Leto XIII — št. \n — CENA 5 di
Kranj, petek, 9, marca 1990
Odmevi na pobudo Rudija Šeliga, predsednika DPS, glede ureditve Prešernovega gaja v Kranju
Luknja v Markovicevem programu
Dinar je vse bolj iskan, Markovičev program torej deluje. Pod tem plaščem pa vsa oblačila niso nova, zato so kritike razumljive in nikakor se ni moč strinjati z očitki, češ decembra ste vsi navdušeno pozdravljali Markovičev program, zato bodite zdaj lepo tiho. Celo prepričanje, da je usodnega pomena in da druge izbire nimamo (le vsesplošni kolaps) ne more zavračati kritičnost, ki pa se seveda ne sme sprevreči v pozive "vrnimo se", temveč v odpravo nedoslednosti in pomanjkljivosti programa.
Ce torej spoštujemo logiko Markovičevega programa in s tem zavrnemo pripombe, ki vsebujejo hrepenenje po starih, še ne povsem odmaknjenih časih, lahko po dobrih dveh mesecih že opazimo luknje v njem, največjo v bremenu, ki ga mora prenašati gospodarstvo in pred katero država najraje zamiži. Vzemimo le dva podatka, ki odlično pojasnjujeta, da se razmere približujejo vrelišču. Naše gospodarstvo mora plačevati za 40 odstotkov višje uvozne dajatve, kot so uveljavljene v Evropski gospodarski skupnosti, kamor si tako želimo. Naše plače so mizerno nizke tudi zato, ker še komaj dihajo po bremenom najrazličnejših dajatev, saj na dinar čistih osebnih dohodkov pride že 1,28 dinarja obremenitev.
Brez odločnega reza v javno porabo ne ho šlo, še nikjer na svetu ni uspel program ozdravitve gospodarstva, ki tega ne bi vseboval. V slovenski gospodarski zbornici trdijorda bo slovensko gospodarstvo, ki se mu najbolj črni dnevi pišejo prav pred prvimi, svobodnimi volitvami, preživelo le z 20 odstotnim zmanjšanjem javne porabe.
Kako nujna je razbremenitev gospodarstva, govorimo in pišemo že nekaj let, obremenitve pa vztrajno rastejo, v SDK so izračunali, da se je v Sloveniji splošna in skupna poraba lani stvarno povečala za 12,1 odstotka, vemo pa, da so bile januarja letos stopnje še dvignjene. Besede in pozivi torej ne pomagajo in po takšni logiki bomo zanesljivo dobili supersonično letalo, posebne pokojnine pa bodo le še višje, če se bomo izgubljali v premlevanju ali Jugoslavija takšno letalo potrebuje ali ne, so posebne pokojnine upravičene ali ne itd.
Rešitev je torej le v ostrem rezu, v radikalnem zmanjšanja obsega sredstev na javno porabo, potem pa naj se porabniki prepirajo zanj, kakor vedo in znajo. Markovič tega doslej (še) ni napravil, kdo ve, nemara pa premeteno čaka na volitve?
M. Volčjak
Predor pod Karavankami: dela potekajo po programu - Pred štirimi leti začeto uresničevanje jugoslo-vansko-avstrijskega projekta predora pod Karavankami, prva razmišljanja pa so se začela že pred petindvajsetimi leti, za zdaj potekajo po programu. Na avstrijski strani je zunanja obloga v predoru že gotova, na naši strani pa bodo končana do avgusta (zdaj so nekako na dveh tretjinah) in se potem nadaljevala na notranji opremi. Na obeh straneh pa hitijo z gradnjo na mejnih platojih, kjer bodo poleg mejnih oziroma carinske službe tudi drugi objekti (špedicija, gostinski, gospodarski...). Predor, vključno z avtomobilsko cesto na naši strani do Vrbe (tako so povedali v sredo), naj bi odprli junija prihodnje leto. Več na 10. strani. - A. Ž. - Foto: F. Perdan
Danes in jutri
Informativna dneva v šolah
Kranj, 9. marca - Danes ob 9. in 15. uri (za mladino) ter jutri ob 9. uri (prvenstveno za izobraževanje ob delu) bodo v vseh srednjih, višjih in visokih šolah odprli vrata kandidatom za šolanje. Na t.i. informativnih dnevih jih bodo seznanili s pogoji za vpis, predmetniki, štipendijskimi možnostmi, možnostmi za zaposlitev in podobnim.E Letos imajo gorenjske srednje šole za redno izobraževanje na voljo skupaj 1910 mest v prvih letnikih. Morda je zanimiv podatek, da v tej vsoti odpade 510 mest na gimnazijo, ki se bo z naslednjim šolskim letom prelevila v splošno srednjo šolo. Pomeni, da ima gimnazija že 17,5 odstotka vseh mest, ki so na voljo mladini, med programi pete stopnje pa že celo 31,5 odstotka mest.
