Slovenski tednik
WM korist) delavnega l)ud-■‘VI v Ameriki
GLAS SVOBODE
V slogi moč!	GLASILO SVOTtOTiOMISEL/IIH SLOVENCEV V AMEHIK.I	Od boja do zmaga!
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Štev. 40
Eatered ai Seoond-Claas Matter July 8th. 1903. at the Pont Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 18. no membra 1910
Kdor ae misli «'▼obodno, s« a« Mora boriti ta svobodo!
Leto IX
Razgled po svetu
i	-
Spodeni kapucini se nasele v Koroški
Dunaj, 17. nov. — Novica, da se več sto spodenih menihov iz Portugalske naseli na Koroškem, je uradno potrjena. Tem revežetni je šla posebno na roko “baronica” Lang, ki jim je svojo krasno posestvo v Mittemvald prodala xa samo 400,000 kron in tako pripomogla, da osrečijo Koroško deželo.
—	Pred zaključenjem kranjskega deželnega zbora so napredni svobodomiselni poslanci ostro ožigosali klerikalno deželno gospodarstvo. Dr. Tavčar in dr. Triller sta dokazovala obupen položaj Kranjske dežele. Pasiva koncem leta 1911 bodo znašala 2 miliona kron. Zakoni kranjskega ,deželnesra zbora, ki se nanašajo na politiko, so dobili potrjenje, ni pa dobil sankcije zakon o najetju posojila. Preti torej povišanje deželnih doklad, ki kmalu ne bodo znašale več 40, marveč 80%.
—	Spravna pogajanja med Čehi in Nemci so se razbila in skupna posvetovanja prenehala.
—	Občinske volitve v Ljubljani po novem volilnem redu klerikalnem. bodo, ali koncem marca ali začetkoma aprila 1911 1.
General štrajk.
London, 17. nov. — Kot se tukajšnjim listom poroča iz Španije, stoji dežela Catalonia pred generalnim štrajkom. — Kaj je vzrok delavske nezadovoljnosti, poročilo ne pove. V Španiji kaj hitro tak štrajk rudarjev in splošno delr«7cev preide v politični in revolucionistični karakter; zgodovina španskih štrajkov nam pa tudi pove, da so “generalni” štrajki v Švisnjji samo v ustih mogočni, da bi pa kaj vplivali na razmere, se pa še do danes ni slišalo. Sam puf!
“Nikoli več”.
London, 14. nov. — Poročnik Siegfried Helm, častnik nemško armade, ki je bil prijet pri “delu” skiciranja trdnjav mesta Portsmouth, je bil danes od sodišča snoznan krivim in obsojen na $1250 varščine, pod pogojem, -da tega “nikoli več ne stori”.
(V začetku preiskave so ga obdolžili špionaže, a se je potem {vzroka ne vemo) stvar vsa obrnila in dokazalo, da je ITelm skiciral le iz privatnega nagiba in ni bil plačan od nobene druge vlade za rizbe in podatke trdnjave.)
Nesramna soldateska.
Pariz, 17. nov. — Nova kriza grozi na Portugalskem. Sedaj pa ve več od nenasičenega klerikalizma, temveč od — soldateske, ki je tako nesramna, da vidno zahteva “povračilo” za “naskok” na Lisabon in za borenje za “svobodo ljudstva”. Posebno višji o-fieirji in generali so nezadovoljni z novo vlado, ker so od nje pričakovali večjega srrafta in pod kupljevanja in plačila za “domovino”. Grafterija je na Portugalskem doma. Predstavljati si moremo, če je šlo vojaštvo črnim suknjam na roko, kako je trpelo verno in kralju in sv. očetu uda-no ljudstvo.
Vojaštvo Portuealske sedaj grozi vidno novi vladi z kanoni, če se njih “želji ne ustreže”. Da pa čredo ljudski vodniki tako daleč v korunciji, se nesmemo čuditi, če romislimo, da si jemljejo v z^’ed farje in kar je rimsko-ka-toliškega!
—	Cesar Viljem je izrazil željo in tudi izdal navodilo, da naj bi vsi (nievovi) vojaki, ko vstanejo molili in začeli molitev s temi le besedami: “Očenaš, kateri si v nebesih ...”
—	Marokko se je zavezal Španiji plačati zahtevanih $13,000,-000 vojne odškodnine.
Za štrajkarje v Westmoreland o-kraiu.
Anton Budna $2.00.
PO GLAVAH MISION AR JEV IN ZATIRALCEV.
Hongkong, 16. nov. — Poročila iz glavnega mesta Kanton poročajo, da so Kitajci v provinci Kvangsi hoteli pobiti vse ameriške misionarje. Zadnji so se pa še ob pravem času rešili in došli v Kanton. Ljudstr/o je razdrlo in požgalo vse “svete” prostore in vrglo krščanskega boga v ogenj. Vlada je seveda sedaj na pogorišče poslala vojaštvo, da nemir in ljudsko jezo zatre.
Ameriška presbiteranska šola, bolnišnica in poslopje misionar-.jev v mestu Tzoijuenpo je ravno tako kup razvalin.
Poročilo pravi iz Kanton-a, da so nemiri in rabuke nastale iz ljudske zabitosti. Vlada je namreč odredila, da se morejo vse hiše numerirati. V tej odločbi so pa Kitajci (ubožnejši sloji) videli delo Inozemcev, misionarje?, in zraven vladni načrt, da se na vsako bajto naloži že sedaj moreči davek. Vlada se tudi boji, da je več misonarjev ubitih, ker niso i-meli nobenega obvestila.
Čudno jo vendar to, da ¿veti možje, misionarji, silijo iz vsega civiliziranega sveta v Kitaj, čeprav se jih ljudstvo želi preko-slej otresti in potopiti v morje za njihovo kulturo in krščanske resnice.
Dom bogudopadajočih mož.
Hiralnica za bogudopadajoče može je postavljena v Rusiji in sicer na posestvu blaznega generala Tolmačova v mestu podgan, Odesi. Morebiti je še bralcem v spominu, s kakimi častmi je bil snrejet v Odesi spodeni šah Perzije. — Kot nekatero časopisje poroča, je ta mož prišel v O-deso ravno v času, ko je kolera najbolj razsajala. Vkljub vsej koleri se pa je šah z svojimi ženami prav dobro v Oubsi počutil. Sedaj so tudi “eks” kralja Portugalske, njegovo veličanstvo Manuel-a porabili v hiralnico v Odeso. Če “kralj” ponudbo sprejme še ni znano. Morebiti se s časom dobe še drugi kralji, cesarji in knezi Evropskih narodov, ki bodo radi iskali zavetišja v o-deški hiralnici, ker ljudem ne gredo nič več kaj v glavo njih srednjeveške ideje in “vladanje”. Pri Tolmaču dobe dobro postrežbo in najizobraženo družbo, samih bog — kolegov!
Večstokratni morilec.
Večstokratni morilec — car Miklavž, se je ob prihodu z vsevednim cesarjem Vilhemom, na kolodvoru v Potsdam-u v senci bajonetov, trikrat zaporedoma poljubil. Judež II. se je nato v zlati kočiji odpeljal v cesarjevo palačo, kjer je podpisal par “u-kazov” kako se naj pretepa nemške kmete okoli Rige in Kijevu, ki jim poslušnost za vse odrešujočo pravoslavno cerkev ne gre dobro v spomin, kar bi pa mi lahko pripisali trdim možganom. —
Portugalski jezuit j e v New Yorku
New York, 14. nov. — Brez vsaeega prejšnjega obvestila, je danes osemnajst Portugalskih jezuitov potrkalo na vrata kolegija sv. Frančiška Ksavirskega na za-padni 16. cesti, ki so se jim tudi na stežaj odprla.
Japonci upajo, da odkupijo Filipinske otoke.
Tokio, 14. nov. Grof Okuma v pogovoru z Ameriškem poslanikom v Tokio se je izrazil, da Japonci upajo, da odi upijo Filipinske otoke od Ameriške vlade ako pridejo demokrati do vlade, to tembolj, ker so se vedno trdno zoperstavljali imperijalizmu, in bi hoteli mogoče odstopiti te otoke za dobro plačilo — seguro!
Odkrit velik vrelec v Texasu.
Markham, Tex. ‘9. nov. Tega dneva so tukaj našli največji petrolejski vrelec v državi; daje novnrečno 5,000 sodov petroleja na dan.
Iz delavskih krogov.
Claridge, Pa., 14. 11. 10. Listu Glas Svobode: —
Družtvo št. 2 S. S. P. Z., v Claridge, Pa., se tem potom toplo zahvaluje bratskemu dr. št. 24 v Milwaukee, Wis., za, po tajniku Ferdinand Glojek poslano svoto $2.95 v nabrano podporo štraj-karjem družtva št. 2.
Morebiti pride prilka, ko Vam to povrnemo.
Stališče štrajkarjev do danes neizpremenjeno. Razni pittsburški časopisi drago podkupujejo štrajkarje, da bi se povrnili nazaj na delo, češ, da je štrajk v Westmo-—’•and oi-ra'u že zdavnej zgubljen. Nadalje napadajo prednika i eehan-a iz 5. distrikta kot “izdajalca”. Očitajo mu nepošt i-nost v vodstvu. Nadalje je po mnenju “lista” “The Labor World” zalezač Eme Goldman. Ta delavski list pa ima svoje predale napolnjene z samim “fee-hanizmom” itd. Ta list ima vse oolno oglasov trustovskih družb, dasi nosi unijsko znamenje.
Stavkujoči premogarji, opreznost ! Nedajte se slepiti, ker ura dvanajst še ni bila,
Bodite zvesti svojemu cilju.
Pozdrave od John Batich.
Arona, Pa., 13. nov. 10. Zahvala. —
Družtvo št. 7, S. S. P. Zve7o v Arona, Pa., se srčno zahvaljuje vsem darovalcem in podpirate-ljem nas, ubogih štrajkarjev v Westmoreland okraju, in borite-ljev za boljše stanje delavs.va, torej tudi za Vas. Posebno zahvala pa naj bo izrečena družtvu Luiider-Adamič, št. 20 v Cleve-landu-a, O., ki je takoj prihitelo na lep način štrajkarjem na pomoč. — Nadalje hvala vsem darovalcem družtva številka 2 v Claridge, Pa., ki nas niso tudi pozabili in lepa hvala našemu gla šilu, listu Glas Svobode, ki se je z vso vnemo poprijel dela za nas.
Še enkrat Vsem, prisrčna hvala! Za štrajkarje:
M.	Raj er.
Štrajk krojačev v Chicagi,
se vedno, odkar je vodstvo istega prevzela Chicago Federation of Labor, zboljšuje. Zadnji teden je 110 tvrdk podpisalo stavljene pogoje delavcev, ter tudi pripo-znale njih unijo. Kujajo se pa še vedno tvrdke, kakor Hart Schaff-ner and Max, Sears Roebuck & Co. in dr. in čim bolj se upirajo, tem brutaljnejše postopa policija napram štrajkarjem, kar nam da misliti, da mora nekdo prokleto mastno mazati.
Šti ajkarjem je priskočilo na pomoč ne le organizirano delavstvo, ampak tudi drugo meščansko in kmetsko ljudstvo, sosebno energično v prid štrajkujočim se je zavzelo časopisje po malih mestih in trgih ter posvetilo kar cele strani miljonski tvrdki Sears Roebuck & Co. in upliv je bil ta, da je tvrdka zgubila vsa naročila iz dežele, kot Mail Order House . Pripravljena je bila na to pripoznati vse zahteve štrajkarjev razen unije, toda delavci so enostavno ponudbo odbili, kar dela tvrdko tembolj brutalno. Toda, kakor zgleda stvar sedaj, bodo delavci štrajk dobili.
79 mrtvih,
Trinidad, Colo. 14. nov. — Iz zasutega rova v Delagua, Colo., o katerim smo na kratko že zadnji teden poročali; so danes izvlekli nadzornika W. Lewis-a, kateri je z drugimi, ko je slišal eksplozijo tekel v rov na pomoč, a pri tein sam življenje -zgubil. Vseh mrtvecev je 79 med temi menda 2 Slovenca, katerih imena pa do'sedaj še niso znana.
Nadalje se poroča, da so Črnci, ki so jih najeli, da izvlečejo iz razvalin mrtva trupla rudarjev in mul izjavili, da hočejo imeti več bot $2.95 dnevno, ker smrad je tako velik in dušeč, da ga gori omenjena cena ne preplača. Vse-Qno so pa po tej iz ja vib prinesli na dan dve človeški trupli.
30 KONVENCIJA A. F. of LABOR V ST. LOUIS, MO,
se je pričela zadnji ponedelek, in bo trajala približno dva tedna. Navzočih je brez uradnikov nad 500 delegatov.
Po tajnikovem poročilu je bilo v zadnjem za Zvezo fiskalnem letu ob koncu meseca septembra dohodkov $360,774.30 in stroškov $177,859.34 torej preostanka, $182,914.96. V zadnjih štirinajstih letih je Zveza narasla iz 264,-825 na 1,561,151 članov. Nadalje pravi poročilo, da je imela v zadnjih tridesetih letih odkar obstoji ta največja delavska organizacija v Ameriki, skupnih dohodkov $2,248,480.13, skupnih stro-šlov pa 2,065.656.13
Pri tej konvenciji se ho tudi določilo, se li izda charter W. F. of Miners, ali ne. Nadalje je pričakovati resnih spppadov, če bo zopet Gompers nominiran za predsednika, ker mu bojo, kakor se zatrjuje, stopili socialistični za-stopnil i po številu 368 na čelu jim ravno izvoljeni državni kongres-man Victor L. Berger iz Milwaukee, Wis. in Max Hayes, iz Cleveland, O. nasproti; ali bodo pa upravo in pravila temeljito predelali, tako, da bo organizacija primorana pri volitvah podpirati one unijske može za v izvolitev, ki se bodo zavezali podpirati ako izvoljeni, organizirano delavstvo. Tn to je edino upanje delavstva, ker se ga mora pripraviti do tega, da bo samo spoznalo svoj položaj in se pustilo izobraziti ter končno pričelo že vendar enkrat misliti na osvojitev iz krempljev inanupolatov.
Daljše poročilu priobčimo prihodnji teden.
K volitvam 8. novembra.
Kakor smo že zadnji teden poročali, je bil v državno postavo-dajo, in sicer v kongres, izvoljen prvi socialist Victor L. Berger iz Milwaukee, Wis. Za Winfield R. Gaylord od ravno tam in za isti urad, pa se bodo glasi še enkrat šteli, ker sta z nasprotnikom precej enaka.
Nadalje je bilo v deželni zbor za Wisconsin izvoljenih 12 poslancev in en senator. V državi Pennsylvaniji en senator in državi Massachusetts eden, v Minnesoti eden in N. Dakota eden.
V County Milwaukee, Wis. so bili nadalje izvoljeni vsi socialistični kandidati. Deloma so bili nekteri izvoljeni v manjše urade tudi po drugih krajih.
Hudo vročnioo dela meščanskim listom socialistični kandidat za mpana mesta Minneapolis v Minnesota, ki šteje nad 300,000 prebivalcev in ki je za' samo 34 glasov pogorel.
Izvoljen bi bil tudi za državnega kongresmana v New Yorku neki London, da niso republikanci, uvidevši, da propadejo na povelje glasovali vsi za demokratičnega kandidata, ter stem rešili čast njujorškega mesta.
•
Glede socialistov v Milwaukee pa smelo trdimo, da so res pravi evropski social-demokrati; po organizaciji, delu in mišljenju presegajo daleč naše Yankee-je, po-hlepneže prve vrste, ki bi radi, da bi. le drugi delali brezplačno zanje, oni pa križem roke držali ter fantazirali, medtem, ko se ev-ropsko-Mihvauškee poprimejo praktično vsakega dela, brez sramu in obotavljenja, sami. Seveda bo vspeh tudi drugod, ker mora priti, toda Yanl:ee-jem bodo pomagali na njih prestole Evropejci. če jim ne bodo le ti potem v zahvalo in za plačilo v žepu fi-nro kazali, česar se poslednji že sedaj boje, ker to hi povzročilo razdor v stranki. Ameriška socialistična stran'ka je še daleš, da-'ee stran od evropske socijal demokratične organizacije: to lahko opazimo, če le pogledamo v Milwaukee.
Atro NISTE, POŠLJITE NAROČNINO.
Raine novice.
ROOSEVELT SE OPRAVIČUJE.
Prevelika draginja.
— Končno je prišel tudi Teddy Roosevelt do besede in sicer v listu “Outlook”, kjer se voljo poraza republikanske stranke opravičuje. On pravi, vzrok demokratične zmasre leži v zakasneli administraciji in obljubah stranke radi tarifa, posebno pa vlada nezadovoljnost, ker so živ-Ijenske potrebe tako poskočile, da je ljudstvo v resnici nezadovoljno. (Vendar enkrat ena poštena beseda!) Piše pa naprej, da on bo ostal vedno pri svojih načelih in v boju zoper vse slabo in upa k sklepu, da bo ta zmaga demokratov vso republikansko stranko poživla in predrugačila v pravo ljudsko stranko.
Uboga prosperiteta.
Fall River, Mas., 15. nov. — Tukajšnji fabrikanii sukna se nič” kaj preveč ne podvizajo narejene kontrakte izpolniti. Nad sto velikih sob je praznih in stroji v pralni. V zadnjih mesecih se je izdelalo za 20.000 kosov manj sukna kot lansko leto. Tudi v bližini stoječi Stafford Mills, delajo le z polovično paro. Velika tkalnica American Thread družbe je zaprla vrata. Vzroka nihče od delavcev ne ve.
Kako poide morilcu Thaw čas
Albany, N. Y., 17. nov. — Mati Harry Thaw-a, milionarja in morilca ljubinca svoje žene, White-a, je vložila pri višjem sodišču prošnjo, da se bi sinu premestilo iz Matteawan blaznice, v kako drugo. Dr. Baker pa zatrjuje, da gre g. Thaw-u popolnoma dobro v Matteawan asilu in ni potrebna nobena premestitva. Baker pravi nadalje, da se je Thaw v času. kar je pod njegovo oskrbo zredil za 37 funtov in podaja zraven vsakdanji dnevni program Thaw-a.
Morilec Thaw mora vsako jutro vstati ob 5:45, ob 6:15 se mu postreže z zajtrkom; potem dela od 1. do 11. ure v biblioteki zavoda. V tem času mu je pripušče-no za branje ali pisanje svojim ljudem tričetrt ure. Od enajste do dvanajste ure se lahko sprehaja v senci dreves in vonju cvetlic. Četrt ure pozneje se ga kliče k kosilu. Po južni ima eno uro časa za pregled časopisov. Od dveje pa do pete ure lahko sprejema vsakojake obiske, in sicer v zasebni sobi, pod nikakšnim nadzorstvom. Od pete, do 5:45 ima zopet določeno za male sprehode po koridoru, potem se ga kliče k večerji. Od šeste pa do devete u-re navadno igra, z nekimi tremi “boljšimi” norci in lopovi, karte. Ob deveti uri mora v posteljo. V Zdjed. državah se bi našlo na tisoče ljudi, ki bi zamenjali z tem “revežem”, ki je v “hipni” blaznosti vstrelil človeka in ki je slučajno milionar.
Konjska razstava jako obiskana.
New York, 16. nov. — Vsako-htna narodna konjska razstava je jako obiskana vsaki dan.
