Štev. 13. Letnik LXVII. (Šol. 1.1926/27.).
V Ljubljani, 4. novembra 1926.
Poštnina plafana v gotovini.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati n« uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-ftljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vra-iamo. Telefon uredn. 312.
Licealna kn lzmCaQtriW.maVerjeva ulica 1058 Ljubljana. Strossmavenc
1	11 drž. Kimn. (BpU
UCITOJSKI ID., mu
Stanovsko potniško glasilo UJU. - Poverjeništvo Ljubljana
četrtek. Na» I za neorjf«-n, za ¡nožem, mezna štev. nstvo „Pov. —,».ia" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrat j« plačati po Din 2'50 od petit vrste, lnseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Iz sjednice povjerenika UJU,
održane u Zagrebu 31. X. i926.
U »Učit. Tov.a broj 2—3., god. LXVII. od 19. VIII. 1926 štampan je izvještaj o III. kongresu i VI. skupštini UJU pa o V. skupštini zagrebačkoga
povjereništva UJU.
Pisci toga izveštaja unijeli su neke tvrdnje, koje su vrlo neugodno i bolno dirnule članove zagrebačkoga. povjereništva, pa je njegov uži odbor zbog takva pisanja protestirao kod ljubljanskoga povjereništva UJU, koje izdaje list „Učit. Tov.", jer se s izjavom g. Merviča nije mogao da zadovolji.
Kako bi spor, koji je zbog toga nastao, mogao nepovoljno utjecali na dalji skladan rad izmedju navedenih povjereništava UJU, to je u današnjoj sjednici povjerenika UJU izneseno i to pitanje.
Pošto su obje stranke iznijele svoje stajalište u pomenutom pitanju, primljena je izjava povjerenika ljubljanskoga povjereništva g. Andreja Skulja i odgovornoga urednika „Učit Tov." g. Ivana Dimnika, ko j a je potpuno zadovoljila.
Ujedno se osudjuje, što se taj nesporazumak pokušao na različne načine zloupotrebljavati.
U Zagrebu, dne 31. oktobra 1926.
Vlada K. Petrovič, l. r. (predsednik UJU.) Andrej Skulj, l. r. (pov. UJU — Ljubljana.) Jos. Skavič, l. r. (pov. UJU — Zagreb.) M. V. Popovič, l. r. (pov. UJU — Beograd.) Itija Kutlača, l. r. (pov. UJU — Split.) Ivan Dimnik, l. r. (urednik Učit. Tovariša.)
Sestanek predsedstva UJU in poverjenikov UJU v Zagrebu.
(Prva seja dne 31. oktobra 1926.)
Prijateljski odnošaji med poverjeniki UJU. — Poživitev iniciativnih stikov poverjeništev s centralo UJU. — Velik pomen skupnih sej vseh poverjenikov. — Mali nesporazum med poverj. Zagreb in Ljubljano je izravnan. — Načelna nesporazumljenja se bodo izravnavala sporazumno, brez razdora in škode za organizacijo. — Stališče organizačnih predstavnikov do novih učnih načrtov.
Navzoči- Predsednik: Vlada K Petrovič. Dredsednik UJU: podpredsednica lelisava Vavra: tainik I. Miliievič in član Izvršnega odbora ref. P. Flere. Poverjeniki: .los. Skavič za Zagreb: M. V. Po-Dovič za Beograd; Andrei Skul« za Liub-liano: Hita Kutlača za Split. Odsoten je bil zastopnik nov. Sarajevo. Poleg teh so bili navzoči člani ožieea sosveta oov. Zagreb podpredsednik J. Milcievič. tajnik i. Tunkl, urednik »Jedinstva« Kra-iačič ter člani B. Stetič nadz. Pest ¡ček i. dr. Od liublianskeea ooverieništva urednik »Učit. Tov.« Ivan Dimnik.
pomen skupnih se.i.
Pov. UJU Ljubljana ie stavilo na letošnji beovraiski skupščini predlog tov. Ivana Dimnika ki si ga ie osvoiil ožii so-
svet Pov. UJU Ljubliana. da naj se vrše vsai vsak drugi mesec skuone seie vseh poverienikov UJU s predsedstvom in tainištvom UJU iz Beograda v kakem središču države.
Predlog ie bil z odobravanjem in simnatiio soreiet od vseh poverjeništev in članov skupščine UJU v Beogradu.
Prvi tak sestanek se ie vršil zadnu dan preteklega meseca v Zagrebu.
Na tem sestanku se ie videlo, kako velikega pomena za razvoj in ureditev naše organizaciie so te seie. Člani poverjeništev in centrale so izmenjavali medseboino misli so se medseboino poučili o razmerah in odnošaiih v posameznih poverieniištvih in se vestno in intenzivno posvetovali o nuinih korakih, ki iih ie storiti v korist učitel.istva šol-
stva in narodne orosvete. Predsednik in tainik naše centrale UJU sta dobila od zastopnikov poverjeništev mnogo iniciativnih predlogov s katerimi se bo moral baviti Izvršni odbor, nasprotno so se oa sporazumeli Doverieniki v mnogih vprašanjih s predsedstvom, kr .ie iste predložilo
Pov. UJU — Ljubljana ie dalo pred zagrebškim sestankom na vsa sreska Iruštva in vse člane ožiega sosveta vorašanie da izrazi io svoie zahtevp in stališča ki iih nai izneseio zastopniki po-verieništva na seii. Kolikor ie bilo mogoče so bili predlogi tudi že na te i seii soreieti.
POROČILO PREDSEDSTVA O DELU IZVRŠNEGA ODBORA.
Poroča predsednik V. K. Petrovič: Izvršni odbor se ie trudil, da povsem izpolni dano mu nalogo in ustreže vsem upravičenim zahtevam in želiam učiteljstva. Člani so oriieli za delo /. vsem ela-•nom v leni harmoniii. ker smo združeni na stanovskem in neoolitičnem oravcu. Deluiemo za oiačenie stanovske organizaciie, za učiteljska nrava in dvig naših institucij. Prioravliamo potrebno za ore-osnovo pravil in izbolišanip osnovne na-stave.
Progla« UJU
Proglas katerega smo podpisali vsi člani glavnega odbora in objavili v »Narodni Prosveti« ie vzbudil splošno zado-volistvo med člani naše organizaciie ši-rom prostrane domovine kar svedočiio klasovi stanovskih listov in mnoga oi-sma naših uglednih tovarišev.
Del« na. snremembi oravil.
Naprosili smo vsa ooverieništva da nas Dodoiraio 7 nasveti in predlogi da dosežemo oooolno in harmonično delo. posebno za enotno sestavo oravil za celo organizaciio.
Nadzorniki in naša društva.
Mnenje ministrstva, da šolski nadzorniki ne moreio biti predsedniki dru-♦štev in ostalih organizacij ie oogrešno ker ie lahko vsakdo na čelu stanovske organizaciie kateri pripada in ima za-unanip članstva.
Utrditev organizaciie no državi.
Predsednik je s članom Izvršnega odbora! Mih. Stanojevičem prepotoval Bosno v svrho oživlienia in okrepitve organizaciie. V nekaterih kraiih ie našel novolino stanie tudi gospodarsko. v drugih bo treba še mnogo dela, da bo organizacija tudi v tem delu domovine popolna. Prilično enake razmere vladaio tudi v Voivodini.
Stiki z inozemskim iiritelistvom
Navezali smo stike s čehoslovaškimi in poljskimi organizaciiami. Stremimo.
da dosežemo čim ožie stike z vsemi slovanskimi brati.
Intervencij v ministrstvu — oiroti ore-ganianiem.
Pri ministrstvu orosvete smo intervenirali radi učiteliskih orogonov. Minister ie oovdaril da so sp oroPoni vobče ieniali hoče oa ukreniti vsp potrebno, da se tudi krivice popravijo.
Intervencij \rad» starih doleov.
Intervenirali smo radi izplačil po partiji 55. budžeta. Obljubilo se nam je. da se zahtevi čim orei ugodi, da nrideio prizadeti do izplačil oripadaiočih zaostankov.
Dijaški dom v Beogradu.
Dijaški dom v Beogradu ima okrog 90.000 Din premoženia. Podvzeli smo potrebne korake oo novih dohodkih da pridemo do potrebnih sredstev da čim orei uresničimo svoi načrt. Poverieni-štva nam gredo na roko. občina ie ob-liubila stavbišče.
Ustanovitev Učiteljske Samopomoči za ostala ooverieništva.
Po vzgledu liuiblianske »Samopo-m oc.i« se bo skrbelo da «p osnuieio enake instituciie tudi oo ostalih ooverieni-štvih ker bi bila enotna institucija za celo državo prevelika in bi bilo poslovanje celo otežkočeno.
Glasila in tisk IJ.TU.
Glasilo udruženia ^nai bo #las vsega učiteljstva v državi. Želeti ie, da podpirajo vsa ooverieništva naš tisk s primernimi članki. Le v složnem delu med-seboinem sooznavaniu in toleranci smemo uoati na obči orosoeh organizacije.
DEBATA O PREDSEDSTVENEM POROČILU.
Zveza z inozemskim nčitelistvom.
Tovariš poverjenik M Popovič iz Beograda povdaria da ie treba združiti učitelistvo vseh slovanskih držav, v ta namen nai posveča udruženie vso oažnio in naveže stike z organizacijami sosednih slovanskih držav. K temu delu ie pritegniti vse one maše tovariše širom domovine nosebno mlaiše ki rmaio volio do celokuonosti in dela, ooozarial ip pa tudi na potrebo stika z učitelistvom turih držav iz Francije itd.
