Leto XXV. Poštnina plačana v gotovini, Lendava, 18. septembri 1938. 38 SLOVENSKE KRAJINE NOVINE 20 jezero lüdi na tabori v Črensovcih. Kaj takšega Slovenska krajina ešče nikdar ne vidla, pa Slovenija tüdi ne že davno. Dr. Korošec je izjavo, da je črensovska slovestnost zvün ljub. mednarodnoga mlad. tabora, najvekša v Sloveniji letos. V soboto so zgoreli kresovi po Slovenskoj krajini i naznanili veseli bližajoči se dogodek. Molilo se je za pokojne dobrotnike slovenskoga naroda, spevale so se pesmi, vrstili so se govori za narod i domovino, vse e sililo v lepoj čistoj mesečini više i više k dobromi Bogi v zahvalo, ki je dao včakati Slov. krajini te velike slovesnosti. Proti večeri so priromali širitelje v Črensovce. Pripelao je Gornje aoto gospoda narodnoga poslanca Benka. Zbrali so se po kratkoj plohi pri črensovskom mosti, kde jih je pozdravo g. Rous Matjaš, črensovski kaplan z lepimi, s spodbüdnimi rečmi. Nato so se v vrste postavili i šli za križom, s spletenim iz pšeničnih vlati. Križ je nesla deklica v našoj staroj narodnoj obleki z dvema deklicama, v narodnoj noši kre dva kraja, ki sta držale svioni trak, dar g. Klepec Joška, trgovca v Beltincih. Trak je z bele svile i nosi napis 1913 — Širitelje Novin — 1938. Tri deklice so med potjov Pozdravile Urednika Novin z zbornov deklamacijov. Med igranjom godbe i spevanjom pobožnih pesmi se e šereg širitelov, povekšan od množine naroda, podao v cerkev k večernicam. Po večernicaj je širitele, ki jih je bilo okoli sto, godba sprevodila v gostolübno hišo g. Kolenko Ivana, kde se njim je pripravila hrana z stanovanjom. Po večerji so se širitelje i dvejezero naroda zbralo pri krasno razsvetlenom Našem Domi. Tü je g. Čontola Matjaš, misijonar z Ljubljane, naše krajine sin, meo pomembni govor na poslüšalce od pomena plošče, potrjene na pročelje Našega Doma, štera se je zdaj odkrila. Plošča nosi sledeči napis: „Z mogočno Marijino pomočjo je ˮ duhovnik v Črensovcih leta 1904, dne 8. decembra, izdal mesečnik „Marijin listˮ za poglobitev verskega življenja. Leta 1913, dne 8. decembra, je izdal tednik „Novineˮ za obrambo narodnih in verskih pravic slovenskega ljudstva ter svobode Slovenko krajine. Leta 1929 je ustanovil prvo posojilnico v Slovenski krajini, leta 1928 pa je zidal „Naš domˮ za katoliško prosveto in ustanovil agrarno Zadrugo, ki je priborila krüh našemu narodu. Popotnik, zaupaj v Marijino pomočiˮ Postavljeno 1- 1938. sept. 11. Te napis vodi k Mariji, ve je plošča postavlena v osmini Marijinoga rojstva pred svetkom njenoga nam sladkoga materinskoga imena. Z lampijoni razsvetlen Naš Dom je kazao nepozabne lepo sliko i tri metre visiki križni lampijon, postavlen pred Dom, je vsakomi jasno naznanjao, da samo močna vera v Križanoga i mirno prenašanje od Njega poslanih križov vodi do zmage. Toisto je izrazo tüdi napis slavoloka, postavlenoga pred Naš Dom: Po borbi zmaga, po zmagi krona. Zatem se je narod zbrao pri kresi v Črensovcih i poslüšao lepe govore gg. Godina Jožefa, kaplana na Jesenicah i Rous Matjaša, akademika z Črensovec. Ob polnoči je zamrla pesem, legla je mirna noč na naša pola i domove, samo mesec je verostüvao i pošilao svoje trake na Slovensko krajino i jo zazibao v sladki sen pa pripravlao na davno želno slovesnost. Razsvetlen visoki križ pred Na šim Domom je noso napis: Bog živi širitele Novin. Križana je njihova pot na zemli, gda širijo krščanski tisk, a čaka je pa zmaga križa: odičeno sta nenje. Svete meše. V nedelo rano se je oglasila büdnica žižkovske godbe. Že pred njov je narod romao po cestaj proti cerkvi, v šteroj so se že ob petih začele slüžiti svete meše. Prvo je slüžo g. Čontola misijonar za pokojne dühovnike: Ivanocija, Bašo, Sakoviča i Kleklna. Ob pol šestih je slüžo sveto mešo urednik Novin za žive i pokojne širitele i dopisnike Novin i pri njej prečisto navzočih širitelov veliki broj. Zatem so slüžili svete meše ešče sledeči gospodje: Godina Jožef za vse pokojne dobrotnike Slov. krajine, Rous Matjaš za vse žive dobrotnike Slov. krajine, Zadravec Matjaš, črensovski plebanoš, za vse žive i pokojne naročnike Novin i Camplin Ivan, izseljenski dühovnik za vse žive i pokojne izseljence i pokojne vojake Slov. Krajine. Narod se zbira. Črensovci so bili opleteni kak Zaročnica pred zdavanjom, pripravlali so se na srebrno zdavanje. Venec za vencom je obimao hiše i kraje cest, zastav je na stotine plapolao pri hišaj i na cestaj, samo za šolsko mladino je bilo naročenih petjezero zastavic; biciklisti so eden za drügom prihajali i se srečavali z konjenicov, pešci, narodnimi vozovi. Črensovci so postali kak mravlinjek, tovorni automobili so sipavati iz sebe pridne včelice Slovenske krajine, ki so priletele še od njenih najsevernejših mej i te roj je raseo z uniformiranimi gasilci, Fantovskimi odseki i Dekliškimi kroški v nedogledno vnožino. Prihod voditela slovenskoga naroda dr. Korošca. Malo po poldevetoj vüri je pripelao aoto g. dr. Korošca k veržejskomi mosti. Gda izstopi iz aotoja, se njemi približa urednik Novin i ga pozdravi z etimi rečmi: „Gospod ministeri !V imeni naroda Slov. krajine vas pravsrčno pozdravlam i vam nazna-njam, da vas te narod letno pričakuje. Bog vas prinesi.“ Po tom kratkom pozdravi g. ministra pozdravita našiva dva poslanca, našiva dva sreskiva načelnika, dva predsednika občin Sobota i Lendava pa banski svetnik g. Bajlec. Z g. ministrom je prišeo tüdi g. ban, dr. Marko natlačen, ki ga navzoči tüdi pozdravijo. V sprevodništvi g. ministra so bili še prelat dr. Slavič, č. kanonik Weiksel iz Križavce, dr. Ahčin, urednik Slovenca i dopisnik Presbyroja iz Ljubljane. Z g. banom je prišla tüdi njegova milostiva soproga, štera je dobila burne pozdrave pri proslavi: Živela banovica! Na črensovskom mosti se je zbrao občinski odbor občine Črensovci, na šteroga čeli je predsednik g. Horvat Anton s sledečimi lepim govorom pozdravo g. ministra: „Visoko spoštovani gospod ministeri Imam veliko čast, da vas v imenu črensovske občine iskreno pozdravljam v naši sredini. Danes se Slovenska krajína, ki je tisoč let stala na braniku slovenskega jezika in na obronku Slovenske celokupnosti, pridržuje ostali Sloveniji in od nedelje do nedelje, od tabora do tabora v iskrenom navdušenju Slavi 20 letnico svojega osvobojenja z vami, gospod minister, v svoji sredi, ki ste to osvobojenje pripravili. Tudi našo proslavo ste počastüi s svojo na vzočnostjo, za kar vam je vsa Slovenska krajína, posebno pa še Črensovska občina, iskreno hvaležna. Ko stopate na zgodovinska tla, kjer so pred 25 leti, v času, ko so vsi ljudje Skrili svoje glave pod peruti, ko si nihče ni upal govoriti odkrito s svojim najboljšim prijateljem, iz-klile naše »Novine", ki so se odločno in z jasno besedo borile za naše narodne in verske pravice in do zmage pripeljale borbo za naše osvobojenje, vam želim, gospod minister, da bi se prav dobro počütili med nami. Želim, da bi vam naše, s krvjo posejano polje in naši dobri ljudje ostali vedno v svetlem spo mirni. Ta naša skromna Proslava naj vam bo v dokaz, da stojimo v vrsti poleg vas, da vam bomo v vaših borbah za dobro slovenskega naroda vedno i; povsod podpirali. Kličem vam! gospod minister, in vsem drugim odličnim gostom: Bog vas? živi v naši sredilˮ Po pozdravi je izročila šopek rož ministri, Kolenkova Trezika. Po pozdravi g. bana se je g. minister odločo, da peški ide do Našega Doma poldrügi kilometer daleč. Med celov potjov ga je narod navdüšeno pozdravlao. Z balkona Našega Doma je gledao g. minister z dospelimi gosti, ki so se še razvrstili po maloj dvorani i poslovalnici Doma, krasen sprevod, kakšega