Posebno interesira obiskovalce razstava malih in lepih ponijev. Na tej razstavi je tudi jako zastopana Zjed. vlada z poljedelstvom.
Prebivalstvo dežele Indiana.
Koliko stane naše države predsednik?
Gospod Hitchock iz Nebraske je to zračunil, kolikor je njemu znano o stroških in izdatkih.
Plača . . . .............$75,000
Potovanje..........:..... 25,000
Bela Hiša................ 35.000
Bela Hiša (ekstra) ...... 15,000
Bela Hiša (razstvetljava) 1,000 Bela Hiša (kurjava) ....	6,000
Potrebe in hlevi......... 35,000
Policija...........;..... 22,000
Policija (skrivna) ....... 3,500
“Dru?e” izdatke.......... 25,000
Uslužbenci in delavci____ 69,000
Poprave...................15,000
Cvetličnjak............... 9,000
Poprave................... 3,000
Skupaj.........$339,500
Potem pridejo še lahko všteti tisočaki izdani za “študije in iskanje boljšega zraka na deželi in morju.” Potem se mora pomisliti, da stoji predsedniku na razpolago vse, kot ladije, s katero gre več sto glavo spremstvo in ki plača narod, tako tudi druge stvari, ki niso radi estetike tu v proračunu in ki nam revnim zemljanom ni potreba o njih nič vedeti! Denimo k svoti še par tisočakov in razvidimo, da nas gospod Taft najvišji služabnik vlade stane dnevno $1000. Denar;‘a dosti, več kot potreba, za to službo. Tolažimo se pa s tem, da nas je Franci stal 30 milionov na leto!
Mesto zajce — ljudi.
Cleveland, O., 16. nov. —• Lov
na zajce se je zato sezono odprl. Otvoritev je komaj en dan in že so trije — ljude, ne zajci — mrtvi in več oseb težko poškodovanih.
PRVA VESELICA
slovenska ženskega svobodomiselnega podpornega družtva št. 47 S. S. P. Zveze, ki se je vršila zvečer 12. t. m. v Narodni dvorani, je še precej dobro izpadla, dasi je bila udeležba bolj pičla, a tembolj živahna.
Med razno zabavo so se udeleženci pridno posluževali tudi “šaljive” pošte, pravimo šaljive, in to z nesramnostjo nekterih zoba-eev, katerim več nobena stvar ni sveta, ne šaljiva, še manj seveda pa narodna, in tako si so ti mle-kozobneži dovolili utihotapiti razne karikature, ter jih seveda za “šalo” s “šaljivo” pošto potem na veselici pošiljali svojim političnim nasprotnikom. Družtvo je seveda to “šalo” dopustilo in njega članice so tudi za “šalo” tako pošto prenašale enim in drugim po dvorani, ter se pri tem izvrstno zabavale. Le tako naprej! Na Slovenskem smo rekli “vse to ljubezen stri” tukaj pa “mularija dela to!”
Sedem let je temu, kar se v Chicagi vrle razne veseuce.
Napredek, nazadovanje, se pa lahko vidi na vseh koncih in krajih To merodajnim krogom v blag spomin. —
Listnice, uredništva.
Za Cleveland, O. — Dopis prejeli; poglejte zadnjo našo izdajo, kjer pišemo to, kar Vi sedaj nam. Vseeno pa pride dopis malo spremenjen v prihodnjo izdajo.
J. S., Moon Run, Pa. — Vaši želji ustrežemo; priobčimo radi primankljaja prostora čez teden dni.
A. A Cleveland, O. — Vaš doniš prejeli ob skleou lista: priobčimo ga v prihodnji izdaji.
Washington, D. C., 16. nov. — Po najnovejših podatkih šteje dežela Indiana 2, 700,876 prebivalcev. To pomeni za 7.3 odstotke več od leta 1900.
Dežela Maine ima po zadnjem štetju 742,371 prebivalcev.
—	Po zadnjem štenjii ima mesto Salt Lake sedaj 92,777 prebi valeev, ali za 73.3 odstotkov več v zadnjih desetih letih. — Prebivalstvo mesta Aucrusta. Ga., je oa v zadnjih destih letih padlo za od 39.441 srlav na 37.826.
—	V blagaini Savings Bank v Brunswick. Md., je primankljaja za $10.000. Banko so zaprli.
DENARJE V SIAM DOMOVINO
pošiljamo:
za $	10.SO............... 50 kron,
za $	20 40 ................ 10t»	kron,
za*	JO 80 ................ 200	kron,
za $	102.00 ................ ¿00	kron,
za S	203.50 ...............  1000	kron,
za $1015.00 ................. 5(00	kron,
Poštarina je vSteta pri teh ■ otah. Doma se nakazane svote popolnoma !*• plačajo brez vinarja odbitka NaSe denarne potiljatve izplačuje c.kr. pošt-no hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najpnličn»-je do *25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneska < Dome-tic Postal Money Order ali p» New York Prati.
FRANK SAKSKR ' O 82 Cortland st. New Yri-v «104 St. Glsir A ve.. N. E.	Ceveleai Ohio
ZAPISNIK
^ ^ 4h ± é. AA*4	** '
II. glavnega zborovanja S. S. P. Z. v Chicago, 111.
XHI. poglavje.
Prgrf. 141. Vrši se dalše posvetovanje radi starostnih članov, obenem tudi poročajo •delegatje želje svojih družtev tičoče se te zadeve; na kar so bi i stavljeni sledeči predlogi.
Brat Košir: da naj se osebe, ki so stare nad 45 let, vjjj£ ne sprejema v Zvezo.
Brat ČCPIl; ja j se sprejemajo nadalje, a samo za bolnurco podporo.
Brat Ivanšek: da naj se sprejemajo nadalje in deležni naj bodo popolne bolniške podpore in $100.00 usmrtnine; kateri predlog se sprejme z 22 glasovi.
Brat Cvetkovič stavi predlog za $75.00 u-smrtnine, zadnji pa ni bil podpiran. Nakar se določi, da vsebina tcčke ostane, s popravkom, da se namesto besede “Slovenci” stavi “Slovani” in mesto “$50.00,” “$100.00”.
Prgrf. 142. Ostane.
Prgrf. 143. naj se g'asi: “Starostni člani so podvrženi vsem točkam pravil.”
Prgrf. 144. Spusti se v zadnji vrsti beseda “navadnih”, drugo ostane.
Sledi 10. minut odmora.
Po odmoru se nadaljuje na pravilih.
XIV.	poglavje.
Prgrf. 145. Po daljši debati, katere se u-deleže bratje Konda, Kužnik, Pečnik, Benko, Potočar se sprejme sledeči odstavek za točko: “Član s potnim listom na potovanju, ko se za stalno naseli v bližini kraja, kjer se nahaja družtvo te Zveze, je dolžan, k istemu pristopiti. Tajnik dotičnega družtva pa mora o tem poročati gl. tajniku v prvem mesečnem poročilu.”
Prgrf. 146. Po daljši debati se sprejme za točko sledeči nasvet brata Benkota: “Potni listi, kakor omenjeno se ne izdajajo dalj kot za 6 mesecev. Člani, še vedno na potu si lahko potni list podaljšajo, ako to svojemu družtvenimu tajniku naznanijo ter plačajo asesment in doklade za podaljšani čas.”
Prgrf. 147. se črta.
Prgrf. 148. črta se zadnji stavek in sklep; drugo ostane.
Prgrf. 149. se črta.
Prgrf. 150. se ima glasiti:	“Ako član,
imajoč potni list zboli, ali se ponesreči, na potovanju, mora to naznaniti svojemu družtvu in obenem priložiti zdravniški certifikat zaprisežen pred javnim notarjem ali sodnikom, drugače ni upravičen do podpore. Če pa bolezen traja več kot 3 tedne, in ni v bližini 10 milj nobenega S. S. P. Družtva, se mora podati v bolnišnico, ali pa se odpovedati bolni podpori.”
Prgrf. 151. se črta.
Prgrf. 152. Vname se daljša debata, ker se več bratov zavzema, da se naj tudi v staro domovino odpotujočim članom dovoli bolna podpora ako zbole. Po debati pridejo na glasovanje sledeči predlogi:
Predlog brata Kužnik: Potni listi v staro domovino naj se izdajajo za dobo 1 leta in, ako tak član tam zboli je deležen podpore skozi 6 mesecev. Vse zdravniške listine pa morajo biti sodniško potrjene.
Predlog brata Cvetkoviča: Potni listi v staro domovino naj bodejo veljavni 6 mesecev in član je v istem času tudi deležen podpore.
Predlog br. Fisher: Potujoči člani zgube vse pravice do bolne podpore, kakor hitro za-puste ameriške obali; ali v drugem oziru, točka naj ostane neizpremenjena.
V ožji volitvi je bil sprejet predlog brata Kužnika z 14—10 glasovi. —• Po končanem glasovanju se pa bratje zopet spuste v debato, na kar stavi brat Čuk predlog, da se naj prej sprejeti predlog razveljavi. Po razveljavljenju prejšnega predloga se stavita sledeča dva nova:
Predlog brata Potočarja je: da naj točka ostane neizpremenjena.
Proti predlog brata Benkota: Član s potnim listom, naj bode deležen podpore tudi v stari domovini, s pogojem, da se mora podati, oziroma nahajati v bolnišnici. — Sprejet je bil predlog brata Potočarja z 11—6 glasovi in -stvar ostane pri starem.
XV.	poglavje.
Prgrf. 153. se črta.
XVI.	poglavje.
Prgrf. 154. Določi se namesto tri, dva meseca suspendacije, kot kazen.
Prgrf. 155, 156. in 157. ostanejo.
XVII.	poglavje.
Prgrf. 158, 159. in 160. se črtajo; namesto teh pa pride eden s vsebino: “Član lahko častno odstopi, ako poravna vse dolžne prispevke in 25 centov za odstopni list. Vrniti pa mora polico in drugo Zvezino lastnino. Tak član lahko v teku 1. leta zopet pristopi, ako ni prestopil določene starosti in da spolni vse formalnosti novo pristoplih elanov, brez vstopnine, in je deležen takoj bolniške podpore.
Na to se sklene s sejami nadaljevati v ponedeljek 10. oktobra 1910. Nato se da-
našnjo sejo zakluči ob 12. uri 30 minut po-poludne.
XIII. SEJA.
Predsednik brat A. Mladič otvori sejo ob
8.	uri zjutraj, dne 10. oktobra 1910.
Brat podpredsednik imenuje vratarjem brata Leben.
Cita se imena glav. uradnikov in delegatov. — Navzoči vsi.
Prečita se zapisnik zadnje seje in sprejme.
Prečita se sledeči brzojav:
Milwaukee, Wis., Okt., 8, 1910. Cenjena konvencija S. S. P. Z.:
2005 Blue Island ave.
Zadnji pozdrav cenjenim delegatom, in živila slavna konvencija! A. Bergant.
Brzojavka se sprejme z burnim živio klicem.
Sledi nadaljevanje na pravilih.
XVIII.	poglavje.
Prgr. 161. Prvi stavek ostane, drugi se črta.
Prgrf. 162. Ostane.
Prgrf. 163. se ima glasiti: “Član, izobčen radi neplačevanja svojih doklad ali ases-menta, sme v družtvo zopet stopiti, pod pogojem da poplača ves dolg.”
Prgrf. 164. se naj glasi-:	“V slučajih
pa, da se zve, da je kak član pri družtvu, ki je bil iz drugega izključen, tedaj mora isto proti njemu vpeljati preiskavo; in če pri prejšnemu družtvu kaj dolguje, mora dolgovano svoto poravnati pod ogibom novega izobčenja, ako je pa bil izključen radi zdraž-barije, se ga več ne sprejme v Zvezo.”
XIX.	poglavje.
Prgrf. 165. ostane.
Prgrf. 166. se po kratki debati, katera se je vršila med brati Kalan, Konda, Čuk, Kužnik, potrdi za veljaven.
Prgrf. 167. ostane.
Prgrf. 168. Namesto besede “praktično” se stavi “možno”, vsebina pa ostane ne-ispremenjena.
Prgrf. 169. Mesto besede “kužnih” se stavi “nalezljivih” drugo ostane.
Prgrf. 170. V tretji vrsti se črtajo besede v oklepu, v četrti se pa besede “bodejo kaj najzmernejši” spremene v “bodo zmerni,” drugo ostane.
XX.	poglavje.
Prgrf. 171. se ima glasiti: “Glavni odbor naj da delati in preskrbi družtva s zlatimi gumbi s emblemom S. S. P. Z. Vsi člani morajo kupiti te gumbe in jih nositi. Bazna družtva pa si smejo nabaviti regalije, katere nosijo, da se ob prkikah po njih spoznajo.”
Prgrf. 172. se naj glasi:	“Družtvam
preskrbuje njih pečate Zveza. Vsi pečati pa sestojijo iz dveh bakel j v krogu s črkami S. S. P. Z. v medkrižju.
Prgrf. 173. in 174. se črtata.
XXI.	poglavje.
Članice.
Vrši se dalj-a debata radi: Ali se naj tudi ženske sprejemajo v moška družtva katerih soprogi ali očetje niso člani S. S. P. Z.? Te debate se udeleže bratje Ivanšek, Čuk, Konda, Glojek, Fisher in Mladič. Po končani debati se sprejme predlog: Vse Slovanske žene se sprejema za člane, neglede ali so njih očetje ali soprogi pri Zvezi.”
Dalje se sprejme nasvet brata predsednika, da se naj določi usmrtnina članicam. To daljši debati stavi brat Konda predlog, da naj za ženske veljajo ista pravila in določbe za usmrtnino in poškodbe, kot za moške. — Brat Mrak pa stavi proti predlog, da najbo ženska usmrtnina $250.00. Sprejet je Lil predlog brata Ejonda, da naj za ženske, za u-smrtnino in poškodbe, veljajo ista praviia kot za moške s 19 proti 4 glasovi.
V zadevi, ali naj Zveza plačuje bolno podporo članicam, zasliši brat predsednik vse delegate in zastopnike družtev o njih željah. Po končanem poroč.lu stavi brat Cvetkovič predlog, da članicam Zveza nebi plačevala bolne podpore. Brat Kalan pa stavi proti-predlog, da člaricam naj bolniško podporo plačuje Zveza; zadnji predlog je bil tudi sprejet z 19 glasovi večine.
Po vsestranskem razmotrivanju kako visoka podpora se naj določi, stavi brat Cvetkovič predlog: ženske naj bodo deležne iste podpore kot moški. Brat Kalan stavi proti predlog, da naj bodeio ženske deležne $4.00 tedenske podpore. — Proti predlog br. Kalan sprejet z 15—9 glasovi.
Pri določbi asesmenta in pristopnine za članice, se bratje spuste v daljšo debato, katere se udeleže Benko Ivanšek, Rus, Potočar, Kužnik, Cvetkovič, Konda in predsednik. — Po končani debati se sprejme soglasno predlog brata Benka, da ženske plačujejo mesečno 75c asesmenta in 5c v tiskovni fond, skupaj 80c; pristopnina je pa ista kot za moške.
Brat predsednik dovoli 10 minut odmora.
Nadaljevanje sledi.
Družtvo “Tolstoj” št. 26., S. S. P. Zveze, priredi dne 19. t. m., to je v soboto ob 7. uri zvečer svojo prvo plesno veselico v dvorani Dane Stanišiča v Collm-wood-u. O.
Tein potom odbor vljudno va-'bi vse Slovence in Slovenke v Collinvvood-u in okolici. Tudi vsa druga bratska družtva se vabi za obilen poset. Do svidenja!
Odbor.
Tajnost kemije.
Z raziskovanjem kemije smo dobili veliko dobrih zelišč, Li so bile prejšnji generaciji še neznane. Pokazalo se nam je, kateri deli zelišč imajo kako zdravilsko vrednost. Naučilo nas je tudi, kako združiti razne vrednostne dele teh zelišč v dosego najboljših vspehov za bolne organe uašega telesa. Skrbno izbranih takih zdravilnih zelišč se dobi v Triner-jevim ameriškem zdravilno grenkem vinu. Formulo za to je potrdila tudi naša vlada in tudi na stotine zdravnikov jo odobrava. V boleznih neprebavnih organov se priporoča vsakomu. Prav dobro je tudi to vino, ako nimate teka, vznemirjenosti po jedi, griži, zabasanosti, napenjanju, nervoznosti, glavobolu in drugim vsa-Lojakim telesnim slabostim.
Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 11;.
Sodnik ustrelil dva otroka. V
Timavi blizu Požuna je na lovu ustrelil okrajni sodnik pomotoma dva otroka in sicer dečka in deklico v starosti 14 let. Deček je umrl, deklica je pa tudi težko ranjena.
Po navodilu slovenske angleške slovnice, tolmača in angl. slov. slovarja se lahko vsaki priprosti človek angleščine, kakor jo v navadnem življenju rabi, priuči, kar je v tej deželi nujno potrebno, a-ko hočp imeti kak boljši posel in neodvisno živeti. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. Rt.. New York. N. Y.
|I)R RICHTER^ PAIN-EXPELLER”
1’ r zvinj**nju. odrti-n«h. sploh prpii.por-nj«*njn miši *, pri revmatizmu, n evra’sili in enakih t ež koča h no-
mapa enkratno vdrg uenje z
PA1N EXPELLER
Dobi s*» v vseh lekarnah po 25 in 50**,.
F. Ad. Richter 8c Co.
215 Pe rl Sl. w York
Pazite na varstveno znamko s sidrom
Reinhold Kroll
Trgovec
z vinom in likerji
na debelo
“GRFEN BELL”
naša šp?ciiliteta.
410 Grecrfie’d Ave
Milwaukee, Wls.
Phone: 1547 J.
Phone 3.2* L,
GOST LN * !!! JOHN DOBNIK
300 Ree*. St Milwt kee, Wis.
Biljard na razpolago!!!
GOSTILNA J J- Vudak ia sinovi 1825 Lnmls St. cor. 18 Plače
Dvorana za zabave in zborovanja. Tel Canal 1386.
J. F. HALLER GOSTILNA
prve vrste.
Magnet nivo, mrzel in gornic prigrizek. Domači In importirani likerji.	Tel. Canal modo.
2103 Blue l&l*ad Av. cor. 18. Place.

LOVENSKO NARODNO SAKO-SrOJNO PODPORNO DRUŠTVO
v ravensdale, Washington
VSTANOVLJENO
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: PA' EL KOS, Taylor. Wash.
Taj il n: CIRIL, ti R *1E N C, Ravensdale, Wash.
Blaga nlk: JOHN $Kl ECA, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: ANDREJ GORJUP, Raveusdule, Wash.
POROTNI ODBOR:
RUDOLF PECM K	FR A N li JERAS
FRANK PUSTOSLEMŠKK.
Društvena seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtown pri Prank Marcus v prvem nadstropju.
7l\
K
i 'emu pustiš od nevednih zobo-^zdravnikov izdirati svc^e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? 1’usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom. kar ti za vselej dobro in po najuižji ceni napravi
Dr. D. K. Šinsouek Zobozdravnik,
544 RI.I K ISLAND AYE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
s
M. A. WEISSKOPF, M. D.
e
ZDKAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Aslilaml Ave., Chicago, lil. tel. canal 476
Uraduje na svojim doniu:	V lekarni P. Platt,
od 8,—10. ure predpoiudne 814 Ashland Av e.: od I. — 3. ure popoludne in	od 4.-5. popoludne.
od 6.— 3:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopolniti« doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WETSSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
0
o
«H444 «SH44-44-»t«44444444444444?((4 frfet C
1	OTTO HORACEK
*	S
i	Dlaminti. ure, st^nke ur** i i zlatnini
4	-	-	-	-	tfc
*	1343 Blue Islatid A veti je, Chicago, 111.
ib
*	Dajemo posebno pokornost pri popravljanju ur in
*	druge zlatnine.