O reformiranju našega tiska
K organizaciii tiska se oglasi poverjenik Skavič iz Zagreba in priporoča, nai bo »Narodna Prosveta« nosvečena predvsem stanovski politiki. »Učitelj« oa nai bo pedagoško glasilo. Poseben pravilnik nai določa kateri članki soadaio v eno ali dru?o glasilo. Opuščati ip za bodoče vse članke, ki so zgoli informativno osebnega značaja in pomena za dotično
LISTEK.
Križev pot in boj učitelja za zidavo šole.
(Najmodernejša osnovna in .meščanska šola v Sloveniii in Jugoslaviji.)
Prevsakdanii ie naslov članka ako motrimo najmodernejše stavlieno šolsko poslooie v Mežici ki ie bilo pravkar dovršeno in brez vsakih ceremonij, brez vsakega »banketa« oddano svojemu namenu. Rekel sem brez »banketa« in novdariarn to še enkrat kar berem v novinah večkrat o banketih, kadar se dva ali več zastopnikov kai važnega pogovore četudi ostane Dotem vse kakor ie bilo preie. Tukai pa pišem o novi moderni šoli ki bo kras in ponos občine, ker ie naileoša in naibdi urejena glede prostorov od vseh šol Sloveniie in — ker sem videl 'tudi beograjske šole — rečem tudi Jugoslavije.
Od zunai izgleda vse kakor kompleks več stavb in vendar ip vse mod enim šolskim krovom. Ne manika niti antene na stavbi za radiokoncerte. Osnovna šola šteie 5. oddelek meščan-
ske šole štiri svetle, solnčne in zračne razrede. Letos se otvorita (ko pridejo učitelji) dva 1. razreda meščanske šole, ker se ie vpisalo preko 90 otrok Oni kolegi pedagoške visoke šole v Zagrebu ki so ob priliki izleta v Mežico skupno z g. dekanom se čudili govorici domačega vodnika da ne bo dovoli otrok za meščansko šolo — nai bodo pomirjeni. — Pojdemo dalje preko želi onih. ki še ne razumeio novega časa ali na ho-čeio niegov prihod zadržavati z omalovaževanjem liudskega dela. — V šoli sp nahaiaio dalie kopalnica za oršne kopeli in bazen, fizikalna in risalna dvorana. 5 delavnic za dečke in deklice itd- itd. Stanovania za učitelistvo tudi ne mani-kaio in so prav lična, električna razsvetljava voda iz letos- zgraieneca občinskega vodovoda itd. ter žp popolnoma ureiena telovadnica « šolskim odrom. Na vse podrobnosti se niti ne spomnim, pa bi iih tudi v nasprotnem slučain ne maral navesti da np zbudim zavisti tistih. ki so proti »luksusu« v šoli.
Mežica ie bila do včerai še zaspana vas. Ne mislim reči, da ie soala ne. trpelo ie liudstvo že desetletia ood jarmom nemškega kapitalista ki ie. vse poizkušal da zadrži napredek slovenskega
prebivalstva ter si ohrani čimvpč dobička zase. Razvoi občine je bil do zadnjega leta nasiloma zadržan v korist nemškega karoitala in v socialno, gospodarsko in kulturno škodo občanov Dobički rudnika tudi po voini niso ostali v-občini temveč so začeli potovati v London. Spremenila se ie samo dlaka.
Vsak učiteli ki je sodeloval ori stavljenju šole. ve koliko nasorotstev. intrb itd. ie moral nrema^ati. da ie dobil načrte končno stavbenik v udeistvi-tev. Marsikateri takih tovarišev sp ie ori liudstvu zasovražil rla ip raie napravil prostor na novi šoli drugemu. Bridki so nekateri taki sioomini in težlko se pozabijo. — Tudi okrog stavbe te mežiške šole ie še nagromadenega mnogo podobnega.
Tov. Vinko Moderndorfer ki ie organiziral delavce za tako delo v korist občanov ve marsikai. Koliko podrobnega nairaznovrstneišega dela ie trebalo. da ie vse delavstvo ooimilo visoki pomen moderne meščanske šole To delavstvo ie potem dobilo v roko občino ter pod smotrenim vodstvom tov. Mo-derndorferia realiziralo mrvo točko delavskega programa — šolstvo. Da pa čas ne izbriše tudi okolnosti .pod kate-
rimi se ie šolstvo nreievalo, ie izdal tov. Moderndorfer znano knjižico: »Boji in napredek mežiških rudarjev«, kar ie v toplem podlistku »Učit. Tovariša« štev. 2.—3. tov. Kmet oosebei povedal.
Dne 12. oktobra ie bila ta brošura predmet razprave v neki mali točki ori deželnem sodišču v Ljubliani. Tiskovni zakon ie trd ...
Na eni strani iboi cele občine za šolo na druigi glasom časopisnega poročila intriga v korist tuiemn izkoriščevalcu ki olačuie slovensko delavstvo s sramotno nizko plačo. Naše uradništvo bo imelo še mnogo dela predno se konso-lidira na vsak način oa bomo učitelii le tedai s pridom sodelovali v skupni uradniški organizaciii. ako bomo našli oporo za kulturno delo tudi tam.
'Epilog pa se ie odigral v mežiškem občinskem odboru na zadnii seii- Ob-činsikj zastoo ie pozval oblast, da izreče priznanie tov. Moderndorferiu za njegove zasluge v pogledu šolske stavbe Delavstvo ie prepričano da® bi brez Mo-derndorferia nikdar ne bil občinski napredek tako len kakor ie. Marsikateremu tovarišu bi privoščil tako oporo v liudstvu. Kakor en mož stoii liudstvo za
osebo ker ie tisk za take obiave predrag. Nekak Doseben pravilnik bi moral skrbeti torti za enotno oisanie oosamez-nih listov Dri ooverieništvih, rta bi ti v skladu s centralnimi glasili služili enotnosti.
Za sestanke Doverteništev.
Konstatiralo se ie rta ie Izvršni odbor leDo zaoočel s svoiim delom. Vzpostavi nai se ožii kontakt s nove rie ni št v i da bo delo rim složneie in usoešneie. Pozdravljamo predvidene sestanke pover-leništev. ki bodo rodili sigurno dobre uspehe. Treba ie na teh sestankih postaviti temeli strokovnemu delu za celo organizacijo.
IZRAVNAVA NESPORAZUMA MED POV. ZAGREB IN LJUBLJANA.
Ob priliki obravnave., vprašania za sestavo pravilnikov za naš oreanizačni tisk se ie tudi obravnavalo vprašanje nesporazumliema med Pov. Zagreb in Ljubliana o zadevi ki io ie tov Mervič že popravil v »Učit. Tov.« s katerim se Pa Pov. Zagreb ne zadovolii. Pov. Skuli in urednik Dimnik sta obiasnila svoie stališče in podala svoie. iziave v tem pogledu. Po odobritvi stališča, da moramo sami izravnavati vsa nastala nesooraz-umlienia se ie sestavil odsek sestoieč iz članov pov. Skulja ref. Flereta. tajnika zagrebškega pov. Tunkla in urednika Kraiačiča ki ie sestavil zadevno iziavo. katero nai bi prinesla »Narodna Prosve-ta«, »Učiteliski Tovariš« in zagrebško »Jedinstvo« da se tudi napram iavnosti izravna ta zadeva. Po nekaterih naknadnih ugotovitvah sta predloženo iziavo re-digirala še ooverienik Skavič in urednik Dimnik in sta se popolnoma sporazumela in zedinila na iziavo. ki io oodaiemo na čelu lista. Obsoialo se ie tudi izrabljanje te zadeve in nie zlorabo
NOVI UČNI NAČRTI.
Referent ministrstva prosvete in član Izvršnega odbora UJU tov. Flere ooiasni kako ie prišlo do sestave nastavnega. programa. Že skupščina v Sa-raievn ie sklenila da se naprosi orosv. ministrstvo da izda nastavni program. Pa slišali so se že takrat glasovi, da tega ni mogoče brez šolskega zakona že iz razlogov različne šolske obveznosti raznih nokraiin.
Edinstveni program se ie izdal iz državnih potreb vsa i za ono dobo ki io imaio vse šole v državi Prvotno ie bil izdan program za 2 razreda. Na osnovi ' fin. zakona oa ie sestavila posebna ko-misiia sedanii nastavni program. V tej komisiii so bili činovniki ministrstva in oreišnii predsednik UJU Pera Vuksano-vič. Na prvi seii so Se predmeti razdelili, nastali sta na ta način dve osnovi kar ie oogrešek ker se ni v celoti napravil glavni osnutek.
K temu poiasniln so se oglasili skorai vsi zastopniki poverieništev
Pov. Popovič (Beograd) povdaria. da ie program za zemlieoisie in zgodovino preobširen. Ministrstvo bi moralo točno poiasniti- koliko snovi se mora obravnavati ker vse ni mogoče. Pri načrtu bi bili morali sodelovati učitelji, da bi bil načrt spreiemliiv Strokovnjaki niso bili oozvani k sodelovauiu
Pov. Skavič (Zagreb) ie mnenja da ie treba temu načrtu temeljite reviziie. Program ie prenatrpan delo ie površno in neenotno. Politična zgodovina ie de-
ljena od kulturne kar ie za nas nesore-iemliivo in se zlasti ori nas to ne sme deliti. Ta načrt ie podvreči temeliiti reviziji do donošenia šol. zakona.
Pov. Skuli (Ljubljana) povdaria; da ie bil oostooek povsem oogrešen. Prvo ie sestava enotnega prosvetnega programa z a vse kategoriie šol. nato sestava šolskih zakonov in za temi nastavni program za osnovne šole. V danem slu-čaiu se ie postavilo vse delo na napačno bazo in ie zgrešeno
Stavil ie predlog, ki ga ie soreiel tozadevno ožii sosvet pov Liubliana v katerem se obsoia oostooek pri sestavi načrta in se predlaga nai se s strani organizacije odkloni načrt.
