izhs|J vj«xi četrtek 3b 8. Dri popoldni. Rokopisi sc ne vra-fijo. Nefiankovani phma te ne sprejemajo.
Cena listu znala ta celo leto 4 krone, za pol leta 2 kronL Za man) premožna li celo leto 3 krone, za pol leta K 1*50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, sa druge dežele Izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" r Oorici, nlica Vet-tarlni It. 9.
Naročnino in naznanila sprejema npravništvo v Oorici, SemeniSka ul. it. 18.
TJFii
nlk.
Beseda višjega pastirja.
Prevzvišeni knez in nadškof nam kliče v letošnjem pastirskem listu: »Katoličan je dandanes dolžan podpirati dobro časopisje, kakor je dolžan opravljati druga dobra dela. Denar, ki ga v ta namen potrosiš je dobro naložen. Pospešujte dobro časopisje, naročajte, čitajte in širite liste! Marsikateri se izgovarja, češ, da neina denarja. Ali koliko denarja se trosi za nepotrebne reči, za lišp, za veselice, za tobak in pijače! Samo kedar gre za katoliško stvar, se ima vedno prazne izgovore.«
To so prav resnične besede. Somišljeniki, ravnajte se po njih iu pomagajte nam v težkem boju, ki ga bijemo za sveto stvar.
Bolj globoko 1
V sedanjih razmerah ne zadostuje časopisje, ki prinaša le novice in tudi ne zadostuje le organizacija našega ljudstva. To smo že večkrat povdarjali. V zraku je vse polno zmot, ki se prijemajo izobražencev pa tudi preprostih ljudi. Treba je najprej temeljite izobrazbe naše inteligence, ki je poklicana, da vodi ljudstvo. Kako naj zavračamo vse zmote glede socijalizfna, kako naj pobijamo trditve novodobnih »profesorjev« prirodoznanstva, ki izvajajo po-kolenje človeka iz živali, ako nismo v vseh teh rečeh podkovani.
Poreče kdo: Teh reči ni treba razlagati ljudstvu, ki o tem še nič ne ve!
Vprašam pa, ali je res, da nič ne ve? Ali se ne pogovarjajo o vseh teh vprašanjih že delavci med seboj? Ali ne vidimo, kako se širi nevera že med kmečkim in delavskim ljudstvom?
Zato pa mora biti naše izobraževalno delo od zdaj naprej bolj globoko. Naša predavanja morajo bili vsestranska in temeljita. Naša inteligenca sc mora poglobiti v soeijologijo, modroslovje ni prirodoznanstvo. To je danes tako potrebno, kakor je potrebno časopisje in organizacija. Koliko ne-prilik, koliko zmešnjav in nevspehov bi si bili prihranili v boju z nasprotnimi strankami, ko bi bili temeljito podučeni v teh vprašanjih!
Ne bomo zmagali le z novičarstvom in tudi ne le z organizacijo, polna zmaga je mogoča le z naukom in prepričanjem. Taka zmaga je trajna. V ta namen pa se moramo pridno učiti, ako hočemo skrivati vsa sleparstva nasprotnikov proti sv. veri. To zahtevajo najnovejši časi, ki postajajo vedno bolj nevarni.
Liberalizem, svobodomiselstvo in socijalna demokracija širijo neprestano nove zmote med ljudstvo. Ako hočemo vse to pobijati iu ljudstvo obvarovati zmot in je ohraniti sv. veri, moramo s časom napredovati in se poglobiti v vsa dnevna vprašanja. Nobenega v-prašanja ne sme biti, o katerem ne bi mogli dati odgovora.
Najnovejši čas zahteva, da bodi naše izobraževalno delo bolj globoko.
Zasedanje goriškega deželnega zbora.
IX. seja
dne 1?. febru varja 191?.
Pričela se je seja ob 4. uri in tri četrt. Navzoči so bili razim poslanca bona vsi poslanci S. L. S. in ital. liberalne stranke.
Ko je bil potrjen zapisnik prejšnje seje, čigar čitanjc se je opustilo, je naznanil deželni glavar, da je došel na njega od poljedelskega ministerstva odlok, s katerim se predloži od vlade sestavljeni načrt vodopravnega zakona zbornici in s katerim se pozivlje zbornica, naj še v tem zasedanju zavzame svoje stališče napram temu zakonu, kar se ima potem javiti poljedelskemu rninisterstvu. Zakonski načrt se je odstopil pravnemu odseku.
Nato so se prečitale došle vloge, nakar je zbornica prešla k dnevnemu redu.	—	'
Načrt novega občinskega Statuta in volilnega reda za mesto Gorica se |e odstopil pravnemu odseku, (kjer bo skoro gotovo obtičal in zaspal. Op. u-redništva).
Vsprejela se je resolucija na vlado, naj ista predloži drž. zboru one iz-premembe zakona o vojaški taksi in o dolžnosti zglaševanja, ki so se izkazale po dosedanjih nedostatkih kot potrebne.
Nato se je vsprejela tudi resolucija na vlado, s katero se z ozirom na to, da se morajo zajamčiti deželi in občinam oni večji dohodki, ki so se izkazali Iz pobiranja užitnine po deželnozborskih
sklepih z dne 5. III. 1907 in 4. II. 1910 uvedenem načinu pobiranja, pozivlje vlada, naj pod ugodnimi pogoji odstopi pobiranje užitnine deželnemu odboru.
Vsprejela se je resolucija na vlado glede prepovedi pogodb za žito in moko za nedoločen čas iu glede dotične predprodaje na Ogrskem.
Vsprejela sc je nadalje resolucija, ki sc tiče zatretja ali spremembe zakona z dne. 24. IV. 1907 dež. zak. št. 15 o vrnitvi uprave kopališča v Gradežu občinski upravi.
Poročilo o potrebi nekaterih sprememb deželnega zakona o šolskem nadzorstvu se je odstopilo šolskemu odseku.
Poročilo o razširjenju in popravi poslopja deželne gluhonemice, s katerim se dovoljuje najvišji potrošek 200.000 K. iu o pokritju hudournika Koren sc je odstopilo tehničnemu odseku.
Odobrilo se je izplačilo podpore /a učiteljske kmetijske tečaje na deželni kmetijski šoli v znesku 1000 K.
Obnovil se je prispevek za bramb-na dela ob Soči pri Kazeljanu v znesku 600. Glede novega prispevka 2500 K seje zadeva odstopila tehničnemu odseku.
Poročilo o uravnavi Idrije, v katerem obstaja dež. zbor na stališču, da spada to delo izključno v kompetenco vlade se je odstopilo telm. odseku. Dež. zbor pa je pripravljen prispevati s 15% v najvišjem znesku 2850 K.
Potrdilo se je izplačilo 1500 K deželne podpore za vodnjak na Morskem in glede nove podpore zaradi prekoračenja preudarka, se je dovolil 25% prispevek.
Pismo iz Hercegovine.
Mlad duhovnik, ki jo ravnokar dokončal boposlovsko študije, doM kakor je tu navad:*, faro v Hercegovini terpošila svojemu predstojniku sledeče pismo
Hvala Vam, prečastiti gospod im častitanju k »lepi fari!« Pa vendar ne verujte, da je res tako »lepa«. Ljudje so večinoma pridni, toda zelo ubogi in niso žita odrajtali. Moja fara je precej obširna; 5 in pol ur od enega konca do drugega. Vsako tretjo nedeljo moram maševati na pokopališču, oddaljenem od farovža 2 in pol ure.
Cerkev je zelo majhna. Župnik, ki jo je zidal, povabil je poprej vse ljudi skupaj, postavil enega tik drugega in položil kamtije na vse štiri strani. S tem je vzel mero, to je bil obris-plan cerkve.
Oltar je lesen, skupaj zbit z gnjili-mi in razpokanimi deskami. O kakšni lepoti krasoti ni govora! Stara, razrezana podoba sv. Jurija, temu je cerkev posvečena — je ves njegov okras. Oh! kako rad bi imel kakšen kip sv. Jurija!
Miloščina!?... Ljudje vržejo kaj malega na oltar. Steni pa si komaj vzdržujem olje za »večno luč«.
Kar zadeva paraniente cerkveno obleko — nimam nič takega, da bi bilo primerno službi božji. Vse je ali raztrgano ali umazano; edina, še nekaj čedna obleka je bel plašč, bela kazala, katero ste mi Vi poslali.
Albo (srajco) imam le eno iu moram na petih mestih brati sv. mašo. Edini kelih, ki ga imam, je tako reven in pokvarjen, da ga ne morem rabiti za sv. mašo. moral sem si drugega vdoi-žiti. Enako je s eiborijem.
No. da bi pa svoj farovž videli! Vse štiri strani so razpokane in sicer tako, da je policija vedno pripravljena mi ga zaprtti. če kedo ovadi.
Spim med kobilicami, stenicami in komarji. Tudi druga raznovrstna žival ima vhod v farovž. Skoz zidne razpoke obiskujejo me tudi kače. Vrabci in drugi ptiči so z mano pod streho, so mi vsakdanji prijatelji. Razloček je le ta. da oni letajo noter in ven skoz luknje, jaz pa grem skoz vrata.
Ko le kaj veter popihne, čujem nelepo žvižganje in brizganje skoz luknje in špranje, da ni treba nobene godbe. Prvih štirnajst dni nisem spal več ko 1 do 4'jo ur. Zdaj sem se privadil in gre bolje.