Z novim šolskim letom bo srednješolcem in študentom na voljo 1448 kadrovskih štipendij. Statistično pomeni, da zanje lahko kandidira polovica generacije, iz prakse pa slutimo, da bo tudi tokrat najbrž precej štipendij ostalo nepode-ljenih, saj gorenjska podjetja s štipendiranjem še vedno spodbujajo predvsem šolanje v tistih deficitarnih programih, ki
jim mladi niso pretirano naklonjeni.
Edina gorenjska visokošolska organizacija, to je Fakulteta za organizacijske vede v Kranju, bo tudi tokrat vpisovala v dve smeri, in sicer organizacijo dela ter organizacijsko informatiko. Predvideno število vpisnih mest je 230 za redni študij in 500 za študij ob delu.
H. Jelovčan
Blejsko jezero spet cvete
Bled, 6. marca - Pazljivi opazovalci, pa tudi strokovnjaki z blejske limnološke postaje te dni opozarjajo, da blejskemu jezeru tudi letos ne bo prizaneseno. Mila zima in tanka ledena skorja na jezeru sta povzročila cvetenje, ki ga povzročajo alge. Algam oscillatorija rubescena, ki so povzročale rdečo barvo na jezeru, so se pridružile alge aphamizomenon flosaquae, ki so lahko tudi strupene. O onesnaženem jezeru je te dni razpravljal radovljiški izvršni svet, v prihodnjem tednu pa se bodo na limnološki postaji na Bledu skušali dogovoriti o načinu reševanja problema.
V. S.
Spet sejem rabljenih avtomobilov
Kranj, 8. marca - V Poslovno prireditvenem centru Gorenjski sejem v Kranju bodo že to nedeljo, 11. marca, nadaljevali z lani začeto zamislijo o Sejmu rabljenih avtomobilov v Savskem logu. Tokrat so napovedali, da bodo prodajalci oziroma kupci na sejmu dobili vso potrebno dokumentacijo oziroma nasvete za tovrstno prodajo. Poskrbljeno bo tudi ob nedeljah za okrepči-lo.dVsak prodajalec oziroma kupec, ki bo s tem namenom prišel v Savski log, bo dobil posebno nalepko, vstopnina pa bo za vse enaka in sicer 20 dinarjev. Sejem rabljenih avtomobilov bo ob nedeljah odprt od 7. do 13. ure.