Pov. Ilita Kutlača (Dalmacija) želi čisto lokalni nastavni program spreiemliiv za Dalmaciio in tamošnie razmere.
Po končanih izjavah poverjenikov ie izdelal poseben odsek, v katerem so sodelovali pov. Skavič. pov. M. Popovič, pov. I. Kutiačj» in urednik Dimnik- sledečo iziavo:
»Sestanek poverjenikov UJU dne 31. oktobra 1926 v Zagrebu ie obravnaval »Učni načrt za I.—IV razred osnovnih šol kraljevine SHS« od 9. avgusta 1926 ter ie sklenil sledeče-
Dasi ie ta učni načrt izzvala opravičena in splošno priznana potreba da se naše osnovno šolstvo organizira aa enotni osnovi, se ioak zahteva takoišnja niegova temeliita reviziia in to iz razlogov. ker ie v snovi sploh a za nedeliene šole oosebe preobsežen in ha mnogih mestih neiasen. rta vodi tako rt o površnosti v učnem delu.
Razen tega da ie ta učni načrt poln tudi nepotrebnih detailov na večih mestih posamezne važne nartiie niso tako precizno iznešene rta bi se moglo razbrati kai se z niim od učiteha zahteva. Posamezne podrobne metodiške pripombe in navodila tega načrta, ie treba vsekakor izločiti iz niega in iih zatem sistematično iznesti v instrukciiah ki se do-dado učnemu načrtu.
S pedagoškega ozira nedostaie temu načrtu tudi potrebna notrania enotnost, ker ie posledica naglice in površnosti ori niegovi izdelavi- ki ie tolika, rta bi se pokazala tudi ori šolskem delu. zlasti ie bilo treba da bi se ta načrt spravil v potreben sklad z nastavnimi načrti šol v onih kraiih naše države kier ima osn. šola več ko 4 šolska leta in kier bi bilo treba da ie oouk v višiih šolskih letjh organski nastavek onega v spodnjih 4 šolskih letih.
Vsi ti obči oogreški tega načrta so nastali zato ker ni bil načrt izdelan s potrebnim sodelovanjem strokovnih faktorjev. a zlasti, ker ie izdelan brez sode-lovania učitelistva narodnih osnovnih šol iz različnih kraiev naše države zaradi Česar proti neooravičluvemn posto-naniu v tem oziru današnii sestanek v imenu učitelistva naiodločneiše protestira.
Dosledno temu se zahteva da se ta učni načrt dostavi vsem priznanim faktorjem v državi oosebe oa UJU: da se izvedejo v niem neobhodno potrebne korekture ki rvmogočiio nsoešno in pravilno delo v narodnih osnovnih šolah.«
Debata o učnih načrtih ie bila obsežna. Rfezultat iste ie, da ie bil sprejet gornii predlog, na podlagi česar bo Udruženie napravilo nadalinie korake.
Za tem ie bilo na dnevnem redu še: vprašan i e šolskega zakona: oreuredbe pravil UJU Dri čemer se ie govorilo o volilnem proporcu, o sindikalni osnovi organizacije o nnravni razdelitvi organizacije o delitvi beograiskega oov. na dve ali tri in nekaterih drugih osnovnih vorašaniih: o zaščiti učiteliskih Pravic, pri čemer smo čuli gorostasne krivice, ki se gode. učitelistvu na Hrvatskem: ob skleou so podala posamezna ooverieni-štva svoie predloge o čemer poročamo prihodniič podrobno.
Splošne vesti.
—	Kdor izstopi iz okrajnega društva ni več član UJU. Nekateri člani vzamejo zelo lahko in meniio, da izstop iz okrai-nega društva nima nobenih posledic. Posledice so sledeče: Dotičniki s tem izstopijo tudi iz UJU in niso več člani Udruženja. Pristopiti ne moreio niti sami. niti društva k drugemu ooverieni-štvu. ker ie to proti pravilom in iih tudi drugo ooverieništvo ne bo sprejelo Nadalje se iim ustavi dopošiljanie »Učiteljskega Tovariša« in »Popotnika«. Z izstopom postanejo učiteljski — seoairatisti. ker bo vse ostalo učitelistvo udruženo v UJU.
—	Nekvalificiran napad na hrvatsko učitelistvo. Ker se ood tem naslovom vrši agitaciia. ki nima ravno najlepšega ozadia opozarjamo na današnjo iziavo na uvodnem mestu in na tozadevno debato med društvenimi poročili, v poročilu Ljubljanskega učiteliskega društva.
—	Razburjenje glede pristopnih izjav. Nove pristopne iziave nekatere člane zelo razburiaio zaradi dneva pristopa. Poiasniujemo da so te iziave le formalnega • značaja, zaradi evidence blagajniku in tajniku. Meščanskošolski uči-telii nai pripišejo da niso člani nobene druge skupne organizaciie z osnovnošolskim učitelistvom. stari člani oa nai ori-pišeio (kier ie zapisano »z današnjim dnem«) da so že člani od orei. Vse raz-burianie glede iziav ie Pa nepotrebno, ker so iziave formalnega značaia. Glavno ie da vsak član redno. mesečno ola-čuie članarino. V tem pogledu svetuiemo. da nai za člane oo šolah pobirajo članarino z a to določeni ooverieniki. drugim, ki niso na šolah Da nai pošilia blagajnik redno osem dni ored prvim do pošti oo-ložnico z označenim zneskom za dotični mesec ter nai ooštnino Driračuna.
—	Reviziia uradniškega zakona. Kakor poročajo iz Beograda ie komisiia za reviziio uradniškega zakona pričela s svojim delom. Člani te komisiie so: državna svetnika Petar Petrovič in dr. Sa-gadin. kasaciiski sodnik Vasa Petrovič v Novem Sadu in član glavne kontrole Milenko Vesovič. Komisija pregleduje ves doslei zbrani materiial ter zbira vse one nodatke, ki prihaiaio za reviziio zakona v ooštev. Uradniške organizacije so pridno na delu. da ob tei priliki no-novno izneseio svoie težnie. Upati ie da bo reviziia izboljšala ne oa poslabšala zakon.
—	Zakai odklanjam odgovornost za gospodarsko stanie ooverieništva. To
bom z ozirom na izvaiania g. Jelenca v »Edinstvu« točno poiasnil s števjlkami, datumi in če treba tudi z obiavo raznih dopisov in sejnih podatkov. — Ivan Dimnik
—	Uradne ure tajništva in blagajni-štva Ljubljanske?» učiteliskeir« društva.
Za razgovore in informacije o stanovskih in društvenih zadevah ie na razpolago tov. blagainik vsak torek od 17. do 18. ure. tov. tajnik oa vsak petek od 9. do V212. ure v pisarni poverjeništva UJU v Učiteliski tiskarni.
—	Ltubliansko učiteljsko društvo. Vse tovariše in tovarišice ki so oreieli pristopne iziave. pa iih do danes še niso vrnili pozivamo, da iih vrneio takoj, ker 'p sicer nemogoče sestaviti imenik in urediti dostavliar:- listov.
—	Izstopil ie iz UJU g. Luka Jelene. Kot nečlan izdaia in ureiuie list. ki napada in ruši delovanje članstva UJU ter sklicuje sestanke za akcije 00 sre-skih društvih UJU. Nai orimeria to svoje delo z delom in Postopkom vseh onih. ki so delovali legalnim Dotom za uve-liavlienie deklaračne smeri. Ali Sn to legalna sredstva in ie-li to legalna not ki io ubira? Večina učitelistva v Sloveniji in tudi izven Slovenije gotovo ne odobrava takega postopka.
—	Razstavo ženskih ročnih del priredi v risalnici dekliške meščanske šole v Ptuiu dne 6. in 7. t m. Državni osred-nii zavod 73 ženski domači obrt iz Ljubljane. Ker zboruie učitelistvo ptujskega okraia ta dan, bode v slučaiu da bi osta-lal čas. predaval tov. Božo Račič o čip-karstvu.
—	Kie so slike? Tvrdka »Edition Adria« oreie Zagreb sedai Beograd, iz-deluie slike našega Jadrana: Priporočena ie bila od ministrstva prosvete O. N. br. 55287 od 28 oktobra in O. N. br. 55.882 od 6. decembra 1924. Z O. N. br. 3667 z dne 1. juliia 1925 oa se ie celo ukazalo krainim šolskim svetom, da stavijo za te slike vsoto 300 Din v proračun. Naša šola ie naročila in za naročilo poslala denar že v oočetku maia 1925. Ker slik le ni bilo, ie šola naročilo večkrat urgirala. Na urgence ie tvrdka Prvič odgovorila v decembru dobesedno sledeče: » Čast nam ie izvestiti Vas da smo iz Zagreba primili novac ko.ii ste Poslali za slike i da čete ih uskoro dobiti* Slike se sad završavaiute nrema tome ništa ne brinite. S suoštovaniem.« Dopisnica ie bila brez podpisa samo žig tvrdke »Zavod za izradu Edition Adria Beograd ... Ministrstvo ie oriporočeva-Io slike ki so se »završavale« šele leto pozneie. Na ponovno urgenco smo dobili iz Zagreba dne 30. mnuaria 1926 dopis, v katerem se nam poroča »da ie I se-riia slik gotova i razšalie se školama po onom redu. kaku su nabavliale Prema tome se nadamo da čete več za koii dan I. seriiu slika nrimiti.« Ti »nekoii« dnevi s'o se vlekli v mesece in na ponovne urgence nimamo še do danes ne de-naria ne slik Tudi iavlia ce nam ne več. »da su slike več gotove«. Seveda smo poslali dopis o tei zadevi na našo šolsko oblast, ki ie tolikokrat naročala in oripo-ročevala te slike v trdnem nreoričaniu. da bode ista oblast tudi izvršila urgenco. Pa dasi ie minilo od takrat že leto dni. ni šolska oblast do danes niti odgovorila. Kai nam ie sedai narediti? Tožiti? Tudi to smo že naredili. Sodišče na ie tožbo zavrnilo z dostavkom da moramo vložiti tožbo tam kier ie sedež. Če na tožimo sedai v Zagrebu ali v Beogradu, nas stane nazadnie več, nego smo poslali za slike in vrhu tega nas zna doleteti še da plačamo vse sodne stroške. Zatekamo-se torei v iavnost in vprašamo: Kako.misli šolska oblast ščititi osn.
njim. Moderndorfer ni več samo učitelj, postal ie nehote vodia delavskega kme*-skega liudstva. Upamo da si ob takem zidu nihče ne bo hotel razbijati glave. Zaigral bi zadnio trohico zauoania med obmeinim ljudstvom.