Slov. krajina pa tüdi prečna Slovenija v menših varašaj nikdar ne vidila. Sprevod kre Našega Doma Najprle so jezdeci pozdravlali g. ministra. Bilo jih je 50. Vodo jih je bivši Župan Kolenko Ivan z velikov zastavov vrokaj. Že seri kmečki korenjak, ki čaka novo mešo svojega sina, jezdi naprej tistoj povorki, štera se obhaja ob 25 letnici Novin i 20 letnici priklüčitve Slov. krajine k Jugoslaviji potrüdaj na smrt iskanoga urednika Novin, ki so boter bodočega novomešnika i šteroga so skrivali pred boljševiki ravno Kolenko Ivan i njemi še posodili svojo obleko, da je v njej vujšeo krvoločnim zverinam. Kak krasni spomini bože dobrote i previdnosti! Biciklistov je bilo okoli jezero, šolske dece z zastavicami — vsa čast i priznanje njihovim gg. vučitelom i vučitelicam, ki so je zbirali — vnogo prek jezero. Njihovo mahanje z zastavicami je napravilo nepopisni prizor. Med decov je počasi korakao voz, dar vrle beltinske občine: sv. Ciril i Metod v drüžbi mladencov, vsi oblečeni v našo narodno nošo. Lendavska meščanska šola je bila punoštevilno zastopana pri sprevodi z svojim vučitelstvom, 16 km daleč so prišli vsi z potači. Dobrovolci Slov. krajine, člani drüštva Soča, Širitelje Novin, okoli jezero gasilcov v uniformaj, agrarni interesenti, narodne noše, Fantovski odseki, Dekliški kroški z naraščajom, neorganizirana moška i ženska mladina s prek jezerim številom, na jezere kmetov i kmetic, izseljenci, pozvačini, gostüvanje, vozovi z narodnimi šegami, vse to se je sükalo kak edna reka, reka samoga navdüšenja i same lübezni s priznanjom tistomi, ki je Slovencom spravo v Jugoslaviji narodno državo, dr. Korošci. Genliv je bio voz Dokležancov, ki so pripelali edno ladjico na vozi, v šteroj je sedo človek oblečen kak je bio pred 20 leti urednik Novin, ki so ga v Dokležovji Dokležanci spravili prek Müre i ga rešili z rok boljševikov. Ladjica na vozi je predstavlala ladjico rešitelico i ž nje se je deklamirala krasna pesmica od Müre pred dr. Korošcom. Pozvačin pozdravla dr. Korošca. Širiteo Novin, Casar Joško iz Bogojine, ki je bio pozvačin, je prišo gor na balkon i zročo pozvačinsko sekirico z ježom za dar dr. Korošci z etimi rečmi: „Poštüvani g. ministeri Kda naš Pozvačin vodi mladolence k oltari, i gda je vodi domo iz cerkve na gostüvanje, ga na poti hüdobni lüdje gori stavlajo i Vnogi pred njim vrata zaperajo, nešteri pa prek po cesti nastavijo lesene drogove, da nebi mogla mladolenca v cerkev. Zato ma Pozvačin svojo sekero, s šterov tak zapreke odpravi i odpera vrata, hüdobne lüdi pa pobola z težavov kolov i njim spüstij nekaj lagoje krvi, da so potem merni. Tüdi vas, gospod minister, napadajo lüdje, vam stavlajo razne zapreke na poti, gda vodite našo lepo nevesto, Slovenijo, k bolšoj i bodočnosti. Zato, vam kraj Bogojina izroči pozvačinsko sekero kak koristna orolje pri vašem deli. Posekajte ž njov vse ovire,• štere vam je bodo na poti nastop vill, dajte hüdobnim lüdem piti jelovo Juho, dokeč ne hojo vrnoli, Mi vam pa oblüblamo, da vas bomo pri vašem deli verno podpirali, da bo naša mlada Slovenija naskori prišla v bolšo bodočnost. Bog vas živi !ˮG. minister je pun veselje sprejeo te dar i si ga obdržao za spomin. Boža služba. Predgo kak i sveto mešo so opravili mesto zadržanoga apoštolskoga administratora i knezoškofa njihov Odposlanec g. dr. Cukala Franc, stolni dekan. Zbranomi 20 jezernomi narodi so prešteli sledeče lepo pismo Prezvišenoga: „V duhu doživljam, kako se danes upravičeno raduje verno vrlo ljudstvo dráge mi Slovenske krajine. Žal mi je, da nisem mogel priti sam v Črensovce, kjer je z duhovnimi in svetlimi voditelji zbranih tisoče in tisoče onih, ki se veselijo prave svobode otrok božjih. Po slüžbeni dolžnosti mašujem ob nedeljah za vse svoje škofljane. Zato sem za Slovensko krajino posebej včerašnjo soboto opravil najsvetejšo daritev v ta namen, da bi današnjá verska in domoljubna prireditev lepo in vzpodbudno potekla in rodila mnogo dobrega sadü. Boga sem prosU in prosim, naj po Mariji ohrani blago tamkajšnje prebivalstvo v zvestobi do Boga, do svete vere in Cerkve, edino v Bogu in sveti veri. V Življenju po veri, kakor nas to uči Cerkev, je naša rešitev: rešitev zmed in zablod, krivic in nadlog sedanjega časa, obenem rešitev za večnost. Prosil sem Bogá in ga prosim, naj po Mariji blagoslovi vse, ki so z besedami, po dobrem časopisju z osebnimi žrtvami ljudstvo učili in vodili, naj ostane zvesto, kakor Bogu tako svojemu narodu in maternemu jeziku. Časopis „Novineˮ s svojimi prilogami si je stekel v tem oziru trajnih zaslug. Prav je, da se njegova 25 letnica združuje z današnjim slavjem. Prosil sem Boga in ga prosim, naj po Mariji vodi usodo Slovenske krajine tako, da se bodo njeni prebivalci v svobodni domači državi Jugoslaviji vedno počütili zadovoljne in srečne, zavedajoč se, da je tukaj v verskem, gospodarskem in političnem oziru za nje najbolj preskrbljeno. V smislu teh želj in Prošenj, ki naj jih Bog izpolni in usliši, vsem zborovalcem pozdrav in blagoslov! Ivan Jožef, apostolski administrator. Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., mesečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., mesečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din, i tak niže Poslano i med tekstom vsaka reč 2 D., mali oglasi do 10 reči 5 Din., viševsaka ni 1.50 Din, Ž NOVINE 18. septembra 1938. Dr. Korošec Slovenskoj krajini i njenomi, voditeli Klekli. Govor bana g. dr. Natlačena na veličastnom slovenskom tabori v Črensovcih. Spravišče. Po božoj slüžbi, pri šteroj so dvorili dekan Jerič, župnik Zadravec, kaplan Rous i bogoslovca Djuran i Gutman, se je krasno zaspevala pred Najsvetejšim zahvalna pesem: Tebe Boga hvalimo. Vse pesmi so se popevale od jezero-jezernoga naroda pobožno genlivo, vsa hvala gospodom kantörom: Žižek Jožki domačemi za vodstvo, Dominki törjanskomi i Balažici polanskomi za pomoč, g. Lutar Štefani Črensovskomi šolskomi upravitéli za organizacijo pri spevanji i godbi pa g. Casar Vinki, gančkomi šol. upraviteli za njegov krasen zbor, ki je pri banketi žeo glasno priznanje i bio vreden velikoga darila od strani g. ministra dr. Korošca. Zatem se je začelo zborüvanje, štero je odpro Klekl Jožef, urednik Novin s sledečimi pozdravnimi rečmi: „Otvarjam te veličastni tabor. Naj se mi dovoli, da v domači reči pozdravim naš narod. „Bratje i sestre! Obhajamo osvetek lübezni. Lubezen je delala, je trpela, se je žrtvüvala, da bi Slovenska krajina prišla do svojih pravic, štere njej idejo po božem zakoni. Ar lübezen nikdar ne vmerje, je morala zmagati i prišli smo s svojimi brati v lastno narodno državo. I v njej smo prišli do pravic i dobrot v 20 letaj obstoja, kakših prle 1000 let ne smo mogli dobiti. So to verske, so to prosvetne, so to narodne, so to politične i vse drüge pravice, štere nam idejo. Zgled g. dr. Korošca je za sebov potegno sinove i hčere Slov, krajina, da so začele borbo iz lübezni — brez- sovraštva do koga koli — i dnes se zbirajo okoli istoga dr. Korošca — čeprav so Vnogi že pokojni — da se zahvalijo dobromi Bogi za dobleno zmago. Naša Proslava je zahvalna Proslava Trojedinomi Bogi, za podelitev slobode i dobroj Materi Mariji,! da nam jo je sprosila. Pod njeno obrambo zročimo zato tüdi to zahvalno svečanost, kak smo njej zračali vse naše borbe. To je pomen naše proslave.ˮ „Čast mi je pri tej priliki; naznaniti, da pošljemo vdanostno pozdrave Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kr. Vis. knežu Pavlu i celemu kraljevskemu domu, apostolskemu administrator ju Slov. krajinie g. dr. Ivanu Jožefu Tomažiču i predsedniku vlade g. dr. Milanu Stojadinoviču. Živel naš kralj!