:	Izdelujoči zlatmnar.
&
£ OČI pregledamo zastonj,
^ fr«-fr*-*-* frfrfr frfrfr frfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfr frfrfrfrfrfrfrfrfr 4ffK«444
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in največ v Žitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to »e dobi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, m
Telefon Canal 1439.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST
cor. 19. Pivce.
Vam je na razpolago pokazati svojo uajloišo zalogo
Mo in	imMoHofe.
Irgovin» s novodobnim ohuvalmo
Vstanovljena leta I883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Blue Isiand Ave., Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Bank.
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Bo^emio”
kjer se toči izborno impi r tirano plzen.ko, A ibenser Bush in O'ympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna koii'tii». F.cavlaa ia tmodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL F1ALA, Prop.
Loomis Str. v nep osredni Mlfl-n* Bine Bland A .t zap. 18- 1.
Najbohša gostilna
na Blue Isiand Ave. v Chicagi le J. F. Bolek-ova, kjer se toči izborno Schlitz pivo in fina vina. Domača in cenena kuhinja.
Kosbo s kozarcem piva, vina ali kaše druge phače ZOo. Večer a s pifečo samo i&o.4
Slovenci, pridite in se prepričajte. da je ta gostilna izborna
JOE F. BOL EK
1870 Blue Istanl Aveoue
vogal 19. «L
Gostilna “Slovenski Dom”
na
2236 So. Wood ceste
to je med Blue Island ulico in 22 Mladič & Kram pat*
Angleščina
br. r. ufitelj. IS'o-vonsko- Angli gks> S1 vnica Tolma in Anti. Slo . Sl< var g ane sau.». $1.00, in je dobi'i pr>
J. V. KUBELKA
W. 145 St . New York, ". Y»
Nai e? a zalrga slov. knjig. Biäit» pocenik I
» SM*»
r JOSIP komar!
164 Reed St.
MILWAUK*3E, W1S.
GOSTILNA 9	-----------------
| Snažno p enočišče s«
1	vedno dobi.
1 Kojakom tukaj živečim in onim,
, " ki potuj, jo skozi naše mesto se
L	priporočam.
Telephone South 3457. j
uouoDuoouuav x*>ooct>c ■
Slovenska Svobod misel, Podp. Zveza
Chicago,
Illinois.
GLAVNI ODBOR:
ANTON M1LADTČ, predsednik; 234,8 Blue Island Ave., Chicago. MATH GAISIfEK. podpredfcedni k. Box 227 Nolkomis. 111.
JOSIP IVANŠEK. tajnik: 1517 S. 43rd Ave., Chicago, 111.
M V. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20th St., Chicago,Jll.
WAN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
JOSIP RENKO, (predsednik), 11222 Pulton Ave., Pullman, I1L JOS. WERŠČAJ, 1504 S. 57th Ct. Cicero, 111.
LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct.. Chicago, III.
POROTNIKI;
JAKOB ZAJC, (predsednik); Box 44, Winterquarters, Utah. ANTON DULLER, 238 — 136. St. Chicago, 111.
JOS. MATKO. Box 481. Claridge, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
fVAN MLADIČ. 2236 Wood St.. Chicago. 111.
IVAN GESHELL, 2470 Blue Island Ave., Chicago, 111.
WILLIAM RUS, 11316 Pulton Ave., Pullman, IU.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Or. B. J. DVOBSKY, 1800 Fisk St., Chicago, HI.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati aa tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, 111. Denarne vpošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je Glas Svobode. Seja vsako zadujo sredo v mesecu
JUNAK ZAHODNEGA KOLODVORA.*)
Popoludne v Champs Elysées.
(Za Glas Svobode.)
Lepi solnčni žarki, kot ogrevajo Pariz v jeseni, “mrzli” solnčni žarki, kot jih nekje imenuje Maupasant, dela ljudi in otroke vesele in neumne do skrajnosti. Tako saj v Pai’izu. Mimo se pelje lepa kočija s smejočimi se kavalirji, smehljajoči ljudje se sprehajajo po peščenih potih Boule-varda; sreče polni ljudje sede po stoleh, v ustih arabske sval-•eice, ali smehljaje prebirajo zadnje novice, akoprav poročila nimajo na sebi nič smešnega.
. V sredi vse te veselosti sedi v bližini Maring gledališča, na klopi bled nesrečnež. Mož je še mlad,, prijaznega obličja in jako slok. Njegove poteze nam pa pričajo o sledovih prečutih moči, pomanj-ianju in bolečin. Desna roka leži povezana v krvavi obvezi in pod umazano železniško kapico se vidi še druga krvava obveza, doli do oči. Nesrečnež izgleda tako u-smiljenja vreden, da kmalu vzbudi v resnici pozornost vseh pa-sarntov na svojo osebo. Mimo pri-drveči otroci so prvi, ki s strahom in usmiljenostjo opazujejo nesrečnika. Potem se tudi odra-ščeni vedno bolj množe pred klopjo. Nek dobrosrčni policaj, Parižki policisti so vsi dobrosrčni, če se ne zbirajo delavci k bur-aims hodom in prerešeta van j delavskih razmer! položi roko na ra mo nesrečneža in mu začne govoriti, skoro šepatati na uho, kot dober stric svojim nečakom. Mož z krvavimi obvezani, hoče vstati, a glej, nemore; z vso težo telesa se zgrudi zopet na klop, s tihim vzdihom in ljudje, ki so se nabrali in motro opazovali razgo-yor policista, začeli so mrmrati, ker so sklepali, da mož pravice sili bolnega moža naprej. Kako brutalno vendar postopa z njim!, je šlo od ust, do ust.
“Kaj hoče policija od tega človeka? Berači morebiti?”, vpraša neki dobro rejeni gospod, z zlatim naočnikom in prša okrašena z svetinjo častne legije. Ne, mož ne prosjači. Vsak ga je videl, 1 o je pokimal z glovo da noče daru, ki mu ga je hotela stisniti v roko dobra dama.
“No potem —”, reče gospod z redom častne legije, razburjen in obrnjen proti stražniku. Ta je pa osramočen odkorakal naprej; mož je pravice v slučajih humanitete, ne najdejo vere v očeh mase, so
- I
večkrat narobe zatopljeni, tudi pri nas je ta navada. — Gospod z redom častne legije pa je drugačnega kalibra usmiljenja, ne kot navadni policist . . . Prikloni se k ranjenemu in mu tolažeče govori v lepi frančoščiiii v žalostne oči. Ko vidi, da bi nesrečnež rad nekaj povedal, dene roko na uho in pazno posluša. Besede so jecljave. Naokoli stoječi razumejo te-le besede:
“Zahodni kolodvor----------—
Štrajk -----Lesičji lov--------”
Gospoda moja, vi opazujete tega moža. Prosim, umaknite se vsaj za par čevljev od klopi, da ga popolnoma ne ostrašite. Jaz sem zdravnik, živčni zdravnik. Kot vse kaže, so živci tega moža, od nekega strahu popolnoma brez moči.
Jaz se razumem na živce. Ga tudi ozdravim. In povem Vam tu-j di sledečo sliko, ki dobro karakte-rizira železniški štrajk, dam svo-| jo besedo na-to 1 Prosim pa, da me pustite par minut samega s tem možem. Morebiti — da, morebiti je kdo cd gospodov tako prijazen, da pokliče fijakerja?”
Osramočen policaj, ki se je v Uem času zopet približal k gruči, 'hoče svojo prejšnjo napako popraviti in prvi pomigne najbliž-njemu auto.
“Hvala seržant”, reče debeli gospod hladno in kratko, še vedno z roko mahajoč. Vse stopi nazaj in v polukrogu opazujejo bolnika In zdravnika za živce.
Mi vidimo, kako doktor možu z svileno rutico briše kri z obraza in mu govori kot spovednik grešni duši. Po dolgem času vendar mož z železniško kapico in I enakomernim pokašljevanjem, j nekaj da od sebe. Dottor je ves I iz sebe. Prizor je tako globoko v , srce segajoč, da se neka dama na moji strani potopi v solze, debele solze. Je Angležinja, in te jočejo posebno dramatično.
“Kaj — pa — je — z — ono — mož, vpraša seveda v francoščini?” Informiram jo po svoji zvedenosti in ona si še bolj skriva I koščen obraz v majhno žepno ru-
*) Naslovljeno skico povzamemo iz “Berliner Tageblatt”. — Vehementno nam kaže ne samo “skrivnosti kšefta”, velikega mesta Pariza, temveč da tudi misliti 1 oliko je bilo resnice v poročilih o zadnjem francoskem železniškem štrajku in kako so se spravljala' lažnjiva poročila v svet in grozosti uprizorjenih od štrajkjrrjev.	Uredništvo.
tico.
Naenkrat skoči živčni doktor pokoncu, zmaja z glavo, si popravi kravato in naočnike, začne jemati nato iz notrejnega žepa suknje listnico in išče po svojih listinah. Potem se obrne na radovedno občinstvo.
“Gospoda moja!” začne. “Ne-poznam sicer Vaših političnih pota in načel, ampak to je grozno. Ta mož je junak. Popolen, pravi Junak. On je mašinist zahodnega kolodvora, tistih eden, ki ni šel na štraik. Vi ste brali gotovo o tem kaj v naših časopisih.”
Vseobčno kimanje z glavami. Noben poslušalcev in živa duša ni brala nič o tem mašinistu, in če se prav spominjam so bili ravno mašinisti zapadnega kolodvora vsi na štrajku, vendar pa radi vsi zvemo če —--------
“No ja.” kriči doktor naprej. “Taisti!” Njegovi lastni tovariši so ga radi svoje zvestobe do pred-
postavnih v prvo zasramovali, potem pnu grozili in nazadnje ga razmesarili.
Razmesarili, gospoda moja! To je republika! Še več! Udrli so v njegov dom, v njegovo majhno hišice v ulici Boulogne, desnem j bregu reke »Seine, i:i mu vse po- j končali. Njegova žena. je bolna, njegove kokoši podavljene, njegovo snažno pohištvo razdjano. Sam pa bil z petami tovarišev poteptan, in ko je še na tleh v krvi se zvijal, izjavil, da se ne priklopi njim, štrajku. Z revolverji so mu grozili gospoda moja, z ročajem ga bili po glavi. Rol a je gotovo zlomljena. Z brcami in zasmehom bil spoden iz svoje lastne hiše . . .
Poslušalci so ginjeni in razdraženi. Radovedni in ponosni pogledi gredo možu na klapi sedečemu, junaku zahodnega pariž-kega kolodvora — živčni doktor si otre solzo in nadaljuje z mo-drotstjo pravičnega državljana.
“Gospoda moja! Ta mož ne prosjači. On je pošten. Vlada ga bo zato nagradila. O t/m ni dvoma; sam imam zaupanje pri vladi (tiho), imam dobre zveze v parlamentu, ki tudi nekaj veljajo .. . Ampak mi, pra vi meščani ponosnega mesta Pariza, nedopu-stimo tega nesrečneža danes ta na cesti. Poskušajmo nabrati malo podporo —.jaz sam se rad pridružim darovateljem, tu je moja vizitka, Stražnik . .”
Policist ponižno vzame vizitko in pozdravi po vojaško.
Hvala prijatel moj! (Gospod doktor je postal že popustljiv v «"■o'i togoti nad stražnikom.) — “Hitro gospoda moja; pokažimo, da srn j rrancozje, možje, ki razumejo nagraditi moža, ki je izpostavi! svoje življenje v našo korist. Tukaj — tukaj je moja malenkost 1”
Z neko majestetsko ponosnost-jo je mož z redom častne legije vrgel v klobuk zlat Louis. En Louis! Pri vseh madonah, stvar lahko postane draga 1
“Vzemimo pa slučaj, da mož ne sprejme daru?” se upam jaz pripomniti kolektorju.
“Pustite to brigo meni!” mi odgovori prijatelj ubogih, rogato.
Že nabira naprej. Njegov Louis je sicer ostal osamljen, po frank pa skoro vsak priskoči v pomoč. Angležinja vrže v globok klobuk celo pet-frankovec 1 Svota je» nanesla okroglo štirideset frankov.
“Hvala gospoda moja, hvala!” govori doktor ves ginjen. Sedaj pa sam poskrbim, da se spravi tega človeka v gorko sobo — Vi stražnik, imate vendar še mojo vizitko, ne? — potem se okrepča in nazadnje ga popeljem specialistu za rane, svojemu prijatelju dr. — — potem se peljem v u-redništvo lista “Tems”, gospoda moja. Hvala, in še enkrat prisrč-na hvala. Stražnik, avtomobil!”
Publikum se nato začne odalje-vati in razhajati in junak zahodnega kolodvora ima po zaslugah dobrosrčnega policaja dovolj široko pot do voza. Pomaga mu hoditi doktor in par drugih gospodov.
Nazadnje sem se spomnil, da je sam stražnik vrgel v klobuk par sou, ves srečen, da mu je doktor oprostil. Vendar enkrat sedita mož z znakom častne legije in mož z železničarsko čepico v vozu. Pod glavo mu je doktor položil dve blazini in mu sam zravnal noge na sprednji sedež. Nato še enkrat zamahne z klobukom proti občinstvu:	“Živela republika
in Francozi!’’ Stražnik salutira, voz se hitro pomakne proti Aleksandrovem mostu, mi vsi z drugimi. v duši prepričani, da smo storili bogu dopadljivo delo, se mirno odstranimo.
Dve uri pozneje se vračam iz senatorskega poslopja v Luksemburški vrt. Zraven Fontaine Me-dieis zanazim veliko gručo ljudi. Pred njimi leži bled, rumeno las in s krvjo poškropljen človek z kapo, kot jih nosijo železničarji. Pred njim stoji dobro rejeni gospod, z redom častne legije na prsih in se kar trese od razburjenosti in srda.
“Gospoda moja!” začne govoriti. “Nepoznani sicer Vaših poetičnih pota in načel, ampak ta mož je Junak . . .”
Razlika med republikanci in demokrati je — delitev.
RAZNO.
Grof Elphberg poroča v svet, da sta se 6. nov. t. 1. vrnila iz štirideset letnega jetništva dva Nemca, ki sta bila vjeta od Francozov v francosko-pruski vojski leta 1870. Nemci so ju imeli za mrtva in nihče več ni na tem svetu slišni kaj od njiju. Oba sta bila poročena in mlada, ko sta bila poklicana pod orožje. Povedala sta, da sta bila oba lahko ranjena ko so ju francoske patrulje zajele. Njima je tudi neznan vzrok, zakaj so ju v jetni-štvu poslali vsacega v drugi kraj, kar jima je bilo prej vendar e-dina tolažba. Po vojski so jih Francozi poslali na oddaljeni francoski otok Gvineja. V jetni-štvu sta skupno prestala, pri težkem dninarskem delu 40 let in popolnoma osivela. Tega leta pa je bil poslan cd vlade na otok nov komisar. Ko je zapazil siva moža ju je povprašal, kdo in kaj sta. Ker je stalo v knjigi za kaznjence, da sta se celo jetniško Idobo spodobno obnašala, so ju spustili v svobodo. Po štiridesetih letih, jetništva za domovino in ces-arja, zopet v svobodo!
Iz Gvineje sta si z delom prihranila za pot v Nemčijo, kamor sta naposled prišla. Obiskala sta prvo svoje žene. Eden od njiju je našel svojo v naslonjaču, tiho molečo za njegovo povrnitev. Revica je bila uslišana in solze veselja so ji pritekle na prsa moža. Drugega žena pa svoje zvestobe ni tako dolgo držala in se je v drugo omožila.
Celo stvar ima sedaj v rokah nemška vlada, katera bo tožila Francosko za odškodnino za u-boga moža, žrtvi vojske.
— Kako se “naturalizira Ino-zemce v mestu Gary, Ind., nam pristno kaže sledeča skica.
Župan mesta Garry,_ Thomas E. Knotts, jako rad vidi, da ostane z Inozemci, volilvci, v vednera prijateljstvu. Zadnje dni mu je došlo poročilo da dobi okoli petindvajset Inozemcev drugi državljanski papir. Poslal jim je naproti bando, katera je tudi v vozu cestne železnice igrala Ra-deckijev marš. Godba jim je i-grala od Gary do mesta Hammond, kjer je sodnija.
To je naredil župan zato, ker bi rad dobil ob času volitev vse clase Inozemcev za svojo osebo. Tu navedemo cel program love-nja za glasovi*:
a)	Republikanci se zavežejo plačati naturalizaični papir, za vse Inozemce, ki želi istega dobiti.
b)	Demokrati se zavežejo plačati za vsakega državljanski papir in povrhu še plačajo volivcu, ki prvič voli, “par” pijač.
c)	Republikanci pa radi plačajo potem papir, dado “prosto” pijačo in se zavežejo plačati sedež v cestni železnici za vsakega Inozemea, ki se pelje na volišče iz Gary v Hammond in to tja in nazaj.
d)	Župan Knotts je pa prekoračil osebno sam Republikance in Demokrate, s tem, da še sedaj plačuje državljanske papirje, pijačo, plača 1 aro tja in nazaj in povrhu skrbi še za zvoke domače godbe.
— Vseh časopisov se tiska na svetu 60.000, razdeljenih na sledeče dežele: Zjed. države in Karala 23,561, Nemčija 8,049, Anglija, 9,500, Francija 6 681, Japonska 1,000 Italija 2,757, Au-stro-Ogrsl a 2,958 in Rusija 1.000 Azija, izvzeta Japonska 1000, Australija 1 000, Grška 130, ( v ivici 1.005. Nizozemska 980, Belgija 956 in vseh drugih neimenovanih deželah 1,000. Največ od zadnjih je tiskanih v angleškem jeziku.
— Po natančni preiskavi mleka, pripeljanega v Washington, D. C., je zdravstveni uradnik Woodward konštatiral. da vsebuje vsaka čajna žličica tega mleka 35,000.000 škodljivih žer-mov. Poročilo pravi, da je dokazano, da se v drugih velikih mestih Amerike prodaja mleko le s tem pogojem, da ne vsebuje žima več kot 2.000.000 žermov. Velja tudi to za Chicago?
! Vsak slovenski delavec I 1 mora citati svoje glasilo I I t. j “Glas Svobode!” I
Slovensko Zdravišče
2T3 V NEW YORKU ^
glavni zdravnik in ravnateH
Al/.
/
J
Or. J. E. THOMPSON i§ff
NI JE SPOLNE M0ŽKE ALI ŽENSKE BOLEZNI
katere Dr. J. E. Thompson bi se ne upal v najkrajšem času popclnom ezdraviti, on Vam jamči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih bolezni j:
Posledice omanije, triper, čankir, sifilis, impotenco, polucijo cli gubitek moškega životnega soka, revmatizem. Vse kronične bolezni želodca, srca, glave, grla, ušes, ledic, pljuč, prs, mehurja; kilo ali bruh; Vse spolne bolezni na notranji ženskih ustrojih, neredno mesečno čiščenje, beli tok, padanje maternice, ncplodivost; Vse kožne bolesti ; srbečino, lišaje, uči na spolnih delih, i. t. d.