A. Ž.
Od včeraj dalje
Slovenija republika
Ljubljana, 8. marca - Slovenija od danes dalje ni več Socialistična republika Slovenija, ampak samo Republika Slovenija, brez socialistična. Tako je odločila republiška skupščina, najvišji organ oblasti. Sprememba imena republike oziroma države ni samo formama zadeva, samo sprememba imena na platnicah, ampak ima globok vsebinski pomen, tudi zato, ker smo spremenili ustavo in iz nje sočasno brisali nepotrebno ideološko navlako iz temeljnih načel, črtali vlogo starih političnih organizacij, še posebej Socialistične zveze, in uzakonili Zdravljico kot slovensko himno. Brisanje socialističnega naglasa iz imena republike pomeni ta hip sicer res samo prelom z miselnostjo in prakso, da mora biti ustava tudi ideološki dokument, in odločitev, da je ustava najvišji pravni akt države, papir, ki ureja pravila igre medsebojnega bivanja in življenja. Poseg v ime republike, vsaj tako je bilo rečeno na seji republiške skupščine, tudi ni slovenski prelom s socializmom, čeprav prelom s takšnim, ki smo ga živeli, temveč odpiranje poti v družbo, ki bo imela vse prvine sodobnosti. Preimenovanje v Republiko Slovenijo ima tudi dolgorečnejši pomen. Utrdilo naj bi državnost, suverenost Slovenije. Za zdaj samo na deklarativni ravni. Praktično pa je ta hip suverenost zelo nejasna, zaradi razmer v Jugoslaviji, pa tudi zaradi nedodelane strategije doma, kako to suverenost uresničiti. Ta hip nam zelo slabo kaže. Tudi zato je treba jasneje povedati, kaj pomeni za nas suverenost. Prav kmalu pa bomo tudi videli, kakšna gnojnica bo spet zlita na nas zaradi te spremembe imena, ob kateri pa je treba pošteno povedati, da je ta pobuda zrasla na zelniku alternative.
J. Košnjek
Naš praznik
Te dni malo več govorimo o ženskah. Na srečo nas. žensk, ne več z mnogimi velikimi in zvenečimi besedami. Te so bile pogosto tako prazne ali napihnjene. Toda ženske smo jih sprejemale in se tolažile z dejstvom, da se vsaj kdaj kdo spomni (udi na nas. Z glavo smo skimavale ob številnih pijančevanjih na račun praznika in se veselile predvsem drobnih pozornosti najmlajših, ki so z iskrenostjo in ljubeznijo v očeh prinašali šopke svojim mamicam, babicam, tetam, vzgojiteljicam v vrtcih in učiteljicam v šolah.
Te dni moški in tudi ženske ne razmišljamo več o besedi enakopravnost, ki nam je bila včasih prva na jeziku. Pač pa razmišljamo o ženski in družini v sedanjem zapletenem gospodarskem in političnem trenutku. Ne govorimo več, da je prav. da ženske sodelujejo tudi v politiki, hkrati pa vemo, da jih lahko naštejemo na prste ene roke. Kajti ženske nikoli niso rade sodelovale tam. kjer se je sicer govorilo z velikimi besedami, rezultati pa so bili navadno le gore papirjev, ki jih nihče ni bral in še manj uresničeval. Ženske smo pač take (in vsaka nova raziskava to le potrdi), da najraje delamo tisto, za kar vemo. da bo prineslo rezultate. Zato najprej poskrbimo za svojo družino, za svoje delo. šele nato razmišljamo, kako bi spreminjale družbo. Tako ni čudno, če so najnovejše raziskave pokazale, da smo se ženske šele v zadnjem času začele zanimati tudi za politiko. Kajti šele sedaj smo začutile, da bi lahko tudi na tem področju koristile, da bi naše delo prineslo rezultate, da bi tudi v politiki stvari postale bolj urejene.
In še o prazniku, dnevu žena. Veliko različnih mnenj je -od tistih, da je praznik nepotreben, do tistih, ki mu hočejo dati še večjo vlogo med nekaterimi "opuščenimi" in "vrnjenimi" prazniki. Ženske lahko dodamo le to: "Naj bo naš praznik takšen, da se ga bomo lahko veselile vse leto."
V. Stanovnik
Protest proti razširitvi mejnega pasu
V ponedeljek ob 16. uri bodo na Gorenjskem protestna zborovanja proti razširitvi mejnega pasu in sicer za občino Jesenice v Ratečah pri Kompasu, za občino Kranj na Jezerskem pred hotelom Kazino, za občino Tržič na Deteljici, za občino Radovljica pa pred knjižnico Antona Tomaža Linharta v Radovljici. Pobudnik zborov je ZKS - stranka demokratične prenove, sodelujejo pa tudi socialisti in liberalci.