ˮ Na to je godba zaigrala našo narodno himno. Po njej je voditeo spravišča nadalüvao: „Čast mi je pozdraviti voditelja Slov. naroda g. dr Antona Korošca, ministra notiranjih zadev, g. dr. Marka Natlačena, bana dravske banovine, dr. Cukala Franca, stolnoga dekana, namestnika prezvišenega g. knezoškofa in apoštolskoga administratorja, gg. narodne poslance, banske svetnike in zastopnike vojaške in civilne oblasti, predsednike občin, gasilce, izseljence ter vse mile nam goste." Nato se je pojavo na govorniškom odri notrašnji minister g. dr. Anton Korošec. Veliko navdüšenje je zajelo lüdstvo, na jezere i jezere zastav in belih robcov in klobükov se je zamajalo v zraki i ga dugo pozdravlalo. Ves genjen je g. dr. Korošec začeo svoj govor. Draga Slovenska krajina! Stoletja in stoletja po smrti kneza Koclja te nismo smeli pritisniti na svoje srce. Kakor mláda nevesta si nam bili skrivna in odtegnjena, naša ljubezen je morala biti ponižna in tiha.Šele pred 20. leti si se nam smela pridrüžiti in videli smo tvojo lepoto, tvojo dobroto in tvojo zvestobo. Danes slavimo na teh blagoslovljenih tleh Slovenske krajino 20 letnico, odkar si se pridrüžila Sloveniji in Jugoslaviji. Sedaj si naša in nihče te nam ne more več vzeti. In nam te tudi nihče vzel ne bo! (Navdüšeno odobravanje!) Nekateri mislijo in trdijo, da smo mi slovenski JRZ-ovci pričeli s svojimi tabori in govori nekako volivno borbo. Daleč od cilja! Kdor tako misli, se zelo moti. Mi ne stojimo v volivni dobi. Tabori nam ne služijo za volitve, četudi to ne bi bilo nič hudega, tabori nam služijo, da vsemu svetu dokažemo svoja nacionalna in patriotska čuvstva, da pred vsem svetom priznamo svojo slovensko in jugoslovensko zavednost ter da izjavimo vsem in vsakemu svojo zvestobo in vdanost našemu kralju in vsemu kraljevskemu domu. (Viharno odobravanje.) Te tabore prireja naša stranka JRZ sama, odprta na svoje lastne ljudi in moči, Ko pa zato, ker nočemo in ne moremo skupaj sedeti z našimi starimi denuncianti, ki so nam popljüvali našo vdanost do države, do naroda in do Cerkve, nočemo pa tudi skupaj sedeti z internacionalnimi brezbožniki, brezdomovinci in prekucuhi. Mi pa smo hvala Bogu, tudi močni in številni dovolj, da sami lahko prirejamo tako veličastne narodne in državoljubne prireditve, Kakor so naši tabori. (Navdušeno pritrjevanje.) Slovenska krajina je, kakor že ime samo kaže, slovenska zemlja. Imamo pa na tej zemlji tudi nekaj tisočev Madžararov, po statistiki 7.607, a Slovencev je 84.110, Toda teh Madžarov mi ne pritiskamo, ampak jih upoštevamo. Mislim, da se noben Madžar, ki živi pri nas v Jugoslaviji, ne pritožüje in ne more pritoževati. Mi smo polni obzirov do narodnih manjšin in izpolnjujemo njih upravičene želje.- Mi pa imamo svojo kri tudi onkraj jugoslovansko-madžarske meje, in to so Slovenci, Hrvati in Srbi, torej sestavne dete celotnega Jugoslovanskoga naroda. Te krvi ne zatajujemo in je kot čisti nacionalisti tudi ne moremo zatajiti. Naj govore številke: Slovencev je na Madžarskem 6078, Bunjencev in Šokcev 150.312, Srbov 6078, tako, da je jugoslovanskega nacionalnoga elementa v Madžarski nad 160.000 duš. Ti naši bratje v manjšini si želijo isto, kar želijo Madžari v Jugoslaviji zase. Obojestransko upoštevanje teh želj bi nedavno sklenjeno prijateljstvo samo utrdilo in potem bi bila Madžarska še bližja mirotvorni organizaciji Male zveze. Drugod v Sloveniji nimamo židov, pač pa jih je malo število tukaj v Prekmurju, vsega 476. Vseh židov imamo v Jugoslaviji približno 70.000. Zato naj nekaj besed izgovorim tudi o danes perečem židovskem vprašanju. Pri nas v Jugoslaviji, čemur ste vsi priča, ne obstoji židovsko vprašanje. Jugoslavija je izmed redkih držav, katere to vprašanje ne vznemirja. To je najboljši dokaz, da židje pri nas uživajo polno zaščito zakonov, da se židje pri nas tretirajo kot rav-nopravni državljani. Vse dobrote zakona se delijo enako židom kakor drugim državljanom, kajpada tudi vse strogosti zakona. Kar pa se tiče priseljevanja židov iz drugih držav, kar je danes na dnevnem redu, pa se držimo tega načela: Nobena država na svetu v današnjih prilikah ne želi, da se ji poveča število njenih manjših, naj si bo to manjšina jezikovna, verska ali druga. Tega načela se drži tudi kraljevina Jugoslavija. Mislim, da je to v sedanjih prilikah pametno in zelo trezno Stališče. Toda vrnimo se zopet nazaj k Slovencem v Slovenski krajini in k taboru, ki ga danes obhajamo! Vaše glasilo, vaš časopis „Novine Slovenske krajineˮ od 4. septembra je navedlo lepo število razlogov, zakaj ste sklicali današnji tabor. Naj navedem samo one, ki se mi zdijo za politični zbor najvažnejše: 1) Ka smo dobili versko sloboščino, ka se nam ne sili na škodo vere drügi jezik, šteroga ne bi razmeli, nego v milom slovenskom maternom jeziki senam glasi boža reč v cerkvi i se či v šoli; 2.) Ka so včakale neše Novine, ki so z ognjom krščanske lübezni zagovarjale pravice našega naroda, 25 letnico svojega obstoja; 3) Ka je naš narod prišo v lastno državo, v šteroj je 20 letah več pripomočkov pridobo, kak prle v stotinaj let; 4) Ka je prišo po agrarnoj reformi do krüha i strehe; 5) Ka se je rešo strašne boljševiške oblasti. Iz teh razlogov, ki jih navaja vaše glasilo, se razvidi, kako ste veseli, da vam je sedaj v Jugoslaviji omogočeno, da se v popolni svobodi lahko poslužujete milega materinega jezika v cerkvi, šoli, uradu in vsepovsod. Razen tega neprisiljeno in iskreno priznavate, da niste v sjotini let prej dobili toliko pripomočkov za svoj narodni in kulturni razvoj kakor v teku 20. let, odkar ste sinovi in hčere velike Jugoslavije. Da vas je prišlo toliko število na današnji tabor, je dokaz vaše hvaležnosti napram svoji narodni državi. Še dva razloga, ki sta navedena v „Novinahˮ za obhajati današnjega tabora, to je hvaleznost, da vas je Bog rešil boljševizma in hvaležnost za 25 letno delovanje „Novinˮ. Časi, ko so tudi pri vas kakor po vsej Madžarski zavladale boljševiške oblasti, so bili strašni. Zato si jih tudi nihče več ne želi nazaj. In bodite mirni, oni se tudi več ne vrnejo, kajti Jugoslavija skrbno bdi nad tem, da se pri nas vse razmere razvijajo mirnim potem. Jugoslavija je dovolj močna, da na svoji zemlji ohrani red in mir. Ta tabor pa naj izreče tudi zahvalo „Novinamˮ, ki že skozi 25 let budijo med svojim ljudstvom ljubezen do našega jezika in ki imajo največjo zaslugo, da je narod z veseljem prišel v Jugoslovansko državo. Duh tišinskoga dr. Ivanocija, düh bogojanskega Baše in črensovskega Klekla je vladal in še vlada v teh „Novinahˮ in gre neprestano po preizkušenih potih do vsestranskega napredka. (Viharno odobravanje.) Izmed te trojice si še edini Ti, g. Klekl, živ. Tebi je dal Bog doživeti, da se še udeležiš dalešnjega tabora, na katerem se je zgrnila vsa Slovenska krajina okoli Tebe, da se Ti zahvali za vse Tvoje delo. In Slovenski krajini se pridržuje tudi vsa Slovenija in vsa Jugoslavija v hvaležnosti za Tvoje narodno in domoljubno delovanje. Nič ne želimo bolj, kakor da semena, ki si jih sejal, vzklijejo v bujno rast in donesejo bogat plod. (Živahne ovacije g. župniku Klekiu.) Živela Slovenska krajina! Živela Jugoslavija! Živela Slovenija! Govor notrašnjega ministra dr. Korošca je bio ponovno praktičen z burnim ploskanjom i vzkliki jezeroglave vnožine našemi narodnomi voditeli. Po končanom govori je v znak zahvale in priznanja dr. Korošec pred vsov vnožino zborovalcov obino prekmurskoga narodnega voditela Jožefa Klekla, ka je v vnožini vzbüdilo novo navdušenje. G. Klekl se je dr. Korošci zahvalo