Zdravljenje vseh boleznij ostane strogo tajno
ZATORAJ ROJAKI ako ste bolni ter želite v kratkem popolnoma ozdraviti, natanko in brez prikrivanja ali sramovanja opišite svojo bolezen v materinem slovenskem jeziku t;r v pismu natanko naznanite, kako je bolezen nastopila, koliko časa traja, in vse druge podrobnosti.
Pisma pišite v materinskom ieziku ter Ih nas!aVi]a'te edino le na sledeči naslov:
“SLOVENSKO ZDRAVIŠČE”
Dr- J. E. THOMPSON
342 West 27th St.
Uradne ure so: Obrdelavnikih od I do 4 ure popol.
New York, N. Y.
Y nedeljo od n do 2 ure po pol ud an.
r ATLAS BREDIN G CO. H
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena,
~ LAGER | MAGNET | GRANAT g
lla/.raža pivo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti
mi te bodemo zadovoljili,	■
Pustite si napraviti svojo ob eko po meri, kar je končno še najc-meje, sosebno ako vam gi naredi po meri
CHAS. TYL
p kpularni k r o j n č
1945 So, Hilstid Street, Chicago, Illinois
Ravno nasproti 20. ceste.
ČE3K0-SL0VANSKA BANKA
933 63-70 West 18. Street
H i C A G O. ILL mammamtmma
Mi prodajamo prekomorske vozne listke za vse kraje sveta in obratno. Pošiljamo denar v domovino točno, brzo in ceno, kakor tudi na mestno hranilnico ljubljanska Izdelujemo vse v notarsko področje spadajoče stvari. Sprejemamo denar na vloge in shrambo za kar se plača letno samo $3.00.
F. J. SKALA & CO.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
,New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi,
Provence i Savoie,
.80.000 HP .22.000 Ht
La Lorraine.........22.000 HP
La Touraine.........20.000 HP
Chicago, uov parnik......9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parniki!» ■užbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
rbtanišče 37 ,UrtH Ri/sr vziožj: 15ti St , New YjNc City
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastoj) na 19 State St. New York.
MAURICE W. K OZ MINSKI, glavni zastnpnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, lil.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S- Chicago, 111.
A. C. Janknvich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago. 111.
H T<£ Sž. ESSŽ E Sž SŽ SSE Sž BH H 2B. Sž S 22 H
I Pijte najboljše pivo
N»
%
n
Va
n Patsr Schosnlioffen Brewing Co. g
»
N*	N>1
PHONE: CANAL 9	CHICAGO 11 L.	^
rsj	ta
“Uias Svobode'
(The Voice op Liberty)
weekly
Puhiluhed by Tlie Glas Svobode Co.,
\ ISIS W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $2 00 per year.
Advertisements on agreement
JPrvi svobodomiselni Ust za slovenski __________narod v Ameriki.__________
•Glas Svobodb’ izhaja vsaki petek
-------------In velja --------------
SA AMERIKO:
Za celo leto.............
za pol leta ..........ll.OCi
C A EVROPO:
Začelo leto...........  §¿.0
za pol leta.............$L2;
KAJ LIEBKNECHT POVE.
Po zvokih Marsaljeze je stopil ia govorniško tribuno v Garrick ;h(dišču, elan pruske državne .bornice, socialist dr. Karl Liebknecht. Po celi svoji turnej je bil burno sprejet, ravnotako v Jhicagi v razprodani hiši. Da je Liebknecht govornik in talent, so aam pisali časopisi, še lepše pa je iiilo slišati ga osebno.
Sicer kot gost v Ameriki, jo /endar le ni preveč povzdigoval, rovoril je to, Lar je videl na last-
Naslov za Dopise in PoSiuatve je
GLAS SVOBODE CO.
«918 west 20th St.. . Chicago, III
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike la nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.
Delavci, bodite sami svoji prijatelji; potem Vas “delavski prijatelji” ne bodo vsakokrat potegnili.
Vojna je igra, v kateri delavci eden drugega pobijajo v zabavo in za dobiček kapitalistov. In delavci so še ponosni na to.
Urednik “Fresno Herald” propagira za ondotno mesto sramotni kol za one, koje se aretira radi govora na ulicah mesta Fresno v Californiji.
Glas Svobode stane za Canado celoletno $2.50 radi tega, ker moramo liste za Canado, kakor za .Evropo in druge zunanje države frankirati.
Kolikokrat smo že čitali, da je ta ali oni sprejel nominacijo za kak urad, katerega plača je manjša od svate, ki jo je zanj potrošil. Od kod, misliš delavec, si oni nadomesti primanjkljaj ?
Taftova administracija potroši vsak dan $3,000,000. In vendar je ena najbolj nazadnjaških kar smo jih še imeli razen Rooseveltove administracije.
Med tem, ko ti opozarjaš soseda na njegove napake; pa pride drugi, ki izvleče na dan nektere tvoje, potem se pa jeziš — pame-tem bodi, ,ker ti jih bo še veliko ostalo.
Kdor khpi zemljo, Lupi tudi kamnje. Kdor kupi govedo, kupi tudi kosti. Kdor kupi jajca, kupi tudi luskine. Kdor je pa član kakega družtva, ima pa skrbi in vedni prepir.
Well, volitve so minile — sedaj plačajte stave in dolgove. A-ko niste reški države in sebe 8. nov. potem ni več rešitve do leta 1912; bodite srčni in delavni, ker vidimo da Vam drugega za sedaj ne preostaja.
Že od svetovne revolucije leta 1848 ni bila Evropa tako vznemirjena kot je danes. Bližnja bodočnost bo prinesla ali krvavo vojno ali pa razredno revolucijo, mogoče oboje. Tako piše Desmond Show, angleški pisatelj in žurnalist v “Coming Nation”.
Ali bi radi živeli pod ustavo, za katero niso ljudje nikdar volili? Well, to da ravno sedaj. Mogoče, da je tvoj stari in starega cčeta oče volil za današnjo ameriško ustavo; ljudje, ki danes pod njo živijo pa nikdar. Zakaj se potem vladamo po mrtvih? A-li rimamo moči in pravice, da se vladamo sami?
Ni še dolgo tega. ko je pred sednik Taft svetoval, da vsak človek bi moral imeti tri mesece v letu počitnic. Isti gospod Taft pa je potem sam zavrnil prošnjo državljanov, vposlenih pri Panama prekonu ki so prosili za toliko odloga da bi obiskali svoje družine v Ameril i. Iz tega se da sklepati, da delavci niso ljudje, ampak ¡kapitalistična delavna živina.
Največja, dosedaj znana mi «ka globočina je takoimenova Aldricheva globočina, ki mi 9429 metrov in se nahaja iztoč Kermander otokov v južnem j «ifiškem oceanu, severno od IS ve Zelandije. V Atlanskem oei nn je največja znana globoči 83^1 metrov, v indijskem oeeai 5381	in v Sredozemski
morju 3540 metrov. 4______4 _
ae oči.
“V pstavi Zjed. držav Amerike so mogočne besede. Imenujem ih idealne fraze. Mnogo Evropejcev je prišlo sem, da se ne-oodvržejo tamkajšnjim neumnostim, kot vojaštvu itd. Kako pa je v Ameriki v resnici, o tem po-neje. Govori se, tu vlada svobodna ustava — v Evropi srednjeveška.
To pa nima nič za opraviti. Moč je prava ustava, ne pa košček papirja. Tu vlada zlato, milionarji in miljarderji. Policija je za nje in dela le to, kar zadnji hočejo. V Berlinu je zadnji mesec policija po pravilih zakona tepla delavstvo, še nekateri inozemski poročevalci so dobili batine. To so bile pa potrebne klofute za Nemčijo, ker sedaj šele ve svet, kako pri nas gre. Militarizem je ponižni pudel kapitalizma. Ni cesar naredil armade in kanonov, temveč moč kapitalizma, za vporabo proti notranjemu sovražniku in za podvrženje kakega trga. To čuti tudi sam cesar Viljem, ko govori, da je po “božji” milosti, zato kar je, namreč stiskati ljudstvo in basati zlato v svoje palače. Mimogrede gre patriotizmus k vragu. Denar vse uniformira. Mi smo očitni sovražniki militarizma, ker deluje za zatiranje ljudstva in straži kapital — lista vo.
Pred štiridesetmi leti je zaklical Marks: “Proletarci vseli dežel, združite se”. Petnajst let pozneje so šele spoznali kaj nam je želel blagi Marks, in res, danes smo taka moč, da mora že vsaka vlada z nami računati. Sami se bojevati, to pripelje k zmagi. — Majhni v številu so bili prvi socialisti, njih delavnost pa si imamo še danes v zgled jemati. Moč socialistov v Nemčiji, pa ne smemo pripisovati čudežu iz nebes. Ona je posledica političnega boja z kapitalistično stranko. Pomislimo samo na zadnje državnozborske volitve. Delavstvo je pokazalo tako energijo, ki bi jo nebi! mogel nihče prej jim proro-kovati. Tukaj ste tudi organizirani, a to še ni vse; organizacija sama, ne pomeni še moč. Socialnih reform ne dobi delavstvo Nemčije, ker tako g. poslanci hočejo, ampak, ker tako delovali morejo.
Bič socialistov ne miruje pokati nad glavami “višjih”. Mi tudi še nismo zadovoljni samo s tem, kar smo dosedaj pribojeva-li, ne, hočemo vedno več in še več, in bomo tudi dosegli. Da pa nima demokratična Amerika niti toliko, to je pomenljivo.
Splošno, kakšni pa so usnelii demokratično ustave Amerike? Volilni list dolg 7 čevljev! Kup-Ijevanje glasov. Kupili so se glasi po dolar, mnogokrat celo za glažek šnopsa, in kontrolira se tudi dobro glasovnice. Tudi kjer so uvedeni stroji za oddajanje glasovnic, je ljudstvo nezaupno, ker ve, da so vseeno nadzorovani. O tem bi se lahko napisali leksikoni. Kaj takega nebo že kmalu več mogoče v Sibiriji. Sploh je tu v Ameriki vse naprodaj, duša, možgani, vse, vse. To gre nam Nemcem z srednjeveško ustavo, čez ves razum--------------
No, kar se tiče mojega navdušenja o ameriški prostosti in demokratičnosti. je šlo sedaj, ko sam stvari vidim, slišim in grajam, v nič. Kar sem v Ameriki, sem dobil vse druge pojme o nji. Če resnico govorim, je tu še vee-•e zlo, kot čez lužo. Moči nima Gudstvo, temveč finančna-monar-hija. In ta zadnja žvižga, kot povsod, na ustavo in deset božjih zapovedi! In ljudstvo — to je, (vsaj meni nerazumljivo) — se ne bojuje zoioer. Predsedniku se bolj dela špalir in ovacije, kot kakšnemu cesarju. Ljudstvo dopusti mirno, demokratično policijo in demokratično vojaštvo z demokratičnimi knioelni. demo-Vntj^ Demokratom razdeljevati." a
Nato začne Liebknecht dovzetno in v zbranih besedah govoriti, kaj je vse on videl v Ameriki in posebno med revnejšim delavskem stanom.
Mesto Pittsburgh imenuje od-r>rto peklo, mesto krvi in železa. McKees Rocks je nazval pravi medvedji brlog, kjer vsegamo-goeni šerif grozi z revolverji, da lido iz brloga ne uide.•
V New Yorku in Chicagi je o-biskal takoimenovane “Slums” in naletel nad tako uboščino in glad in tal a stanovanja, slabša kot pasje hleve — po $12 na mesec. Razmere mnogo slabše kot v Rusiji. Naj si Liebkneehtove besede le dobro zapomnijo razni predsedniki usmiljenih naprav in kričaši, ki trobijo, da ga ni sveta čez Ameriko.
Tisti Carnegie, ki je vzel milijarde iz Pittsburga, “podaril” je milione za knjižnice, potem ga opisujejo kot opostola darovalcev.
Govornik se spominja na to svojega očeta, (bil tudi govornik in poslane pruske zbornice.) Pred 24 leti je bil v Chicagi. Takrat so imeli delavci trde čase v taku-zvanem Haymarket aferi. Pcraz delavcev je bilo delo sodnikov in podkupovanj od strani kapitalistov. Mojega očeta je trla velika žalost, ko je bral, da je sodišče štrajkarje strogo kaznovalo, nekatere celo v več letno ječo. Od tistega časa sem, do danes, se bije po delavcu in ravno te dni je policija tega mesta surovo pretepala žene in deklice, ker zahtevajo zboljšanje plače. Potem se pa kapitalisti čudijo, da so delavke nezadovoljne.
Liebknecht je v tukajšnjih klavnicah videl — še zdaj vidi kri — kako nedolžne ovčice svojim morilcem slede, z sklonjeno glavo, popolnoma zadovoljne. — Kako enako, pravi govornik, so te živali podobne — človeku. Tudi človek sledi §vojim vodnikom z Rooseveltom, kot zastavonošo, begajo za njimi, potem oddajajo svoje glasove in potem jim odse-čejo glave -od telesa — druge u-de puste pa živeti. Tako pa človeštvo ne-sme biti._ Proč z gadi mora biti njih klic. Ko je bil Roosevelt v Berlinu, je imel govor na univerzi, povem Vam, da bi se vsok prvošolček v Nemčiji sramoval kaj tacega izblekniti. Temu govoru se ima Roosevelt tudi zahvaliti, da se ga je prijelo i-me “Kralj humbuga”.
Tu po vodi ta mož vso politiko in prodaja svoje svete celemu narodu tako drago!
Tu se prodajajo razglednice z sledečimi verzi :
Round goes the wheel To the music of the squeal kot ilustracija, da se v klavnicah vzame živalim vse, tudi blato. Tudi z proletariatom je tako. Tudi delavec je ves vporabljiv; njegove kosti in njegova duša. Njih hčere si kupijo obleko s tem, da se prodajajo prostituciji. Nikjer se tako ne igra z človeškim življenjem kot tu. Morebiti tudi pri soareiab bogatih ljudi žvižgajo na delavca:
Round goes the wheel To the music of the squeal.
Proti tem razmeram ni druzga Domočka, kot očiten organizovan »boj. Prilika je tu na razpolago, deželno mašino prenesti v delavske roke. Rabite samo roke stegniti in imate jo. In vsaka žena mora reči svojemu mošu, Ti nisi noben mož. če se ne postaviš v vrste socialistov. Ce se pa mož zoperstavlja, da ga tako dolgo vleče za ušesa, da bodo oslovim podobna.
Teh par krepkih besedi je le majhna podoba krasnega Lieb-kneehtovega poučnega govora. Ploskanje in pritrjevanje ni hotelo ponehati neustrašenemu za-tiratelju, militarizma, katolicizma in velikega, celo Ameriko o-klepajočega trusta.
DANAŠNJI POLOŽAJ V PENNSLYVANUI.
Pennsylvania. odprta rana
Amerike !
Tako por°če vsak z Livingstonom. najboljšim poznavateiiem te deže^. Leta nazaj, ko so bile Zjed. države bolj nrimitivne kot «edai in ko se je ljudi lahko še «trosilo “z ognjem in škripanjem •'obi”, so notovaij n bom j k’avnl in kszatelji najstrašnejših pano ram in to vse sknnno imenovali ‘vojsko zločinov’;tam so bile za
videti podobe pogrezujoče se Sodome in Gomore; padec Babilona, Putifarka zapeljuje Jožefa itd. itd. Favno tako bi se lahko danes sestavila potovalna panorama —• fotografije iz dežele Pennsylvanie z naslovom “Ka-pitalizm”.
Na prvi strani krasne palače Pittsburgških milionarjev z njihovimi metresami. Druga naj bi kazala mrtvo telo delavca iz topilnice in livarne, njegovo glavo razmesarjeno, kot so zamogli le Turki človeka razmesariti in Indijanci skaluirati. Tretja slika, damo iz višjih krogov, z finim smehljajem na ustnicah in oblečena v sami Židi, po najnovejši parižki modi. Potem ženo z razo-ranim lieçm, oči polne žalosti in trpljenja, iz Westmoreland in Irwin premogarske okolice, kričečega otroka na rokah, ki mre po kapljici mleka, ki mu ga pa izsušene prsi revne matere Demo-rejo dati. Nadalje sliko bankirja, ki je opeharil uboge ljudi in se svobodno sprehaja po Boulevard u, saj je postavil za svojo osebo in sleparijo tritisoč dolarjev in obljubil svojim advokatom še enkrat toliko, če ga popolnoma proglase nedolžnim. Potem o-semletnega fantka, — delavca v pennsylveniski tovarni za steklarstvo. Tam se sprehaja še mladenka. komaj scvela, pod žametnim plaščem “belega suženstva” in ti skrivno nameguje . . . Prava slika “modernega” življenja. Na vogalu se čopiri bogat saloo-nar z velikim trebuhom in zlato te"ko verižico, in še bolj težko cigaro, zadovoljni, suh politikaš mu vljudno pomigne, naj sede poleg njega v auto. Tu gre zopet gospodična, ki se kisa zoper si-rovosti folka na cesti, in ki je za danes zvečer nakupila tisoč živih metulčkov kot “darilo” gostom. Y bliščeči se hotelski labi poti-hem govori kriminalec z -upnikom iz farme in dobrovoljni senator spušča lahne oblačke proti stropu iz svoje petintrideset centov vredne havane. Mimo o-kna prileze bled tekstilni delavec, ker mu je zdravnik priporočal, da mora hoditi po svežem zraku, drugače ga jetika pobere še pred Božičem. Šest čevljev visok policist ga jezno poškeli in že teče proti njemu, ker se je pregrešil čez mestno oriinanco in pljunil grd, zelen pljunek na ljudski tlak.
Konsumar inale prodajalne pije strup, Ler so mu povedali, da želi z njim govoriti policist. —
Nad vsemi bi pa moral stati napis “Žrtve!”
Tako je danes v Pennsylvaniji. Če si ljudstvo vzame za vzgled bogataše, vidi tam samo korum-piranost, brutalnost in pohlep po denarju. V Pennsylvaniji politika je kšeft in kšeft je politika. Sicer je tudi to drugod v navadi, vendar pa ne v taki meri kot tu. Debeli dnevniki prinašajo ljudstvu v duševno hrano:	zadnje
sanje kraljice Hermine in njene kraljevske punice. Število globokih vzdihlajev vojvode Abruzzija kakšen je najdražji in najnovejši parižl i puder; ktera opereta se je importirala iz Dunaja, kako spi žena Alfonza XIII. itd. itd.
More iti to početje naprej? Za-more proletarijat imeti še moči, da prenaša breme, dano za glasove, oddane republikanskim in demokratskim magnatom? Ne, nimogeče več tako jadrati. Kdor je prebral teh par vrstic mora od sedaj vnaprej voliti drugo pot.
|ako
e
65
13
bi
B

jf
I
A
m
I
$
I
S
a
à
IZGUBE,
tedaj nalagajte svoj denar le pri
MESTNI HRANILNICI .......................
LJUBLJANSKI
v Ljubljani, Prešernova ul. št. 3.