V tem revnem, nevarnem zidovju se včasih pripeti, da sem prisiljen moliti popolnoma kes.
Moje spremstvo je en mladenič. Ta mi oskrbuje konja. hišo. kuhinjo in cerkev. Večinoma moram pa jaz vse to opravljati, tedaj zvoniti in kuhati, čeravno se nisem nikoli tega učil.
Da bi Vi okusili juho, ki sem jo prvič napravil!...
Kruh se mi je dozdaj le enkrat spo-nesel. Zato kuhamo si in jemo navadno le krompir in riž. Do mesa ne pridemo, ko le redko kedaj. Je pa tudi predrago. Kupiti sem si moral konja, drugače sem se bil kmalu končal hoje in truda: pa sedla nemain! Krave, si ne morem kupiti. Vsaki drugi dan dobim po ljudeh pol litra mleka.
Dela imam veliko — dovolj. Ne davno moral sem potovati II ur na dan. da sem bolnike obiskal. Včasih moram cel predpoldne spovedovati, od
61/: zjutraj do ene popoldne. Ko sem neko jutro šel previdet dva bolnika, moral sem tam do treh popoludne spovedovati!
Oprostite mi prečastiti gospod! da Vam to tako natančno opisujem in odkritosrčno! Storil sem to iz ljubezni in udanosti do Vas. Enake ljubezni in uda-nosti hočem Boga prositi tudi Vam, našemu semenišču in našim jezuitom!
Vi pa. prečastiti gospod Pater, molite. prosim za me, da bi bil jaz dober dušni pastir moje čede in to do smrti!
Vir, Pošta Jmotski, Hercegovina.
Vam prečastiti udani
Don A. B.
Tu se vidi žalosten in trpeči položaj dušnih ivistirjev in cerkva v Hercegovini in v Bosni, bratov naših in sestra ter stoletja zatiranih, pod krutim turškim jarmom zdihujočih sinov sv. katol. Cerkve.
Ce bi kakšno blago srce podarilo tem revežem kaj v denaru ali v- blagu, blagovoli naj poslati na sledeči naslov: č. g. Karol Cigon, vikar na Vojščici, P. Kostanjevica, Via Rubije na Goriškem.
varadoM'pesa
V Gorici, 15 februvarja 1912
Posamezne številke se propajajo v tobakarnah v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pelllco, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici I, v Semeniški ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Se-meniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vršt^h in sicer: če 'se tiska .enkrat li v., dvakrat’. 12 v., trikrat l(^ v. Večkrat po pogodbi.
—I
7. številka.
Zadeva glede prispevka, občini Go-rjansko za zgradbo kapnice v Zagrajen se je odstopila tehničnemu odseku; rav-notako zadeva o nadaljnein prispevku 900 K za zgradbo dveh kapnic v Sam-pierdisonzo in Casseglianu.
Podaljšala sc je podpora 2500 K za razširjenje in popravo skladoviic ceste pri Dutovljah. Glede podelitve nadaljnc podpore se je poročilo odstopilo telin. odseku.
Poročilo o podpori inunicipiju v ()-gleju za sčiščenje monasterske roje in sicer glede 25'c prispevka v najvišjem znesku 2500 K sc je odkazalo tehničnemu odseku.
Vsprejel sc je nato v vseli čitanjili zakonskinačrt, ki sc tiče nekaterih iz-prememb zakona z dne 19. VI. 1909. št. 25 o ukrepih za zatiranje pelagre.
Potrdil se je tudi zakonski načrt, s katerim se spreminjajo nekatera določila zakona z dne 9. XII. 1885 drž. zak. št. 13. iz 1. 1848, ki sc tiče pogozdovanja Krasa. Glede obeh zakonov se je naložilo dež. odboru, da stori potrebno, da dosežeta Najvišje potrjenje.
Nato se je potrdilo izplačilo 6500 K za I. 1911 in izjemoma dovolilo 6500 K za I. 1912 kot deželni prispevek za cepljenje koz. Obenem sc je sporočilo vladi, da ne more dež. zbor odnehati od stali-- šča. da naj se cepljenje vrši na breme države in nalaga se dež. odboru, da se zavzame v tem smislu pri vladi, ki naj bi vsaj pri saniranju deželnih financ to upoštevala.
Glede zgradbe paviljona na prostoru deželne umobolnice, ki naj se zgradi za one umobolne, ki ne spadajo več v umobolnico, sc je sklenilo dovoliti potom posojila 250.000 K. Poročevalec dr. Pinausig je pri tem pojasnil, da bi imela za te umobolne nositi stroške dotična občina ali pa zasebniki.
Odobril se je splošni načrt za deželno bolnišnico, ki se ima zgraditi nasproti deželne umobolnice na zemljišču, ki ga uporablja italijanski oddelek deželne kmetijske šole. Naložilo se je dež. odboru, naj poskrbi za podrobne načrte in preudarke ter naj potem poroča dež. zboru, ki bode o ti zadevi potem ko-nečno sklepal. Obenem se nalaga deželnemu odboru .naj pusti izdelati načrte in preudarek za nove italijansko kmetijsko šolo.
Nato se je pozvala vlada, naj se u-stavnim potom zagotovi zgradba nor-malnotirne železnice Gorica-Červinjan. V to svrlio daje deželni zbor vladi . na razpolago znesek 100.000, ki naj bi se izplačal v slučaju, ko bo zgradba te železnice zagotovljena. Ravnotako se po-zivlje vlada, naj. zagotovi zgradbo železniške proge, ki naj bi vezala postajo Ronke ob furlanski železnici z novim kanalom in tržiško luko v panzanskem zalivu.
Pozvala se je vnovič vlada, naj z ozirom na trgovsko in gospodarsko važnost ter v interesu vojaštva s primerno podporo omogoči zgradbo ozkotirne železnice Občine-Sežana.
Nadalje se je vnovič pozvala vlada, naj resno vzame v pretres zgradbo železnice Štanjel-Divača.
Tudi glede podaljšanja Vipavske železnice do Vrhnike ali do Postojne seje vsprejel ponovni poziv na vlado, ki naj obrne na to svojo pozornost.
Vsprejel se je nato poziv na vlado, naj ista ustavnim potom zagotovi zgradbo železnice Sv. Lucija-Kobarid in Sv. Lucija-kranjska meja. V to svrho stavi deželni zbor vladi na razpolago znesek 100.000 K, ki naj se izplača, ko bode zgradba zagotovljena. V istem poročilu se pozivlje vlada, naj vzame v-poštev podaljšanje projektirane železniške črte Sv. Lucija-Kobarid do Trbiža ali do kake druge postaje državne železnice in podaljšanje železniške črte Sv. Lucija-kranjska meja pa od kranjske meje do Škofje Loke.
Obnovil sc je že v seji z dne K). II. 1910 dovoljeni deželni prispevek za zgradbo ceste Belvedcr-Gradež ter obenem sc je pozvala vlada, naj poskrbi izvršitev obrambenih del ob kanalu, ki so potrebna za zgradbo tc ceste.
Dovolil sc je prispevek 1000 K za napravo bekovišč v poskusne namene s prošnjo na vlado, naj tudi ona k temu prispeva.
Zbornica je nato izjavila, da je pripravljena, dovoliti primerno podporo za hranilnic naprave ob Soči pri Doljanu, ali šele tedaj, ko bodo izdelani načrti.
Dovolila se je podpora 200 l< županstvu v Črničah za popravo ceste v občini Selo.
Županstvu v Kojskem se je dovolila podpora 500 K za popravo občinske poti Kojsko - Podsenica.
Nato so sc odstopila deželnemu odboru v nadaljno uradovanje oziroma poizvedovanje sledeče prošnje:
prošnja, ki se tiče podpore za vzdrževanje ceste Bovec - Soča - Trenta;
prošnja županstva Log, ki se tiče podpore za popravo ceste ob bregu Koritnice ter za zidavo mostičev čez Koritnico in njene pritoke;
prošnja za podporo občini Št. Viška Gora za napravo ceste od vasice Police do erarske ceste v idrijski dolini;
prošnja občanov kalskih za zgradbo in uvrstitev med skladovne ceste cesto Nadavč - Škodniki - Senica - Markiči - Zavrh - Testeni - Lom;
prošnja za podporo Josipine vdove Gorkič iz Dol. Vrtojbe;
prošnja posestnikov ulice Piccolut, v Gorici, ki se tiče podpore za popravo te ceste;
prošnja za podporo knjižnici »Bi-bliotcca popolare« v Gorici;
prošnja vdove Katarine pl. Gargiu-
lo.	ki se tiče podpore;
prošnja županstva Tolmin, ki se tiče podpore za kanalizacijo v Ljubim;
prošnji Antona Berce in Ivana Lah iz Dornberga za podporo;
prošnja Andreja Vodopivec iz_ Ka-mfenj za podporo;
prošnja županstva Libušnje, ki sc tiče podpore za kritje dolga, napravljenega za zgradbo ceste Libušnje- Vrsno;
prošnja za podporo cestnemu odboru kobariškemu;
prošnja »Kmečke posojilnice« v Pr-vačini, ki prosi podpore za kritje ustanovnih stroškov;
prošnja Ivana Feresin, vrtnarja iz Ogleja, za podporo;
prošnja za podporo županstvu v Šebreljah za popravo občinskih cest Podgozd-Pisanice-Kunice-Gorenje Kanomlje s priporočilom, naj da izdelati po stavbnem uradu načrte, na katerih podlagi bi se«dala zraven deželne podpore izprositi tudi vladna podpora;
prošnja posestnikov iz Marmorja (Podgora), ki se tiče podpore za vodovod;
prošnja občine Prvačina, ki se tiče podpore za popravo občinskih cest;
prošnja za podporo prebivalcev vasi Senik (županstvo Kožbana) za zgradbo vodovoda;
prošnja županstva Sovodnje, ki se tiče podpore za brambna dela ob Soči. ter
prošnja Emila Bayer za podporo. Konečno so se potrdili računski sklepi raznih zalogov in ustanov, ki jih upravlja deželni odbor.
Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja v soboto, dne 17. t. m. ob 4. uri popoldne.
Plačilo greha je smrf
ali liberalizem, vera in moralne zapovedi.
V krasni palači v New-Yorku sta še pred enim letom živela milijonar Vladko Suydam in njegova petindvajsetletna lepa gospa Ludovika. Ljudem se je njun zakon zdel srečen. Saj pa sta tudi imela vsega zadosti: časti, denarja.
zabave. Potovala sta ne samo po Ameriki. ampak tudi po Evropi.
Nekijga dne meseca kimovca 1911 pa je prišel ključarjev sin Mirko, o-scmiiajstleten neomikan fant, popravljat denarnico. Gospa se je zagledala vanj, je zapustila palačo in milijonarja in si je v imenitni hiši celo v Ne\v-Yorku najela lepo stanovanje. Njen soprog je takoj vložil tožbo proti nezvesti ženi in pred tremi tedni je sodnija ločila zakon. En dan pred ločitvijo je gospa milo jokaje prosila soproga, naj bi se ne ločil: »Vladko, jaz sem se strašno zmotila! Zdaj vem, da ljubim samo tebe. Vzemi me zopet k sebi, Vladko!« Na njegov krepki in odločni »Ne!« je rekla prijateljici: »Dobro, tedaj pa moram iti še dalje in poročiti se z Mirkom. Ta bi se umoril, če ga ne bi vzela, zatorej moram iti do bridkega konca.« Res se je poročila z Mirkom prvi dan lio sodnijski ločitvi. Ta je pustil klju-čarstvo in je živel ob denarju bogate gospe. Kaj pa sc je potem zgodilo med njima, nikdo ne ve. Našli so ju pred nekaterimi dnevi mrtva. Umorila sta se sama.
Grozen kes govori iz sledečega pisma, katero je zapustila gospa: »Jaz in Mirko sva mlada. Vroče, pogubno in okrotno življenje v New-Yorku naju je naučilo nespametnosti in nesramnosti. Mi sc smejemo zastarelim rečeni, kakor veri in moralnim (nravnim) zapovedim. kadar zahtevajo: »Ne!« Mi se smejemo, kadar se nam propoveduje v cerkvi, da je plačilo greha smrt. AI i p r i d e č a s, ko s p o z n a m o, da vera in zapoved imate prav. In kadar pravite »Ne!« ne smemo, sicer mora-ramo delati težko pokoro. Jaz sem se ličila, da je plačilo greha smrt. Jaz sem doživela pekel na zemlji.«
Truplo mlade, nesrečne gospe je bivši soprog potrt dal pokopati v svoji grobnici, Mirka pa so v nekem kota istega pokopališča zagrebli brez blagoslovil.
Politični pregled.
Aehrenthalovo zdravje
sc je v zadnjih dneh hudo shujšalo, bolnik ne sprejema več brane ter sedi apatično na naslonjaču. Boje se najhujšega. Izpreinemba v skupnih ministerstvih.
V poučenih krogih se zatrjuje z vso gotovostjo, da postane naslednik grofa Aerenthala v ministerstvu zunanjih zadev sedanji skupni finančni minister baron Burian. z isto gotovostjo pa se tudi zatrjuje, da prevzame mesto barona Buriana v skupnem finančnem ministerstvu sedanji tržaški namestnik princ Hohenlolie.
Skupščina razpuščena.
Na seji skupščine v torek je prečital ministerski predsednik Milovanovič kraljev ukaz, s katerim je skupščina razpuščena. Nove volitve so razpisane za dne 14. aprila in novoizvoljena skupščina bo sklicana na izredno zasedanje dne 15. maja.
Darovi.
Jubilejni darovi za Slovensko Sirotišče:
P. n. gg. Blaž Prešeren, Grčina 40 vin.; Anton Fiegelj, St. Maver 1 K; Zlatoper Franc, gostilničar Modreje 40 v; Valentin Štrukelj, Modreje 1 K: Luka Bavdaž. Ajba 20 vin.; Josip Nemec, Gor. Vrtojba 1 K; Anton Kavčič, Draga 50 vin.; Marija Bregant v Gorici 50 v-, Anton Godnič, kovač. Kostanjevica 30 vin.; dr. Josip Pavlin, c. kr. prof. 2 K; dvorni svetnik dr. Anton Tušar v Gorici letnino 20 K; .1 Kodermac nabrani znesek o priliki izvolitve načelnika gospodarskega sveta v Sovodnjah 12 K.
V gostilni g. Iv. Pelicona v Rubijah nabrali o priliki banketa, ko je g. Iv. Nanut jemal slovo od »ta ledih stana«
K 6 (za »Sol. Dom« pa K 6.16).
Mesto vstopnine k veselici v »Centrala« dne 28. jan. je daroval p. n. gospod Anton Jenko, sluga pri »Montu« 1 krono.
»K a t. d e I a v s k o d r u š t v o« v Mir n u od čist e ga d o b i č k a veselic v »C‘e n t r a I u« 4 0 k r o n (p r a v toliko tudi za »Aloj-z i j e v i š č e«).
Domače in razne vesli
Investiran je bil danes preč. gosp. župni upravitelj Anton Sok v Jagcr-ščah za’ župnika istotam.
Nov kanonik tržaškega stolnega ka-pitelja. Cesar je imenoval častnega kanonika, župnika in dekana na Opčinah monsgr. Ivana Slavec kanonikom stolnega kapitelja pri sv. Justu v Trstu.
Postna postava
za gorlško nadškofijo v letu 1912.
Vsled raznih polajšav, ki so nam Sv. Oče Pij X. dne 14. junija 1906 dovolili za sedem let, sc glede posta v 1. 1912, t. j. za čas od pepelnične srede tega leta do istega dne prihodnjega leta za goriško nadškofijo zaukaže, kakor sledi:
L Dnevi, o katerih se moramo postiti, ob enem pa tudi zdržati se mesnih jedij, so:
1. pepelnična sreda in zadnji trije dnevi velikega tedna;
2. petki v postu in v adventu;
3. kvaterne srede, petki in sobote;
4. vigilijc ali dnevi pred binkoštmi (25. maja), pred prazniki sv. apostolov Petra in Pavla (28. junija), vnebovzetja Marijinega (14. avgusta), vseli Svetih (31. oktobra), pred Božičem (24. decembra) ter vsled zaobljube v avstrijskih deželah pred praznikom brezmadežnega spočetja M. D. (7. decembra).
II. Dnevi, o katerih se moramo postiti, smemo pa pri kosilu — ne pa pri večerji — yživati mesne jedi, so:
1. vsi dnevi v postu, razun nedelj. (Glede pepelnične srede, petkov in zadnjih treh dnij velikega tedna pa velja povedano zgoraj pod točko I.):
2. srede v adventu.
III. Dnevi, o katerih se moramo zdržati mesnih jedij, ne pa se postiti, so vsi drugi petki v letu.
IV. Vsled spregleda pri voljeno je vživati mesne jedi:
1. za vso škofijo, kolikokrat pride zapovedan praznik na tak dan, na kateri bi se morali zdržati mesnih jedij. in sicer vsled papeževe lastne določbe »Supremi« z dne 11. julija 1911 brez razločka, bodisi ta dan petek ali postni dan. To je tudi dovoljeno na dan pa-trona, ako pade na kteri izmed praznikov, ktere je sv. Oče Pij X. odpravil.
2. za posamezne kraje, kolikorkrat se ondi tak dan obhaja patrocinij, ali je kak semenj, in sicer tako, da se sme večkrat na dan vživati mesne jedi. ako pride praznik na dan zdržka, ne posta (petki med letom); če pa pade praznik ali semenj na dan zdržka in posta (vsi dnevi označeni pod I. in II.), dovoljeno je vživati mesne jedi samo enkrat na dan.
3. nekaterim posameznim osebam,
in sicer:
a) za vsak dan delavcem v rudoko-pili in tvornicah (fabrikah), in železnič-nim sprevodnikom (kondukterjem);
b) vsem, ki po železnici potujejo, kadar so primorani jesti v železničnih gostilnicah (restavracijah); — tistim, ki zaradi zdravja bivajo v kopeijih, in tudi njihovemu spremstvu, t. j. družinam in poslom: — tistim, ki so prisiljeni v gostilnico na hrano hoditi; — tistim, ki so od drugih odvisni ter si ne morejo sami po svojem priskrbeti postnih jedij.
Gospodom dušnim pastirjem in spovednikom se pa s tem podeli še dalj-
(Dalje v prilogi).
Priloga »Primorskemu !.isfu“ št. 7. z dne 15. februvarja 1912.
ša oblast, da smejo namreč posameznim osebam iz važnih vzrokov dovoliti mesne jedi tudi tiste dni, za katere zgoraj ni spregledano. (Facult. quint|uciin.)