Teden boja proti raku
Žal tudi letos ob tednu boja proti raku znova ugotavljamo, da Gorenjska še vedno nima svojega Društva za boj proti raku. Zdravniki Onkološke klinike in najstarejše tovrstno društvo v Ljubljani znova opozor-jajo, da je že skrajni čas. Občinski sindikalni sveti naj bi bili tisti, ki bi akcijo speljali preko delovnih organizacij. A ustanavljanje društva spet zaostaja, tokrat v senci volitev. -Več o tem preberite na 10. stra-
LU r-
o1
LU Q
^^v^BBrt mu i«) «■ ir»11 i «»■
>mmm «Kr • i u m m wv i « ir » i ■■ h.
N 1 1 W J « It M H P«.
R. TEYROWSKY
CELOVEC T»l.: 9943-463-28142 VVAIDMANSDORFERSTR. 195 KEUTSCHAHERSTR. 24.
NAD, DELI SERVIS !• VELIKA IZBIRA NOVIH VOZIL
<
CL
PRODAJA RABLJENIH VOZIL: MERCEDES, OPEL, FORD, NISSAN
NOVICE IN DOGODKI
Petek, 9. marca 19^ Pe
STRANKARSKE
NOVICE
Kramberger v Kranju
Neodvisni kandidat za predsednika slovenskega predsedstva Ivan Kramberger bo danes, v petek, 9. marca, ob 16. uri na Trgu revolucije v Kranju predstavil svoj program. Sporočil bo tudi, kaj bo naredil za Kranj, če bo izvoljen in koliko podpisov mu še manjka do kandidature. Lahko boste kupili tudi njegove knjige. ^ g
Zborovanje proti širjenju mejnega pasu
V ponedeljek, 12. marca, ob 16. uri bo pred knjižnico Antona Tomaža Linharta v Radovljici zborovanje proti širjenju obmejnega pasu v Jugoslaviji. Zborovanje pripravljajo socialistična zveza, ZSMS - liberalna stranka in ZKS - stranka demokratične prenove Radovljica. Vabljeni!
L. B.
Potrč in Pintar v Kranju
Kranj, 9. marca - ZKS - stranka demokratične prenove Kranj vabi javnost na dva zanimiva pogovora. V ponedeljek, 12. marca, ob 18. uri bo predsednik slovenske skupščine Miran Potrč v dvorani 14 občinske skupščine sodeloval na razgovoru o federaciji in konfederaciji, v sredo, 14. marca, ob 15. uri pa bo v isti dvorani Emil Milan Pintar govoril o položaju armade v večstrankarskem sistemu.
J. K.
Skupščina obrtniške zveze
V petek, 9. marca, ob 17. uri bo v sejni dvorani št. 15 občine Kranj skupščina Slovenske obrtniške stranke. Na skupščini, na katero so vabljeni vsi člani z vse Slovenije, bodo obravnavali strategijo stranke do volitev in določili bodo samostojno listo kandidatov za družbenopolitični zbor republike Slovenije in posameznih občin.
V. G.
Volilna konvencija
Na Jesenicah pripravlja občinska ZSMS - liberalna stranka jutri, v soboto, 10. marca, ob 10. uri v prostorih restavracije Kazina volilno konvencijo. Na zboru bo predstavljena lista kandidatov OK ZSMS - liberalne stranke za občinski DPZ, sodelovali pa bodo tudi gostje - Tone Anderlič, Vika Potočnik in dr. Bogdan Oblak - Hamurabi.
V. B.
Kandidati ZSMS
Na volilni konvenciji ZSMS - liberalne stranke, ki je bila 6. marca v Mariboru, so predstavili kandidate stranke za volitve. V 7. volilni enoti, ki pokriva Gorenjsko so kandidati ZSMS: Zoran Thaler, Roman Lautar, Petra Skofic, Andrej Kokot, Jelko Kacin, Marjeta Ferlan in Franci Zavrl. Omenimo še, da bo kandidat ZSMS za predsednika Republike Slovenije znan danes, kandidati za člane predsedstva so znani že dlje časa - dr. Marko Demšar, Dr. Bodgan Oblak, dr. Alojz Krizman, dr. Sla-voj Žižek. Na listi ZSMS je še nekaj znanih imen - David Ta-sić, Igor Vidmar, Mile Šetinc, Franco Juri...
