74 Praha, Nedavno so mislili še vseobče, da je prahe treba, bodi zemlja kakoršna koli: dobra, slaba; lahka, težka, sušna, mokrotna. Povdarjalo se je, da brez prahe morajo njive izcrpiti se in izpiti. Vendar temu ne pritrjuje več nobeden razumnih kmetovalcev. Sploh pa no-veji čas trdijo, da prahe nikakor ni treba. Akoravno je včasih marsikateri kmetovalec se bal, da ne bi preveč praho zanemarjal, toda naposled se je vsakateri y prepričal, da je samemu sebi škodoval. Želeti je, da se tega vsakdo prepriča brez škode. Tukaj je v prvi vrsti potrebno vedeti, kaj hočemo s praho sploh doseči? Navadno pravijo, da si njive tako pomorejo in se popravljajo in zatem zopet v določeni vrsti rodijo novih sadežev. Kedar njiva počiva, navozijo na njo gnoja. S tem dobi njiva novih snovi hranilnih za bodoče sadeže. Z njivino prstjo se pomešajo mogoče dobro. Zatem ima njiva časa dovolj, da se vsede in tako pripravi iz nova lepo in dobro roditi. Gnoj more biti živalski ali kovinski ali tudi umetni. Zgornje plasti njivine lepo razorane postanejo rodovitne tudi od zraka, ker iz tega prejemajo mnogo rodnih snovi, čeravno jih precej ne moremo ne videti, ne tehtati. Sedaj vprašujejo, bi li ne bilo možno vse to doseči tudi brez prahe? Odgovor deloma 75 zapopaden je v uže rečenem. Plevela čiste, vseskozi marljivo obdelovane njive, ki so brez zastane mokrote, ne potrebujejo prahe, če se jim le nekoliko časa med prvo in drugo setvijo za počitek privošči. Po nekod bi tukaj praha jako škodovala, zlasti če solnčni žarki pritiskajo in prah narejajo na njivi. Na lahkih zemljiščih sicer dobro obdelovanih škoduje praha najbolj, kajti vselej mora kmetovalcu biti mari, da izkoristuje njive kolikor največ možno in da jih ne pušča neob-sejanih. To pa najbolje doseza s tem, da sadež za sadežem pravilno nasleduje Na lehka zemljišča kaže čem več, tem boljše sadežev sejati ali saditi. Ti zapuščajo vsak nekaj odpadkov. Zemlja se vsprime, daje boljšega in trdnejega stališča sadežem in bolje rodi. Drugače je pa tam, kjer je zemlja hladna, mokra, nerodna. Potrebuje zmiraj več časa. predno zgodni, in zahteva mnogo obdelovanja, ako hočemo, da bode prav vzrahljana. Tukaj pa ni mogoče vselej ogniti se prahi, sicer ne dobimo dovolj časa za zboljšanje njive. Kaj takošnega pripeti se najčešče, kedar vreme žetev za-država ali sejatev odlaga. Časih postane vsled tega čas med obema jako skrčen. V teh slučajih in sploh, kedar časa ni njivo dobro obdelati, potrebna je praha. Čeravno je pa te časih treba, prizadevati mora si kmetovalec vendar vselej na vso moč, da se nje ne poslužuje. To pa doseže le, ako sadeže tako vrsti, kakor to veleva dotična zemlja in podnebje. Njivo naj čisti plevela, marljivo obdeluje, gnoja dovolj navaža in o pravem časi, sploh naj ravna kakor razumen kmetovalec. Pomaga si najleži s tem, da precej po žetvi njivo podorje. Zlasti ugaja to težkej zemlji, katero zrak bolje rodno dela, če je preorana. Marsikatere tvarine, v njej se razkrojijo tako leži in brzeje. Njiva je tako za glavno oranje najbolje pripravljena. Zatoraj je treba skrbeti najprvič za to, da prahe ne bode treba. Vendar pozabiti se ne sme, da utegnejo nastopiti tako neugodne razmere, da se je moramo zopet poslužiti vsaj za nekaj časa. V takih slu-ajih prahe ne pripustiti, bila bi velika napaka.