Nasprotno na se dividendarii v Londonu ne boie prav nič tov. Moderndor-feria. Ko bi iim ne povzročal stroškov v korist občine in pustil pri miru n.iih žepe — bi tov. Moderndorfer lahko še dolgo sedel v svoiem vlažnem tesnem, skrai-no nezdravem stanovaniu. Ker oa ima v svoii torbici še neka i načrtov, kakor občinsko elektrarno, stanovanjske 'hiše. okrevališče za staro in mlado pašnike, mlekarno itd. zato bi se ^a radi ¡znebili. da hi razbremenili izdatke za občino.
Kadar bo izdal tov. Moderndorfer drugi del spominov bo bržkone opisano še kai več. Želim oa iz raznih ozirov. da iih izda še kot učiteli v Mežici, ne oa stoječ že na čelu naraščaiočega delavskega ookreta. Marsikai bo v prvem slučaiu mileiše povedano.
ALBIN ČEBULAR:
Šolske razstave.
(Bela Krajina.)
(Dalje.)
3. Dragatuš.
Šolska razstava se ie vršila tu prvič. Že pred letom dni so io hoteli otvoriti, oa so opustili misel ker se iim niso zdela dela še orav ureiena. Tu imamo ravno zrcalo, kako se pripravlja učitelistvo na razstavo že pričetkom šolskega leta ter dalie ves potek leta. ker vsak izdelek bo razpoložen oceni domačega učitelistva, staršem ter drugim orišlecem. Vsaka pot se med letom brezdvomno boli usmeri ter poglobi hodi Po niei ter io orelistuie z večio pazljivostjo kakor v obratnem slučaiu. Vsaka stvar hoče. da res siie: v njei ne sme trepetati površnost Učitelistvo ie zastavljalo dela. dovršena zbiralo ter od teh odbiralo najboljša iih oredstavliaio razredu z razlago: s tem iih ie torei izvabljalo na pravo pot kakor dete. katero moli piščetu košček kruha da mu sledi, ne vede in z zadovoljstvom kamor ono hoče. Učiteli mora torei dobro poznati učenčevo dušo. po-
tem dela šele lahko operacije katere se mu bodo tudi skorai vse posrečile. Kdor pripravlja šolsko razstavo si brezdvomno naredi oreie načrt, katerega Pa vsako leto obnavlja, toda — presnavlia dele in iih izpopolnjuje ker namišljeno delo vr-šuioče se in izvršeno ima vsako veliko modrih besed, katere so «i posebno pri prvem in zadniem velikokrat, če iim pogledamo v koreniko, v nrotisloviu kaiti gradi — učenec kier zadenemo ob stvari katere sploh v misel nismo vzeli. On nam pravi, nai ooazuiemo niegove napake. katerih on ne vidi — sai če bi vedel človek da bo naredil napako se ii bi gotovo raie ognil — ter ga tako zopet usmeriamo nazai na pot iz katere ie nevede krenil da bo zopet v pravilnosti nadalieval.
Pač z razstavo se ie na treba odločiti. ker ie vsak začetek težak in vsak ima svoie neorilike. zato ie treba pa tudi na to računati, toda z uoamem da bo naslednie leto oopolneie, usmerienei-še sai tisto rntehstvo ki dela korak za korakom, počasi pretehtano, bo želo orav gotovo vsako iesen ko bo stopilo ood drevo dela- sad zadovoliiv: sočen, sladak., leoo rdeč, ovft v sladko samosvojo aromo.
Pogum velja. Kdor omahuje, podleže. Zato iasno proti eilin 7, volio ki ie ie-klena granitna.
Letošnia šolska razstava ie prebila led. Želimo da bi stopila v krog ostalih ter se razvila vzporedno 7. niimi.
Dela so orav raznovrstna: dobimo tudi posebnosti, katere »se odlikuieio ter daieio nov tip posebno v rokotvornih delih.
Drobni učenci, v belih hlačicah. s torbico preko rame — kdo bi si mogel misliti da že toliko znaio če bi iih srečal na cesti ali oa na paši kier so še vedno zaverovani z nožem v svoie delo.
Razstavo bi razdelili tudi tu v dva dela, namreč v risarske in rokotvorne izdelke. Risanje na nižii stoonii stopa vzporedno z ostalim ocenienim že v uvodu, v višii stoonii se pa goii skorai izkliučno ornamentika. da bi se nekako dohitelo zaostalo to ie — izpopolnilo domačo obudilo smisel in ljubezen do me. da se bo nadaljevala, ne oa izumirala. Posebno moramo naglašati da le Dragatuš in niegova okolica izvanredno že bogata na ornamentiki. katere zasledimo na vretencih preslicah. otiračih obleki itd.
šole ored nadaliniimi takimi Drinoročili? — Dol. Logatec. 25. oktobra 1926. — Štravs Kari šolski uoraviteli.
—	Ker se na šolah dogaiaV» vč®sjh
Dreniri med učitelistvom — včasih službenega ali neslužbenega značaia — zaradi kake malenkosti in škoduieio ugledu nosebno na kmetih, kier se boli vidi in v p vse nastane VDrašanie- Kdo ie merodaien da nosežp vrne« in razsodi ? Nekateri uDravitelii so mnenia da ie unravitelieva dolžnost, da funsrira kot neoristranski sodnik, a drugi zoDet menilo da tn noravitelia nič ne briga Mo-goČP «e oglasi kateri izkušen tovariš z dobrimi nasveti in oa ki ima že kai Drakse v tem oziru Gotovo se bo marsikdo ki zda i n,p vp kakšno stališče nai zavzame ravnal do njegovih besedah.
Učiteljica.
—	Radovljiško učiteljsko društvo.
Ker nekaterim tovarišem ni nrav. da se ie Doverieništvo obrnilo za avtentične Dodatke o zborovaniu tega društva na Dristoino sresko poglavarstvo in se celo norčuieio iz tega Dovdariamo da smo to morali storiti, ker nam nredsedstvo ni Doslalo ootrebnih točnih Dodatkov. Dolžnost Doverieništva ie čuvati nad tem da vodilo vsi funkcionarji svoia društva strogo do Dravilih. Poverieništvo more obiektivno nostoDati le na temeliu avtentičnih Dodatkov.
— Tovarišico Zcro Tusulinovn pro-simo nai se čimnrei 7glasi Dri Doverie-ništvu v Ljubliani ker nam ie DOŠta na-nio naslovlieno Dismo vrnila.
Nova napredovanja, imenovanja, upokojitve itd.
—i Sprejem v državno službo. Mariborska oblast: Conč Jožefa v Sv. Jakob v Slov. gor., Perhavc Silvo v Grosuplje, Pavletič Erika v Sinji vrh, Terček Angela v Kalobje, Brinar Vanda v Šmarje, Lovrenčič Marija v Sv. Lenart pri Vel. Nedelji, Pustotnik Marija v Celje na dekl. osn. šolo, Pucelj Angela v Loko pri Sv. Juriju, Šušter-šič Marija v Črenšovce, Benko Marija v Bodonce, Jesih Ivana v Vučjo ves, Zmavc Marija v Kuz-doblan, Grčar Ana v Ribnico na Pohorju; Ljubljanska oblast: Prešern Josipina v Tržič pri Kranju, Zajec Angela v Čeplje.
—i Kontraktualni učitelji: Čok Albert v Zagorje pri Kozjem, Čok Klara v Zagorje pri Kozjem, Jereb Milan v Vinico, Možina Boris v Mokronog, Martelanc Dora v Virštajn, Čermelj Viktor v Prevorje.
—i Premestitve. Mariborska oblast: Toma-žič Vlasta v Sv. Lenart mešč. š., Cernej Ana v Ormož mešč. %., Jurko Marta v Celje mešč. š., Sadnek Marija v Mežico mešč. š., Korže Janko v Sv. Lenart mešč. š., Pogačnik Janko v Vojnik, Vidovič Ana v Sv. Bolfenk na Kogu, Hriber-nik Kari v Vrata (srez Dravograd), Šerbec Josip v Muto; Ljubljanska oblast: Weble Angela v Artiče, Petje Helena v Sv. Jakob ob Savi, Hočevar Karola v Vel. Lašče, Klavora Adolf v deš. osn. v Kranju, Lebar Marija v deš. osn. v Hrastniku, Zamejc Ema v dekl. osn. v Hrastniku, Stroj Marija v Cerknico, Kraševec Avgust v Grahovo, Albert Zlata v Lichtenturn, Petrca Vilma v Dob pri Domžalah, Grum Ljudmila v Brezje pri Dobu.