in nato pozvao vnožino: »Molimo za našega narodnoga voditela, ostanimo njemi verni in naj se zgodi kajkoli, vsi bomo šli vedno za njim". Po viherno pozdravlenom govori dr. Korošca je gd. Antauer Micika, hčerka g. Antauer Eugena, šolskoga upravitela na Tišini, deklamirala z ognjom svoje nedužne dekliške düše pesem: Kaj le Müra šepetala.. .. Žnjeci sobočkoga sreza so pa prinesli z krasnim spevanjom dožnjek, šteroga je gd. Kodila Gizela izročila g. ministri, ki se ves genjen zahvalo za prisrčno lübezen, štero predstavla dožnjek pšenična vlati . . . Vsa hvala g. banskomi svetniki Bajlec Franci za organizacijo. Govorili so za tem g. ban, g. dr. Slavič, dr. Klar, po šteroga govori je Sledila zbor-na deklamacija 25 mladine iz črensovske fare, za tem je govoro navdüšeno poslanec Benko od narodne Zavednosti i državo-tvornosti našega naroda, ka posvedoči ravno te tabor, šteromi je prineso pozdrav sobočkoga sreza. Zatem je v imeni občine Črensovci pozdravo tabor predsednik občine Horvat Anton, za njim ga je pozdravo izseljenski dühovnik g. Camplin z vnešenimi rečmi, pozvezavši znak tabora, pšenično vlat, z Oltarskim Svestvo, šteroga slavo naznanja na svojih sestankaj, ki so euharistični sestanki i nazadnje v imeni agrarni interesentov se je zahvalo za izvedbo agrarne reforme Širiteo Novin Žižek Miška z Ižekovec. Ob pol edni je urednik Novin s sledečimi rečmi zaklüčo veličastni tábor: „Iz globočine srca se zahvaljujem g. dr. Antonu Korošcu, voditelju Slov. naroda, g. banu dr. Marku Natlačenu, g. dr. Cukali odposlancu prezv. knezoškofa in zastopnikom vojaške kakor civilne oblasti, g. dr. Slaviču, gasilcem, Občinam, mladini, ter vsem našim ljubim gostom za vso ljubezen, ki so nam jo izkazali, ko so počastili naš tabor. Vsa čast in zahvalno priznanje pa bodi narodu Slovenske krajine iz obeh srezov z njegovimi voditelji, da je omogočil to veličastno proslavoˮ. Po teh rečaj je jezerojezerna vnožina navdüšeno spevala Hej Slovenci naša reč Slovenska živo klije ... Po odpevanji pesmi med igranjom godbe se je g. minister dr. Korošec podao po sredini tabora do skromnoga uredništva Novin, navdüšeno pozdravlen od zbrane vnožine. Med potjov so njemi bogojanski gostüvančarje ponüdili en vrtanek, šteroga je z veseljom sprejeo. Gostje so naš vrtanik posküsili i se njim dopao. Ž njim so prišli na uredništvo Novin tüdi g. ban, banova gospa i drügi odlični gostje vsi i odtec po kratkom obiski sprevodili g. dr. Korošca v Naš Dom. Med potjov so mimo defilirali z krepkimi vojaškimi koraki gasilci z svojov godbov. Dragi Slovenci! Drage Slovenke! Vaša ožja domovina Slovenska krajina Slavi danes 20 letnico svojega osvobojenja, 20 letnico, odkar so se ti vaši lepi kraji rešili izpod tuje oblasti, odkar ste se osvobodili tujega jarma in zadihali svobodo, odkar se je Slovenska krajina združila z ostalim Slovenskim ozemljem. Prav je, da se ob 20 letnici spominjate dogodkov, ki so odločilno vplivali na nadaljnjo Usodo Slovenske krajine. Shva-ležnostjo se moramo vsi, ves slovenski narod, spominjati ob tej priložnosti onih slovenskih junakov, ki so s tveganjem svojega lastnega življenja pripomogli, da so bili ti lepi kraji, na katerih živi že trinajststo let slovensko ljudstvo, osvobojeni izpod tujčeve oblasti in priključeni Sloveniji. Čut hvaležnosti pa nas mora ob praznovanju tega jubileja navdajati do vseh onih slovenskih rodoljubov, ki so z neusahljivo in nezlomljivo ljubeznijo do ljudstva, iz katerega so izšli, gojiti med tem svojim ljudstvom ljubezen do materinega jezika in zavest pripadnosti k slovenski narodni skupnosti ter na ta način pripomogli, da je ta krajina kljub vsem naporom tüjca, da bi jo raznarodil, ostala ne samo po imenu, marveč tudi dejansko Slovenska. Prav pa tudi storimo, ako ob tej priliki pregledamo, kako je Slovenska krajina teh 20 let živela in se razvijala in kaj ji je priključitev k slovenskemu ozemlju in državi Jugoslaviji dobrega prinesla. Na prosvetnem polju je Slovenska krajina v teh letih lepo napredovala. To nam dokazujejo statistični podatki, iz katerih razvidno, da se je število oddelkov na ljudskih šolah v obeh okrajih Slovenske krajine od leta 1919 do letos pomnožilo od 164 na 312, da znaša prirastek torej nič manj kakor 148 oddelkov. Še ugodnejšo sliko nam kaže število učiteljstva, ki ga je bilo v teh krajih leta 1919 — 141 — in ki je zraslo do letošnjega leta na 317, tako da znaša prirastek 176. Pri tem ne smemo prezreti, da je Slovenska krajina dobila šele v svoji novi nacionalni državi Jugoslaviji slovensko šolo, kjer se vaša mladina uči v svojem materinem jeziku in vzgaja v narodnem slovenskera in jugoslovanskem duhu. Šele Jugoslavija vam je dala prvo srednjo šolo, najprej nižjo, zadnji čas pa popolno gimnazijo, ki omogoča vaši nadarjeni mladini pot do višje izobrazbe in do inteligenčnih poklicev. Ko govorim o napredku, ki ga je bila Slovenska krajina deležna na prosvetnem polju, tudi ne smemo prezreti prosvetne organizacije, ki ste si jo mogli ustvariti šele v svobodni Jugoslaviji. Kar tiče materialne kulture, bi vas opozoril, da ste potom agrarne reforme dobili v svojo last ozemljo, ki je bila prej graščinska. Izvedbo se je načelo, ki ga je postavil ob ustanovitvi Jugoslavije naš blagopokojni kralj Aleksander 1., da naj pripade zemlja tistemu, ki jo obdelüje. Ko že govorim o kmečki zemlji naj obrnem vašo pozornost na kmetijsko šolo, ki vam jo je naša banovina ustanovila in zgradba v Rakičanu. Treba je bilo veliko žrtev za to šolo, teda zavedam se, da žrtve za naraščaj naroda, za njegovo mladino niso nikdar prevelike, kajti kakor bomo svoj mladi rod izobrazbi i vzgojili, takšna bo bodočnost našega naroda. In namen banovinske kmetijske šole v Rakičanu je, da vzgoji cvet vaših kmečkih sinov, ki bodo čez nekaj let gospodari in drüžinski očetje na vaših domovih, v poštene fante, ki bodo ljübili svojo rodno zemljo, ki bodo svojo rodno zemljo z ljubeznijo obdelovali in jo gojiti, ki bodo dalje, ohranjevali v Slovenski krajini jezik materni in narodno zavest, pa tudi zavest, da je Jugoslavija naša skupna domovina, ki nam edina more zagotoviti mirno življenje in vsestranski napredek. Mladeniči, ki se bodo vzgajati v tej šoli, se bodo zlasti učili tudi umnega gospodarstva, pravilnega in uspešnega obdelovanja zemlje, da vam bo zemlja boljše rodila in da bodo njeni sadovi lepši in več vredni. Kar tiče javnih del v Slov. krajini bi vas opozoril, da se gradi na Petanjcih čez Muro nov 18. septembra 1938. NOVINE 3 veličasten most, ki bo stal banovino približno 5 milijonov dinarjev. Gradimo ta most, da tudi na zunaj pokažemo čim tesnejšo povezanost Slov. krajine z ostalim slovenskim ozemljem, da tudi na zunaj damo poudarka svoji trdni volji, da je Slovenska krajina končnoveljavno in neločljivo združena s Slovenijo. Vaša reka Mura ima v veliki meri značaj hudournika. Škoda, ki jo je samo letošnjo pomlad napravila na poljih in travnikih ter po vaših naseljih, je ogromna. Regulacija Mure je za Slov. krajino eno najvažnejših in najnujnejših vprašanj. Banovina mora leto za letom žrtvovati ogromno denarja, samo da deloma preprečuje še večjo škodo, da Müro vsaj kolikor toliko zadržüje v njeni dosedanji strugi. Samo v letošnjem proračunskem letu znašajo v ta namen predvideni krediti 585 tisoč dinarjev. Zavedam pa se, da s tem denarjem, četudi je znesek primeroma velik, ni mogoče doseči trajne ureditve Mure in trajno preprečiti, da ne bi povzročala ob neurjih ogromne škode. Ako se hočemo lotiti tega vprašanja uspešno, je za to treba v velikem obsegu začeti z regulacijskimi deli. In v prijetnem položaju