V. Za zabelo sc sme rabiti katerikoli dan ne samo maslo, ampak tudi sploh vsaka živalska mast, in sicer se smejo jesti ocvirki, ki so po razpustu masti morebiti še ostali v zabeli. (S. Poeti. 17. Nov. 1897).
VI. Kadar je post, tako da se smemo samo enkrat na dan nasititi, je prepovedano pri ravno istem obedu (bodisi o poldne bodisi zvečer) vživati ribe in meso. Ta prepoved velja v.a nedelje v postu.
VII. Tisti, ki zaradi svojih let ali zaradi težkega dela nimajo dolžnost!, da bi se postili, smejo v postu tudi večkrat vživati mesne jedi; vendar pa so pri tem izvzeti oni dnevi, o katerih je zapovedan ne samo post, ainpak tudi vzdrževanje od mesnih jedij (št. I.) Istotako ne sinejo ob enem vživati rib in mesa.
Za omenjene postne polajšave pa naj verniki opravljajo toliko bolj goreče druga dobra dela. Zlasti pa naj tisti dan, ko se jih poslužujejo, molijo trikrat »0-čenaš«, »Ceščeno Marijo« in »Cast bodi Bogu«, potem pa enkrat »Vero« v čast bridkemu trpljenju Kristusovemu, ali pa naj dajejo toliko več miloščine siromakom v pomoč.
Konec sveta. Zadnji »Popolo« piše, da so liberalni Italijani prodali Furlanijo dr. Gregorčiču, kateremu služijo kot najponižnejši hlapci. Največ dobička od sedanjega zasedanja deželnega zbora ima dr. Gregorčič oziroma slovenski del goriške dežele, v kateri se steka ves deželni denar.
Tako »Popolo«. »Soča« pa piše, da je dr Gregorčič prodal Slovence Furlaniji in da se ves denar iz deželnih blagajnic steka v Furlanijo.
Pravijo, da je gotovo znamenje, da se bliža konec sveta, ko nastopijo takile proroki.
»Soča« proti prevzvišenemu knezu in nadškofu. — »Soča« je začela zopet strastno napadati prevzvišenega kneza in nadškofa. Pravi, da priporoča v pastirskem listu goriške »klerikalne« liste in da je o enem že moral svoj čas dati izjavo, da ni njegovo glasilo. Naj pripomnimo k temu: Kdor mirno in objektivno presoja pastirski list, vidi, da priporoča knez in nadškof katoliške liste na sploh, da ne priporoča direktno in imenoma nobenega za svoje glasilo. Priporočati vernikom katoliške liste in svariti pred slabimi časopisi je dolžnost višjega pastirja. Ali naj višji pastir molči, ko vidi, da zagovarja »Soča« ateista Hackel-a in priporoča knjige dr. Sclimidt-a, ki uči da se je človek razvil iz živali?
Nekaj za »znanstvenike«. Pravkar je izšla na Nemškem knjiga: »Von der Amobe zum Menschen« (Fine Wande-rung durch Jahrmilioren), ki jo je spisal Konrad Beissvvanger. V njej sanjari ta mož po vzorcu Hiicklovem, kako so iz mrtve materije nastale rastline, potem živali in nazadnje človek, kateremu se je v tisočletjih razvil v glavi nek vezel, ki zna misliti. To je učenost za poč’ t! Posebno zanimivo je mesto, kjer govori o žab a h! Se Hiickel ni tako iznajdljiv.
Nam se zdi, da imajo vsi ti »znanstveniki«, ki so pristaši Mackiovi, res vezel v glavi.
K novemu občinskemu volilnemu
redu. Pišejo nam: Ali bi ne bilo prav, da bi vseboval nov občinski volilni red tudi določbo, po kateri naj bi vsakim občinskim volitvam prisostvoval vladni komisar, ki bi volilni komisiji svetoval in uplival nanjo ter ji predočil nezakonitosti, ki bi jih hotela narediti, izkušnje mnogih krajev nam glasno govore za tako doiočilo. S tem bi se mnogo utokov proti volitvam zabranilo in
župani bi ne sedeli nepretrgoma po 0 do N let na županskem stolen vsled ved-nili, mnogokrat ničevih rekurzov. — Strošek za komisarjevo dijeto bi se izplačal, kajti neredi v mnogih občinah, ki so ponekod res veliki, bi se poprej odstranili.	X.
Deinenti o papeževem »motu pro-prio« glede življenja duhovščine. — »Politična korespondenca« poroča iz Kima, da papež Pij X. ne namerava izdati nikakega »motu proprio« glede privatnega življenja duhovščine. Vse tozadevne vesti so izmišljenje.
Izvanredni vojaški nabori. Ker so letošnji vojaški nabori preloženi na nedoločen čas in ker je samo po sebi umevno, da ne more vsak čakati nedoločen čas doma, kjer nima ne dela ne zaslužka, se bodo letos vršili izvanredni nabori za take, ki bodo prinesli od županstva potrdilo, da so vsled pomanjkanja ali iz drugih vzrokov primorani zapustiti dom ter se podati v svet na delo. V goriškem okr. glavarstvu se bodo vršili ti nabori 5., 12., 20. in 27. marca ter 3., 12., 20. in 27. aprila.
Vojaške vesti. Konečno je naredbe-nim potom določena ustanovitev štirih novih pehotnih brigad in sicer 94. v Tolminu, 96. v Roveretu, 121 v Tridentu in 122 v Brunecku. V kolesarsko stotnijo spremene po eno stotnijo lovski bataljoni št. 11., 20., 24. in 29.
Drugi avstrijski dreadnought. Cesar je z Najvišjim odlokom z dne 9. t. m. določil, da se ima drugi avstrijski dreadnought imenovati »Tegetthoff« ter da se ima izvršiti splav dne 21. marca.
Iz Celovca. Dovolite, da vam nekoliko opišem tukajšnje razmere, čeprav vam bodo nekoliko znane. Ko sem prišel iz Primorskega sem, predstavljal sem si Celovec veliko bolj slovenski, posebno radi tega, ker sc nahaja tu Mohorjeva družba. Po mestu vidiš povsod po trgovinah napise s slovenskimi imeni - seveda spakedrane po nemško, n. pr. Pschenitsclmigg (Pšeničnik), Jer-kitsch (Jerkič), Michelitsch (Mihelič) itd. V eni sami ulici jih našteješ najmanj 20. No, mislil sem si, poslušaj, kako govore ljudje! Po nemško marnjajo, bi rekel Korošec. Kje so pa Slovenci?
Sčasoma sem pa tudi te našel in sicer zavedne Slovence, ki se mnogo trudijo, da bi zbudili narodno zavest. Zal. da gre počasi, ker Slovenec ima to slabost, da sc sramuje svojega jezika. O, ko bi bili Slovenci tako zavedni kot Nemci, bili bi v Celovcu gotovo v večini in gospodarji mesta. Tako pa morajo hlapčevati tujcem!
Žalostno je, da nimajo Slovenci tu niti ene službe božje v slovenskem jeziku. Fdino v eni cerkvi imajo slovensko pridigo in to žugajo vzeti, ker se je Slovenci premalo udeležujejo. Verska mlačnost je tu velika in, žal, oprijemlje sc tudi Slovencev.
Slov. kršč. socialno izobraževalno delavsko društvo deluje še precej dobro. Prireja socialne kurze in razne igre in s tem vzbuja Slovence k zavednosti. Zelo dobro se je predstavljala »Miklova Zala« (lansko leto trikrat), potem »Mlinar in njegova hči«, »Deseti brat« itd.
Za slovenski Celovec je bil občni zbor »Slovenske Straže« zelo pomemben. Takrat so Nemci pihali od jeze!! Obnovitev »Političnega društva za Koroško« tudi nekaj pomeni! Za vse te prireditve pa je treba sredstev, pred vsem prostorov. Pred leti niso Slovenci v Celovcu tega imeli, sedaj pa imajo svoje prostore v hotelu »Trabesingcr«.
I u je lepa, velika dvorana s še lepšim odrom, katerega nam je darovala Mohorjeva družba in »Slov. Straža«. Krščansko soc. zveza za Koroško tudi deluje po celi deželi, samo sredstev manjka, orožja proti premočnemu sovražniku. \ nedeljo smo imeli veliko tombolo in ob tej priliki so prvič nastopili cc-lovški »Orli«. V pondeijek in torek smo
pa imeli socialni kurz, ki je bil dobro o-biskovau. Dal Bog, da bi obrodil pouk mnogo dobrega sadu!
Shod nemških katoličanov bo letos v Aaehen-u iu sicer od II. do 15. avgusta.
Listnica uredništva. G. dopisniku iz Slapa ob Idriji: Vašega dopisa ne moremo priobčiti ker je vsebina o-sebna.
Raznim drugim gg. dopisnikom: Prihodnjič.
Listnica uprave: G. Vidmar Josip Otlica MN: Denar, sprejeli! Hvala!
Mestne novice.
«
Iz vojaško - duhovniške službe.
C. in kr .vojaški kurat goriške garnizije g. Ljudevit L a c i n a je premeščen v Maribor.
Porotne obravnave bodo od letos naprej v Gorici štirikrat na leto in sicer za letos prvič od 20. marca, drugič od 24. junija, tretjič od 30. septembra in četrtič od 9. decembra dalje.