Delovanje ožj. sosveta Pov. UJU Ljubljana.
(Poročilo o seji z dne 27. oktobra 1926.)
Zadeva belokranjskega društva. — Ureditev prosvetnih razmer glede mest brez učiteljstva in učiteljstva brez službenih mest. — Priprave za sestanek poverjenikov v Zagrebu. — Drugo delo poverjeništva.
OTVORITEV.
Poverjenik Skuli otvori 5. seio in ODraviči odsotnost ge Godčeve. ki se zaradi obolelosti ne morp udeležiti seie. članom Doiasni, da ie moral zbog nujnosti sklicati seio in to na sredo, ker ie bil vsak drug dan izkliučen.
BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO.
Nato orosi da bi takoi v začetku seie razoravliali zadevo o belokrani-skem učiteliskem društvu ker ie urednik Dimnik želel nai se ta točka obravnava brez niega. Poda o tem izčmno do-ročilo. Po referatu tov. Merviča ki se ie udeležil kot Doverieni član zborovanja v Črnomliu dne 16. oktobra, in do temeljiti. stvarni in obiektivni debati se ie soreiel sledeči skleD-
»Z ozirom na Doslana skleDa belo-kraniskega učiteliskega društva in tozadevno poročilo do članu Vašega društva tov. Štrbenku in vse tozadevne dopise up-otavlia ožii sosvet da ip bilo oo-stopanje urednika »Učit. Tov.« Ivana Dimnika v vseh slučaiih popolnoma obiektivno in korektno ter v skladu s sklepi in navodili ooverieništva in ožiega sosveta Društvu naročamo da pozove tov. Štrbenka. ki -je zavedel članstvo do prenaglienih in neopravičenih Oklepov, da svoie postooanie opraviči in da primerno zadoščenie.«
ODOBREN JE ZAPISNIKA.
Tainik prečita zapisnik 4. seie ožjega sosveta, ki ga člani odobre.
PRAVOČASNO NAMEŠČENJE UČI-TELJSTVA.
Glede pravočasnega nameščenja učitelistva ie bil soglasno SDreiet nred-log. ki ie bil obiavlien v 12. številki »Učiteljskega Tovariša«. Opozarjamo nanj vse nredsednike in šolske upravitelje. Ožii sosvet poveri enega člana da sestavi primerno vlogo za velika župana liublianske in mariborskp oblasti.
TA.INIKOVO POROČILO
Predvsem poroča tainik da so se vsi sklepi zadnie seib izvršili. Mani važne dopise smo rešili ori eksekutivi. Na temeliu nadalmiega poročila so se napravili sledeči sklepi:
a)	Proti odgovornemu uredniku »Edinstva« ie vložiti tiskovno tožbo, ker navaia v svoiem listu razne neresničnosti in žalitve.
b)	Slovenske poslance brez razlike ie obvestiti o stališču našp organizaeiie. Pošiliati ie vsem »Učit. Tovariša« da bod o informirani o naših zahtevah.
c)	Okraino učitelisko društvo v Murski Soboti ie pozvati, da pošlie natančne Dodatke Dotem šele ie možna inter-venciia.
e)	O Kmet - Završnikovi zadevi se sestavi Doročilo in odoošlip na meroda.1-no mesto da se povspiti razčisti.
f)	Pritožbe članstva, ki so došle. na poverieništvo v zadevi Učit. tiskarne ie ročiti predsedstvu v vednost in uvaže-vanie.
g)	Na. vlogo predsedstva pevskega zbora slovenskega učitelistva odpošljemo na vsa okraina učiteljska društva okrožnico s nozivom na pristop Kot Dolnomočni zastopnik Doverieništva Dri tem zboru se določi tov. Rado Grum.
h)	Izvrši se nai naorošeno posredo-vanie za člane ki so se obrnili na poverieništvo v ra7"ih zadevah
BLAGAJNIŠKO POROČILO.
Blagajnik Doda svoie poročilo ki ga vzameio člani ožiega sosveta odo-bruie na znanie. Skleni: a) Pri »Zvončku« moramo skrbno Daziti da ne Dre-koračimo Droračuna. b) Revizi.ia Doverieništva in listov se mora izvršiti do srede decembra.
PRIPRAVE ZA SESTANEK POVERJENIKOV UJU V ZAGREBU
Tainik Drečita vse došle Dredloge za sestanek Doverienikov ki sp vrši 31. oktobra 1926 v Zagrebu. Razpravlja nai se: o kadrskem roku. o učnih načrtih, o šolskem zakonu o učiteliski izobrazbi in zahtevi da vookličp ministrstvo k izdelovanju načrta našega zastopnika o absolventih vištp nedagoškp šole in niih namestitvi, o ločitvi šolskp nnravp od Dolitične, o intervenciiah predsedstva pri prosvetnem in finančnem ministru in o popravku poverjenika Škaviča. Sestanka se udeležita od našp strani poverjenik A. Skuli in urednik Iv. Dimnik.
SKLEPANJE O PRISTOPU K UČIT.
TISKARNI
Ker ie poverieništvo zadružnik Učit. tiskarne in ker ip tiskarna razposlala na vsa okraina učteliska društva vabila za oristoo. poroča blagainik o delovanju in stanju Učit. tiskarne. Tov. Gruma poveri ožii sosvet da sestavi dopis v smislu debate ki ga. odoošliemo vsem članom UDravnega in nadzornega odbora. Sklene se soglasno še nadalie Dodoirati Učit. tiskarno najživahneje in delovati za nien nrospeh. Glede pristopa se prepusti članstvu nooolna svoboda. Vodnikovo družbo ie naprositi, da da del svo-lih nublikacii v tisk Učit. tiskarni z ozirom na deistvo, da ie skoro polovica poverjenikov učiteliev.
DELOVNI PROGRAM
Ker so sedai ureieni vsi sklep? in nredlogi izza celjske DOkraiinskp skupščine poveri ožii sosvet tov. Ribičiča, da iih dokončno pregleda uredi in pripravi za tisk. Sklepi in predlogi tvoriio temeli delovnega programa naše organizaeiie.
SLOMŠKOVA ZVEZA.
Ožii sosvet ie razpravljal o njenem dopisu glede »Popotnika« in Učit. kon-vikta ter ugotovil da ni med obema organizacijama nikakih bistvenih zanrek za združitev. Temeli oristoDU ie deklaracija in nravila UJU.
DRUŠTVO MEŠČANSKOŠOLSKEGA UČITELJSTVA.
Ožii sosvet Doveri tov. Merviča. da Doiasni naš položai ori zborovaniu me-ščanskošolskega učtelistva in stavi predlog za skupno organizacijo.
SAMOSTOJNI PREDLOGI IN NASVETI.
Soreimp sp predlog, da sp napravi vloga na velikega žuoana liublianske in mariborske oblasti glede oprostitvp od Douka v dneh ko sp vrši seia ožiega sosveta. Tov. Ribičič prosi intervencije glede namestitve potrebnega učnega osobia na meščanski šoli na Rakeku. Ko se še določi da se vršp spie ožiega sosveta na soboto ob 10. uri zaključi poverjenik seio ob 21. uri.
UJU — poverieništvo	Ljubljana
dne 2. novembra 1926.
Andrei Skuli.	Josin Kobal,
noverienik	tainik.
Polemika.
— Mnenje k »Odkriti tovariškj besedi« in »Brez zamere«! Ni mol namen zagovarjati besed tov. Laiovica in Še-gule ki sta iih imenovana nanisala v dobri volii Dosebno članek »Brez zamere« ie naletel na odpor pri mnogih tovari-ših(cah)! in h kateremu bi rad pripomnil par besed- Tov. Laiovic omenia kako ie bilo ori učiteljih davnih dni in če govorim odkrito, moram priznati, da je glede sooznavania tovarišev v svoiem šolskem okolišu sedai ravno tako razvito če ne še boli kar to lahko oritrdiio mnogi mladi učitelji. Spomnim se še dobro kako smo še kot učiteliiščniki no-tovali no Sloveniii in obiskovali na Dotu vsako šolo, vsakega nadučitelia seveda so bili soreiemi Dovsod drugačni. Pač
na bi pri tei priliki povdarial. da se premalo spoznavamo c starši naših otrok, to samo mimogrede. Kar se tiče na ljubljanskih izDrehodov mladih tovarišic Da samo tole: So kraii tudi blizu železnic, ker ie dostikrat učiteli(ica) navezan sam nase ob nedeliah in mislim, da iim ne bo nikdo zameril č<> iim dopušča čas in de-nalr. sp odnelieio v Ljubljano samo da pri tem ne troi Douk To nravico mislim, da ima učiteli(ica) da se Delie dvakrat ali trikrat na mesec v Liubhano, kier obišče kulturne prireditve katerih v svoiem kraiu nima in duševnp hranp iim ne bo nihče odrekel. Upanjpi izoremembe da veselte do dela v obratnem slučaju postane človek apatičen itd. za kiar imamo fakta'	(Dalje prih.)
Naša gospodarska organizacija.
—g Članom Učit. Samopomoči. Dne
31. oktobra 1926 ie umrl član U. S. Fran Žiher v Št. Juriu ob južni žel.: to ie \27% smrtni slučai. Člani oreimete v teh dneh položnice za 5.75 Din (poštnina v novembru zvišana) oziroma ta znesek in nreišnii zaostanek.