V. B.
VEČ   KOT ČASOPIS
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference S/.IM. Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska ČGI* Delo Ljubljana Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal Naročnina za I. trimesečje 100 din
Gorenjski el.is urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (odgovorna urednici). Jože Košnjek (notranja politika, šport). Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj). Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kultura). Helena Jelovčan (izobraževanje, i/ šolskih klopi. skofju Loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Danica Dolenc (tradicije NOB. naši kraji, za dom in družino). Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in DS. ekologija). Danica Zavrl Zlebir (socialna politika. Iržie). Dušan Humor (šport). Vine Bešter (mladina, kultura). Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija). Igor Pokom (oblikovanje). Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje)
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Mošc Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31994 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
PRED VOLITVAMI
Tudi slovenski socialisti izbrali svoje volilne adute
Milan Kučan tudi
socialistični predsedniški kandidat
Ljubljana, 6. marca - Socialistični kandidati za člane predsedstva Slovenije pa so dr. Miroslava Geč Korošec, doktorica pravnih znanosti in profesorica Univerze v Mariboru, strokovnjakinja za dru-žinskopravne zadeve, dr. Peter Novak, strokovnjak za energetiko in varstvo okolja, sooblikovalec konvencije OZN o prekomernem onesnaževanju zraka v Evropi, in Ciril Zlobec, diplomirani slavist, akademik, pesnik, pisatelj in prevajalec, katerega opus obsega nad 80 knjig.
Na listi socialistov za družbenopolitični zbor republiške skupščine v 7. gorenjski volilni enoti pa so VIKTOR ŽAKEU, sedanji podpredsednik slovenskih socialistov, DARJA LAVTIŽAR BEBLER, MARJAN GANTAR, MILAN BAJŽEU, VILJEM MEDVED, ALEKSANDER KLINAR in LADO SREČNIK.
Predvolilno sporočilo slovenskih socialistov javnosti pravi, da bodo še naprej vztrajali, da pridobijo naklonjenost volilcev predvsem s svojo sposobnostjo reševati probleme človeka, ne pa s sejanjem sovraštva, grožnjami, nizkimi udarci, moralnimi diskvalifikacijami drugače mislečih, česar je žal vse več tudi v slovenskem političnem prostoru. Slovenski socialisti so na zbore volilcev vložili več kot 200 kandidatur in nad 70 na liste za družbenopolitični zbor republiške skupščine. Volilna ponudba je preudarna in usklajena, zato volitev socialistov ni nikakršno tveganje. Ko je sekretar slovenskih socialistov Dušan Semolič razlagal kandidate in liste, je ob kandidaturi Milana Kučana za predsednika dejal, da je to
osebnost, ki uživa veliko zaupanje, ker je vnesel v politično prakso vidne etične in humane prvine, preden je postal predsednik republiške skupščine, pa je bil sekretar slovenske SZDL. Milan Kučan je podpisal pristopno izjavo, da je član tudi naše organizacije, socialistične zveze.
Kandidacijska konferenca slovenskih socialistov je soglasno potrdila predloge kandidatov in kandidatnih list, nato pa sprejela posebno resolucijo, s katero predlaga slovenski skupščini, da sprejme pobudo za umik vojaščine z meja, da se ukine obmejni pas in da mejo varuje milica. Socialisti terjajo, da slovenski fantje služijo vojsko doma oziroma v petem vojaškem območju in da se na Kosovu ukinejo izredne razmere in se vojska ne sme vpletati v reševanje razmer. Glede mitingov pa so dejali, da se mora spoštovati odločitev skupščine. Na konferenci so potem spregovorili zastopniki vseh list za 14 volilnih enot v Sloveniji. Z "gorenjske" liste sta spregovorila prva dva na listi: Viktor Žakelj in Darja Lavtižar - Bebler.