Nesrečen konec mladeniča. V petek popoludnc je hotel neznan mladenič dvigniti na pošti pri drž. kolodvoru s ponarejeno poštno hranilnično knjigo nekaj denarja. Uradnik, ki je spoznal ponarejeno knjižico, je posla! po redarja. Mladenič, sluteč, kaj ga čaka je zbežal. A redar je bil koj za njim in tako sta tekla črez polja do Soče pri konjedercu. Tam se je mladenič slekel ni skočil v vodo. Nekaj časa je plaval potem pa je izginil. Našli so ga včeraj v bližini Ločnika v Soči pri »Gozdiču«. Ko so ga potegnili iz vode, so ga nesli v mrtvaško kapelico v Ločniku. Agno-scirali so ga za Vincencija Serma, i8 let starega učenca ljubljanske gimnazije, doma iz Šmarij na spodnjem Štajerskem.
Izpred sodišča. Tukajšnje okrožno kot kazensko sodišče je obsodilo hlapca Jakopa Miserit iz Št. Ferjana, ki je hotel umoriti svojo gospodinjo Alojzijo Škerjanc, a jo je težko ranil na vratu in v licu, na 13 mesecev težke ječe.
Bivši oficir pred okrožno sodnijo v Gorici, (,’red polletom je bil aretiran Viljem Schwarz, bivši oficir, osumljen špionaže. To osumljenje je padlo, pač pa je bil Sclnvarz obtožen goljufije v škodo »Dunava«, zavarovalne družbe, pri kateri je bil nastavljen kot akviziter. Obtožen je bil tudi žaljenja časti, storjenega nekemu majorju, poročniku in četovodji pri planincih. Sclnvarz je obsojen na 5 mesecev ječe z dvema postoma.
Iz goriške okolice.
g Župan Klanjšček odstopil. Štefer-janski župan Klanjšček je konečno odstopil od županstva, potem ko je vidci, da ga je večina ljudstva zavrgla. To bi moral storiti že kedaj. Z njim je odstopil tudi prvi podžupan; Posli županstva so poverjeni tretjemu podžupanu, kei je drugi podžupan bolan. Sliši se, da se bo konstituiranje novega županstva vršilo kmalu.
g Sovoduje. Naš gospodarski svet se je konečno konstituiral. Za načelnika je bil izvoljen Anton Tomšič. V prvi seji, ki jo je imel minulo nedeljo se je spomnil »Slov. Sirotišča«, kateremu se je dovolila podpora 50 K, kar je vseka-ko hvalevredno. V seji se je sklenilo več pametnih predlogov. A omeniti moramo, da je bila seja \ začetku strahovito burna, in malo je manjkalo, da ni naš župan oklofutal njemu neljubega člana gospodarskega sveta. O pravem času se je še zavedel luknje, in namesto udariti z roko po hrbtu moža, je le-to mirno utaknil v žep. Naš župan namreč noče biti kotlar, kakor se ga po občini splošno imenuje.
Oglasila se je v torek »Soča«, ki čveka, da se jezimo, ker nismo pri volitvah zmagali. Mi pri volitvah nismo
nič zgubili, pač pa (retji razred dobili, a nasprotniki zgubili. Torej mi gremo naprej, oni pa rakovo pot. »Soča« je pozabila povedati imena tistih, katerim je odbor posojilnice žugal s posledicami. ako ne volijo z nami. Dokler tega ne stori. laže. Sicer pa: ako vam niso pomagali cerkveni služabniki pri volitvah bodisi da so volili proti nam ali pa da niso raje nič volili kakor z nami. bi einoknili v vseh treh razredih.
O pobeljenih grobovih molčimo. Kakoršen je kdo sam. to misli o drugih. Debelo se je zlagal dopisnik »Soče«, ki trdi, da smo demonstrirali v ponočnih urah pred stanovanjem pok. g. vikarja. Imenujte osebe, sicer lažete. Bodi pa pribito še to: Da ste na površju, se imate zahvaliti g. v grobu, za katerega ste dolžni moliti vsaki dan.
O vaši izobrazbi se ne more govoriti, sicer bi ne tulili ob 3. uri. zjutraj pred stanovanjem onega, ki vam je trn v peti.
O društvu za zavarovanje goveje živine dopisnik »Soče« ni poučen. Dru štvo smo sami razpustili in nam ga ni namestništvo. To se je zgodilo vsled pogostih nesreč, ki so društvo teple. — Sicer je pa to čudno: Oni imajo deželno (klerikalno) podružnico za zavarovanje goveje živine. Ce dajo kaj na »Sočo«, bi morali oni ustanoviti zasebno in n a m prepustiti d ež e I-n o - k 1 e r i k a I n o! Ojoj, ojoj!
g »Miklova Zala« v Mirnu. »Katoliško del. društvo v Mirnu« priredi prihodnjo nedeljo dne 18. t. m. ob 7 in pol uri zvečer dramatično igro v 4 dejanjih »Miklova Zala«. Igra je prirejena po znani povesti istega naslova, ki jo je izdala družba sv. Moharja. Društvo je priskrbelo za to igro jako lepe turške kostume.
g Šempas. V nedeljo dne 4. februvarja je »Orel« iz Šempasa in Osek-Vi-tovlje se napotil k sv. Mihelu na shod sv. Blaža. Namero je pa s silo preprečil župan g. Ivan Špacapan. Na Petrači v Ozeljanu je v družbi podžupana g. Antona Rijavec in poljskega čuvaja Fr. Merviča ustavil »Orle« in jim zastopil pot. Po kratkem besedovanju so sc fantje udali sili, mirno napravili ovink in odkorakali.
Kaj je župana napeljalo k temu sovražnemu činu ne vemo; gotovo pa je. da je ljudstvo ogorčeno iu da »Orli« ne bodo molčali. Tudi za Ozeljan sc blji-žajo volitve v starešinstvo. Kmalu bo sedem let, kar so bile prve in dosedaj še neponovljene volitve. Zdaj se govori, da bo imenik kmalu razpoložen.
V Šempasu so razglašene volitve starešinstva. Dne 10. in 17. februvarja se bodo vršile. Zdi se, da bo volilni boj precej vroč, to pa zato, ker je kandidatov mnogo več, nego stolic za starešine.
Fdeu najstarejših veteranov Ivan Brankovič, je dne 5. februvarja umrl v Šempasu. Doživel je 83 let ni pol. Meseca januvarja mu je bila prisojena invalidna podpora. Potegnil jo je samo enkrat.
Iz ajdovskega okraja.
a Župan v Lokavcu. Novega župana v Lokavcu niso še izvolili, kakor je pomotoma i>oročal nek list. uajbrže m še zrelo grozdje.
a Lokavec. Tukajšnji veletrgovec g. Andrej Slokar je dal na lastne stroške sezidati lepo kapelico ob cesti pod vasjo Čohi in preskrbel prav krasen kip M. B. lurdske, kojega je blagoslovil domači g. vikar minulo nedeljo. Pri tej slovesnosti je sodelovala z lepim iietjcm naša Marijina družba.
a Otlica. C. g. župnik Mežnaršič je, hvala Mogu ozdravel. V bolezni ga le nadomestoval e. n. Goltfrid.
a Sv. Tomaž. Tu je umrl dolgoletni cerkovnik Andr. Klemenčič nagle smrti.
Vojaštvo v Vipavi. Nekaj topov, vojaških voz iu vojaštva je že došlo v trg.
Iz kanalskem okraja.
ki I/. Kanalu poročajo, da agitira za tamkajšnje občinske volitve tudi c. kr. finančni iiadkomisar. ki baje tudi sani kandidira na liberalni struni.
Iz tolminskega okraja.
t Za zboljšanje kmetijskega stanu.
Podbrdom je minulo nedeljo predaval g. Premrou, vodja »Gor. zveze«, zanimivo o zadružništvu, mlekarstvu in planšarstvu. Ootovo je, kar je povdar-jal gosp. govornik, da se more kmetijski stan zboljšati, piiti kolikor mogoče do viška kulture le potom izobrazbe, ki jo nudi dobra organizacija. Ozrimo sc le na našo bližno Koroško, Štajersko, (o Švici niti ne govorimo). Od kod to, da so te in še veliko drugih dežel toliko pred nami? Seveda pride pri tem v poštev v prvi vrsti rodovitnost zemlje in vgodnost podnebja. Toda niti od daleč bi ne imele te dežele toliko prednosti pred nami. ako bi ne bile našle moči v organizacijah. Isto velja tudi za nas.
15rez organizacije ne dosežemo iiičesa:. Iščimo moči v zdržitvi. Posameznik
t Sv. Lucija. Oglašati so se začeli tu neki uzmoviči. V mlinu pri Mela-mi je nekdo vzel meh žita ter ga nesel mlet v nasprotni Berginčev mlin. Ker pa ni znal sam vse prav napeljati, je žito le tako na debelo zdrobil in odšel vesel domov s polnim mehom. Neki drugi uzmovič je ulomil v hišo urarja gosp. Šuligoja, pa je bil še pravočasno prepojen od psa in gospodarja. Gospod urar je pa tudi sam kriv, da dobiva take ponočne obiskovalce. Cernu razpo-stavlja v okno krasne zlate in srebrne ure. zlato in srebrno lepotičje? - Stare škarpete naj dene v okno!
Ta teden je bila tu komisija zastran novega vodovoda, ki nam je res zelo potreben.
