*
1?
Najboljše kosmetlčno
ZOb Očistimo sredstvo
Jzdtlovattlj
0. Seydl
'£jubljana, Spital.~Stritar.ul. 7
fas
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška tftlog, 180—48
Iv. Jax-a v l^ubljaiu
Dunajska cesta 17
{priporoča svoje najbolj prtemne
šiv. stroje io kolesa
Ceniki na sahtevanje zastonj.
Največja tovarniška naloga
l
Mm drobno in debelo I
Ma drobno in debelo I
Za dame, gospode, deklice in dečke od najcenejše do najfinejše vrste, priporoča ge&lantesrijsskc*.  i**  modna trgovina.
Antona Adamiča v Kranju
Glavni tff£'
Fini dam.ki slamniki .* llipajo po najnovejši obliki. Popravila *• totno lirriujojo. Svila, svileni trakovi, Uip, cvetlico ter Igle sa slaanlke vedno v saloni. mer  Oene brei konkurence!
Radi pome gorijo prodaja najnovejšo damsfeo, gosposko, dekliško, deško in otroško konfekcijo tndi pod kopno oono
Angleško skladišče oblek
242 18-8
Blnie vrhna in apodnja
Krila Predpasnike
■oderce
Šerpe
Pasove Ovratnike
Mašence
Jabots
Srajce
Perilo Otrobe oblekce Krstne oprave
§
S
o fiw
# t
w      m w
* "S
O 9»
3 s v
f
Nova modna trgovina :: Salon za damske klobuke
filijalka iz Ljubljane
1 i#f> 52—24
A. VIVOD-MOZETIC v KRANJU
na glavnem trga v bili g. Pavilarja Priporoča sa pomlad in poletje elegantne klobuke za dame in otroke pariške in dunajske modele. Žalne klobuke. # Klobuke sprejemam v popravilo.
===== Zunanja naročila točno. -
S
*o*
së     £ 5 w ž « s
o o
ce >o A«
Glace in svilnate
rokavice Moderne srajce Ovratnike Kravate Nogavice Žepne robce Gumbe Denarnice Prsnike Naramnice Glavnike Garniture Milo Parfum
Martinova oesta 20 It   £aittf Martinova oesta 20
Postajališče električne cestne      W%*    — W        3     železnice pri šentpeter*ki cerkvi
LJUBLJANA ::: Zalagatelj društva c. kr. avstr. dri. uradnikov.
Bogata zaloga pohištva fiako mt$ r mh conah. Oglodalo, oliko v vseh velikostih.
Popolna oprava za rilo. špooljalltota : QostlinlSkl atoli.
Pohištvo Iz železa, otroško posteljo In vozički  po voakl oonl.
Modrool Iz žična-toga omrežja, afrl-danoko travo aH žimo, prvo vrsto vedno v zalogi.
la spalno tobo od 160 gld, naprej. Dlvan z okraski.
Oprave za Jedilno sobe, salone, predsobe, osle garniture.
špooljalltota v no-veotlnlh balah. Voliti prootorl, pritlično In v 1. nadstropju. Čudovito pooenl za hotele, vilo In za letovišča 62 gld.
Za sobo; postelja, nočna omarica, o-miralna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
ZovOtchottti atriji
Oton $eydl
pri g. dr. E. Globočnikia ▼ Kranju
ZOBOVJA, tudi ne da bi so odstranilo korenine, z aH brez nebno plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALHICE In OBTURATORJI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH.
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi vso ZOBOZDRAVNIŠKE OPERACIJE Izvršuje 11146 tU SPECI J A UST.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ur*.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
regiatrovana zadruga i omejenim poroitvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Rezervna zaklada iznaša :
172.035
brez Odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5V,% ali z tamortizacijo, na menice pa po 670. — Eskomptirajo se tudi trgovske menico.
Denarni promet v letu 1906.:
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uradu je se v centrali in v podružnici
vsak dan od 8. do 12. ure dop.
in
od 2. do 8. ure pop. izvzemši nedelje pop.
Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.199.
¡20-46
MïsjmJ iOowuoM.
wwwii UvoîIi» Maui,
Ustni«« in tise* Iv, Pr. Umpreta v Kranju.