Ona je nalbolj varna in ra j'ečja slovenska hranilnica. Stoji pod kontrolo javnosti, »lagatel jev in c. kr. deželne vlade. Za vložen denar jamči cela mestna občina ljubljanska s premoženjem, vrednim do 50 mili Ionov ki on in hranilnica sama z rete rt rim fondom nad l mil. kron. Vseka izguba denarja-tudi za časa voj-ske-je izključene. Nad tisoče in tisoče Amerikancev ima pri njej naloženo več mil jonov svojega prislužka. Vloge obrestuje po
4 'A%
brez vsakega odbitka. Stanje vlog znaša 38 milijonov kron, ves promet do konca 1. 1909 pa 51 8 milijonov kr» n.
Denar lahko pošiljate sami po nakaznicah, po Franku Sakserju ali kaki drugi banki.
Ne dajte se pregovoriti od agentov drugih hranilnic in bank! Pazite na svoj denar! Pišite na>I» v lazlcčr.o!
KANONIKI MED SABO IN CERKVENA PRAVICA.
Naši eitatelji se gotovo še spominjajo, ko smo pred nekaj meseci poročali o izvanredno o-strem nastopu kanonika in župnika bazilike sv. Justa v Trstu, Buttignonija, proti škofijskemu kancelarju, kanoniku dr. Mecchiju.
Buttignoni je namreč razposlal na vse duhovnike tržaške škofije tiskano okrožnico, ki je vzbudila med vsem ljudstvom največje presenečenje, kajti dotična o-Vrožnica je vsebovala toliko grehov, budohije in-nasilstev dr. Meechiie, da ti jih “navaden Trešnik” sploh ne zmosrel in bi nadel pod njihovo “težo”.
Prevzetni in gospodstva željni kanonik dr. Mecchia — ki je zelo \>gat — pa ni sledil Buttignoni-mvemu pozivu, češ, da naj se zgled pohujšanja in vroče želje
vse duhovščine umakne s svojega mesta kot škofijski kancelar, Ljer uganja svoja nasilstva in goji špijonstvo, temveč je šel v Rim in pri Vatikanu zatožil Buttignonija pri sirojih “prijate-ijih”.
Kongregacija sv. koncila je Mecchiju ugodila in naložila But-tignoniju, da mora tekom 8 dni “subpoena suspensionis ipso facto incurrenda” preklicati vse, kar je napisal proti kanoniku Mecchiju. — Kanonik Buttigno-ni je prosil in zahteval kanonični proces, ker je hotel doprinesti dokaz resnice za vse obdolži-tve proti Mecchiju. Ali zaman! Sv. koncilska kongregacija mu ni niti odgovorila!
Buttignoni se je podal sam v Rim in razodel natanko vse papežu in obenem pripomnil, da on ljubi in uči resnico, in nikakor ne more preklicati tega, kar vsebuje njegova okrožnica. — Ali papež, da je na to začudeno vprašal Buttignonija:	“E che cosa
dira quest’ altro?” (Kaj pa poreče oni drugi — Mecchia ?) — Zaman so bile Butignonijeve prošnje in dokazovanja resnice. Papež ga je poslal h kardinalu predsedniku sv. koncila, češ, da se z njim pomeni. Ali ta je bil z njim še neusmiljenejši. Rekel mu je, da ako ne prekliče vse, je suspendiran leto dni, potem pa izključen iz katoliške cerkve.
Na tiransko tako postopanje seveda kanoniku Buttignoniju ni preostalo drugega, kakor se uda-ti nemili usodi in privoliti, da je škofijski ordinarijat tržaški priobčil izjavo, — katere pa Buttig-noni ni podpisal — in v kateri je rečeno, da ta poslednji preklicuje vse, kar je trdil o kanoniku Mecchiju. Tako se postavlja “ljubezni in resnice polni” Vatikan na stran resnice in pravice! Pripomniti moramo, da je Buttigno-ri siromak, a Mecchia bogat. — K škandalozni in naravnost avtokratski in krivični tej razsodbi pa vzklika nek tržaški svečenik v “Edinosti”:	“Duhovščina brez
i razlike narodnosti pa ne bo mirovala, dokler se o kanoniku Mecchiju ne poreče: abiit, eces-sit, evasit, errupit!”
“Slovenec” je tudi ob tej priliki zacvilil, kakor obstreljen ter očita tržaški “Edinosti” podtikanje in obrekovanje “sv. koncilske kongregacije,” kot da bi ta poslednji delal “kšefte”, ker je namreč “Edinost” pisala, da je Mecchia bogat, a Buttignoni ubog.
Resnica v oči bode! Tako je tudi v tem slučaju. Rim dela, jih je in jih bo delal “kšefte” vse dotlej, dokler se bo dalo ljudstvo odirati in strahovati od rimskih avtokratov in njih hlapcev.
—	Jasno je kot beli dan, da je Rimu v prvi vrsti na tem, da obdrži dosedanje in si prid»ibi še večjega bogastva, da si polni bisago ter ohrani nadvlado nad nezavedno maso. Za tem de’a Rim in klerikalizem sploh, a vera je
—	postranska reč, ki služi le kot sredstvo v dosego tega — cilja.
—	Da Rimu ni do pravice in resnice, temveč le do avtokratstva 'n — “kšefta”, to ja«nr» priča a-fera Buttignoni-Mecchia 1
IŠČEJO SE.
Išče se — izbornega katoliškega moža, ki bi zastopal Clevelandske klerikalce, dokler je u* rednik ondotnega slovenskega ii-sta uposlen pri praktičnem ka~ toličanstvu. To zadevno se je o-brniti na — Rev. Lavriča, New-burg, Ohio.
Išče se — nekoga, ki bi zastopal slovensko ljudstvo na Kranjskem, dokler so še klerikalci na. krmilu, in dokler se svobodomiselne napredne stranke ne nehajo med seboj prepirati. Zglasiti se je pri Avstrijsl i vladi — Bie-nerth, Schwartz & Co.
Išče se — zanesljivega človeka, ki bi prevzel brez plačno im brez komišna posredovalno zastopstvo pri nakupovanju Jed-notni'b znakov, zastav, regalij, kap, pečatov ter drugih društvenih in jednotnih potrebščin. Zglasiti se je pri — Edini slovenski tvrdki v Chicagi, na Lawndale Ave.
SMEŠNICE.
Neki prevzetnež, ki se je rad iz ljudij norčeval, je stopil v brivnico in rekel učencu:	“Ali
znaš tudi osla obriti?” Fant pa reče:	“O ja, prosim, le usedite
se!”
Katehet: “Kakšen postane čli vek, ki skrbi bolj za telo, kot z dušo?” Franček: “Tolst”.
Policaj: Slišite, vi ste sumljivi. Osebni popis v tiralici se popolnoma vjema z vašo zunanjostjo.
Potepuh:	Oh, gospod policaj,
kdo bo po zunanjosti sodil človeka !	<
Učitelj: Janezek, kaj je bog list varil šesti dan?
Janezek molči trdovratno. Učitelj: No, katero bitje je p» najimenitnejše na zemlji?
Janezek: Gospod fajmošter. t
Bolnik: “Kaj štiri tolarje zahtevate, gospod zdravnik, za vsak obisk? Jaz sem pa ravno zato po Vas poslal, ker sem slišal, da bolnike zastonj zdravite.” Zdravnik: “Zastonj?! Kako si morete kaj takega misliti, jaz moram tudi živeti.”
Bolnik: “Slišal sem, da ste Vi mojega rajnega prijatelja Boštjana iz sosednje vasi tri letaCzdra-vili, pa pravijo, da je bilo vse Vaše zdravljenje — zastonj.”
Sodnik:	“Kdo je bil tvoj o-
če?” Potepuh: Moje matere mož Sodnik: “Butec! Jaz te le vprašam, kaj je bil tvoj oče?” Potep: “En moški.” Sodnik: “Cepeči Jaz te vprašam, kaj je tvoj oče delal?” Potep: “On ni nič delal, je le okoli hodil, ker je bil pismonoša.”
Vprašanje:	Kdo je modn
zdravnik ali tat? Odgovor: 1 Zdravnik odhajajoč iz hiše w včasih kaj bolniku manjka, t»t. k»i odhaja, gotovo ve, kaj mu manjka.
Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo
Ustanov. 21. nov. 1909
Incorp.
15. marca 1910.
OARRAGH, PRXIMSYLVAISIA
GLAVNI ODBOR:
PREDSiEONTK: Jos. HaupMtoan, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsiburg, Pa. Boat 51.
(TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.	s
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Jo*. Klaužar, Adamsburg, Pa. Box 88. j,
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108.
BLAŽ ČELIK. Adamsburg, Pa. Rox 28.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR GEORGE BOEITM. Arona, Pa.
Skozi Slovanski Jug!
Spisal Dr. Slane.
Bosna je krasna. Tu se čuti Slovenec kakor na domači zemlji. Bujno vse raste. Dosti je trav- j nikov, voda, dosti host in še deviških velikanskih gozdov. Ker j že ne obstaja dolgo železnica, ni-1 so mogli lesni črvi, trgovci z le-1 som, toliko pokončati teh do- j brotnia v naravi, kakor že na lir-1 vaškem. Spomladi sem sc vozaril j skozi te kraje, ali veste, kako je j spomlad lepa n. pr. na Dolenj-! skem ob Savi, Krki. Savinji in i Dravi! In Bosna je še plodovi-tejša, kakor najplodovitejši kraji Dolenjske, Gorenjske in Štajerske. Kaj bi bilo tukaj lepega v kmetovanju videti, ko bi naš Dolenje kmetoval tu. Ob šestih prileze počasi s cigareto v ustah Bosnak, Hercegovec na polje; do šeste ure zjutra je naš Kranjc že dvakrat zaslužil zajutrk. Dobro bi uganili naši ljudje, ki hočejo kmetovati ,da se selijo v Bosno in si pridobijo tam kmetijske zemlje, katera tam ni draga. Kako bi potem v kratkem času videti bilo vse polno kuretnine, svinj, večje pasmi krav, volov, konj na kmetiji tudi v Bosni in kakor gobe bi rastla lepa gospodarska poslopia iz tal. Kozolcev ne poznaio Nemci v rajhu, ko jih pa vidijo pri nas, si jih zapomnijo in doma pripravijo, tako se jim zdejo koristni. Kaj je kozolec vreden na kmetiji! In v celej Bosni ga ni.
Mesta v Hercegovini v Bosni so v lepih krajih, ob večjih vodah, katerih je dosti in tedaj tildi dosti vloge, mesta se moderno razvijajo, ostaja pa še dosti crijenta, značaja jutrovih dežel, ki kaže majhne bajte, ki so vedno v nevarnosti, da pogore. Tako je v teh mestih neka mešanica v stavbah. Ali našemu očesu se čudne zdejo male hišice, trgovine, kavarne v majhnih barakah in še čudnejše turške cerkve, džamije, mošeje, katerih je toli-
ko. Turške vere je v teh deželah 35%, katolikov le 21%, drugi so pravoslavni in Židi. Židi so prišli iz Španije v 10. stoletju in o-pravljajo trgovino. V Saraje-vem, glavnem mestu Bosne je čez 150 turšl ih cerkva. Vsaka turška mohamedanska cerkev ima ozek visok stolp, na vrhu je hodnik okolo; raz tega kliče muez-zin, cerkovnik vernike večkrat na dan k molitvi. Še tako revna mošeja ima znotraj v cerkvi tla pokrita z dragocenimi tepihi, preprogami, pred certvijo je tekoči studenec, vodomet, ker Turek si pred molitvijo spira usta, oči, ušesa, roki iu nogi. V Sarajevu je najlepša mošeja, Begova džamija. Molitev opravljajo Turki kratko, a pobožno. Mošeje v Banjaluki je dal sezidati neki turški paša, ki je leta 1573 zma-sral nad Slovenci pri Budački pri Vinici in na Kolpi, v kateri bitki je padel najboljši vodja slov. orotestantov in vojakov proti Turkom, Herbet Auersperg grof TurjašH in so Turki odgnali se-bo tudi njegovega sina. Zanj in za glavo očeta je žena grofica plačala velike svote. in te so se porabile za sezidanje lepe mošeje v Banjaluki.
Turška vera je nastala okolo leta 600 po Kristu. Mohamed jo je ustanovil v Medini in Meki A-rabski v Aziji. Mohamed, — baje ni znal pisati, je zapustil knjigo. ki je Turku vse kar mu je treba vedeti, zove se “Koran”. V njem so nauki turške vere, dogme, in v njej je tudi popisano, kako se naj bog časti, obredi, li-turgra. Turki spoznavajo le e-nega boga in Mohamed je njegov največji duhovnik-profet. Tudi Abraham, Moses, David in Kristus s,o profeti in velil i duhovniki Turčina. Pravi duhovnik se i-menuie “Ulema”. Tudi Mohamed je neposredno od boga do-bivljal razodetja, kako se ga naj
časti in kako se naj živi. Mohamed je spoznaval le enega boga, sveto trojico je zanikoval in tudi zanikoval božanstvo Krista, pač pa je po njem Kristus zraven Mohameda naj večji profet. Mohamed uči tudi, da so nebesa, v katerih umrli Turek najde najlepše ženske. Verujejo tudi, da je pekel, ali ta pekel ni hud, vic ni, turška vera ne pozna večnega pogubljenja; nekaj vročine, zime, gladu in žeje je treba pretrpeti v peklu 1ratek čas in v nebesa tudi pride grešnik. Po koranu so največji grehi: laž, tatvina, kletev in obrekovanje. Po tej veri ženska nima v javnosti veljave: “Narod, kateremu ženska poveljuje, ne postane nikdar velik,” je djal Mohamed. Ženska velja le v hiši in tam je ne sme tujec še pogledati, zvesta mora biti možu. Turek ima lahko več žensk. Mohamed ni bil za to, ali vzel je to navado v svoj verski nauk, L er ga je našel med svojim narodom Arabci, ker bi se ne dala ta navada, imeti več žensk, iztrebiti. Arabci so nomadi, pastirji in voditelji pastirjev lahko živijo več žensk, potreba je več otrok, delavcev. Turek je radodaren. Turek ne dela rad, on rad poseda in tiho premišljuje o tem kar ve. Če se pa zave in vname za kako stvar, je pa fanatičen, to je hudo vnet za kako stvar. Zaradi tega je divjak kot vojak. Turek mož je bolj len, ženske so pametne, pridne in jako dobre gospodinje. Arabiji, kjer je bil rojen Mohamed v Meki, je najvee-je svetišče “Kaaba”. Že pred nastopom Mohameda je bilo tu svetišče. Abraham je baje prinesel v Meko črn kamen, ta črn kamen je kakor pri nas podoba matere božje, predmet češčenja. Mohamed je uči!, da je v ta črn kamen očaran angel j. Je pač tudi tukaj češčenje več bogov, kakor med katoliki, dasi vera uči, da je le en bog! Vsak bogatejši Moha-medanec mora enkrat v življenju romati v Meko, da tam stori svoje molitve. Mohamed je vzel to češčenje tega črnega kamna v svoje vrstvo, to pa zaradi tega, da prihaja v njegov reven, po naravi zapuščen rojstni kraj več ljudi, ki kaj denarja pustijo in tako deželanom pomorejo, da ložje izhajajo. Ravno tako kakor Lurd na Francoskem, Marijino Celje na gor. Štajerskem in druga božja pota in nemara tudi Novi Lurd na Dolenjskem, ki se bo res utrdil vzlic vsem zasmehovanjem.
Pravijo, da vere upljivajo na razvoje dotičnih vernikov. Katolik ima spoved. Ta dobi odvezo za grehe od svojega duhovnika. Ta lahko greši, — lahko se zopet spoveduje in zopet dobi odvezo. Bog ga zaradi tega ne sme kaznovati, kar je odvezano je odvezano. tako učijo naši kaplani in škof Kačtaler v Solnogradu je pisal, da je najslabši kaplan mogočen kakor bog, ker zamore grebe odpuščati, in še celo stvar-jati boca sameva pri maši. Pro-
1 testant nima spovedi, on se sam v mislih spoveduje naravnost bogu. Boga ne more, ne sme nalagati, mu kak greh pritajiti. Nekateri katolik je rad lumparij, ki tudi v priseganju ni natančen po resnici, — protestant je pošten. Katolil u so zagotovljena nebesa in najlepše v njih, če na zemlji strada, vse najboljše pa v farovž znese; — protestanta uči vera, da dobra dejanja nič ne pomagajo, če je človek lopov — in da se bog ne da nič podkupiti; — protestant skrki za to, da že tukaj na zemlji dobro živi in tedaj dobro gospodari, da vedno izhaja. Turek živi v vročih krajih, ne more toliko delati, kakor človek v mrzlejšem podnebju in zemlja lahko dosti hitro rodi, — malo tak človek rabi za želodec — o-I bleko; tedaj je bolj len in pravi-| jo, da turška vera to lenobo pod-| pira, ki uči, da se naj o svetu, naravi dosti premišljuje. — Dasi že j veliko stolet Turčini, Bosnaki, i Hercegovci niso dosti naprej j spravili svoje omike, svojega de-j lavskega razvijanja — že so kot j kmetje pri leseriem plugu, ki ima leseno kljuko in je le z daleč podoben našemu železnemu plugu.
Opomnim, da so vsi prebivalci Hercegovine in Bosne, Srbi in Hrvati, ¡e vere so razne. V Sarajevu je že dosti modernega mestnega življenja videti; zraven stare dobe, so v teh mestih že za dobiti vsi novodobni rokodelci, ki so domačini. V napravi finih tkanin, tepihov so ti Slovani mojstri in posebno njihove ženske. Noša moških in žensk je še narodna. Bila bi lepa, ako bi ženske več o-kusa ime'e, ho se oblačijo; okolo Zagreba je ista narodna noša, ali kaj lepo oblači Hrvatico. Nam drurim južnim Slovanom bodo pomagali braniti se proti sovražnikom v državi in zunaj nje, ko bodo bolj izobraženi in zavedni. 10 miljonov nas je zdaj Slovanov na avstr, jucni, to je precejšnje protitežje proti Nemcem in Ma-djarom v državi, posebno pa proti Lahom: teh 10 miljonov se ne da potujčiti.
Konec prihodnjič.
a »J? * rjr	rt» v rt» th rh th 4» th th th	»J? rh 4 44444B
— Prvi vlak ki bo vozil od Seattle do New Yorka, začne vo-I žiti 26. nov. Kdor se bo vozil na I temu vlaku, mu se nebo treba presedati celo pot nič. Posebno j je to pripravno za Evropejce, ki i jih na stotine obišče o Božiču in k Novem letu star svet in ki so se vedno pritoževali, da je vožnja iz zapada na skrajni vzhod pretežavna, ker se more človek vedno presedati in to še s težko prtljago. S to napravo je ustreženo vsakemu.
PODPISANI IŠČEM rojaka Antona Lubej, ki se, kakor sem zvedel, nahaja sedaj nekje v Westmoreland okraju, Pa. Če kdo vse za njegov naslov prosim, da mi ga naznani, ali se mi naj sam javi. Frank Smodej, Pot 75 Somerset. Golo.
4
4
*
4
4
4
4
4
4
4
4
*
*
4
4
*
4
4»
4»
4»
4
4»
Največji čudež današnjega dne.
Tel grafično pošiljanje dinarja v stari kraj za SO centov.
Vsaki, kateri plača 50 centov več, kakor je navadno plačal pri pošiljanju denarja po pošti, pošlje zdaj lahko vsako svoto denarja tele-grafično v stari kraj.