Na Sv. Valentin je bila tu slovesna osmina po rajnem gospodu kuratu Jožefu Ferfolji ob 10. uri officij in peta sv. maša z asistenco. Vdcležilo se je je več duhovnikov in mnogo ljudstva domačega, z Loma in s Ponikev.
t Podmelec. Dne IX. febr. t. I. ob 4 in pol pop. priredi tukajšnje izobraž. društvo predpustno veselico s sledečim vsporedom: I. »Soči«. Mešan zb. Aljaž. 2. »Visoki C.« Veseloigra. Alešo-vec. 3. »V pepelnični noči«. Deklamacija.' 4. »Na planine«, Moški zb. Sattner.
5.	»Poštna, skrivnost«. Šaloigra. 6. »Slovenac i Hrvat«. Moški zb. Vilhar. 7. »Slovanska pesem«, Mešan zb. Volarič. M. Šaljivo srečkanje. Sedeži 1 K; stojišča 50 v. Posebnih vabil se ne hode razpošiljalo. Gostje dobrodošli!
Odbor.
Iz bovškega okraja.
b Srpenica. 12. t. m. je nagloma umrl tukajšni gostilničar in mesar g. Ivan T r e b š e. Čutil se je že nekaj dni bolehnega; vendar legel ni. V pondeljek okoli 4. ure popoldan je še sekal meso v mesnici, nato gre v gostilniško sobo. kamor je ravnokar prišel nek tujec. Temu prinese še vina na mizo. Potem stopi k peči se zgrudi na tla mrtev. Ranjki je bil znan tudi izven Bavškega. Bil je dober človek in zvest pristaš S. L. S. Dolgo let je bil župan srpeniški, nekaj časa predsednik krajnega šolskega sveta itd. Naj mu bo ljubi Bog mil sodnik! Ostalim naše globoko sožalj*.*! Pogreb je bil 14. t. m. ob 4. pop.
Iz komenskega okraja.
km Škrbina. Dne 11. t. m. so prisopihali goriški piskači. Skrbinški sokoli so spremljali z zastavami goriške piskače k g. županu. A g. župan se ni zmenil za piskače, in ne za sokole.
Troštaii so se vsak veder vina. Ko je korakala četa sokolov s tremi go-riškimi piskači po dvorišču našega g.
župana, sc je pes županov razsrdil ter pretrgal verigo. Skočil je ua generala in ga vrgel na tla. kroj mu je pa razcukal. Na vpitje generala je prihitel župan, da je ostranil hudega psa. Otel je smrti generala. Goriški piskači in Skrbinški sokoli so pa srečno odnesli pete z županovega dvorišča.
km Škrbina. Kat .slov. izobraževalno društvo v Škrbini priredi na pustno nedeljo dne 1>S. t. m. ob A in pol veselico z girama »Zamorec« in »Dve teti«, s petjem možkih, mešanih in ženskih zborov in tamburanjem. Tambura-li bodo komenski in tomačevski tamburaši, člani komenskega izobraževalnega društva. Veselica sc bo vršila v prostorih g. .los. Pipan št. 17. Vsi somišljeniki se uljudno vabijo.
km I/. Vel. Dola. Uže izza davnih časov praznuje se pri nas slovesno shod sv. Valentina naslednjo nedeljo po njegovem godu. Iz okolice in oddaljenih krajev pridejo njegovi častilci strnil priporočit za ljubo zdravje, zlasti bolniki, ki jih muči padavica. V cerkvi se izpostavijo svetinje sv. mučenca v počeščenje. Ta slovesnost bode letos dne IX. februvarja. Za isti dan popoldne ob 3. prirede naši »Orli« veselico z dvema šaloigrama. petjem, tamburanjem. V zdravi zabavi in šaljivi obleki podali nam podo marsikatero poučno zrno.
km Kostanjevica. Delavsko izobr. in podporno društvo v Kostanjevici vabi na veselico, katero priredi dne 18. februvarja t. I. v dvorani gospoda Franceta Trampuž- h. št. 34. Na vspo-redu je petje, igra, 2 šaljiva prizora, deklamacija, godba (svira domači tam-buraški zbor). Začetek točno ob 3. in pol uri popoldne.	Odbor.
km Škrbina. Dne 11. t. m. so imeli naši sokoli plesno veselico. Začetkom veselice skoči neki zidarski mojster na oder in začne s klobukom z odra kozle streljat. Zgražati se je začel nad sokoli, da se slabo razvijajo. Vsi do enega si morajo prilepniti na svojo »kolono« (vhod na dvorišče) znake sokola ali pa na hišna vrata, da se bojo bolje spoznale in ločile od drugih hiš.
Kaj pa, da ni kampelc ta mož. Računal je na velike dobičke. A štel je pa suhe pobotnice. Goriški učiteljiški piskači, frakači, traj-dudelni so jim odnesli 65 kron.
km S Krasa. Ženitve so letos zelo redke. Ljudje se držijo starega svarila: ako ajde ni, naj ženitev stoji!
Iz sežanskega okraja.
s Sežana. Kdo se ne spominja, kako so kresovi razsvetljevali prijazno Sežano ob izvolitvi dr. Gregorina poslancem. Tudi sam sc je pred volitvijo večkrat kazal po Krasu. Kje pa je sedaj, ko deluje deželni zbor? No. to Vam pove, dragi Kraševci, njegovo glasilo »E-dinost«. V »Narodnem Domu« v Trstu pri sokolskih plesih se gotovo ne more vspešno delovati za jludstvo.
s Iz sežanskega okraja. Naznanja se uredništvu »Primorskega Lista«, da ima »Primorski List« mnogo sovražnikov, zlasti v sežanskem okraju. Dopisi, ki prihajajo v »Primorski List«, liberalce strašno jezijo in razburjajo, ker povejo vse njih zmote. Zlasti liberalni učitelji in liberalni veleposestniki hočejo uničiti naš list. Radi bi zvedeli za vsak dopis, ki se piše v »Primorski list«, dopisnika. da bi ga potem sramotili in druge hudobije delali, kakor to delajo z naročniki. Surovina ostane surovina.
Iz korminskega okraja.
Na Dobrovem pri Biljani bo v nedeljo. i 'ie IH. t. m. lepa veselica v prostorih grofa Baguerja. Vspored veselice jako zanimiv. Veselico priredi biljansko »Slov. kat. izobraž. društvo«.
Vojaštvo v Brdih. Poročajo nam iz Biljane, da pride meseca marca t. I. ena stotnija vojakov iz Gorice, ki se tamkaj nastani.
kr I/. Biljane. Sporočiti moram, da pri nas sc dela cesta, dolga komaj 300 metrov čujte — že štiri mesece. Po polževsko! Naš župan bi se moral malo bolj pobrigati za to delo. Kmetje se jezijo. Skoraj da se ne more priti ob deževnem vremenu v našo vas s kormin-ske strani. Torej prosimo one osebe, ki imajo pri gradbi ceste kaj besede, naj uplivajo na to, da se le ta skoraj konča v zadovoljnost ljudstva. Čemu toliko nepotrebne jeze?
kr Iz zapadnih brd. Slavno uredništvo »Prim. Lista«! Ker vidim, da m nobenega poročevalca, ki bi poročal o napredku v temu kraju, sc mi zdi potrebno javnosti povedati, da tudi pri nas napreduje nekatera mladina nič manj kakor Italijani v Tripolisu.
Iz Hlevnika nekateri fantje so že popolnoma izvežbaui za jih poslati na bojišča v Tripolis. Oh, če bi general Caucva vedel zanje, oziroma nijli spretnost v streljanju pa tudi v preklinjanju bi jim gotovo povišal plačo za pol palankc na dan, več kakor imajo Kala breži. —
Ob nedeljah in praznikih posebno če se jim kaka kronica v žep vlo-vi, ta dan se ne upa vsak žnjimi govoriti, če ni posebno izvežban v oštja-rijali.
Jako žalostno je bilo videti obnašanje istih fantalinov iz Hlevnika v domači gostilni dne 22. pr. m. Ko je župnik kožbanski mimo iste gostilne šel. ga je v srce zabodlo slišati blatenje Boga, Mater božjo s takim čudnim preklinjevanjem, da bi se moglo gabiti najostudnejši osebi. — tden izmed po-dijancev je gosp. župnika pozdravil pred gostilno z »servus far«.
Pa tudi gostilničarka je imela istega dne precej opravila z istimi podi-vjanci.
Ker slučajno ni bilo gospodarja doma, zahtevali so, naj jim prinese vina, tabaka in drugo, nezmeneč se, v kakem stanu jim stojijo žepi.
Ko so že par litrov izpraznili, zahteva gostilničarka plačilo. A, ta, pon-deljkova signorija, začne obračati žepe, v kojili so našli K), reci: šestnajst v., ki bi se upali dati na račun 2 I vina. Gostilničarka zahteva polno plačilo, podivjanci pa zahtevajo energično, naj jim prinese šc vino, — in grozili so, da uderejo v klet in raztočijo vse vino.
Slučajno se je v gostilni nahajal domač poljski in lovski čuvaj, ki ga je naprosila gostilničarka, na jej stoji ob strani - v takih osodepolnih trc-notkili dokler ne pride gospodar.
Ko druhal to opazi, da čuvaj stoji na strani gostilničarke — ga začne ozmerjati in groziti, da mu zlomijo puško itd., dokler ga niso izgnali iz gostilne, in še na potu mu grozili s kamenjem čc bi sc hotel vrniti.