sem, da vam morem danes s tega mesta objaviti, da je v šestletnem programu javnih del, ki se imajo izvršiti iz štiri milijardnega državnega posojila in iz melioracijskéga fonda, dolòčenih .4,560.000 din za regulacijska dela na Muri v naši banovini. Temu znesku je prišteti še znesek 783 tisoč, ki ga bo morala v isti namen prispevati iz svojih sredstev banovina in enak znesek 783 tisoč, kolikor bodo morali prispevati k tem delom interesenti. Potem takem je v šestletnem programu javnih del določenih za samo regulacijo Mure v naši banovini 6,126.000 dinarjev. Razen tega pa je za melioracijska dela v območju Vodne, zadruge v Dolnji Lendavi v šestletnem programu javnih del do-j ločenih 5,373.684 22 dinarjev in sicer tako, da se ima v ta namen porabiti iz 4 milijardnega državnega posojila znesek 1 milijon din, iz melioracijskega fonda 3 milij., banovina ima v ta namen prispevati iz svojih sredstev znesek 686.842 11 din in interesenti enakanesek kakor banovina. Iz teh podatkov, ki sem vam jih ravnokar razložil, razvidite, da se tako banovina kakor tudi država mnogo briga za Slovensko krajino in da ji hoče tako banovina kakor država dati vse ono, kar ji je za uspešen gospo- darski i kulturni napredek neobhodno potrebno. Naj v tej zvezi še omenim, da je v teku akcija, da dobi Slov. krajina v M. Soboti popolnoma novo in vsem zahtevam današnjega časa ustrezajočo veliko moderno bolnišnico. Upam, da moj optimizem ni prevelik in neupravičljiv in da mi bo že v bližnjem času mogoče začeti z gradnjo te prepotrebne zdravstvene ustanove. Z zgraditvijo nove, moderno urejene bolnišnice, bo banovina doprinesla nov in močan dokaz, da so ji potrebe Slovenske krajine prav tako pri srcu kakor potrebe kateregakoli dela Slovenske domovine. Na ta način pa bomo dosegli, da se bo prebivalstvo Slovenske krajine v višji meri zavedalo svoje pripadnosti k naši slovenski narodni in k naši jugoslovanski državni skupnosti in da bodo postala veze, ki naj nas medsebojno vežejo, čim tesnejše in čim prisrčnejše ter da nas bo vse brez izjeme navdajala želja, naj bi napreduvala in procvitala cela naša Slovenska in jugoslovanska domovina. Govor g. bana je narod sprejeo z navdüšenov zahvalnostjov. Govor g. prelata dr. Matija Slaviča. Veselim se, da vidim v tolikem številu srečne in zadovoljne Prekmurce zbrane ob proslavi 20 letnice osvoboditve. To mi je dokaz, da se Ivanocziji in Küarji niso zastonj trüdili s svojin delom za sedanjo mejo in so pravili za narod koristno delo. Tedaj so nam v Parizu ugovarjali, da meja ne bo strategično dobra in pravilna, mi pa smo vedeli, da je ljubezen in Zvestoba ljudstva najboljše poroštvo za trdnost meja. Naše prekmurske meje varujejo vaša zvesta srca. (Navdüšeno odobravanje), Slovenski krščanski delavec. Podpore za delavcove drüžinske člane. Delavec, šteri je priglašeni okrožnomi uradi za zavarüvanje delavcov, je na pomoč tüdi svojim drüžinskim članom. Tüdi tej dobijo v potrebi podporo od okrožnoga urada. Što je drüžinski član zavarüvanoga delavca? To so: žena eli mož, deca, oča, mati, bratje, sestre. Ne so pa člani pastorki, neposinovljena deca i tisti, ki so na krüšnom; tej nemajo pravice do podpor. Podpore ob porodi dobi samo žena zavarüvanoga delavca. Banket. V Našem Domi se je z g. ministrom, dr. A. Korošcom, dr. Cukala Francom, škofovim namestnikom, dr. Natlačen Markom banom, njegovov i drügimi gospami zbralo 120 oseb. Med obedom je pozdravo voditela slovenskoga naroda g. dr. Korošca urednik Novin z zahvalnimi rečmi, na štere je g. minister odgovoro: Tebi se mamo zahvaliti, da je Slovenska krajina del Slovenije i žive narodno živlenje v Jugoslaviji... Vsa dvorana je pri tej pozdravaj zaspevala navdüšeno iz celoga srca: Živio, živio... kelko kaplic, telko let... Sodba od proslave. Gospod minister dr. Korošec, je dao od proslave sledečo izjavo: Med vsemi letošnjimi tabori je te bio najlepši.“ Vsi nešteti gospodje so čestitali predsedniki odbora, uredniki Novin na krasom uspehi, kakšega nišče ne pričaküvao, najmenje pa skriti sovražniki, ki so delali proti nje mi z vsemi močmi, da ga prerečijo. A Bog, ki ponižne povišava, je naš ponizen narod povišao, dobra Mati Marija, v štere rojstva osmini se je tabor vršo tik pred godom njenoga imena, je tabor blagoslovila z blagoslovom, ki ga svet ne more dati pa tüdi ne vzeti. Hvala dobromi Bogi ž njov i po njej i Njej. Odhod. Po obedi se je g. minister burno pozdravlen odpelao v Begunje, kde je meo govor na zbrano mladino, g. ban z škofovim namestnikom i drügimi gosti se je pa proti večeri odpelao skoz Sobote domo, gde je bio gost g. župnika Vojkoviča. Pri toj priliki je v svojem govori zahvalno izjavo, da je tabor v Črensovcih v vsakom pogledi bio popolen. Tü so se poslovili od g. bana, škofovoga namestnika i ostalih gostov gg. Klekl Jožef, predsednik odbora, narodniva poslanca dr. Klar i Benko, banski svetnik Bajlec, župan Sobote Hartner i lendavski župnik Bakan. Veseli narod z Črensovec se je pa do desete vüre vozo pun zadovolstva v svoje domove. Na znanje. Na tabori iznešene lepe govore bomo ob priliki vse objavimo, te čas nam poročajte z ednoga i drügoga mesta, kakši vtis je napravo na vas tabor, kak ste kürili kres, ka delali pri njem pač vse, ka je v zvezi z veličastnim taborom. To je velika zgodovina, naj se popiše prle vse, kak bi se pozabili dogodki. Zahvala. Najtoplej se zahvalimo vsem, ki so sodelovali, da je nepozabno lepi tabor tak sijajno uspeo v Črensovcih. Vsem Bog plačaj! Vse vzemi pod svoj plašč Mati Marija¨! ODBOR Gori našteti drüžinski člani zavarüvanoga delavca pa majo pravico do podpor samo te, če so največ odvisni od njegovoga zaslüžka i nemajo posebnih dohodkov od dela, imovine, pokojnine i spodobno. Tüdi morajo živeti vküp v ednom gospodinjstvi z zavarüvanim delavcom. Kakše podpore majo tej drüžinski člani? 1. Do brezplačnoga zdravlenja, zdravil, priprav za zdrav- lenje za 26 tjednov, liki samo te, če ma ves te čas zavarüvani delavec pravico do podpore. 2. Do bolnišnice. To pa samo 28 dni v 6 mesecaj za isto bolezen. 3.Do polovične hranarine, dokeč se drüžinski član zdravi v zdravilišči eli v bolnišnici. Žena zavarüvanoga delavca ma pravico do podpor za porod, to je do brezplačne babiške pomoči 9 dni, zdravnika i zdravil, obvez i do enkratnoga prispevka za dete 150 dinarov; to pa samo te, če je bio mož pred porodom zavarüvan v ednom leti bar 300 dni eli v 2 leti pred porodom bar 540 dni. Po smrti zavarüvanoga moža dobijo žene porodne podpore samo te, če so rodile 5 mesecov po smrti i je mož v živlenji dosegno 300 dni članstva v ednom leti eli 540 dni članstva v 2 letoma pred smrtjov. Za drüžinske člane okrožni urad ne davle pokopnih stroškov. DELAVSKE NOVICE. Na Jesenicaj v tovarnaj za železo je vse delavstvo zaprosilo vodstvo tovarne za Povišanje plače, ar so se povišale cene za živlenjske potrebščine. Na prvo prošnjo je tovarna ne štela vgoniti. Delavske organizacije so zato vse vküp poslale tovarni drügo prošnjo. Majo namen pri svojih zahtevaj tak dugo vztrajati, dokeč ne dosegnejo vgoditev prošnje. Zveza Zdrüženih delavcov je za svoje člane ešče pozoseb vložila prošnjo i zahteve, ka se njenim članom po- pravijo nešterne krivice. — Tovarna se izgovarja, ka nema zadosta naročil i de mogla ešče nadele odpüščati delavstvo. Zdaj dela v tovarni okoli 3500 delavcov. Zlet na Sv. Goro i v Trst je napravila Zveza Zdrüženih delavcov (ZZD) 27. i 28. augusta z avtobusi. Zlet je vodo g. kaplan Godina z Jesenic, slüžbo božo za delavce, v romarskoj cerkvi na Sv. Gori pri Gorici je pa opravo g. misijonar Gregor iz Celja. Glasi iz Slovenske