Denar je že drugi dan v Evropi nakazan in izplačan a čez 10 do 12 dni dobi pošiljatelj v Ameriki originalni recepis evropejske pošte Prijemnik denarja v starem kraju i e lača niti vinarja, kadar prejme denar. Ni potrebno, da^ se mi pošlje evropejska adresa prijem-nika ali kako drugo naznanilo poprej. Nikdo drugi na svetu ne more tako po ceni pošiljati denar brzojavno v staro domovino.
PuMkusite iu prepričajte se.
Denar pošljite meni po Money Orderu, čeku, ekspresu ali v regi-strovanem pišu u. Pišite po cenik in navodila.
Kdor mi pošlje naslovov, dobi lepo darilo.
IVAN NEMETH,
BANKIR
Biv. cesarski in kraljevski kousul, agent.
457 Washington Street, New York, N. Y
4
*
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
B 4444444444444*44*4» 4 4 4» 4*44* 44 s
IV času dela in jela, spomni se I fna ne-delo in ne-jelo.—|
I Zemlji za kmetije, in kmetije §
§ MISSOURI!	MISSOURI! §
Najboljša zemlja za kmetije, ravnina brez vsake vode, goža ali deloma posekano, aker od 18—22 dolarjev. Obdelane kmetije, ravnina 25-50 dol. aker. Valovita ravnina, gozd 12—17 dol. aker. Kmetije 16—30 dolarjev aker.
Vsakdo, ki ima veselje do kmetijstva, naj kupi kos zemlje! Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah enaka v Evropi in to prej kakor se ljudem sanja. Jaz ne ponujam zemlje z lažmi, trpentinovega olja iz koreninic, nabiranja različnih rož in vsih nemogočih I laži, temveč kupi, ako več ne moreš, vsaj 40 akrov zemlje in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se ?«{) mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu.	f*SL
| F. GRAM REALITY Ca. Naylor, Mo. J
«
i
«
I
§
i
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.

NOVI PAR03GODI VOZIJO iz AV3THO-
OGERSKE V N £ V YOR C in OBRATNO
V

PARNIKI PLUJEIO IZ NEW YORKA:
Laura.......16. Nov. 1010
Oceania......,.23. Nov. 1910
Alice..... ____ 30. Nov. 1010
M. Washington.... 1. Dec. 1010
P urniki o.ln'ujejo vedno ob sredah ob 1. uri piooldne iz pristanišča Bash’s Stores, Pier Na. 1 aa. soncu 5Jce ceste v South Brooklynu.
železniške cene na teh ozemljah sSo najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
2ASTOP
ZA
AMERIKO
Najmodernejši
FDTOGRAFJJSKI
zUvod v Ameriki
Izdelujemo »like v vseh velikostih.
Pridite k nam !
1439 W. 18. cesta
nasproti Č. 8. A. dvorane.

teE.eeoi.uHSl
Ustanovitelj.
Zdravnika se najbolje spozna po njegovem delovanju.
Od Dr. E.O. Collins-a spisana knjiga.
ČLOVEK, NJEGOVO ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE.
je bi'a pripoznata od vseh ostalih zdravnikov kod najboljša in najrazširno-ja do sedaj izdanih in spisanih zdravniških kujig. Razloži vam kako si zdravje ohraniti in kako so v slučaju bolezni ozdraviti.
Vsaki Slovenec naj bi imel jodno tako knjigo v svoji hiši katero dobi povsem zastonj. Pošlje se samo 10 centov v zraa-kah za poštnino in knjigo dobi breeplačno.
RESNIC» JE TO, KAR DOKAZE IN PRIPOROČA!!
Samohvala naj nas ne oglašuje, ker priznanja mnogebmjnih uspehov, zahvalnih in priporočilnih pisem naših rojakov vam jasno kaže pot po katerej imate iti in kam se v bolezni obrniti, kjer Vam bode poštena, gotova in hitra pomoč dana.
Berite nekoliko vrstic, javnega pripoznanja in priporočila.
Dragi mi zdravnik 1 N aznan jam Vam z na j več jim v seljem, da sem po Vaših zdravilih popolnoma ozdravil. Radi tega po Vam srčno zahvaljujem za tako hitro pomoč. V slučaju da me še kedaj kaka bolezen obišče, se bodem zopet z zaupanjem na Vas obrnil, ker sem prepričan, da Vi za bolnike najbolj skrbite in se potrudite vsakega hotro ozdraviti Vsled tega Vas vsem rojakom najtopleje priporočam. Sprejmite moj hvaležni pozdrav,
ANTON FINK, Box 195, St. Marys, Pa.
Takih zahvalnih in priporočilnih pisem dobe zdravniki the Collins N. Y. Medical Institute na stotine vsaki dan. In zakaj? Ker slavni in svetovni zuravniki The Collins N. Y. Medical Institute ne uporabljajo samo najvišjo znanost in skušnje ampak delujejo z dobrim srcem in sočntjem, ter store svoje najboljše, da vsakemu bolniku v najkrajšem času in najmanjšimi stroški do ljubega zdravja pripomorejo. Z do jih združeni učenjaki imenujejo najslavneje m najboljše na svetu. Ker so na pravej podlagi in polju čudodelnega zdravljenja. Tn so ne uči nad mnogobrojnimi bolniki, ampak takoj z gotovostjo in sigurnostjo z lravi. - Tudi istim bolnikom, kateri so poskusili že mnogo drugih neveščih in neiskušenih zdravnikov, kateri so njih stanje namesto zltoljšali še bolj poslabšal j ter na vse zdan je nad njimi obupali naši zdravniki hitro, gotovo in v kratkem pomagajo. Nekaj dobrega znati je znanje. Izvežbani zdravniki od The Collins N. Y. Medical Institute spoznajo vsako bolezen dobro, jo natanko preiščejo ter takoj pravilno, z najboljšimi zdravili zdravijo, tako davsaeemu pomaga jo, kdor jim zaupa tpr vedno svoj cilj dosežejo. Vsled tega se ne ozirajte na prazne in vabljnbe obljube raznovrstnih zdravnikov, kateri se štejejo med isknšene, a se hočejo še le nad Vatni učiti in prakticirati, od katerih še niste nikdar nič slišali in katerih znanost je jako kratka. Od takih zdravnikov ne morete pričakovati nič dobrega ter se paz’te predno se na take zanjke ujamete.
Ako trpite na starej ali novej, bolezni, kroaičui, možkej ali ženskej, naravni ali tajni, slabi krvi, nepravilnej prebavi, že-/lodčnej bolezni, glavobolu, prelilajenju, hripavosti, reumatizmu, naduhi ali jetiki. Ali bolezni pljnč, jeter, srca, glavi, no6n, vratu, prsih, trebuhu, križcih, hrbtu, ledicah, mehurja, napihnjenosti trebuha, ušesih očeh, v ustih, belem toku, nerednem čiščenju, notranji ali vnanji kožni bolezni i t.d. vprašajte za svet zdravnike od The Collins N. Y. Medical Institute kateri Vam bodejo drage volje in bresplačno najbolje svetovali.
Ako stanujete v bljižini pridite osebno, ako ste oddaljeni, opišite bolezen prav natanko ter naslovite pisma na vrhovnega ravnatelja, Dr. E. E. Hyndman M. D. of
The Collins New York Medical Institute
140 W. 34th Street - New York, N. Y.
Uradne ure za osebne obiske so: Vsaki dan od 10 do 5 popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1 popoldan,
vsaki torej hi petek zvečer od 7 do 8 ure zvečer.
DOPISI.
Black Diamond, Wash. Uredništvo Glas Svobode: —■
Nič kaj provec veselega nebo poročal ta mali dopis. Tu vladajo sedaj prav žalostno razmere. Dne 6. t. m., ob šesti uri in 50 m. v jutro, se je pripetila v Larson rurliniku strahovita nesreča. Po zadnjih vesteh je zgubilo 14 krepkih. mož svoje življenje in trije Kadobili težke telesne poškodbe. Nesreča se je zgodila v nedeljo; ko bi se pa kak drugi dan, bi prišlo lahko ob življenje 70 — 100 mož. Eksplozija je bila grozovita. Pero tega nemore popisati. Tri milje na okolu se je zemlja stresla in iz rova je plamen švignil proti oblakom gotovih 150 čevljev; za tem so se privalili kopicam podobni dimi, kot da se bi odprlo peklensko žrelo, kot pravijo zgodbe.
V rudnik sta bila dva uhoda. Prvi izbruh je bil na severni «tirani, drugi na južni rudnika; seveda sla sledila tako hitro e-den za drugim, da se je to komaj razločilo. Na dan je prineslo 12 čevljev dolge in od 15—20 palcev kos, debele podporne stolpe.
' Vrglo jih je kakih 75 čevljev visoko in potem so padali na tla, da se je vse treslo. Poročalo se mi je tudi, da so bili štirje možje v rovu, še od nočnega šilita. Deset rudarjev se je ravno peljalo v rov, bili so že kakih 150 čevljev pod zemljo, ko se je nesreča zgo-dila, trije drugi delavci so pa še čakali na drugi voz, a k sreči so bili še toliko oda!jeni od uhoda, da jim je smrt prizanesla.
Kljub vsej oddaljenosti so vseeno dobili velike poškodbe na o-brazu in životu. Smrtnonevarno ni vendar od njih nobeden poškodovan. Za one pa, ki so bili in ki so šli pred trenutkom eksplozici-je v črno zemljo, se še do danes neve kaj je z njimi. Poznavatelji rudniških nesreč pa nas tolažijo s tem, da bodo in so gotovo tako/ razmesarjeni, da se jih ne ho spoznalo. In v tako nesrečo se ljudje podajajo za par dolarjev!
Rov in uhodi v njega so še tako zasuti, da nihče, ki bi rad pomagal nesrečnežem, nemore noter. Sploh je vprašanje, če jih dobe ven. Ljudstvo, matere, žene, o-četje, 'sestre in bratje, vse je zbegano in boga prosi pomoči. V nedeljo se je celi dan kar trlo ljudi pred zasutimi uhodi in okoli razvalin. Naj omenim pribito resnico, ki je zopet enkrat pokapala, kako skrbijo kapitalisti za delavce. Njim je le zato, da sr sami polnijo nikoli nasičene malih e, vse drugo jim je deveta bri-, ga. Seveda so nekaj mjavkali o-koli razvalin, ali s tem se je pro-kleto malo storilo za pokopane siromake. To namišljeno stokanje je bolj veljalo mulam, raznim «trojem, pumpam in drueim rab-nim rečem za rudnik, ki so gotovo tudi vse pokončane in po-! vzročilo družbi gmotno škodo. Tudi pri tej nesreči se lahko z anirno vestjo vsa krivda dene na družbo in nadzornike. Nek pre-mogar' mi je pravil, da se je velikokrat že poprej dim prikazoval in luknje so malo z blatom zamašili in družba je s tem malim izdatkom za “poprave” bila, zadovoljna, pri tem so pa vsi delavci, nevede, vsak dan tvegali življenje. Ta rudnik pripada Pacific Coast Coal Co., ki je jako bogata. Naj se pa povrnem k mrtvim in ranjenim, našim bratom! Med zasutimi (gotovo mrtvimi), je tudi naš rojak, Matija Golob, bil komaj vsegaskupaj 4 mesece tu in v Ameriki, doma iz Noveštifte, pri Gornjem gradu na Štajerskem. Tam tudi pokojni zapušča svoje stariše. brate in več sestra, star komaj 19 let. Čeprav še tako malo časa v Ameriki, je bil vendar pokojni član družtva št. 4, spadajoče k S. S. P. Z. Drugi naš roiak, težko poškodovan, je Alojzij Krnc. Zadobil velike rane na obrazu.
Ta nesreča se je prepeti’a dva dni pred volitvami; če je r>a ta udarec kaj vplival na voleče delavstvo tega okraja, se ki strahom uoal uoročati. Kedaj bodo delavci volih za ljudi, ki bodo malo bolj skrbeli za varnostne odredbe in življenje delavčevo? Velike nesreče se dodajajo vsaki dan. a nobenega človeka ni. ki bi vzdignil svoj crlas proti tei inkviziciji nad delavstvom. Pozdrav Vsem. posebno na delegatom zadnje konvencije S. S. P. Z.
Math Petchnik.
Kokomo, Ind.
Uredništvo Glas Svobode: —
Čitateljem tega lista naj bo znano, da tudi v naši mali naselbini mesta Kokomo živi vsega skupaj 19 Slovencev, devojke niso vštete, — ker jih sploh ni. Ni se nam torej bati, da se pride kak predrzneš sem ženit. Kar se pa tiče dela, gre po navadi in bi še rekel da je bolje kot drugod, ker tukajšnji tovarnarji niso v trustu, zato je tudi plača malo boljšal.
Strank je tudi pri nas dovolj. Kaže pa vse da tudi socialistična pridobiva vsak dan boljša tla. Devetindvajsetega oktobra nas je marširalo kakih tri do štiri tisoč mož in nekaj žensk, da smo manifestirali za svoje pravice. Kdo poreče, da angleški narod se ne briga mnogo za socializem, tukaj dokaz, da ni temu tako. Slovence sem štel na prste. Bilo nas je pet. Je to morebiti znak tiste razupite slovenske naprednosti? Take lenobe nemoremo odobravati.
Zadnjič so se vročekrvni Ro-munci malo spraskali. Župan je poslal policista, da naredita mir. Zapovedala sta pretepačem roke kvišku, eden od njiju je grozil z samokresom,drugi mož pravice pa pobral revežem $280.00. Kakor vidite, je to najnovejša metoda od strani Kokomo policije. Tako se dela danes z delavci, če se malo zravsajo. Združimo se zatorej vsi pod rdečo zastavo, in temu bo odklenkalo. Priporočam delavcem list Glas Svobode, ki vedno zastopa naš delavski stan.
Pozdrav vsem svobodomisel-eem.	Janška.
Roslyn, WasK. Cenjeno uredništvo: —
Prosim, da mi odmerite malo nrostora v cen j. listu “Glas Svobode”, da na kratko omenim, kako se imamo tukaj.
Z delom gre nekako dobro, delamo štiri do pet, včasih tudi šest dni v tednu, zaslužek pa je bolj srednji. Kdor delo išče, ga mu je pa težko dobiti, ker so vsi rovi prenapolnjeni, in ako tudi vprašaš “bossa” za delo, dobiš odgovor: “nothing doing”, to je vse, kar izveš od njega, zato ne svetujem rojakom semkaj hoditi, rajši naj vsak tam ostane kjer je, ker kakor pravijo, “časi kislih kumar” so potekli, in ko drugič pridejo, se zopet oglasim.
V društvenih razmerah tudi nismo zadnji; imamo kar celo vrsto podpornih društev, katera pripadajo raznim zvezam in jed-notam. Tako smo si pred kratkim ustanovili podružnico in jo priklopili k “Slovenskemu delavskemu podpornemu in penzij-stemu društvu” v Darragh, Pa., in ki prav lepo napreduje.
1 Kakor pa je povsod v navadi, tako je tu^i tukaj neki mazač, kateremu sili pamet iz glave. Naj mi je torej dovolieno mu svetovati, da se naj rajši hri^a za svoje razmere in naše društvo pusti lepo v miru.
H koncu teh vrstic pozdravljam rojake širom Amerike, tebi Glas Svobode pa želim mn n <*0 novih naročnikov. Jos. Richter.
Pueblo, Colo. Cenjeni urednik: —
Že dolgo opazujem, če ho kak dopis v nam priljubljenem listu (Ras Svobode iz naše naselbine, pa ker ga le ni. sem primoran zopet sam prijeti za pero ter naznaniti rojakom- eitateliem, kako se še imamo tukaj. Kar se dela tiče je najboljše, da molčim, se vsaj ne jezim, in tudi eilatelii se ne bodo jezili, ko ne bodo eitnli.
Primoran ra sem zlasati zopet našeca “častitega” g. Ko je ta človek uvidel, da z moškimi ne opravi ničesar, popriiel se je žensk, in sedaj si te podajajo klu-ke, kakor v stari domovini cimini. Posebno vneta za to “sveto” ouravilo je Pil rova Bertka, če je pa tudi kaj nabrala, ne vem, ker so ji povsod pokazali vrata. Mislim pa. da umne bire “častiti” ni bil vesel. Boliše bi za Bertko bilo. ko ki bi’a leno doma in 0-troke nč:la. Radovedni smo pa, Vaj poreče nien -Toše k temu Jože. Jo?e! Zavedaj se. in ne bodi k’k. kakoršnii so živeli v IB. sto-l°t'u. ki so svoje "on« v farovž v o"i’čonie "mb pošjUali ,Ti na nn-»iliaš svoio za farovž beračit, <?TD'rn T^oVH.
P^7r,r° vi	vcp	Jo.
s°ti in Bertki pa želim v™ razuma.	Faran.
Franklin, Kans.
Cenjeni g. urednik: —
Ne zamerite moji slabi pisavi, saj veste, da sem bolj krampu vajen kakor peresu. Po tolikih počitnicah se je končno vendar le oglasila kukovca v podobi: Ju-ju, hu-hu! Ta navada pa bi se lahko opustila.
Nadalje Vam sporočam, da na skebske liste ne bom nikdar več naročen, ki so se v borbi za naš obstanek za plot poskrili. Povedati Vam imam tudi, da nas je veliko tukaj, ki se razumemo o stvari nekoliko bolj, kot si gospoda misli.
Ne dolgo tega, ko sem nekje čital, da se je v starem kraju na božji poti nekemu dekletu omračil um, pa saj ni čuda. Zopet drugi se je nekje v New Torku radi ščurkov zmešalo, da je skočila skoz okno in se ubila. Tako, si mislim, potem pa trobite, pišite in trobite nezavednemu ljudstvu, ki še spi spanje pravičnega.
V prilogi Vam pošiljam en tolar za šest mesečno naročnino in 25 centov listu v podporo.
Anton Černič.
Collihwood, O. Uredništvo Glas Svobode: —
Da je bil prvi november “vseh svetnikov dan” in drugi “vseli vernih duš dan”, tega nisem zvedel iz Vašega ceni. lista, temveč iz Blaznikove pratike!
Čudno se je zdelo tudi Slovencem (nekaterim seveda; tu v Collinwoodu in okolici, da ni Gl. Sv. prinesla par tiskanih češče-narimarij, kar, kot to zatrjuje “Am. Slovenec”, mnogo “duš” iz trnjevih “vic” reši. Uredništvo nrosim, da se vsaj do Božiča poboljša, če ne, bo druga pela, no pa vsaj vam preveč neoporekam pri teh časih taftovanja in rav-sevanja in rakvefelizma!
Že sedaj imajo nekteri škilfatri urednika, to se pravi list Gl. Sv. tako na piki, da bi najraje poročali v svet, — da več ne izhaja. Glas Svobode (to je pa še skrivnost), je najbolj negovan in ljubljen v leni naselbini Newburgh, za njega žegen prosi z A. S. vred prečastiti Rev. L. Tudi na konven eiji Barbare je bil list Gl. Sv. v nretresu. Posebno na St. Clair u-lici, kjer je bilo ob času zborovanja mnogo dela mrzlečih črno-suknežov z mastnim bradami. Pa raje pustim to vražjo politiko!
Društvo “Tolstoj” št. 26 S. S. P. Z. priredi 19. nov. plesno veselico v znani Stanežičevi dvorani zvečpr ob 8. uri solneni čas. Vsi nriiatelji družtva in svobodomisleci se vabijo na zabavo. Tudi je fantom izbran poseben nrostor za dekleta, torej vse kaže. da zabave nebo manjkalo.
Ude’ežencem in bralcem G. S. pa kličem na Mnoga leta!