J. Košnjek
Darja Lavtižar: Zakaj kandidiram
"Živimo v času, ko nihče ne bi smel stati ob strani. Tudi zato sem sprejela izziv postaviti svoje ime na ogled, pa tudi za ceno kritičnega ocenjevanja in morda celo nekorektnega etiketiranja Nikoli nisem bila članica Zveze komunistov, država nam je pre cej družinskega imetja nacionalizirala, družba mi ni dala stano-vanja, še manj vile, zelo blizu mi je usoda otrok, katerih očetje so bili obsojeni poprej po 118., sedaj pa po 133. členu Kazen' skega zakona SFRJ. Zavzemam se za to, da se nemudoma raz glasi konec revolucije. Celo marsikateri stari revolucionar bo utrujeno priznal: preveč dobrega še s kruhom ni dobro."
Tone Jerovšek: Duševna revščina ideologije
"V imenu idej je bila tudi narodna bit močno prizadeta. V imenu ideologije smo bili izrazito Slovenci in pripadniki italijanske in madžarske skupnosti iztrgani iz velikega evropskega duhov nega prostora, ki mu pripadamo. Duševna revščina nosilcev teh idej je Slovencem vzela praznike in običaje, po katerih smo se razpoznavno ločili od drugih jugoslovanskih narodov. Začel se je celo proces nastajanja enega samega jugoslovanskega naroda."
Milan Kučan: Priložnost Slovencev
"Levo socialistično videnje družbe je moje vodilo. Sem zoper neodgovorno ravnanje z narodom in družbo, sem zoper revanši* zem z razdiralnimi kalmi državljanske vojne. Slovenci imamo priložnost, da ustvarimo tako družbo. Republiško predsedstvo mora krepiti vlogo parlamenta in v tem sta si obe stranki, ZKS - stranka demokratične prenove in Zvez socialistov, zelo blizu. Čeprav je volilni čas čas obljub. Jaz obljubljam samo to, da s« bom z vsemi močmi boril za zavarovanje mirnega prehoda v de mokratično družbo. To je ta čas pravi cilj Slovencev."
PREDSEDNIKI VOLILNIH KOMISIJ O VOLITVAH
uredništvo tel. 21860
Aljoša Drobnič, tajnik kranjske volilne komisije
Zakonitost ni bila kršena
Zbori volilcev po krajevnih skupnostih so končani, v podjetjih, organizacijah in skupnostih pa je skrajni rok 10. marec. Demos je imel na potek zborov volilcev nekaj ugovorov.
"Večina zborov volilcev je uspela. Na njih je bilo skupno 2569 ljudi, kar je zadovoljiva udeležba v primerjavi s prejšnjimi kandidacijskimi konferencami. Demos je terjal, da se rezultati nekaterih zborov volilcev razveljavijo, da sc sklici še napovedanih zborov prekliče-jo m da se upoštevajo kandidatne liste, vložene skladno z zakonom brez razprave na zborih volilcev. Občinska volilna komisija ugovorov ni upoštevala, ker je potek kandidiranja z zakonom določen, posebej pa smo obravnavali zbora v krajevnih skupnosti Primskovo in Britof, vendar smo ugotovili, da ni bilo takšnih nepravilnosti, ki bi vplivale na zakonitost določanja kandidatur. Plakati za vse zbore so bili enotni, vsaka krajevna skupnost jih je dobila, kolikor jih je hotela, skupnostim pa smo priporočili, naj obveščanje izvedejo na krajevno običajni način. Komisija bo sedaj posebej pazljivo ugotavljala, ali je bilo v posamezni volilni enoti določenih več kandidatov, kot se jih voli. Čc temu ni bilo zadoščeno na zborih ali s podpisovanjem, je določeno.do kdaj mota biti to narejeno. Za družbenopolitični zbor je skrajni rok 11. marec, za člane in predsednika predsedstva pa 9. marec, sicer pa je skrajni rok za vse kandidature 17. marec. Komisija lahko ukrepa različno: ali ponovno zbor volilcev, ali ponovno celoten kandidacijski postopek, ali pa razpis naknadnih volitev."
Bo prišlo v kranjski občini do takih primerov.