krajine. Što je vozo naše lüdi na proslavo z sobočkoga sreza? Gospod poslanec Benko Jožef so dali sedem i g. Hartner en aoto na razpolago dva dni za vožnjo se i ta. Se zna brezplačno. Najprisrčnejši Bog plačaj za veliki poklon. Što je dao aoto Lendavčani za črensovsko proslavo? Gospod Weiss Žiga, trgovec je dao ednoga tovornoga i ednoga osebnoga za enkratno vožnjo brezplačno. Najlepša hvala za uslugo. Bolezenski dopüst je dobo za šest mesecov profesor na sobočkoj gimnaziji, g. Vilko Novak. Gospod profesor se zdravi na Golniki. Našemi dopisniki, ki je tak jako potreben Slov. krajini, naj dober Bog podeli kem hitrej popolno zdravje. Smrt dijaka. Sept. 12. je po sprejemi svestv za vmirajoče sladko zaspao v Gospodi Zorko Ladislav, dijak v Beltincih. Naše sožalje starišom, naročnikom našega lista, pokojnoga düšo pa naj osreči večni Bog, prosimo. Sam cvet je bio oder, sam kras je bio Naš Dom v Črensovcih pri proslavi. Vrle roke deklin i dečkov z cele fare so plele vence duge noči i krasile za proslavo. Posebno mladina iz Dekliški krožkov i Fantovskih odsekov. Bog povrni vsem 1 Pred 20 let. Večer. Molitev je zamrla in zdelo se je, da je amen trikrat odjeknil od sten, tako žalostno je bil izgovorjen. Odmolili so, tudi za pokojnega očeta, so zmolili Očenaš in za Jožeka, najstarejšega, o katerem zna lepega dne priti glas, da ga je podrla krogla ali raztrgala granata. Nastala je tišina. Kakor da se bojijo jo pretrgati, so vsi za hip postali in se spogledali. Toda oči niso prenesle pogledov. V vseh je ležala žalost, sicer skrita nekje globoko v duši, a v očeh je odsevala tako vidno, da je ni bilo mogoče prezreti. Sonce je ravno zahajalo kot krvavordeča kepa mesa. Žarki so se razlili po nebu podobni curkom krvi, ki brizgajo iz ran. Petra je spreletela groza, ko je stopil na klop in skoz okno gledal prizor. Čul je, da je Verona odšla v kuhinjo, in čul je tudi materin vzdih. Teh vzdihov ni maral. Spomnili so, ga na vojsko in očetovo smrt. Na očeta je rad mislil, na tiste nekdanje dni, ko je bil doma in so skupno delali na polju. Kako je očé znal opraviti vsako delo! Zdaj nihče več tako ne dela, zato bolj slabo obrodi, ali pa sploh ne posejejo tako sami, ker očeta več ni, in tudi drugi, ker so doma samo ženske in otroci, ki ne morejo. Potem je mislil na začetek vojske, kako je zavladal strah med ljudmi. Tolažili so je, da bo kmalu konec. Poklicali so očeta in tisti dan je bil najtežji. Oče se je odpravljal od jutra in je popoldne odšel. Vsem je bilo tesno pri srcu. Govorili so zelo malo, samo mnogo so hodili po hiši semintja in iz hiše v kuhinjo. Proti poldne so se najprej materi zasvetile tihe solze v očeh. Nato zajokala Veronika na glas. Jožek je odšel iz hiše. Žvižgal je napev narodne pesmi z močnim poudarkom valčkovega takta. Potolažil pa ni ne sebe ne drugih. Ko je očé podajal roko, so imeli vsi solzne oči. Peter je jokal tudi zvečer in mati ga je tako dolgo tolažila, dokler še ni sama zajokala. Polagoma sta skupaj zaspala. Ko so se v jutro prebüdili, očeta ni bilo več doma. In v tem je nastala nekaka praznina, ki je z žalostjo napolnila ves dom. Golobi niso več tako veselo grulili, celo krave so imele nekam otožno zamiš- ljene svoje velike oči. Bundi pa je dva dni zahodil in ko se je nato ves nesrečen vrnil, z repom stisnjenim med noge, ni hotel tisti dan nič jesti. Nastajal je mrak. Iz daljave se je žalostno vlekel večer. „Vleži se, Peter, in se prekrižaj “, mu je ljubeče rekla mati, ko je pošiljala v kotu. Veronika je opravila v kuhinji in si sredi sobe brisala roke. Peter je voljno odložil suknjič, se spustil na ležišče ter je prepustil vse te Žalostne stvari in materne vzdihe. Stiskal je roke obrnjene v zglavje, da ni videl niti Odseva svetlobe. Toda misli niso popustile. „Da se nikdar več ne bi prebudil, ko zaspim “, je vzdihnil sam pri sebi. Pa se je ustrašil te želje, ker bi mati spet jokala, kakor takrat ko je prišlo sporočilo očetove smrti. V vojski mora biti smrt zelo nagla. Pride karta: sem zdrav in mi je dobro. In tri dni nato obvestilo smrti. To je bil tisti strašni dan. Peter je dolgo razmišljal, kaj se je tisti dan spremenilo, da je tako strašno zadelo vse. Potem pa je spoznal to v resnici strašno spremembo. Prej so upali na očetovo vrnitev in pričakovali vsak čas konca vojske. Pa zgodilo se je drugače, ravno nasprotno. Oče je mrtev in vojske ni konec. Še brat je moral iti. Petra je to tako prevzelo, da je večkrat trepetal v grozi, kadar je bil mrak in je mislil na vojsko. To ga je mučilo skoraj vsak večer. Ko je potem zaspal, je nemirno sanjal. Vznemirjali so ga tudi materni vzdihi, ki so bili kakor odmev daljnega trpljenja, prestanega v neprespanih nočeh moža in sina med pokanjem granat in žvižganjem krogel tako blizu smrti, da še roke nisi mogel iztegniti in že te je pograbila. Peter je spal. Zunaj je bila noč jasna in svetla, a kljub temu strašna nekje v daljavi okrog in okrog obdana s krvavo grozo. Mlatitev. Vozili so snopje. Šlo je počasi. Ko so pripeljali voz, so najprej čelili in nato metali snopje v parmo. Pri vsaki hiši, kjer so mogli, so tako delali. Zakaj že križi na njivah so bili prešteti in vnaprej je bilo izračunano, koliko naj bi kateremu kmetu namlatili. Če je bilo potem, kakor je oblast pričakovala, so ljudje skrbno skrivali svoje zadovoljstvo a nezadovoljnimi in jeznimi obrazi, medtem ko je notarjuš ves srdit grozil. Pa ljudje so bili prisiljeni varati na ta način, kajti le tako so prišli do svojega lastnega kruha, ki so si ga s krvávim trüdom pridelali, da ga jim skoraj vsega ni vzela oblast za lačno meščanstvo in razpadajočo vojsko. Peter je verno pomagal materi in Veroni. Mlatil je in metal snopje, da je bil ves oznojen. Toda silno veselje in ponos je čutil v tem delu. Obraz mu je gorel, oči so veselo sijale in s polnimi nosnicami je na široko zajemal sapo. Tako so delali cela dva dni in nekaj vreč zrnja so že poskrili. Bili so ravno pri jüžini. Verona je sedela na snopu in Peter je ležeč na kupu zgrmájeline s slastjo použival svoj kos kruha, na katerega si je narezal stroke česna, ki ga je osolil. „Mislim, da bomo srečno opravili, preden se v notarašiji spomnijo, da vozimo domov.ˮ Mati si je ogledovala pšenico, ki je bila v parmi že do vrha. Peter je vstal in stopil k materi: „Letos nam ne bodo nič vzeli. Drugo skrijemo, samo kar bo za seme in do zime za krüh, 4 NOVINE 18. septembra 1938. Nedela po Risalaj petnajseta. Evangelij (Sv. Lukač 7). Tisti čas šo je Jezuš vu varaš, ki se zove Naim: i šli so ž njim vučenicke njegovi, i vnožina velika. Gda bi se pa približavao k varaškim vratam: Ovo mrtveca so vö nesli, jedinoga sina matere svoje: i ona je bila dovica, i ž njov je šla varaška vnožina velika. Štero, gda bi vido Gospod, smildvao se nad njov, i pravo je njej: Ne joči se. I pristopo je, i dotekno se je škrinje (oni pa, ki so ga nesli, stanoli so) i veli: mladenec, tebi pravim, stani gori. I gori se je opravo, ki je bio mrtev i začeo je gučati, dao ga je materi njegovoj. Obisao je pa vse strah, i zvišavati so Boga, govoreči: ka je veliki prorok gori stano med nami; i ka je Bog pohodo lüstvo svoje. * Sv. Augustin ete reči piše k tomi evangeliumi: „Dovica mati se je veselila obüjenomi mladenci, düšam lüdi, zbüjenim den za dnevom, se pa veseli Maticerkev. Mladenec je mrtev bio v teli, lüdje pa na düši. Onoga vidna smrt se je vidno objokavala, teh nevidna smrt se pa niti ne iskala, niti ne opazila. Tisti je te iskao, ki je Poznao mrtvece. On jedini je poznao mrtvece, ki jedini njim mogo dati živlenje. Če najmre ne bi prišo, da je zbüdi od mrtvih, apoštol