—g Društvo za zgradbo Učiteljskega Kon-vikta v Ljubljani. V mesecu oktobru sem prejel sledeče zneske: Osnovne šole Blanca 20 Din, Petrova vas 10 Din, Vinica 50 Din, Dob 20 Din. Komenda 30 Din, Nevlje 40 Din, Cerklje 40 Din, Sv. Ana 10 Din, dekliška v Kranju 60 Din. Naklo 10 Din, Bosljiva Loka 20 Din, Grčarice 10 Din. Loški potok 50 Din, Mozelj 20 Din. Stara cerkev 50 Din, Štalcerji 40 Din, Vas p. Fara-vas 10 Din, Bučka 22 Din, Št. Janž 120 Din, Radeče 10 Din, Šmarjeta pri Krškem 160 Din, Tržišče 10 Din, Vel. Gaber 40 Din, Ljubljana: I. deška osn. 100 Din, II. deška osn. 200 Din, III. deška osn. 30 Din, I. dekl. osn. 200 Din, dekliška v Šiški 30 Din, Barje 50 Din, gluhonemnica 120 Din, pomožna šola 50 Din, mestni šolski svet 30 Din, prosvetni oddelek 120 Din, Božo Račič 11 Din, Borovnica 50 Din, Pečenko Vič 10 Din, Sv. Peter pri Ljubljani 40 Din, Jezero 10 Din, Podlipa 20 Din, Rakitna 10 Din, Šmartno pod Šm. g. 50 Din, Zalog 50 Din, Planina 30 Din, Vel. Gaber 40 Din: Janja Mikiavčičeva. šol. uprav, v pok. v Kranju 200 Din, Alojzij Kresal učitelj v Božakovem brezobrestno posojilo 55 Din, Laško učiteljsko društvo prispevek 400 Din, Ana Schmie-dova, učiteljica na srednji tehn. šoli v Ljubljani 40 Din. Julija Semolič-Lušicky, učiteljica Suhor, 1 obveznico 7% drž. inv. posojila z 9 zapadlimi obroki 131 Din 50 p. — Z današnjim izkazom znašajo vsi letošnji prispevki 42.732 Din 55 p. — Jos. Kobal, blagajnik.
Naša društvena zborovanja.
Zborovanje Radovljiškega [in Ljubljanskega učit. društva. — Večina društev je za skupen boj z ostalim drž. uradništvom. — Splošno se je učiteljstvo izreklo proti izstopu iz kulturnih in karitativnih društev. — Agilno delovanje društev pri presoji novih učnih načrtov — dolge in poglobljene debate. — V splošnem je pozitivno delo društev zelo narastlo. — Poglobil se je tudi stik med društvi in poverjeništvom.
Vabila:
= Novomeško učiteljsko društvo ima svoj izredni občni zbor v soboto 6. novembra ob pol 10. uri dopoldne v deški osnovni šoli v Novem mestu s sledečim dnevnim redom:
1.	Novi učni načrti. Stališče UJU napram tem. Poroča poverjenik UJU Ljubljana tov. Andrej Skulj.
2.	O prosvetnih in stanovskih prilikah ter o novi smeri. Poroča urednik »U. T.« tov. Ivan Dimnik.
3.	Utisi kongresa Narodnega Ženskega Sa-veza na Bledu. Učiteljica in deklaraški pokret. Poroča tovarišica Milena Sušnikova.
4.	Volitve društvenega odbora.
5.	Slučajnosti.
—	Učiteljsko društvo za dolnjelendavski okraj zboruje v soboto dne 13. novembra 1926 v meščanski šoli v Dolnji Lendavi s sledečim vzpo-redom: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Volitve novega odbora. 3. Novi učni načrt. 4. Referat. 5. Slučajnosti. Udeležba je za vse obvezna.
—	Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj zboruje 13. nov. t. 1. ob 10. uri v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru po sledečem sporedu: 1. Revizija članstva. 2. Poročila predsednika, tajnice, blagajničarke ter skupščinskih delegatov. 3. Proračun za 1. 1926/27. 4. Diskusija o novem učnem načrtu. 5. Konstituiranje sreskega pedagoškega odseka. 6. Eventualno predavanje M. Vaude »Problemi podeželskega učiteljstva«. 7. Slučajnosti in predlogi. — Pred zborovanjem ob 9. uri se vrši istotam odborova seja, h kateri so vabljeni tudi vsi namestniki, da se pogovorimo o prvi in tretji točki.
—	Učiteljsko društvo za ormoški okraj zboruje v soboto dne 13. novembra t. 1. ob pol 11. uri V ormoški osnovni šoli po sledečem sporedu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi in društvene vesti. 3. O novih učnih načrtih: predava sreski šolski nadzornik gospod Joža .Gorup. 4. Predlogi in nasveti. 5. Polaganje venca na grob tovarišice Marije Presker, kateri je učiteljsko društvo postavilo nov nagrobni spomenik.
—	Zborovanjp učiteljskega društva za ljubljansko okolico se vrši v soboto 20. novembra t. 1. ob 9. uri v risalnici drž. učiteljišča v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Predsednikovo poročilo. 2. Zapisnik zadnjega zborovanja. 3. »Pomožna šola«, predava tov. Zora Rakova. 4. Poročilo delegatov o pokrajinski in glavni skupščini. 5. Slučajnosti. — Članstvo se opozarja, da je termin o plačevanju članarine za tek. le_to potekel iin da poravnajo zaostalo članarino še tekom tega meseca.
—	Kamniško učiteljsko društvo zboruje v
ponedeljek dne 15. novembra 1926 ob pol deseti uri v šolskem poslopju v Kamniku s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Spisje na osnovni šoli, predava tovariš Franc Belin. 3. Slučajnosti.
= Celjsko učiteljsko društvo zboruje v soboto 13. novembra t. 1. ob 9. uri dopoldne v mestni osnovni šoli. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Društvena zadeva. 3. Tolmačenje učnih načrtov po tov. sr. šol. nadz. Cerneju. 4. Izvleček Adlerjeve psihologije, predava G. Šilih, strok, učitelj na trg. akademiji v Mariboru. 5. Slučajnosti. Spričo 2 aktualnih predavanj pričakujemo običajne polnoštevilne udeležbe. Pripomba: Knjižničar prosi, da vrne članstvo izposojene knjige.
Kulturni krožki:
+ Krožek učiteljskega društva za kočevski okraj se je vršil za Vel. Lašče in Ribnico dne 24. okt. t. 1. v Vel. Laščah.
Krožka se je udeležilo 12 članov-ic, kljub slabemu vremenu.
Predsednik krožka Fr. Ločnlškar pove uvodoma, da novi učni načrt ni bil sestavljen s sodelovanjem učitelistva, kar dokazuje tudi načrt sam, ker malo odgovarja našemu šolstvu.
Po predsednikovem poročilu se je obravnaval novi učni načrt točko za točko, in pri vsaki se je razvila debata. Sprejeli so se primerni sklepi.
Tajnik.
Poročila:
+ Radovljiško učit. društvo. Dne 2. oktobra 1926. se je vršil izredni občni zbor okr. društva Radovljica na Jesenicah. Občni zbor se je vršil brez priobčitve dnevnega reda takoj po uradni konferenci, ki je trajala skoraj do 13. ure. Zaradi tega je mnogo članov odšlo, posebno še ker ni vedelo kako važni sklepi bodo predlagani. Niti točka o izstopu društva iz Pov. UJU ni bila javno obljavljena. Navzočih je bilo okoli 50 članov. Društvo pa šteje 108 članov in je potrebna za, izstop dvetretjinska večina.
Po otvoritvi zborovanja sta poročala dva poročevalca o Celjski skupščini in Beograjskem kongresu. Glavna ost poročila je bila proti dekla-rašem in njih postopanju in deklaraciji ter o »narodnem in državnem edinstvu« trdeč, da je deklaracija delo socialistov (društvo si je pa samo izvolilo za predsednika socialista), kar sta dva člana zanikala, da ni res.
Predsednik je plediral zadevo Gangl in zvra-čal odgovornost te zadeve na deklaraše.
Nato je blagajnik čital (že prej pripravljene) resolucije in predsednik jih je dal na glasovanje. Ker je bilo precej nemirno se resolucije nfto dobro razumele in marsikdo je tako glasoval za te resolucije, ker so govorile o državnem in narodnem edinstvu, o dopisovanju v Učiteljskega Tovariša, češ, da se dopisi nedeklarašev ne sprejemajo (kakor nam je znano, ni še nobene pritožbe na javen poziv). Zadnji predlog je bil, da zaradi zgoraj omenjenih razlogov društvo izstopa iz poverjeništva UJU in pristopi v Zagrebško poverieništvo. (To je pa nemogoče, ker je proti pravilom.) Proti tem resolucijam sta glasovala dva. nekateri
Šolske zvezke po konkurenčnih cenah, iz nailiga papirja s pivnikom
izdeluje W Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Učiteljstvo opozarjamo, da naj uvede te zvezke v šole in naj zahteva v trgovinah
===== zvezke Učiteljske tiskarne. =====
Zvezki se prodajajo v korist ,UČITELJSKEGA KONVIKTA" v Ljubljani in „UČITELJSKEGA DOMA" v Mariboru.
niso glasovali, ostala »večina« je te predloge sprejela. V imenu Kranj, društva se je za to glasovanje zahvalil tov. Rant. S tem je bilo zborovanje zaključeno. Med zborovanjem se je delil brezplačno listič »Edinost«.
To bi bilo poročilo o tem zborovanju. Iz vsega še vidi, da je vse bilo tajno pripravljeno in dnevni red zamolčan, da se niso mogli člani, ki se s takim postopanjem ne strinjajo, pripraviti in preprečiti prenagljen in nepremišljen sklep.
Očividec.
+ Ljubljansko učiteljsko društvo ie zborovalo v četrtek dne 14. oktobra v risalnici Št. Ja-kobske šole.