"Za nekatere KS smo že ugotovili, da je dobil podporo samo en kandidat ali celo nihče. To se je zgodilo v Besnici, Britofu, Č,irčah, na Hujah, na Kokrici, v Mavčičah, na Orehku, v Struževem, Trbpjah in na Trsteniku. Če do 17. marca ne bo s podpisovanjem določenih dovolj kandidatov, bo treba zbore ponovno sklicati.'"
Kakšni so naslednji koraki volilnih opravil.
"II. oziroma še 12. marec je skrajni rok za vložitev list za družbenopolitični zbor s strani političnih organizacij. Potem bomo sklicali predstavnike list in z žrebom določili vrstni red posameznih list na glasovalnem lističu. Drugi leden začnemo z ugotavljanjem zakonitosti list za zbor združenega dela, potem sledi instruktaža volilnih odborov. Predloge imamo. Posebno pozornost pa bomo namenili tajnosti volitev. Zagotovili jo bomo, seveda pa bomo izbirali cenejše inačice."
J. Košnjek
Škofja Loka pred volitvami
]
Popravna naloga za štiri krajevne zbore volilcev
Škofja Loka, 8. marca - Naj za uvod zapišemo nekaj številčnih pod1 tkov: v seznam volilcev škofjeloške občine je vpisanih 27.200 ljudi. V1 lišč v krajevnih skupnostih bo 67, torej v vsaki povprečno po tri, medt«' ko jih bo v delovnih kolektivih še več, 95.
Občinska volilna komisija je očitno sestavljena iz. dovolj stf* kovnih in zaupanja vrednih ljudi, saj na njeno posadko ni bilo nobj nih pripomb s strani opozicije, kot na primer, v kranjski občini. TUJ volilni odbori, ki jih je - če seštejemo število volišč - kar lepa vrsta,' s samo sestavu zagotavljajo, da bodo volitve opravljene korektno, f steno. Odbori so namreč oblikovani po predlogih iz krajevnih skul nosti oziroma političnih strank, pri čemer je ponujeno roko izkoris1 predvsem Demos, medtem ko so stare stranke očitno bolj prepriča'' v objektivnost članov.
Zbori volilcev v krajevnih skupnostih so večinoma že zaokro? ni. Le v štirih krajevnih skupnostih bodo morali narediti popra« nalogo. Na Logu, denimo, zbor ni bil sklepčen, v Zmincu, Retečah1 Sv. duhu pa ga bodo morali ponoviti do 17. marca, ker posame/ kandidati za občinski zbor niso dobili zadostnega števila glasov. Tel problema pri kandidatih za republiške zbore ni bilo, ker tod števi glasov ni pomembno. Krajani so se pri glasovanju o kandidatih nek' liko lovili, saj so morali odločati o kandidatih za dva republiška zfr ra (zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor), za občinsk1 ga in še za predsedstvo.
Na zborih volilcev v združenem delu, ki se bodo odvili do koti' tedna, imajo lažje delo, saj odločajo samo o kandidatih za zbor zdi ženega dela v republiki in občini. Nekaj nerodnosti je le zar; idi r;i hajanj v republiškem (po dejavnostih) in občinskem (teritoralna H delitev) principu oblikovanja volilnih enot. Nad velikim število' kandidatov za republiško skupščino, ki jih ne poznajo in se zalo đ ko odločajo, pa tarnajo predvsem kmetje.
Škofjeloške politične stranke bodo svoje liste kandidatov ' družbenopolitični zbor posredovale občinski volilni komisiji do f nedeljka. Vrstni red list oziroma kandidatov posameznih strank <' glasovnici bo žrebati, tako da ne bo neumestnih prerekanj o (ne)p^ vilegiranosti. Tudi od vrstnega reda na glasovnici namreč utegne.1; biti precej odvisni rezultati volitev in s tem število sedežev v bod1! čem parlamentu.