ne bi pravo: Stani, ki spiš, i zbüdi se od mrtvih i presveti te Kristuš". To so reči sv. Auguština i vsem jasno svedočijo od Jezušove lübezni, štera išče zgüblene, mrtve ovce, to je v smrtne grehe ókovane grešnike, da jé zbüdi na živlenje milošče. Keliko lüdi je bilo na Črensovskom tabori. Gda je g. minister, dr. Korošec držao svoj govor, je izjavo: več vas je tü, kak petnajsetjezero. A g. minister je vido samo pred sebov zbrano vnožino, ne pa neštete jezere desno i levo kre cerkve, kama ne mogo poglednoti. Nad 20 jezero dobroga našega- naroda se je zbralo pri toj krasnoj slovesnosti. Bog ga obdrži v toj lübezni do Boga i svojih krščanskih voditelov, Keliko reditelov je bilo na tabori? Dvesto. Voditeo njihov je bio akademik g. Cigan Jožef iz Črensovec. Navodila je pa davalo osrednje vodstvo reditelov po g. Krambergeri iz Maribora. Vsem prisrčni Bog plati. Krasen red je bio pri proslavi. Što so pa kühale za banket? Pod vodstvom gospe dr. Klara, narodnoga poslanca, gospa Lütar Štefana, šol. upravitela v Črensovcih ino gospodičine Brumen Micika z Črensovec, küharica na farofi, Jerič Martika, sestra gospoda dekana v Turnišči i Berden Trezika, sestra g. dühovnika hotiškoga. Vse je bilo tak lepo i dobro pripravleno, da je izvalo popolno zadovolnost vseh, posebno gibanice naše so tak zaslovele, da je mil. gospa banova celo zaprosila za recept. Na „Menü“, to je jedilni list je bilo natipkano med drügim: „Hamica z belicamiˮ, „Povitice: kisilakove, jabolčne, zeljevneˮ i „Gudek s kisilim zeljomˮ. Gospodje so izrazili svoje začüdenje, da tak lepe Slovenske izraze mamo za jestvino.--------Vsem gospam i gospodičinam se iz srca zahvalimo za velikanske trüde, štere so na sebe vzele pri pripravah za banket. Hvala tüdi vsem, ki so njim v kühnji pomagale. Delovni odbor za proslavo. Pod vodstvom Urednika Novin so štirje akademiki črensovski z vsov požrtvovalnostjov vršili velikanski poseo za proslavo. To so bili: Cigan Jožef, Rous Matjaš, Kolenko Štefan i bogoslovec Kolenko Ivan. Ka so ti mladi gospodje za trüda na sebe vzeli, se sploh ne da povedati. Bog njim povrni trüde, kak tüdi vsem njihovim pomagačom. Gde so pa bili naši Širitelje pri proslavi? Okoli sto se jih je zbralo pri proslavi i dobili vso dvorbo pri Kolenko Ivani. Sto lüdem je dala ta dobra hiša pa zraven še godbi i drügim obiskovalcom hrano trikrat, njim poskrbela stan i vu vsem njim šla na roko. Puni zadovolstva so se vrnoli širitelje v svoje domove z rečmi: te dobrote nikdar ne pozabimo. Kumi i botri pa vsem pomagačom izreče vročo zahvalo urednik Novin. Kobilje. Dvajsetletnico oslobojenje je proslavilo prosvetno drüštvo v Kobilji 10. sept. večer z velikim kresom sredi vesi pri cerkvi, kje se je zbralo okoli 400 lüdi. Kres se je začeo ob 7 i je goro do 10. Pri kresi je bio govor od naših slovenskih voditelov v lübezni do Boga i naroda. S tov lübeznostjov je postao naš narod močen katoličanski steber, ki ga ne bo premagao sovražnik. Zaspevali smo tüdi nekaj slovenskih pesmi, med temi tüdi Hej Slovenci. Kresne slovesnosti so se vdeležili tüdi gasilci i vučitelje s šolskov mladinov. Š. upraviteo g. Novak so nam zaigrali nekaj slovenskih pesmi na ročne harmonike. S tem smo zaklüčili kres i se pripravlali za drügi den na proslavo 20 letnice v Črensovce. Odbor Prosvetnoga drüštva se iskreno zahvali firmi Našički, ki nam je darüvala nekaj voz drv za kres. Polana. Težko smo čakali veseli večer 10. sept., gda smo zažgali kresove. Še bole težko smo po čakali i se veselili 11. septembra. To je bio za nas v Slovenskoj krajini veseli den, den 20 letnice oslobodjenja. Mi Polančarje smo vsi šli v Črensovce, nej je ostalo mlado i nej staro doma, vse se veselilo tomi lepomi dnevi. Polančarje smo dali 3 vozove: trlje, prelje i tkalca. Trlje so bile ženske. Za prelje smo meli mlade dekle, štere so lepo spevale i prele. Čüo sem pa ano par gornjij žensk, ko so si gučale, joj da je pa te tkalec fejst, pa kak lepo belo prejo ma. Bila je še 11. septembra 25 letnica „Novinˮ, našega dobroga slovenskoga lista, šteri nam i našim dragim izseljencom prinaša dober krščanski düh. Dragi g. urednik, Bog vas živi ob toj 25 letnici i Bog vas naj živi, da bi še 50 i 100 letnico obhajali tak slovesno, kak ste 25 letnico obhajali U. sept. Bog vas živi!ˮ — Polančar. Izročitev dožnjeka g. ministri dr. Antoni Korošci. Po staroj navadi Slov. krajine, gda se pomenja zadnja pšenica, se ž njenih vlati splete venec, zmes se devajo polske rože, i te venec nesejo žnjeci z veselim spevanjom gospodari i njemi ga poklonijo. Te ga shrani do nove žetve i novoga dožnjeka. Žetva je končana, po trüdaj i borbaj je prišla zmaga, zaslužil si je venec. To lepo navado Slov. krajine so v zvišenom pomeni žnjeci z sobočkoga sreza ponovili na proslavi i zročili gospodari, dr. Korošci, predstavniki države dožnjek v zahvalo, ka je borba za sloboščino dokončana, zaslüžo si je gospodar borec venec, Dr. Antonu Korošcu, voditelja Slov. naroda ob 25 letnici „Novinˮ in .20 letnici osvobojenja ob izročitvi dožnjeka Slovenske krajine je deklamirala Kodilova Gizela: Ko zlate pšenične poljane bo božji dobroti v poletni toploti povsem dozore in žnjeci po žetvi končani že zadnji snop v križ nalože, žanjice en dožnjek spleto, ki s petjem in hojo radostno domov ga neso. Bogu, gospodarju rasti, ki daje nam žetev obilno, ta dožnjek v zahvalo pleto, da toče in druge nesreče na polju ni bio. Pa tudi, da Oče naš dobri nebeški to hišo, kjer dožnjek se hrani, do novega dožnjeka vsake nesreče in zlega obrani. Tudi na Vaših poljanah, Voditelj naš blagi, je žetev najtežja končana. Sotvorec odlični te naše velike in lepe države ste bili. In vemo, da trudov in znoja obilno v stvaritev ste njeno izlili, pri tem pa še čašo bridkosti do dna prav izpili. A žetev je vendarle srečno končana in v novi državi svoboda nam dana. Zato Vam ta dožnjek poklanjamo sredi zelene poljane kot dar vse Slovenske krajine. Hvaležnosti srčne, ljubezni iskrene in vdanosti verne našega ljudstva naj znak Vam bo to. Bog Vsemogočni, držav gospodar, pa sad žetve vaše do novega dožnjeka vsake nesreče náj čuva vsekdar. Izseljenski dühovnik Ivan Camplin sprejema v nedelo 25. septembra od 10—12 vöri v Delavskom domi v M. Soboti prošnje tistih, ki majo koga v Franciji. Velika tombola v Soboti. Prosvetno drüštvo v Murski Soboti priredi 9. oktobra letos veliko tombolo, ki bo dosedaj v Prekmurju izmed vseh največja. Ta dan morate priti vsi v Soboto, saj domov se boste lahko peljali z novim motornim kolesom „Zündappˮ DB Luxus 200 čem, ki stane 9500 din, ali pa na katerem izmed deseterih koles. Mogoče Vam sreča nakloni šivalni stroj ali slamoreznico. Domov boste lahko šli oblečeni v novo obleko — možki v možko, ženske v žensko, obuti v nove zimske čevlje in pokriti z novim hubertus plaščem. Če vam bo mrzlo, si boste lahko kurili z klaftrom drv in si pekli potice z vreče moke. To so naše tombole. Razen teh pa še čaka na srečne izbrance nad 1000 drugih lepih dobitkov. Vrednost vseh dobitkov presega 35000 dinarjev, cena srečki pa samo 3 dinarje. Zato 9. oktobra vsi v Soboto. Vsaj tri dinarje prinesite s seboj pa se boste lahko bogati vrnili domov. Službena naznanila Zimska kmetijska šola v Sv. Jurju ob j. ž. 1. tečaj te zimske kmetijske šole prične dne 3. novembra 1938. ter traja do 31. marca 1939. 