Tov. predsednik poda po otvoritvenem pozdravu svoie poročilo, v katerem na kratko posname dogodke prejšnjega leta. Omenja boj, ki se je bil za pravice in svobodo stanu, za pravi demokratizem. ki pušča poedincu svobodo lastnega prepričanja. Sedaj, ko je ta boj dobojevan, je prišel čas medsebojnega spoznavanja in tesnega združenja, pa tudi čas za reševanje neodložljivih vprašanj stanovskih in socialnih interesov.
Nato se spominja dolgoletnega bivšega člana, neumornega delavca, pokojnega tov. Fr. Črnagoja ter mu zakliče: »Večen mu spomin!«
Ob koncu svojega izvajanja čuti dolžnost, da kot predsednik ljublj. učit. društva ščiti članstvo pred neosnovanimi in žaljivimi napadi. Prečita članek »Žalostno znamenje« priobčen v 137. št. »Jutra« z dne 18. junija 1926. (Članek je spisal tov. Luka Jelene, a tov. predsednik v svoji obzirnosti ni omenil pisca. Op. zapisnikarja.) Na medklic tov. Klavore, zakaj ne odgovarja tudi na članke v drugih listih, kot članek v »Narod. Dnevniku«, ki je »nesramno« napadel učiteljstvo, odgovarja predsednik, da obsoja vse take članke — brez izjeme.
Nato preide k ostalim točkam dnevnega reda.
Tov. Flere poda v svojem poročilu nekoliko poročila o državni skupščini v Beogradu.
Glede članstva pri O. Z. drž. nameščencev in upokojencev poroča tov. blagajnik. Sprejet je bil soglasno njegov predlog, da člani ljublj. učit. društva prispevajo mesečno 1 Din za O. Z. in to počenši z novim upravnim letom, t. j. od 1. julija tega leta.
Glede razmerja do Učit. tiskarne prečita tajnik tozadevno okrožnico poverjeništva. nakar se razvije debata.
V debato, ki je bila mestoma precej burna, so posegli med drugimi tov. Ambrožič, Hrovat, Marok, predsednik Skulj, Dostal. Mercina, Jelene, poverjenik A. Skulj in drugi.
Ob koncu debate je bil soglasno spreist predlog tov. Ambrožiča, ki se glasi:
1.	Ljublj. učit. društ^p zahteva izredni občni zbor tiskarne, kjer naj se znižajo deleži od Din 250 na Din 50 do Din 100.
2.	Uvede naj se enakopravnost in enakovrednost vsega članstva ne glede na višino in število deležev.
3.	V zadfugo naj se sprejme vsak, kdor je učitelj-ica, in
4.	naj se Učit. tisk. uradno naprosi, da se trgovske tajnosti naročnikov ne izdajajo.
Pri slučajnostih spravi tov. Dostal zopet na dnevni red pokrajinsko skupščino in stavi sledeči predlog glede narodnega edinstva:
»Ljubljansko učit.- društvo obsoja nastop delegacije na letošnji pokrajinski skupščini v Celju v zadevi narodnega in državnega edinstva, ter izjavlja, da stoji društvo neomajno na stališču narodnega in' državnega edinstva kot temelju Udru-ženja Jugoslovenskega Učiteljstva.«
Z ozirom na ta predlog pozove tov. predsednik učiteljstvo, da se izjavi, če so vsi prisegli na ustavo in kralju, če verno izpolnjuje v dejanju in duhu svetost prisege in deluje v duhu narodnega edinstva. Navzoči so glasno pritrdili stavljenim vprašanjem z »da« oziroma »smo«. Ko je dobil te izjave, se je obrnil tov. predsednik proti tov. Dostalu in izjavil:
»Mi nosimo svetost prisege v naših srcih in naših dušah in delujemo v smislu narodnega in državnega edinstva. Nam vsem je narodno edinstvo sveta stvar; je pa narodno edinstvo v ustih nekaterih le fraza, zlasti onih, ki hočejo iz političnih razlogov vreči jabolko razdora med učiteljstvo, da ga razdvoje in preprečijo njegovo ujedi-njenje v stanovsko nepolitični, strokovni organizaciji.«
Po tej svoji izjavi, ki jo je motila s protesti skupina Jelenca, Dostala in par drugih, zahteva tov. predsednik od imenovanih dveh. da imenujeta in pokažeta one naše člane in se jasno izja-
vita, kdo je nelojalen, protidržaven ali proti narodnemu edinstvu. Tej zahtevi se pridružijo še drugi iz zahtevajo imena onih, ki so protidržavni in nelojalni. Tov. Jelene in Dostal molčita. Na ponoven poziv tov. predsednika in drugih navzočih izjavi tov. Jelene, da so to: »Hrvatje«.
Za tem se oglasi k besedi tov. Dimnik, ki stavi sledeči predlog:
»Ker smo prisegli na ustavo, v kateri se nahaja tudi stavek, da smo dolžni vzgajati v duhu narodnega edinstva in ker se zavedamo, da točno izvršujemo syojo prisego, se nam zdi nepotrebno, da to še posebej povdarjamo in smatramo stavljeni predlog za neumesten in brezpredmeten, ker bi s tem vzbujali le dvom, da del učiteljstva ni lojalen in nj patrijotičen oziroma se ga morda smatra celo za protidržavnega.«
Tovariš predsednik da na glasovanje navedeni predlog. Dimnikov predlog prodre z 61 proti 4 glasovom.	Tajnik.
+ Svetolenartsko učit. društvo je zborovalo
dne 9. okt. 1926 pri Sv. Trojici v Slov. gor. Od 46 vpisanih članov navzočih 38.
Tovariš predsednik otvori zborovanje, pozdravi vse navzoče, posebno one učitelje(ice), kateri so pristopili na novo k društvu dalje g. sres. nadzornika Tomažiča, kateri nas večkrat z veseljem poseti.
Zadnji zapisnik se prečita in odobri.
Prečitajo se dopisi, potom katerih se sklene sledeče:
Stik med članstvom bodi čim ožji. Zato je umestno, da imamo v bližini, to je v marib. obl. zastopnika ožjega sosveta, na katerega se lahko obračajo društva.
Izstop iz narodnih kulturnih društev bi bil popolnoma brezpomemben, zato se sklene, da noben član ne izstopi iz nar. kult. društev. — Dolžnost nar. kult. društev bi pa bila, da se zavzamejo v bodoče za drž. uradnike takrat, kadar preti uradništvu nevarnost redukcije in pa znižanje prejemkov.
Članstvo sklene pristopiti k zvezi drž. nameščencev, da tako ojačimo skupno moč.
Društvo samo pristopi kot član k Učiteljski tiskarni, članom, kateri so pa gmotno bolje situi-rani se pa toplo priporoča, da storijo isto.
Tovarišica ga. Kovačičeva je pokazala v tričetrt urnem praktičnem nastopu v I. razredu, kako se igraje poučuje v elementarnem razredu. Obravnavala je skoraj vse predmete, katere je jako dobro vezala medseboj. Otroci so kar tekmovali v samodelavnosti. G. nadzornik je nastop posebej pohvalil in priporočal take nasiope tudi v drugih razredih.
G. nadzornik je razložil najvažnejše o urnikih in novih učnih načrtih. Kjer posameznim članom ni bilo kaj jasnega, je obrazložil in dal svoje nasvete. Učni načrti niso za naše šole najbolj prikladni in bo treba še mnogo izpopolniti. Razun tega pa imajo učni načrti tudi precej dobrega gradiva.
Tovariš Golež kot delegat kongresa v Beogradu poroča o poteku tega kongresa. Omenja, da ni bilo vse tako v redu, kakor bi bilo želeti. Nekaj kričačev je hotelo na vsak način priti do veljave. Mnogo delegatov sploh ni slišalo govorov, ker je bil prevelik nemir. Bilo bi na vsak način želeti, da se ob takih prilikah udeleženci, kateri hočejo samo na zunaj pokazati svojo osebnost ne udeleže takih kongresov, ker ravno ti niso za mirno, uspešno in vztrajno delo.
Poročilo o pokr. skupščini v Celju odpade, ker ni delegata tov. Cujnika pri zborovanju.
Kadrska služba: Učiteljsko društvo za sveto-lenartski okraj sprejme enoglasno predlog štirih glavnih zahtev glede kadrske službe učiteljev-vojakov, ki je natisnjen v 9. štev. Učit. Tovariša z dne 7. okt. 1926. na strani 2.
Prihodnje zborovanje se vrši pri Sv. Lenartu v Slov. gor., datum se še posebej določi. F. Velnar, preds.	J. Stuhec, tajnik.
— Dolnjelendavsko učit. društvo ie zborovalo dne 2. X. 1926 v Črenšovcih v navzočnosti 51 članov.
Pri čitaniu dopisov se odkloni nabiranje in-seratov za »U. T.« radi ustanovitve novega šol. lista »Slovenska Krajina«.
Nadalje se soglasno sklene, da društvo prestopi k O. Z. javnih nameščencev, toda pod pogojem, da se članarina, dasi je samo 1 Din, zniža.
Sklene se obenem, da člani društva ne izstopijo iz raznih kulturnih društev.
Tov. Peternel je podal referat »Spoznavanje prirode«, ki je žel splošno pohvalo.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. — Najmanjši znesek Din 5'—.
Tov. Kontler je podal poročilo o »Pokrajinski skupščini« v Celju, in sicer v zelo lepi obliki.
Pri slučajnostih se soglasno poveri tov. Pe-ternelu, da v imenu učiteljstva vlaga tožbe proti neprestanim napadom na učiteljstvo, ki se vedno bolj pogosto pojavljajo .i ustno i v raznih časopisih.