Član družtva Tolstoi.
IŠČE SE G ašper Tončič, premo-“ gar: Ponis. Avstrijec — Slovenec, črnih las ter oči in obraza; visok je 5 čevljev 6 palcev in tehta okolu 165 funtov in je 21 let star. Akro, Mich. 30. okt.
1910.
CUNARD
Og'Sko - Amerilamlo črt?
V ITALIJO. EGYPT In AVSTRIJSKO-PRiMORJE
Vellknrski novi pnrofcrodi
ČARMANI A s tremi vijaki
Kajvef-ja ladja s tremi vijaki nn vodi, in nje sestra
CARONIA s d> emi vijaki
Obe ste 676 čevljev dolgi, rosite -0.CC0 tonov ter d e na v‘čji.
CD a WTAM a s dv« mi vijaki (nora i rit A	n I a ?r črv. dolga J od leta v
in nosi PSCO ton.	/ 1911. t
ČARMANI A odpluje 26. ncv„ 7. lan.
18. Feb.
CARONIA odi I •- 2 . i*r.
FRANCONIA odpluje ll. mer. Trva vožnja
Ogr«.k' Amu,išva oa<urežb(
iz NEW YORKA V REKO č Z GIBRALTAR, GENOVO,
NEA°OL v trst
Moderne na dva vi joka ladje.
P»XON|a .	14.^00	to-ov
CARPATMIA -	13.600	torov
PANNONIA - - 10 OOO tonov ULTONIA - -	1	400	torov
Prve vrst-*» kabina S’PO. do Neaj ola $65, do Keke Trst.
CUNARD STFAMSHIP COMPANY. Ltd
S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts.. Chicago, or Loca' Agents Everywhere.
Phonp; Canil R^.
HOEB BFR’S C&tA^ OF MAld
Mirin Nemanich.
GOSTILNA
Vogal 22. la LI coin St-eei
Prost g-orak in m zel prigrizek ».at dan.
MLADI MOZJ
STARI MOŽJE MOŽJE SREDNJE STAROSTI.
Možje, ki se nameravajo ženiti možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prt vgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri jo dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje morajo pisati po našo brezplačno kniižioo. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju.
Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in zmalimi stroški temeljito ozdravi zastrupljen je krvi ali sitil is, triper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne moči, nočni gubi tek, revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične bolezni.
Tisoče mož je Ze zadobilo perfektno zdravlje, telesno moč in poživljenje potom te dragoceue knjižice. Zaloga znano-
_- .. :  1	.—.. movol .Moli ,TC*ib
sti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož.
Ne trošite denarja za ubožna in malovredna zdravila, dokler ne čitate te knjižice, katera vam pove, od česa ste zboleli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje. Zapomnite si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi^ plačamo tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite razločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam ga še danes. Ostalo izvršimo mi.
Odrezek za brezplačno knjižico.
Pošljite danes.
DR. JOS. LISTER & CO.
Au>. 301, 22 F1FTH AVE., CHICAGO.
GOSPODJE:—Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj.
IME.........................................
NASLOV......................................
ZMAGA.
Prejeli smo: Vlada Združenih držav je potrdila predložene ji formularje naših priprav ter dovolila, da se prodajajo brez vladne license. Uvrščene so med pripoznana zdravila. Ta zmaga je zopet dokazala da je
Trinerjevo zdravilno Grenko vino
prvo od vseh podobnih priprav. Gledali nismo ne na denar, ne na čas, samo da smo privedli to zdravilo na vrhunec, ter ga naredili pravo, čisto ter zanesljivo družinsko zdravilo.
V vsaki bolezni, s katero bodete našli neko združenje z ono v želodcu ali izgubo moči in energije, Vam bo to zdravilo gotovo pomagalo. Priprava je naj večje vrednosti proti
Izgubi slasti, oslabelosti, živčni bolezni, izgubi energije, izgubi moči, pomatikanju krvi, proti zobasanosti in izgub/ teže.
ter v vseh želodečnih boleznih in neprebavnosti. na. —
Je narejeno iz zelišč in rudečega vi-
Blede in bolne ženske si lahko veliko pomagajo s tem elegantnim in izvrstnim zdravilom, ki nima nobenih škodljivih snovi. Vsak požirek za’eže človeškemu telesu. Vzemite ga vsakokrat, kadar se ne počutite dobro in opazili bodete hitro odpomoč.
x Zapomnite si. da je Trinerjevo Ameriško zdravilno grenko vino EDINO GRENKO VINO pripoznano kot ZDRAVILO. Varujte se ponaredkov. Se dobi v vseh lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovatelju samem	____
JOS. TRINER
1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago. III.
Triner’s Angelica Bitter Tonie, je najboljša želodčna grenčica na svetu.
The Konrad Schreiei Co.
Sheboygan Wls.
Varit* Iji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
aodovice mineralne vode in drugih ipopojnih pijač.
«2—:84 Fisk 8t.	Tel. Canal 1405
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1/19 So. Centre Ive., Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerii potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, ori tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči z* pristnost in okusni izdelek naročenih potrebščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
r———------------------——^
RAZNO IN DRUGO {
im
Neusmiljena mati. Hišna Marija Schön v Monal oveni je vrgla svojega nezakonskega otroka v peč. Gospodinja je dobila v peči samo še ožgane koščice. Morilko so zaprli.
Bogat krošnjar. Krošnjar, o katerem smo zadnji teden poročali, da se je zgrudil v Trstu in pri katerem so našli za 19.000 K vrednostnih papirjev in za 300 K gotovine, se imenuje Tonče Žnidarič. Star je 64 let.
Ladi iznajdbe aretiran. Nadzornik kijevske železnice, Maksimovič, je pred nekaj leti izumel stroj za krajo premoga. S pomočjo dotičnega stroja je Maksimovič pokradel v zadnjih letih iz državnih sl ladišč več tisoč ton premoga. Maksimoviča so zaprli.
Bogat berač. Na Keki so areto-vali 731etnega starca, ki je bil pri beračenju preveč nasilen. Ko so mu v zaporu pregledali obleko, so našli v suknjiču všito vsoto 600 K v zlatu in bankovcih.
Zlato na Tirolskem. Iz Inomo-sta se poroča, da so pri kopanju za električne drogove v bližini Sterzinga zasledili precejšnje množine zlata in srebra. Pri dosedanjih poskušnjah se je dobilo v dveh kilogramih peska dva grama zlata. Upajo pa. da je nižje v zemlji še mnogo več zlata
Parnik, ki bode prevažal po Ljubljanici iz Podpeči materijal, je sedaj poleg skladišča za opeko na Trnovsbem pristanu. V vodo so ga že spustili, preje so ga se prenovili. Parnik bode nosil ime “Ljubljana”. “Stapelauf” se je vršil slovesno.
Srbska vlada pripravlja zakon, s katerim hoče zelo omejiti tiskovno svobodo. Po njenem načrtu bi bili glavni uredniki in lastniki tiskarn direktno odgovorni za vsebino listov. Razprave skupščine bi se smele le tedaj objavljati, če jih prej odobri skupščinski predsednik. Če nastopa srbska vlada toko reakcionarno, ji mora že huda presti.
Grški ministrski predsednik Venizelos je zelo razočaral Grke ki so ga bili smatrali za velikega radikalca. Postavil se je popolnoma na stran dinastije ter je celo razpustil narodno skupščino, ki je bila sklicana, da preuredi ustavo. Tistim poslancem, ki so protestirali proti nezakonitemu razpustu, je zažugal, da jih da zapreti, vse častnike, ki so prišli pod prejšnjo vlado v zapor, je pa dal izpustiti. Toda če se možu ta nastop ponesreči, zna tudi 1 ralj, ki je podpisal razpust skupščine, odfrčati.
Domišljav bogoslovec. Na klerikalnem shodu v Zabukovju na Štajerskem je razkladal svojo politično modrost lemenatar Vrečko iz mariborskega lemenata. Med govorom je fant cisto pozabil, da študira zo božjega namestnika, kajti začel je lagati in psovati, da se je vse kadilo. Ker pa to psovanje ni bilo nekaterim poslušalcem po volji, so postavili gospoda lemenatarja pred kazensko sodišče. Mož bi prišel v luknjo, ker so pa svobodomisleci u-smiljeni, so se zadovoljili s tem, da jih je v “Narodnem Listu” prosil za odpuščanje.
Grof Sternberg proti klerikalizmu V Wiener Tagblattu piše grof A. Sternberg, velik ljubljenec klerikalcev, o revoluciji na Portugalskem ter konstatira v njem. da pomenja portugalska revolucija upor ljudstva proti klerikalnemu izkoriščevanjn in nasilstvu. Znamenje časa je, da klerikalizem povsod propada in žalostno dejstvo je, da sta klerikalizem in krščanstvo danes i-dentična.
Portugalski jezuiti na Ogrskem. Knez Nikolaj Esterhazy je ponudil iz Portugalske izgnanim jezuitom svoja zemljišča, da se tam naselijo. Knez Esterhazy je patron 83 ogrskih župnij ter bo v vseh teh žuonijah nastavil portugalske jezuite. Tudi jim proda pri tej priliki nekaj zemljišča na katerem sezidajo jezuiti velik samostan.
Dva duhovnika. Duhovnik Don Tonzella v Bari (Italija) je ljubil ženo bogatega trgovca. Ko je ta izvedel za nezvestobo svoje žene, je vzel revolver, šel v fa-rovž, kjer ga je pa ljubimec njegove žene prav imenitno nabil in postavil r>red vrata. Ker se je pa bal ljudstva je utekel. — V ho-
telu San Morco v Nizza Monfer-rato (Piemont) je bil v spaluici aretiran 441etni duhovnik Ger vasic» del Piano, ko je legel spat s svojo mladoletno nečakinjo Marijo Magdaleno del Piano.
Obsojen pridigar. Sodni dvor v Pečuhu na Ogrskem je razpravljal o'Obtožbi proti duhovniku v Piispoklak-u, Ludviku Libaldu, ki je pri zadnjih volitvah v cerkvi med mašo pri pridigi poživljal navzoče, naj glasujejo za kandidata klerikalne stranke. Duhovnik je priznal, da je tako govoril. Obsojen je bil na sedem dni ječe, 40 K globe in izgube političnih .pravic za eno leto. Obsojenec je izjavil, da sprejme obsodbo.
S sodom okrog sveta. Na Dunaj sta dospela Italijana Attilio Zanardi in Evgen Vionello s svojim sodom. Imenovana Italijana potujeta za stavo ter morata prepotovati s svojim sodom Evropo, Ameriko in Afriko. Dne 20. junija 1909 sta odpotovala iz Benetk. V tem času sta prehodila severno Italijo, Švico Francijo, Angleško, Belgijo, Holandsko, Nemčijo in Rusijo. Sod, ki ga valita pred seboj, tehta 400 kilogramov in drži 1800 litrov. V njem imato potnika shranjen svoj živež Z Dunaja prideta v Trst, kjer se vkrcata na ladjo, da se odpeljeta proti Ameriki. Rok, za prepo-tovauje omenjenih svetovnih delov je določen na 12 let. Doslej sta na potu 16 mesecev. Stava znaša 30.000 frankov.
Mestni svet tržaški 3,400.000 K za delavska stanovanja. Mestni svet tržaški je imel sejo, v kateri je bil sprejet predlog socijal-demokratičnega mestnega svetovalca Spazzala, naj bi občina dala na razpolago mestnemu stavbenemu zavodu sredstva, za zidanje delavskih stanovanj. Socijal-demokratični svetovalci so zahtevali 2000, a mestni svet je odobril za enkrat samo predlog, za zidanje 1000 delavskih stanovanj, katere morajo biti dovršena do konca leta 1912. V to svr-ho bo dala takoj mestna občina mestnemu stavbenemu zavodu iz mestne blagajne znesek 400.000 K na razpolago, dočim prevzame občina jamstvo za še drugih
3,000.000 K, katere naj si omenjeni zavod kjerkoli izposodi. Za predlog so glasovali tudi slovenski mestni svetovalei.
Khko bo pa živel? Portugalska republika postopa napram spode-nemu kralju in njegovi rodoviui z največjo nobleso. Pustila bo kralju vse, kar se more le smatrati za njegovo privatno imetje. Vsled tega bo imel kralj po pokritju vseh dolgov še vedno 480.-000 kron letnih dohodkov. Kot kralj je imel plače okroglo štiri milijone kron na leto in si seveda dela velike skrbi, kako bo izhajal odslej, ko bo imel na leto le 480.-000 kron. Nazadnje si bo moral še sam čevlje snažiti ! Njegova stara mati, bivša kraljica Marija Pija. ki je zapravila že ogromno mnogo državnega denarja in sama nima nič kot dolgove, se je preselila na Italijansko. Portugalski republikanci pa so tako nobel ljudje, da ji bodo na leto plačevali 288.000 kron penzi-.je. Ker je doslej bila navajena razmetavati milijone, ji bo seveda trda predla !
“Avstrijski državni zbor je labirint vseh labirintov. Slovenski noslanci so:	Pfeifer, Berx,
Krumbholz, Reichstadter Konig, Fiedler, Špindler, Heimrich IIe-roli, Heller, Schwarz, Lang, Grafenauer in še nekaj drugih s pristno nemškim priimkom. Lahi so zastopani po “starih Rimljanih”, ki se pišejo: Mavroner, Krekich, Škabar med Rumuni nahajamo Busina, barona Jurija Vasilka-Seretskega. Narobe pa imajo slovanski poslanci laška imena: Bi-anchini, Baltazzi, Ferri, Zuccon, Zaffron, Battaglia ; med Nemci so: Primaveri, Terlago, Cbiari in drugi z italij. imenom. Voditelje nacijonalnih Germanov spoznaš takoj po slovanskih priimkih : Malik, Dersehatta, Herzmanskÿ, Lemisch, Dobernik, Orasch, Pro-châzkâ, Soukup, Peška, Sedlni-cky, Dubskÿ itd. Avstrijski parlament ima naposled tudi demo-kratsko-aristokratskega ‘ ‘ Čeha ’ ’ Sternberga, ki skrbi za zabavo v hiši prepira in pretepa”.
Največja ladija na svetu. — V Belfastu na Irskem spuste v kratkem največjo ladijo v morje. “Olympia” je last družbe White
Star Line in je namenjena za vuž. njo v New York. Ladija je dolga 280 m, visočina znaša od podladje do glavnega krova 20 m. Prostora bo imelo v ladiji 600 potnikov prvega, 1200 potnikov drugega in 3200 potnikov zadnjega razreda. Ladija stane 36 milijonov K. Na ladiji bodo zimski vrt, koncertne dvorane, igrišče za otroke; nadalje razne prodajalne za žensko manufakturno blago, za dragulje, nadalje kavarna itd.
Prizcr pred sodiščem. Z Dunaja poročajo:	Pred okrajnim so-
diščem Josefstadt se je imela zagovarjati delavka Gizela Weiss zaradi napačne zgiasitve. Pri razpravi je zahtevala, Paj se sodna dvorana 'izprazni, ker vendar ni gledališče. Ker sodnik seveda tej zahtevi ni ustregel, je obtoženka prijela za krueifiks, ki je stal na sodni mizi, odlomila zgor-ni del ter ga vrgla proti sodniku. Zadela pa k sreči in nikogar. Napadalko so justični vojaki prijeli. Začela je razžaljivo govoriti o cesarjevi osebi in o sodniku. — Vried tega se bo morala še enkrat zagovarjati pred sodiščem.
Belokranjska železnica. “Sio-venec” veže glede belokranjske železnice take otrobe, da je 1 ar groza. Res, sram nas je lahko vse Slovence, da more glasilo kake stranke o tako resni in važni stvari pisariti tako idijolsko. — Glasom izjave ministrskega predsednika Bienertha je že pokopana tista železniška, živeža, od katere bi imela cela Kranjska velikansko korist. Sicer je še nekaj upanja, da se bo gradila belokranjska železnica, a samo kot lokalna proga, od katere pa bo imela korist samo Bela Krajina in Hrvaška, drugi kraji pa škodo. Ko je ministrski predsednik podal to izjavo, ni bil navzoč delegat kranjske dežele dr. Šušteršič, ki je bil svoj mandat za zunanji odsek daroval češkemu a-grarcu. Ko bi bil Šušteršič ta mandat izvrševal, bi se bilo dalo morda še kaj doseči. A kako se dr. Šušteršič izgovarja? Jezi se, da drugi, ki nimajo nobenega interesa na zvezi Dalmacije s Kranjsko, niso šli v boj proti vladi. To je izgovor, ki je nevreden take resne in važne stvari, kakor je železniška zveza z Dalmacijo. Vsa trgovina ra Kranjskem je v največji meri oškodovana, “Slovenec” pa se še nekako norca dela!
Svobodomiselna grozodejstva na. Portugalskem. Božjastno se zvijajo Slovenski klerikalci, ker so republikanci na Portugalskem naoravili tako lep red in klerikalcem posvetili po zariuženiu. Strahovite štorije pisarijo klerikalci tudi na Slivenskem o portugalskih dogodkih. Za rejnico se seveda po starem klerikalnem obi-eaui nič ne menijo. Nalagali so toliko, da se morajo tistim revežem na umu. ki klerikalcem snloh kaj verjamejo, kar !a«ie j°žiti. Kake krvave storile so klerikalni listi risali na urim. o u-moru klerikalnega ure^rika Ma-thosa. Natanko je “Slovenec” oopisal. kako so svobodomise’ei tesra Matbosa zaklali in iz nje"a klobase naredili. A Matbos je živ m zdrav, tako živ in zdrav, da le moral še “Slovenec” priznati, da je lagal. Sicer je Pa ta Matbos eden naiveejih klerikalnih obešen jakov 20. stoletja, ki je stokrat zaslužil, da bi mu bili no-šteno ušesa navili. Ta dogodek pa slovenske klerikalce prav nič ne zadr'nje, da bi ne la<ra!i. To nisarienie ima na le ta efpkt, da ljudje razmišljajo, zakaj je pač na Portugalskem nastalo tako sovraštvo proti klerikalcem. To u-videva celo največji terne, da brez vzroka tako sovraštvo ne mo^e biti in vsakdo s? vnrašuje, kakšni so ti vzroki. O teh vzrokih je pred kratkim pisal znani dribmi noslanee prof Sternherg v “N. W. Tamblatt”. Sternberg je sam klerikalnega mišljenja, a vendar je nriznai. da je nestrpni in nasilni klerikalizem t-riv, da ,ie na Portugalkam prišlo do revolucije. Klerikalizem ra Portugalskem je bil nasi’en in rm«tr-nen, in s tem je obudil v Hod-stvu taFo sovraštvo, da je prišlo do ravolueije. Treba je le pomisliti. kaj pri nas počenjajo klerikalci, in vsakemu bo jasno, za-Faj so Portugalci zastavili v«e sile. da bi klerikalizem ubili, kajti slovenski klerikalci niso za las boljši od portugalskih.
Glas Svobode stane $2.00 na leto.
Ji

ZA BOŽIC
in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj ra-BdumcHumnnm cji DARILA svojcem
V staro di navino in L Zedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa NAJBOLJE, NAJCENEJE in NAJHITREJE preskrbi
FRANK SAKSER Co.
82 CortlaniU SL, 0101 St. Clui p A v« N. E.
N.-w York, N. Y.	C. e velim d, Ohio.