Da so v gostilni premetavali kar jim je prišlo pod roko, in celo ogenj z ognjišča razmetali po kuhinji, ter kar je bilo razmetali in razlili, to jim je bil špas«. Ko je druhal videla gostilničarko in otročiče v v e I i k c m s t r a-h u jokati se to jim je bilo v zabavo.
Le z velikim naporom se je posrečilo gostilničarki doklicati pomoč iz sosedjnh vasi. druhal pa je srečno odnesla svoje pete ko so možje začeli prihajati.
Orožniki so jih več dni zasledova-
li.	podivjana druhal pa se je skrivala po luknjali — kamor sploh spada.
Ob nedeljah in praznikih k službi božji se jih malo vidi. Po gostilnah kvartali, norčevati in preklinjati Boga, Mater božjo in pohujšanja brez konca in kraja, še celo pondeljke delati, za to
imajo dovolj časa. — Stariši! Mar mislite, da ne boste dajali odgovora od vaših otrok? V Hlevniku nekateri fantalini imajo preveč prostosti, oziroma premalo strahu od starišev. Radi tega naj tičijo pa orožniki in c. kr. sodnija take potepuhe — krščansko življenje!
Kaj več o priložnosti.
oju 20 b
'jCdtfiniinjenieoa/ Dtoi&ififiopa/ ftCaclna/JtcuKv.
%umičatv AvaudjDrrvwfa]bJkaAX/\
3Gttltaeme^eoa/
JfMntM) ena&r/vJhiior.
Loterijske številke.
10. februarja
Trst.................. 38	66	71	30	8
Zahvala.
Štejem si v dolžnost se srčno zahvaliti slavni zavarovalnici za življenje »Januš« na Dunaju, oziroma njeni podružnici v Trstu, za tako točno in hitro likvidacijo in izplačanje zavarovane svote z obrestmi, za katero je bil inoi pokojni soprog Martin Šorli iz llovce pri Podmelcu zavarovan.
Podmelec, dne 26. jan. 1912.
Joahina Šorli.
Št. 231.
Razglas dražbe.
Občina Grahovo pol. okraj Tolmin, razpisuje tem potom gradnjo obinske-ga vodovoda v Zarakovcu na podlagi projekta, izdelanega po c. kr. melioracijskem uradu v Trstu.
Gradnja je proračunjena na 6007 kron 50 vin. in se hode oddala na podlagi enotnih v proračunu navedenih cen.
Načrti, proračun, kakor tudi splošni in posebni stavbeni pogoji so na o-gled v občinski pisarni ob uradnih urah.
Pismene ponudbe z varščino v znesku 300 kron v denarju ali pupilar-novarnih vrednostnih listinah so dopo-slati podpisanemu občinskemu uradu, najkasneje do 10. marča 1912.
Občina si pridržuje popolno prosto sklepanje o sprejetju ali odklonitvi ponudb.
Izid dražbe naznani se ponudnikom tekom 14 dni.
Občinski urad obč. Grahovo,
dne in. februvarja 1912.
Zupan:
Andrej Močnik.
Krompir
se kupi in sicer semenski, dobre vrste, več kvintalov. Dopisovati je: »Dober pridelek, poštno ležeče Šmarje pri Ajdovščini«.
Ušesno olje
višjega štabnega zdravnika in fizika dr. G. Schmidta odstrani km In in popolnoma časno gluhoto, ušesni tok, ušesno brenčanje ln nagluho.
Cena steklenice K 4 z navodilom vred Dobiva se v lekarni
O.	ORISTOFOLETTI v GORICI.
agBss3E3E®(Ssaaas
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštelj 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje m usnje.
sagaeamsiiaiaBaeagniaa
Tvrdka
A. & F. Andervvald
— v GOBICI —
Tekališče Josipa Verdi ’ št. 32
(▼ hiši sl. Centralne posojilnice) priporoča vlsokočastiti duhovščini in slavnemu obči sivu v mestu in na deželi svojo najrazličnejšo zalogo za
kolonjalno blago in delikatese.
Vedno sveže in prve vrste blago po najriižjlh cenah.
POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA.
Čast. mestnim strankam pošilja se blago na dom.
Štev. 352
E
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
zastavil IV, četrtletja, t. j. mesecev oktobra, novembra in decembra 1910
začne v
ponedeljek 4. marca 1912,
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in ponedeljke od 9. ure zjutraj do
I.	popoludne.
Dne 6.. 9., 13., 16., 20. in 27. marca bodo od 10. do i2. ure predpoludne v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi.
V Gorici, 30. jan. 1912.
Od ravnateljstva zastavljalnice.
M
Podpisani naznanjam svojim in drugim odjemalcem, da sem preselil svojo krojaško delavnico iz Križne ulice nasproti „Šolskega Doma" v ulico sv. Antona na dvoriš 3a štev. 7 v hišo g. J. Kopača, svečarja v Gorici.
Priporočam slavnemu občm^tvu v mestu in na deželi, posebno vc-lec. gg. duhovnikom svojo izvrstno delavnico za izdelovanje talarjev in drugih spadajočih oblek Z odličnim spoštovanjem udani
Josip Smet,
krojaški mojster v Gorici
JOSIP CULOT
v Rašfelju štev. 2 25 v Gorici.
Velika zalo£a vsakovrstnih l£rač, drobnin za zabavo
in punte za Igračo.
Rožni venci, podobice, razpela iz kovine in lesa, čevlji in k'ape za poletno sezono, a oga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetn ki iz porcelana, semena za zelenjave in trave, moške m ženske nogavice, mošnjički in denarnice, listnice, kovčegi, ustniki, cevi itd. itd.
m
,.CENTRALNA POSOJILNICA
REQISCF?0\7flnn ZADRUGA z omEJeno ZflVCZO
v GORICI
obrestuje hranilne vloge po 4'Daje članom posojila na vknjižbo po 5',°,,, na menice po G°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GlliS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
Velika izbera
GAMAŠ
in
G ALO Š
J. PRUFOVKA
GORICA, Gosposka ulica št. 3
nasproti „MONTA“.
M
I
3MT Nova trgovina z železnino
Pinter & Lenard
Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klo-sete, peči, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava
Pinter & Lenard.
;
M*
K
Bogomila.
Za nemške učiteljice spisal Jakob Ecker. Za slovenske odgojiteljice priredila Emerika Holzinger
pl. VVeidicli.
(Dalje.)
Neutrudljivo si prizadevaj, da z zanimivim, jasnim, veselim poukom privabiš tudi te in je pridobiš za stanovitno pazljivost. Tako je varuješ hudega ves ta čas. Če so razumeli vse, kar si učila, bodo tudi znali izdelovati svoje naloge in tako pozabijo pregrešiti se, kadar so sami. — Večja mora biti ta skrb. če imaš oddelke v šoli. Tedaj ne smeš med poukom nikdar pozabiti pišočega oddelka. Po vsaki poluri posebno preglej, kar so naredili ti sumljivi učenci. — Zelo važno je, vsak dan manjšati število o-troških pregreli, da se navada oslabi in se okrepča dobra volja. Bojuj se zoper te pregreške, če si je zapazila samo ti. brez besed, da ne vzbudiš pozornosti nedolžnih učencev. Opominjaj z angelsko resnostjo, nikar pa ne zaničuj otroka! Nasproti pa mora otrok čutiti tvojo ljubezen. Tvoja krepka volja naj podpira njegovo slabo voljo. Rada priznavaj njegov napredek, kaži mu več zaupanja, oživljaj ga s primernimi naročili, z zanimivim poukom, z dobrim branjem, z nepričakovanim veseljem. Nikar ne obupaj, ampak vedno upaj, da se otrok poboljša z božjo pomočjo, in varno in krepko vodi vsako dušo, dokler ti jo zaupa Bog. »Ljubezen je potrpežljiva, ie
dobrohotna, ne postopa neskromno, ne da se razkačati, vse upa. Ljubezen nikdar ne mine.«1)
Bogomila, tvoje srce je celo napolnjeno od tvoje čiste sreče: kako prisrčne morajo tedaj biti besede, katere tvoje čiste ustne govorijo o čistosti, nedolžnosti! O da, vse prihajajo iz srca: iti morajo tudi k srcu. O le glej, kako poslušajo ušesca tvoje besede, kako se bliščijo čista očesca, kako žari veselje in sreča nedolžnosti na njihovem obrazu!
Ti poznaš mnoge nevarnosti, ki pretijo otroški sreči. O tiči, opominjaj, svari! —
O kaži na božjo hudo kazen v večnosti! Spoštovanje svetega angela, ki je spremlja povsodi, jim globoko vsadi v srce; izpodbujaj je. da bodo k njemu molili vsak dan!
Kaži prav mnogokrat na božjo oko, katero vse vidi, tudi v najglobokejši samoti in v temni noči!
Obvaruj svoje otroke slabega občevanja! Opominjaj je, naj skrbno varujejo oči in ušesa!
In pred spovedjo govori previdno, pa (vendar) resno in natančno o grdosti najgršega greha! Pri izpraševanju vesti opozori na vse, kar kali čistost, mori nedolžnost! Živo opominjaj svoje o-troke, naj se dobro izpovedo vseh grehov. naj ne zamolčijo duhovniku grdob iz nespametne sramežljivosti! Povej jim, kdo izmed neumnih lažnikov je najneumniši.
i) Kor, 13.