Tov. Kontler stavi predlog, naj se naprosi Poverjeništvo, da se učiteljem-vojakom pošilja nekaj izvodov naših Listov brezplačno.
Končno poda še nekaj smernic tov. nadzornik, nakar je bilo zborovanje zaključeno.
Prihodnje zborovanje bo dne 13. XI. 19126 v Dol. Lendavi.
Novak, tajnik.
+ Slovenjebistriško učit. društvo je zborovalo v soboto dne 3. okt. t. 1. v Slov. Bistrici.
Tov. predsednik je otvoril zborovanje, pozdravil vse navzoče, posebej g. sreskega šol. nadzornika tov. Koropca in na novo pristopivše člane; čestital je mlademu zak. paru Povh k poroki; naznanil izstop tovarišice Hrastnikove iz učit. društva ter se ji zahvalil za sodelovanje kot večletni tajnici.
Sreski šol. nadzornik, tov. Koropec je pojasnil nejasne točke glede razdelitve učnih ur in učne snovi na podlagi novega učnega načrta.
Tovariš Šijanec, predsednik marib. učit. društva je poročal kot član ožjega sosveta o seji istega dne 25. in 26. 9. 1926., ki jo ie vodil prosvetni inšpektor marib. oblasti, dr. ¡Poljanec.
Tovariš Planer je izpopolnil poročilo v Učit. Tov. o pokrajinski skupščini v Celju.
H koncu je še prečitai tovariš predsednik došle uradne dopise.
Vsled pomanjkanja časa se je predavanje tov. Logarja »O potovanu po Češki« preložilo na prihodnje zborovanje v mesecu decembru.
Tajnica.
+ Zborovanje učit. društva za pol. okraj Ljutomer, ki se je vršilo dne 2. oktobra 1926 v Ra-dincih.
Tov. predsednik otvori zborovanje s pozdravnim govorom. Posebno velja njegov pozdrav no-vodošlim članom, ki so: Cujnik Mirko. Lokavec; Gselman Rožica, Cven; Rožaj Mara. Cezanjevci; Zavratnik Stanko, Ljutomer; Žerjav Albert, Sv. Duh; Osterc Jožefa, Kapela. —r Iskreno čestita tov. nadzorniku Francu Karbašu k odlikovanju z redom Sv. Save. Tej čestitki se pridružijo tudi vsi ostali člani. — Nato omenja tov. predsednik razne neugodnosti, ki pretijo učiteljstvu, kakor: 35 službenih let, še večji odtegljaji, penzija šele s 25 službenimi leti itd. Zato povdarja. da se naj oklenemo naše organizacije in ji želi obilo uspeha v prihodnjem letu.
Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri.
Dopisi: a) Na dopis upravnega sveta učit. tiskarne v Ljubljani se je sklenilo, da pristopi naše društvo z 1 deležem k Učit. tiskarni.
b) Radi pristopa našega društva k Osrednji zvezi državnih nameščencev se je sklenilo sle-
Novosti za jesen in zimo
Vsakovrstno sukno za obleke in suknje v veliki izbiri. Najnovejši vzorci za damske plašče. Ugodni plačilni pogoji. Na željo se pošljejo vzorci.
A. & E. SKABERNE, veletraggg
LJUBLJANA
deče: Učit. društvo za pol, okraj Ljutomer pristopi k Osrednji zvezi državnih nameščencev in vpo-kojencev — sekcija Ljubljana, nikakor pa se isto ne more pridružiti sklepu, da se vsi javni nameščenci — državni uradniki, uslužbeni in upokojeni umaknejo iz javnega življenja in izstopijo iz vseh kulturnih, karitativnih, športnih in političnih društev in to predvsem zaradi tega ne. ker so ravno učitelji v prvi vrsti glavni delavci v kulturnih in narodnih društvih in bi s strogim izvajanjem zgo-rajšnjega sklepa morala povečini vsa ta društva s svojim delom prenehati, kar b,i v tem obmejnem okraju bilo na veliko škodo v narodnem in državnem oziru.
c) K okrožnici glede medsebojnega poslovanja med poverjeništvom in učit. društvom predlaga tov. Mavric, naj takoj vsi upravitelji zberejo pristopne izjave in določi termin do 10. okt. t. L List »Učitelj« se še nadalje obdrži.
Nato sledi predavanje tov. nadzornika: O učnih načrtih, po katerem se razvije ostra debata. Nato poroča tov. nadzornik še o raznih šolskih zadevah, za kar se mu tov. predsednik iskreno zahvali.
Radi pozne ure se nadaljna poročila prelože na prihodnje zborovanje, ki bo dne 11. decembra 1926 v Gor. Radgoni.
K. Mavrič, predsednik. Anica Stergar, tajnica.
Književnost in umetnost.
—k »Narodne Enciklopedije« je izšel 13. zvezek in obsega črke od »ko« do »ku«. Naroča se v Bibliografskem zavodu v Zagrebu, Gunduli» čeva 29. Cena posameznim zvezkom* 45 Din.
-—k Sokolska pesmarica. JSM v Ljubljani je izdala »Sokolsko pesmarico«, ki obsega 27 pesmi — sokolskih koračnic, narodnih himen ter domorodnih pesmi — dvo-, tro- in četveroglas» nih. S poštnino velja le 16 Din.
Listnica uredništva.
Dopisnikom. Zaradi zaerebškeea do-ročila in neDrestaniti ureenc elede objave društvenih Doročil smo morali ¡zdu-stiti rnnopo člankov in drueib dooisov. kar nai doDisniki ODroste.
ARGUS le n>* najbolJSI Informacijski zavod ARGUS Y v*ah	»vol» poverjenik.
ARGUS d.]e Informacije o vsem, zlasti pa o fln.n-gnem stanju denarnih zavodov, trgovsko-Industrljsklh podjetij In privatnikov ARGUS-ove Informacije «o vtlkdar točne Izčrpne
In hitre_
ARGUS " n»h"l« v V"ka Karadžlča ul. II. Beograd ARGUS-0* telefon la O-26, a brzojavni naslov Argu»
Krojno učilišfe, Stari trg 19.
Ravnateljstvo F. Potočnik, izvedenec Inter-nationalne Rimske razstave diplomiran z zlato medalijo in naslovom profesorja krojne umetnosti. Otvoritev tečaja 3. novembra. Specialen damski poduk krojenja za g. učiteljice iz cele Slovenije z znižanim honorarjem. Vsaka g. učiteljica ima priliko naučiti se popolnoma samostojno skrojiti si vsak plašč, jopico, obleko, bluzo itd. v popoldanskih ali večernih urah. Kroji po meri. G. učiteljice ki ne morejo obiskovati tečaja v Ljubljani, se lahko učijo potom pošte s slovenskimi učnimi zvezki.
ZGODOVINSKO UČNO SNOV,
ki jo predpisuje novi učni načrt, dobite v J. Nerat: „Zgodovinski čitanki", ki jo je založila Učit. tiskarna v Ljubljani. Cena je 15 Din.
NOVI UČNI NAČRT ZA OSNOVNE ŠOLE
zahteva, da se vrši domoznanski in zemljepisni pouk po sreskih okrožjih. Opozarjamo zato na zemljevid, ki obsega kamniški okraj, nekaj kranjskega okraja in ljubljanske oko-
lice. Tovariši in tovarišice! Segajte pridno po njem. S tem koristite tudi Učiteljskemu konviktu, ki je zemljevid založil.
PRODAM
„Lj. Zvon" 1906, 1908, več letnikov „Plan. Vestnika" in tudi posamezne številke „Zvona" in „Pl. Vestnika". Natančneje v upravi UJU.
SKOBELNIKI
za obdelovanje lesa, v najboljšem stanju, pripravni za rokotvorni
pouk, so po nizki ceni na prodaj. Oglase na upravo UJU Ljubljana.
MIZARSKO ORODJE,
kompletno po 40 komadov ali posamezno, je na prodaj. Je» neobhodno potrebno za rokotvorni pouk. Poizve se v upravi UJU Ljubljana.
UPRAVA ZVONČKA
ima več vezanih in nevezanih letnikov na prodaj in sicer boljše vezane a 60.— Din, navadno
vezane a 45,— Din in nevezane a 30.— Din. Dalje ima nešteto posameznih številk vseh letnikov a 3.— Din komad na razpolago.
NOV ROČNI ZEMLJEVID SLOVENIJE
izide v založbi Učit. doma začetkom oktobra, ker je Pirc-Dimnikova izdaja docela_pošla. Cena mu bode precej nižja od sedanje. Prednaročila sprejema že sedaj U. D. v Mariboru.
)
) Pravkar izšlo!
) )
NOVO!
Pravkar izšlo! (
( (
A. Novak: RISANJE
učnim
s podrobnim vodilom za prvih
načrtom in osem šolskih let»
Delo obsega v posebnih ovitkih predloge za L—II., posebej za III., za IV., V., za VI.—VIII., posebej perspektivo za VI.—VIII. in naposled geometrijsko risanje za VI.—VIII. šolsko leto. Na čelu predlogam je drobna 52 strani broječa knjižica s potrebnimi navodili in podrobnim učnim načrtom za vsa leta osnovne šole. — Cena v močni lepenki opremljeni zbirki z okusnim zunanjim napisom znaša Din 500'—
{ Novakovo .Risanje" je odobreno"od prosv. odd. za Slovenijo ter je neobhodno potrebno učilo ) za vsako osnovno in meščansko šolo. Da se omogoči nakup znamenitega dela, je založništvo ) pripravljeno dovoliti učiteljstvu plačevanje v 2—4 zaporednih mesečnih obrokih.
) Naročila sprejema KNJIGAH UČITELJSKE TISKAH V Lffill, Frančiškanska i 6. i