® ® ij jü ü ®as «j® *] ® s ® us ® ®®#s ■] ®a s®a®®®a®®Ei«i® • i
iii	i
æJ Navadite? se uži/ati Saverova Družinska Zdravila ®	v slučaju bolezni.	i
■ _	i
IL”
S
«J ®
®
«j ®
■i ■J
a
m
EDINO ZDRAVILO DOMA
®
fi]
a
Res redkoma se pripeti, da mine štiriindvajset ur, ne da hi kdo v družini potreboval zdravilo proti boleznim, kakor so rane, uljesa, odrge, otek’ine, nevralgija, revmatizem živo meso, opahki, otrplost, piki, ledvena bol, bol v prsih, zmučkanina, ožganina, vnetica, ozeblina, bol v hrbtu, bol v kolku, ali razna druga obolenja, katera bi lahko našteli. Če imate samo eno zdravilo doma bodi isto
Scvcrovo Olje sv. Gotharda.

mf *
ipil I
To je izvrstno mazilo, ki je zadovoljilo in zadovoljuje tisočere bolnike, ki ga rabijo vsak dan. Cena 50 ct.
“Severovo Olje sv. Gotharda je najizdatnejše zdravilo za navadne bolesti in slučajne poškodbe,” piše g. J. Paleczny iz Kewa-nee, 111. “Mnogo trpljenja okrajša, dostikrat prihrani zdravnika in znatne stroške.
11
h- r i	f
i - - % ... -	/ k-d
il?«®......... (L
uv;p
^ à'-1 -	■
Severova Zdravila so na prodaj v lekarnah skor<y povsod. Zahtevalte pristnih. Ge ni lekamika blizu vas, pišite nam in po /emo vam, kako jih najhitreje dobita.
Za	ZA
kapelj,	bledost,
tiušljivi kHFClj,	slabo prebavo,
suhi kašelj,	telesno oslabelost,
oslovski kašelj,	zapikh,
hripavost,	žolčnico,
razdražilo v «rrlu,	zlatenico,
in «iriige pljučne in,	otrpla jetra in
vratne ne^rilikc	glavobol
Uživajte	Uživajte
Severov Balzam za pljuča.	Severov Življenski Balzam.
Cena 25C in 50C.	Cena 75C.
á
ja»j
H
®
®
a
ra
N
ra
Nudimo vam zdravniški svet od enega najodličnejših zdravnikov zastonj.
ODVETNIK
EATENTI !
CARL STROVER
'S le štev 1009)
140 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL
Tel,3989 MAIN
Dobra Unijsi-a G< siiina,“
mnei in eorak prign |rtC ç ÇraCrnV sek. : Pod vodstvom	O C) D j
2005 Blue Island Ave.
deMVÄ rtvoraiiH za društvene in tmijske 8^)«, Id Vruga dvorana zu koncerte, ženitve in zabave.
SALOON
e lepo urejenim kegliščem in »ve ie SchoÄubofen pivo priporoča
ANTON MLADIC,
937 Bitu Island Ave. Chicago Ui
S
Hw
s
pitrebu;e*e obleke ali obnče, z^ se a’i vaše dečke tedaj
43 pridite k nam N iKe’;ja zalog i moške obleke, srajc klo-bukov in spodnega perila na zapadni strani.
«1
m
43
43
Cene zmerne. Uniisko blago. Izdelujemo obleke po naročilu.
M*
»
V*
te
te
te
fjJ. J. DVORAK & Co.te
u %
m
43
m
43
4Q
1853-55 Blue Island Ave.
Telefon Canal 1198,
«
«CAS ZA ZENITNE PRIPRAVE!
Mislite na veliko “Lurievo prodajalno.
Nemogoče je tukaj imenovati vsak ^ k03 posebej, za nevesto in ženina, toda karkoli se rabi za ta važen ko-^ rak. je tnkaj vsega dovolj na izbiro in ^ po taki oeni. po kateri si bodete pri-hraniii mnogo d9aarja. Sledeče ime-nujemo le najbolj važne kose za že-4* niibo.
$ i
OBLEKE ZA NEVESTE, delane iz belega muslina (svilnatega satina) spredaj okrašene z lepimi vezaninami in čipkami, na gubana krila z dolgimi ali kratkimi rokavi, vseh velikosti. Izvrstna cena po................................
Druge do $35 00.
Lep« obleke iz kašmira, okrašene mi z svetlimi traki, bele ali krem barve samo po ....................
J
z čipka-
$15.00
Poročni venci novejše mode in velikosti po ceni, od........................................
98c gor.
t
4 4 4
m
m
II
Na pozabite ogledati si našega oddelka za pohištvo, ka-dar si nameravate opremiti svoj dom.
Prodajamo za gotov denar ali hitu olplačba.
FIN SATIN IN SVILA za poročne obleke, v vseli barvah, tudi bela, veli! a zaloga na izbiro yard po.............
65c do $1.75
Poročni pajčolan naredimo po naročilu po ceni od.......................
$2.25 aaprtj
Solni za nevesto, beli ali barvani, vseh velikosti od......................
$1,00 naprej
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr^
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
Velika francoska revolucija 1789 do 1815.
Oirektorij (1795—1799. Napoleon v Egiptu.
Med tem ko se je Napoleon
mudil v Egiptu in v Siriji, so se ker po deželi ni imel nikjer_svo-
v Evropi skoraj vse imenitnejše države z nova vzdignile zoper Francosko. V tej vojski, o kateri bomo v prihodnjem odstavku po-«ebej govorili, so Francozi že izgubili vso Italijo in še le, ko se je Napoleon domu povrnil ter prevzel vrhovno poveljništvo, se je bojna sreča zopet obrnila na njihovo stran. Ne trebamo poudarjati, da so te nezgode v francoskem narodu obudile veliko ne-'voljo zoper direktorij, s katerim prav za prav nobena stranka ni bila zadovoljna. Privrženci kraljestva so bili po dogodbah od 4. ueptembra 1797 zastrašeni; tako--Kvanim ‘ ‘ domoljubom ’ ’ direktorij s svojim ravnanjem ni dajal poroštva dovolj, da bode ohranil republiko; zdaj pa se je med o-bema povzdignila nova srednja stranka, ki se je zvala “ustavna opozicija”. Kaj je ta stranka na-merjavala, takrat še ni bilo jasno. V svetovalstvu “petstoterili” vodil jo je Napoleonov brat, duhoviti govornik Lucijan Bona-parte, ter je vlado grajal zlasti zavoljo nesreč na bojišči. Pa tudi doma na samem Francoskem je splošno stanje bilo prežalost-no. V mnogih departementih je neprenehoma bila domača vojska. kakor da Francoska ne bi imela ne posta-v, ne oblasti; raz-bojne druhali so pomorile stražarje. vlomile v ječe ter izpustile hudodelnike; davkarjem so razbojniki pobrali denar ter jih ubili ali pa grozno razmesarili; niti Izvoljeni srenjski uradniki niso bli varni življenja svojega in ravno tako niti posestniki. Malopridnih potepuhov se je po več sto skupaj klatilo okoli in kradli, plenili in požigali so, kakor se jim je ljubilo. Če so vladni poverjeniki priši vojaške novince nabirat, so se jim mladenči v ne-
pak zaničeval ga je, kdor ga je poznal. Pošteni Gohier in Moulins bila sta “domoljubna” republikanca, ali bila sta moža brez pomena, kakor da ju ne bi bilo v direl:toriji. Odločevala sta torej Roger-Ducos in Sieyes, ki sta se ujemala s takozvano “u-stavno opozicijo”, a imela sta v jih uradnikov; od naroda izvo- j svetovalstvu “starih” večino za
roki uprli. Direktorij sam imel je sicer veliko oblast, ali bil je vendar tako rekoč brez moči, zato
ljene, srenjske in okrajne gosposke pa sq od dne do dne imele manj veljave, a še manj sposobnosti. Pesnico je povedal nekdo, ki je takrat pod podobo svobode napisal te-le besede: “Naša vla-
se, v svetovalstvu “petstoterili” pa sta se mogla zanašati na veliko manjšino poslancev. Brž ko je Sieyes bil izvoljen v direktorij, jeli so izkušeni možje govoriti, da se bo državna oblika spreme-
da je kakor črna maša; nima glo- nila; in niso se motili. Napoleon
rije, ne krede, a po dolgem darovanji niti blagoslova ne.”
Ni čuda torej, da so Francozi v takošnih razmerah težko pričakovali moža, ki bi jih po kakej
je takoj sprevidel, katera stranka da ima največ upanja za prihodnost in sam se je podal k Si-eyesu na dom ter mu kar naravnost rekel: “Deset dnij snubijo
koli poti rešil vseh teh nadlog; a me vse stranke, odločil pa sem se
ta mož ni mogel biti nihče drug, nego Napoleon. Že so ljudje nepotrpežljivo popraševali, kaj počenja in kdaj da se vrne domu. Ravno takrat je Napoleon jadral
za Vas in to sem Vam prišel povedat”. Hitro sta se sporazumela in se dogovorila, kako bodeta u-gonobila republiko. Od skrivnih njunih zaveznikov je najimenit-
je srečno ušel angleškim ladijam, ki so se vedno vozile sem ter tja in prežale na-nj. Dne 9. okt. 1799 je v Frejusu stopil na suho in hitro kakor blisk se je po vsem Francoskem raznesel radostni glas o njegovej vrnitvi. Potovanje njegovo do iPariza bilo je'ne-pretrgano slavlje, da si ga nobeden kralj ne more želeti lepšega. Prišedši v Pariz nastanil se je Napoleon zopet v skromni svoji hišici ob cesti, ki so jo prekrstili v “cesto zmage”, in tu je hotel mirno opazovati in čakati, da vidi, kako in kaj. Navadna obleka bila mu je kratka siva suknja, a na svilnati vrvici visela mu je turška sablja. Ni mu bilo treba dolgo čakati. Vse stranke snubile so ga za se. in na malem njegovem domu je kar mrgolelo najrazličnejših mož, ki so dohajali in odhajali, da bi slavnega‘in mogočnega moža dobili za svoje namene. V samem direktoriji so bile takrat vse tri stranke zastopane. Sebični Barras se je skrivaj podajal z Bourbonci, da bi ponovil kraliestvo, ali njegova beseda katerih krajih kar z orožjem v ' ni več imela nobene veljave, am-
po sredozemskem morji in zopet nejši bil Lucijan Bonaparte, ki
je ravno tisti mesec bil predsednik v svetovalstvu “petstoterili”.
Na večer dne 8. novembra so zarotniki imeli zadnje dogovore, in drugi dan se je na vse zgodaj začela prekucija. Že prej je Napoleon zvestim svojim generalom in drugim častnikom, ki so želeli ž njim seznaniti se, naročil, da naj dne 9. novembra ob šestili zjutraj pridejo k njemu. Prišlo jih je toliko, da niso mogli vsi v liišo. bila iih je polna ulica, a za njimi stali so triie polki konji-kov. Ob sedmih zbralo se je v svetovalstvu “starih” kakih sto in p«tde«et mož, in ne da bi čakali ostalih tovarišev spolih, je Regnier, eden zarotnikov, kar takoj jel pripovedovati, kakošna nevarnost da zborpiei preti od Jakobincev, ter predlagal, da se raj' svetovalstvo prese'i iz Pariza, kakor ma to jasro dovoHnje-io ustavni zakoni. Svetovalstvo “starih” dalo se je zastrašiti in pri tei priči ie ustavilo zborovanje ter prihodnjo selo za drugi dan napovedalo v Saint-Olondu: ob enem pa ie Napoleona imenovalo za vrhovnega poveljnika
nad vsemi vojščaki in meščanskimi brambovci, Lar jih je bilo v Parizu, ter mu naročilo, da raj čuva mir in red. Dva poslanca sta sla h generalu ter mu izročila zborov sklep. Napoleon stal je ravno pred hišico svojo, razpe-čatil pismo, ga prebral zbranim častnikom ter jih vprašal, ali se more v vsem zanašati na nje. Častniki so potegnili sablje in obljubili zvestobo in pomoč svojo. Na to je Napoleon sedel na konja ter se s konjiškimi polki napotil proti tuilerijskemu gradu, kamor so ga na konjih spremi li skoraj vsi njegovi generali. Pred Tuilerijami nameščeni voj-čaki so ga veselo pozdravljali in mu slavo kričali. Napoleon je z generali najprej šel v zbornico ter stopil pred svetovalstvo rekoč:	“Zastopniki državljanov,
Vaše povelje je rešilo republiko! Gorje mu, l dor bi se mu ustavljal ! Mi hočemo pravo svobodno republiko in prisegamo na njo!” — “Prisegamo,” razlegalo se je
00	vsej dvorani, kakor iz enega grla. Na to se je svetovalstvo “starih” razšlo, Napoleon pa je zopet sedel na konja, pregledoval vojsko ter dajal potrebnih u-kazov. Med drugim je Mura tu naročil, da se ima s potrebnim številom vojščakov napraviti na pot proti SainLCloudu. Moreau-u na je poveril stražo pri luksemburški palači, v katerej so stanovali direktorji. Ob desetih dopoldne zbralo se je svetovalstvo “petstoterih”, ali njso smeli več zborovati, ampak dobili so naznanilo, da bodo prihodnjo sejo imeli drugi dan v Saint-Cloudu. Po vsem Parizu bilo je nepopis-
1	divo veselje med vojščaki in me-
ščani; vse je slavilo Napoleona, ki ni več dvomil, da bo zmaga njegova. Ko mu je Sieyes svetoval, da naj pred odhodom v Saint-Cloud da zapreti štirideset najnevarnejših nasprotnih poslancev. zavrnil mu je:	“Takih
sovražnikov se ne bojim; ne bom Hrej na večer prelomil, kar sem zjutraj prisegel.”
Drugo jutro dne 10. novembra 1799 je Napoleon z vojščaki bil v Saint-Cloudu. Ob dveh popoldne zače’i ste obe svetovalstvi zborovati. Med “starimi” so se takoj oglasili trije nasprotni poslanci in zahtevali so pojasnila, zakaj da k izredni včerajšnji se-'i niso o pravem času dobili povabila in kakošna sila da je zastopnike naroda francoskega gnala iz Pariza. Resnice jim zarotniki niso smeli povedati, drugega pa jim niso vedeli odgovoriti. V tem stopi sam Napoleon v zbornico in jame nekoliko zme deno govoriti:	“Čujem o neka
Vem novem Cezarju, o novem Cronvvvellu! Ko bi bil kdaj kaj takega namerjaval, bil je pravi čas za to. ko sem se povrnil iz I talije. Ali takrat tega nisem bo tel; a nočem niti danes! — Veli ka nevarnost preti domovini na ši! Rešimo republiko in svobo do!” — Tu se vzdigne poslanec Linglet in mu zavrne: “Prav tako. gospod general, v tem se do dobrega vjemamo z Vami; ali zakaj ne govorite ničesar o ustavi? Pribežite na sedanjo ustavo in rešili boste republiko in svobodo.” — Vse je bilo osupnjeno in tiho; Napoleon se je malo zamislil, potem pa je zopet popri-iel besedo: “Na ustavo, da naj nrise^em ? Saj je nimate več! Vi sami ste jo podrli, ko ste narodne zastopnike izgnali v Ameriko, ko ste pvrgli nepovoljne Vam volitve, in ko ste neuovoljni direktorij silili, da se je zahvalil, ter ste tako Vi sami oskrunili neodvisnost vlade! Nam treba nove ustave in novega poroštva za njo. Odkar sem se domu povrnil, lazijo okoli mene vse stranke, da bi me za se dobile, in ravno tisti ljudje, ki se štejejo, da so edini nravi domoljubi, nagovarjali so me, da naj iz obeh svetovalstev iztrebim može,- ki jim niso po vo-1 ji. Takošna je Vaša udanost U-ctavi. na katero se zdaj sklicujete!” Te besede so z novega ohrabrile večino, ki je itak bila za njega.
Dalje prihodnjič.
— Nek dober poznavalec sad-mreje na zanadu, je obiskal te dni na skrajnem pacifičnem se-vero-zapadu mesto Dumas. Wash, katero mesto ima na 100 akrov zeml-’e samo z jabolčnimi drevesi. sedaj stara 12 let. Pričakuie-’o da notr^ejo za sto vagonov jabolk, kar bo dalo $60,000 letno.
i«r- NAJBOLJŠA KUHINJA!
Billiards—Pool Table—Prenočišča za potnike. Domače pripiavijene jtdl. Odprto podnevi in ponoč 1*. Perič, 1412 W. 18. St.,
CHICAGO, ILL.
i
4
4
Pridite k nam po jesensko — obleko ali sukno ■
Pri ttn bodete dobili boljše blago za isto ceno kot kjerkoli drugje. NAŠE fOJESENSKE OBLEKE PO
$14.85
so najboljSe. kar se jih je še kedaj prodajalo po tej ceni. So istega inaleiiiala in kroia, kot obleke, ki s: jih o odaja povsod drugod v Chic'gi Ako bi želeli oa slabejše ali boljše kvalitete obleko jih imamo na stotine na izbiro vredne od
$10.00 do $25.00
8
Vdgal B us islmd Av.
Cor. 18. Plač«.
,_______ Jelinek In Mayer, lastnika
n
Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Bine Island Ave. & 19 ul -
VLOGE $3,500.000 OO
GLAVNICA . $200,000 00 PREBITEK . . $100,000.00
Prva la edina češka državna banka v Chi -«gi. Plačuj** po 3% od
vloženega denarja na obresti imamo tudi hranilne predale. PoSUjamo denar na vse del« j^iveta; prodajamo Šifkarte in pogojujemo denar na posestva in zavarovalne police.
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, III.
tool IPEIRTT PIVO.
PERU BEER COMPANY, Peru, III.
Podpirajte krajevno obrt!
W.SZYMANSKI
TRGOVEC S R\ZTOVRSTNIM
POHIŠTVOM
1907 Blue ldanl Ave., Cbkaso
TELEFON CJVNAL953.
Moja trgO' ina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi. jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor ;e že pri meni kupil * zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
* Največja sl ^venska lekarna v Chicagu *
•-	Velikanska zaloga koreninic, zelišč in že
izdelanih zdravil, medtem tudi Severova, Tri-	AiuCTAhgŽh
^>4 nerjeva in Richterjeva. Kadar iščete pomoči, tak'at prid te v našo lekarno, kjer ordinirajo ** samo slovanski zdravniki.
4^ Pri nas se nahaja poštni oddelek, direkno 4* pošil amo torej denar popošti v domovii o. Por <k slujemo vsak dan ro 9 ure zvečer. Pri nas v obrestujemo naložen denar po 3 proč. na leto.
4*
Pridite in prepričajte se
i C. G. FOUCEK	%
že 25 let v tej trgo i rt i na itlem prostoru	^
jt* 1801 Čemer Ave. vogtl 18 St nasproti Narodni ^ Dvorani v Gnlcegu III.	^
it 4* 4* 4* 4* 4* 4*4*4* 4* 4» 4* 444*4*4*4* 4» 4* 444*4*4» 4*4*3?
EDINA
VINARNA
ki oči najboljša kalifornijska in importirana vina.
POZOR! Kf dar kupite galon vina, ali vtč, tedai Vam ga pri eljemo na dom — brezplačno!
Naše .-ino je izvrstno in kdor ga je pil, trdi, da ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice.
Vsi dobro došli!
Jos. Bernard 1903 Blue Island Ave.
Telefon Canal 842.