Pripoveduj jim mnogo o novi sreči, katero zopet najde duša, ki se je čisto oprala vseli svojih grehov po dobri spovedi.
Dobra Bogomila, pred vsem se usmili najubožnlših otročičev, katerim se nedolžnost ne varuje v hiši njihovih starišev; ki slišijo vsak dan govore, kateri se, enaki morilnim puščicam, nedolžnosti globoko zasajajo v srce! Njim daruj večjo ljubezen, večji trud, da je obvaruješ najhujšega zlega. Rešena nedolžnost se ti izkaže hvaležna po svoji Bogu dopadljivi molitvi.
Tudi zunaj šole pospešuj, Bogomila, z besedo in zgledom to sveto čednost; ne samo pri svojih nekdanjih učenkah, ne, v vsej župniji moreš delovati, veliko dobrega storiti, če imaš pravo ljubezen do čistosti srca. T i si postavljena na svečnik. Mnogih oči so obrnjene na tebe; one bistro vidijo. Najmanjša zmota se ostro graja. 'I voja čednost je glasna pridiga. Priprostost v obleki, nravno vedenje, skromen pogled. vsa tvoja zunanjost bodi mladini vzgled, kako mora čuvati srčna vrata in varovati najlepši zaklad tatove roke. Nobene polžke besede, katero slišiš. ne pusti brez graje, brez kazni! Kmalu zaveže tvoja sama pričujočnost hudobnim ustom jezik.
Bogomila, če je čistost in nedolžnost tak krasen nebeški dar. kako veliko mora biti božje plačilo za zvesto varstvo najbogatejšega zaklada! Svete device, katere ste v dneh svojega po-zemeljskega življenja neoskrunjen o-
hranile svoj nebeški zaklad v lehko zlomljivi posodi svojega telesa, zdaj pa sledite v zveličanih višavah božjemu jagnjetu, kamor gre: o molite, molite nmogo za vaše sestre na hudobnem svetu, da vas posnemajo in pridejo nedolžne in čiste, kakor vi, pred božji prestol k sodbi!
O vi, sveti angeli božji, molite vi za te device, ki so izbrane od Boga. da bi bile nedolžnosti angeli varihi!
O dobri Bog, ženin svetih devic, razlij najbogatejšo obilost svojih milosti nad te angele v mesu. Blagoslovi nje in njihovo delovanje, katero ti posvečujejo iz ljubezni do tebe in nai-krasnejše čednosti! Pošlji jim luč, da vedno bolj spoznavajo nebeško vrednost nedolžnosti srca; podeli jim moč in krepost, da se ne utrudijo v službi te čednosti, da bodo še pogumniše in rešijo nedolžne duše!
O bogato jim povrni že v tem življenju, kar so storile za tvoje ljubljence, nedolžne otročiče, in gori dopolni njihovo srečo, njihovo večno srečo blizu svojega prestola, v družbi o-nili »sto štiri in štirideset tisoč, ki pojo novo pesen pred tvojim prestolom, pesen. katere razen njih nikdo peti ne zna!«1)	(Dalje	pride.)
i) Skr. ra i. 14, 3.
■lezus, prijatelj čistosti, leni n deTice, usmili sr nas!
Sveta Neža. prosi za nas!
Odlikovana mizarska dolavnica s stro Jovlm obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela.
spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela za stavbe.
5£>-€3-GQ-€»-£>-€>f
1’rvn •dovi-iiskn trgovina 7. Jedil- Iz] ni lil blagom	▼
(ji Anton Kuštrin,
v eo^iei Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in ko-'onijalnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna iti solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
‘€>•€>€>©€>■€>■€3-
D Odlikovana pekarija ^ in sladčičarna	^
K. Draščik •
v Gorici na Kornu ^
(v lastni hlkl)	^
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za blrmanoe ln poroke, pince Itd. Prodaja različna fina vina ln Ukerje na drobno ali orlg. buteljkah. Pri-poroča se sl. občinstvu. Cene Jako nizke.
♦
♦
♦
Krojaška delavnica.
Priporočam svojo delavnico veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Izvršuje točno in pošteno po najnovejših vzorcih. Pričakujem obilnih naročil in bilježim z odličnim spoštovanjem
IVAN ŠULIGOJ,
krojaški mojster Gorica, ulica sv. Antona 12
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izbčr raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic.
/a nitiogohrojtia naročila so toplo priporočam
ANTON BREŠČAK.
P!XXXXXJOOQQOOQQQQOOOQQOOOOQGGC
Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
frnkliin (Mukdftrvo Jetrno olje. P o * e It n o Nrrdutvn proti prtmlm bo-I«* r. ni m In Rplnlul trkniti nIuIionH. Ir. trn a at uklonim Ipith olju nit rittnoinrnp liitrvn po K 110, belo hnrtc K V. f Traklno leln/nnlo Jetrno olje.
Kabn toga olja jc sosebno pri-poiočljlva otrokom in dečkom, ki so nervozni In nežne narave.
Trškimi Jetrno olje se železnim Jodecem.
S tem oljem «e oidravijo v kratkem tun a i gotovoatjo trne knetne boloinl, lleinl otroki, jjoUe, malokrvnost itd.
Cen« one steklenice je 1 krono -10 vinarjev.
Opomba. Olje, kntercira namfani direktno Ir. Norveirlje, prelMe ae vedno v mojem kem. Inhoratorjn predno ko napolnijo nteklenlre. /ato r.nmorem Jamčiti uvojlni M. odjemaleeiii irledc člatnto in Ntnlne spoaohnoatl r.n rtlravljenje.
Crintofolellijeva pijana ir. kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju > trsklnlm oljem.
? =— Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.
Sxxxxxxxxxxxxxmxxxxxx:
*******
GT . , f Goriška zveza
n®
t
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
reglstrovana zadruga i omejeno zavezo
;
pri naiipo m\\m potrebščin m pri prodaji ^ ^ ^ kmetijskih pridelkov. ^ ‘/vj ^
Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT- 32-
M*
**********
•vci
Tvrdka o. zajec1
trgovina z železjem v Gorici
v hiši,.Goriške ljudske posojilnice11 (prej krojaška zadruga).
Priporoča bogato zalogo Železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in putnpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kabinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cone konkurenčne.	—	—= V
—	— Prosimo zahtovati listke blagajne radi kontrole. J
 ^
m Post
L.
VINO
motno, zavreto, pokvarjeno se popravi Prosi se vzorec s seboj prinesti. Naslov pove upravništvo »Primorskega Lista". Semeniška ulica 16, II. nadstr.
Z jamčeno prave
-voščeni! sveče
priporoča prečastitim cerkvenim predstojništvom ter slavnemu občinstvu po nizki ceni
J. Kopač
Št. 95 avečnr, Gorica ulica sv. Antona 7.
ODLIKOVANA PEKARNA
Gorica, vla Formlca
ss priporoča za odjemanje raznega peciva navadnega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obilen poset. S spoštovanjem	E. Jakill
Ure budilke po 3 K z garancijo ono leto; stenske ure z nihalom z lepo omarico, bije ure in pol ure z natančnim tekom z enoletno garancijo 11 K; nikelna.te žepne ure s stanovitnimi belimi pokrovi 4 K; srebrna cilindcr-remontor ura, lepo gravirana z enoletno garancijo 7 K ; zlate poročne rinke, pečatene pri c. kr. finančnem uradu od 7 K naprej.
Velika zaloga raznovrstnega , zlata in srebrnine. Vse po nizkih cenah. Sprejemajo so tudi popravila. ki se izvršujejo točno in po zmernih cenah.
Jakob Šuligoj,
urar c. kr. državnih železnic
:= GOBICA,
Gosposka ulica št. 25.
Anton Potatzky
naslednik JOSIP TERPIN.
v Sorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče nirnberšbega In drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za plaame, kadilce la popitalke.
Najboljše šivanke in šivalne stroje.
Potrebščine za krojače ln črevljarje.
Svetinjice, rožni ven - mašne knjižioe.
Hišna obuvala: tie letne čase.
Posebnost:
•eaeaa za zelenjave, trave In detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
„Ljubljanske kreditne banke*1
KOR
— — se bavi z vsemi v bančno stroko Bpadajočimi posli. — —
Vloge na knjižice obrestuje po ?'/•/%, vloge v tehočem računu po dogovoru.
Delniška glavnica K 8,000.000.	Centrala	V	Ljubljani.	—	Rezervni	zaklad	K	800.000.	—
-------------------- PODRUŽNICE:	Celje.	Celovec,	Gorica. Sarajevo. Split, Trst. -----------------
BALO ZA NOVICE
vkupite najceneje in najbolje pri domači tvrdki
n ii 111 n 11111 n 11 n 11 n i»m 111
11111 m 1111111111 m 11 m 1111 m
 * ,TiY.. . Z.7..V.
Ivančič & Kurinčič
GORICA — Gosposka ul. šl.ill. (via 6iosue Carducci) — GORICA — nasproti hotela Irt h kron.
m 111 n i m 1111111
Et^KGSCHDCE2SISH$Ca titiTfitm 1111 iTTTnTiTiTi i iTT.
Važno?
Kadi preveliko zalogo cono znižano. — Postrežba domača in poštena.
Izdajatelj in odgovorni urednikJ. Vimpoltek v Goria
Tiska .Nrodna Tiskarna" v Gorici (odgov. L. Lukežif.