1. Isti učenci bodo Prihodnje leto sprejeti v II. tečaj, ki bo ravnotako petmesečen. V zimske šole bodo sprejeti zdravi, najmanj 16 let stari sinovi kmečkih starišev, določeni, da ostanejo na domači kmetiji. Gojenci stanujejo v zavodu, kjer dobe vso oskrko. Lastnoročne pisane prošnje, kolekovane z 10 din banovinsim kolekom, je poslati ravnateljstvu kmetijske šole v Sv. Jurju ob j. ž. najpozneje do 1. oktobra 1938. Prošnji je priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti, izjave staršev, odnosno varuha (ban. kolek 4 din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja in da ostane prosilec po dokončam šoli na domači kmetiji; konečno davčno ali Občinsko Potrdilo o velikosti posestva in višini neposrednih davkov, kar je potrebno za dosego banovinskega prispevka. Navesti je tudi točen naslov prosilca in zadnjo pošto. — Oskrbnina znaša mesečno od 100 do 300 din in se določi po premoženjskih razmerah starišev. Prednost zimske šole je v tem, da se kmečki sinovi v zimskih mesecih teoretično in deloma praktično izobrazijo v vseh kmetijskih panogah, poleti pa pomagajo doma na kmetiji, da ni treba gospodarju najeti drugih delavcev; druga prednost pa, da gospodar lažje poravna oskrbnino v enem letu za pet mesecev, kot za enajst in pol meseca. Kmečki fantje, ki se zanimajo za tako kmečko izobrazbo, naj čimprej vložijo svoje prošnje na gornji zavod. Po § 85 pravilnika o banovinskem proračunu dravske banovine za leto 1938/39 Slüžbeni list 161/26 od 30. marca 1938 se plačuje za nošenje strelnega orožja letna banovinska taksa v iz- nosi; 50% državne takse 25 din od vsakega komada orožja, katera mora biti plačana najkasneje do konca septembra vsakega leta. Kdor ne bo predložil orožnega lista in plačal letne banovinske takse do 30. septembra, bo kaznovan po § 97 zgoraj citiranega pravilnika. Dr. Bratina, sreski načelnik. Na osnovi po ministrstvu trgovine in industrije, osrednji upravi za mere in dragocene kovine v Beogradu z dne 5.1,1938 štev. 5822 odobrenega delovnega programa se bo vršilo pregledovanje in žigosanje sodov pri postaji za kontrolo sodov v Murski Soboti dne 8. in 10. Oktobra, 8. novembra in 10. decembra 1938. Dr. Bratina, sreski načelnik. Što so vse obiskali našo proslavo? Poleg že imenüvanih gospodov naj navedemo še sledeče: dr. Josip Leskovar, bivši predsednik oblastnoga odbora v Maribori, Gomilšek Franc, svetnik i dekan pri sv. Benedikti v Slov. goricah, Snoj, zastopnik gasilske zveze, O. Kazimir Zakrajšek, predsednik Rafaelove drüžbe iz Ljubljane, Ivo Zobec, ravnatelj gimnazije v Soboti, dr. Košan, predstojnik sodišča v Lendavi, 32 duhovnikov, lepo število bogoslovcov, dr. Sesardič, dr. Oršič, dr. Korbar, šol. upravitelje Julij Kontler, Tratnjek Davorin, Lutar Štefan, Casar Vinko, Kočar Karol i veliko število učitelstva, šol. nadzornik Mikuš, ravnatelj kmet šole ing. Mikuš iz Rakičana, Klobučar, apotekar iz Beltinec, preds. gasilske župe Némethy iz Lendave, dr. Maks Peterlin i Jezovšek Vladimir, kr. notara, Horvat Janko, pripravnik kral: notara, Horvat Joško i Stanko, Cestna nadzornika, dr. Brandieu, Ivanuša Franjo, upravnik pošte Lendava, Hrastelj, ravnatelj Cirilove tiskarne v Maribori, ing. Maček, upravnik velepos.iz Beltinec, Baša Ignac, veterinar Beltinci, orožniška kapetana Vatovec i Legat, veliko število predsednikov občin med njimi Hartner iz Sobote, Bačič iz Lendave, Vezir iz Martjanec, banskiva svetnika Bačič i Štubec, pa nešteti drügi inteligenti, poleg našega vernoga naroda Slov. krajine i milih gostov iz Štajerske. CENE. Penezi. Holandski ranjški 24 din, Nemška marka 17.50 din, Švicarski frank 10 din, Angleški fünt 214 din Amerikanski dolar 43.50 din, Francoski frank 1.20 din, Češka krona 1.50 din, Talijanska lira 2.30 din, Živina. Jünci 1. vrste 5.50—6 din, 2. vrste 5.50 din, telice 1. vrste 6—6.25 din, 2- vrste 5.50 din, krave 1. vrste 5.50 din, 2. vrste 5 din, 3. vrste 4.50 din, teoci 1. vrste 8 din, 2. vrste 7 din, svinje-špeharice 10 din, pršutarice 9 din za 1 kg živé vage. Mladi prasci 7—8 tjednov stari 140—210 din komad. Meso i mesni izdelki. Govedina 1. vrste 10—12 din, 2. vrsta 9—11 din, svinjsko meso 14—16 din, süha slanina 22—26 din, svinjska mast 19 din; čisti med 24—26 din, govenske sirove kože 7—9 din, teleče kože 10 din, svinjske kože 6 din za 1 kg. Zrnje v Sloveniji. Pšenica 150 din, ječmen 130 din, žito 135 din. K odaji je posestvo 30 plügov v vesi Grlava i tüdi gorice v Jeruzalemi, Vse odam z inventarom vred. Poslopje zidano novo. Zglasite se prí MAKOVEC ANTON, Grlova p. Križevci pri Ljutomeri. Nadmlinarja samostojnega in veščega išče za takoj Paromlin. Ponudbe poslati na upravo lista. Obsedno stanje v nemških pokrajinaj na Češkom. Praška vlada je razglasila nagli sod v petih pokrajinaj sudetskih, gde prebivajo večinoma Nemci. Politični shodi so prepovedani. Nemška stranka se zavolo toga nešče poganjati s praškov vladov, nego zahteva plebiscit, to je lüdsko glasanje. Nemška stranka je zahtevala, da se ob- sedno stanje odpravi, a praška vlada je odbila to zahtevo. Vse vlade velesil se posvetüjejo, kak bi rešile to teško pitanje Čehoslovaške. Italija predlaga plebiscit, Anglija i Francija naznanjata Nemčiji, da če napadne Češko, ta to branile. Teški časi, molimo za mir, šteroga si vsi želejo. Hitlerov govor v Nürnbergi. vedao je odločno, da Nemci v Češkoj morejo priti do svojih pravic i če bi si te sami ne bi mogli priboriti, de njim pomagala Nemčija. S temi rečmi je migno na možnost bojne. toliko pokažemo in tega nam ne morejo vzeti." Sonce je močno pripekalo upite v dvorišče, kjer je stal voz. Nad hišami v veliki višini sta mirno krožila dva štrka. Tedaj so začüli, kako je k sosedova kričala neka ženska, da notarjaš hodi gledat, če ljudje ne čelijo. In povsod si zapiše. Vsi so prebledeli. Nekdo je moral javiti ! Potegniti so voz do gumla, zgrnlii zrnje, kar ga je bilo na tleh k steni, in Peter je začel naglo metati snopje z voza. Zametali so zrnje s smejom, poskrili cepé in se mirno odpravlali na njivo, da bi tako zapisali vsako sled o mlatitvi. Notarjoš je pogledal k določena hišam, se povsod drl nad ženskami in če so priznale ali ne, je zapisal v svojo beležnico grožnjo ki jo je nameraval izvršiti. Peter je mislil vpreči, ko se je pri njem pojavil v belem klobuki in z napihnjenim obrazom. „Kje je mati? Mlatiti ste, kam ste Skrili zrnje?ˮ In že je bil pri snopju in začel razmetavati küp. Pa ko je videl, da so vlati cele, se je obrnil v parmo, teda tam na svojo jezo snopa ni mogel izvleči.ˮ „Bom vam pokazal mlatiti in skrivati zrnje,ˮ je kričal in pisal v beležnico. Mati se je opogumila: „Kaj govorite! Kakšno je snopje, ki ste ga razmetati? Zakaj nas ovirate pri delu, ko tako težko opravimo sami. Svinjarji, ko nam še živeti ne püstite!ˮ „Pospravite to nazajˮ, je pokazal na razmetane snope. „Pri mlatitvi pa se vidimo.ˮ In odšel je osramočen in jezen, ker svojega namena ni dósegel. „Samo straši, ne moré nam pa ničˮ, se je tolažite mati. Verona je prestrašeno gledate proti cesti, kamor je notarjoš izginil, Peter pa je bil tako jezen na njega, da je zatrdno vedel, da bi se zakadil vanj, če ne bi tako naglo pobegnil. Ko so potem brnele mlatilnice in so ljudje s strahom in veseljem pričakovali, koliko jim bodo prinesli njihovi siromašni pridelki, je notarjoš odredil, da se pri vseh osumljenih hišah polovica pridelka odda za državo. Ne prošnja, ne kletev in grožnja ni pomagate. In Peter je tedaj spoznal, da je vojna prekletstvo. (Dale.) Novine izhajajo vsaki četrtek za prišeštno sredo. — Za tiskarno Balkánji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in srednik: Klekl Jožef, župnik v pok. Narodno socialistična stranka je obdržala svoj velikanski kongres v Nűrnbergi. Na tom kongresi je gučao kancler Hitler od politike Nemčije. Svet je bio najbole radoveden, ka bo povedao od Nemcov v Češkoj. I po-