H. Jelov
^ Petek, 9. marca 1990
MOVICE IN DOGODKI
3. stran mitmmimiiGLAs
PRED VOLITVAMI
Kandidacijska seja škofjeloške Socialistične zveze
Komunisti odhajajo z liste
Škofja Loka, 8. marca - Tudi na ponovljenem sklicu kandidacijske seje občinske konference Socialistične zveze v Skofji Loki v ponedeljek popoldne so za las premagali težave s sklepčnostjo. Vendar pa to ni bila edina zadrega; precej preglavic imajo socialisti tudi s kandidatno listo za občinski družbenopolitični zbor.
V škofjeloški Socialistični zvezi so sicer prvi objavili seznam kandidatov za družbenopolitični zbor bodočega občinskega parlamenta, vendar se je zdaj pokazalo, da si s tem niso ustvarili nikakršne prednosti. Zdi se celo nasprotno. Z liste se je umaknilo pet od skupaj 23 kandidatov, ki so se odločili, da bodo kot člani ZKS raje ostali pri enojnem članstvu v Stranki demokratične prenove.
Socialistična zveza, ki se očitno ni mogla na hitro otresti svoje vloge "marele", sicer ne "prepoveduje" dvojnega članstva v katerikoli politični stranki, za pogoj postavlja le, da bo njihov kandidat v prvi vrsti zastopal interese socialistov. Kdor osebno čuti, da takšna dvojnost ne gre skupaj, pač ima vso moralno pravico, da po svoje izbere in odide.
Sprva je bilo na kandidatni
listi škofjeloške Socialistične zveze od 23 kandidatov kar polovica članov ZKS - Stranke demokratične prenove. Za tri, ki so se umaknili z liste, so našli zamenjavo, za dva ne. Glede na to, da je časa le še nekaj dni, se bo zelo verjetno zgodilo, da bo kandidatna lista Socialistične zveze za občinski družbenopolitični zbor krajša za dve imeni. Če bo seveda ostalo le pri umiku petih kandidatur. Vse bolj očitno namreč postaja, da bo dvojnemu članstvu slej-koprej odzvonilo, ker ima oziroma naj bi imela vsaka stranka svojo identiteto.
Na ponedeljkovi kandidacij-
ski seji so potrdili tudi gorenjsko listo kandidatov Socialistične zveze za republiški družbenopolitični zbor, katere nosilec je Viktor Žakelj, ob njem pa so še: Darja Lavtižar - Bebler, Marjan Gantar, Milan Bajželj, namesto Alenke Bole-Vrabec, ki se je umaknila, je Socialistična zveza vzela na svojo listo neodvisnega kandidata Viljema Medveda, na listi pa sta še Aleksander Klinar in Lado Sre-čnik. Na seji so potrdili tudi kandidate Socialistične zveze za republiško predsedstvo; za predsednika Milana Kučana, za kulturno področje pa Cirila Zlobca.
H. Jelovčan
Srečanje z Milanom Bajžljem v Šenčurju
Socialistična zveza je vedno pokrivala ves prostor
Šenčur, 8. marca - Predvolilno srečanje je Milan Bajželj, delegat Socialistične zveze Slovenije v zvezni konferenci SZDL Jugoslavije in kandidat Socialistične zveze za delegata v DPZ Skupščine SR Slovenije ter direktor Televizije Ljubljana začel minuli torek zvečer v Šenčurju z nekakšno spominsko iztočnico. Večkrat, ko je bil še predsednik izvršnega sveta v kranjski občini, se je srečeval tudi s Šenčurjani. Dobra obveščenost, pa naj bo to posameznik ali organ, na tem področju pa dela tudi zdaj, je bila "vedno in je tudi danes, v razvijanju demokracije, zelo pomembna.
Svojo kandidaturo v Socialistični zvezi je Milan Bajželj utemeljil z ugotovitvijo, da je bila Socialistična zveza vedno tista, ki je znala pokriti celovito ves prostor - od krajevnih skupnostih, preko občin do republike. Takšna njena značilnost je doslej veljala tudi za celotno področje javnega obveščanja.
Sicer pa se je v uvodni razlagi in pogovoru na torkovem srečanju v Šenčurju Milan Bajželj najdlje zadržal na gospodarskem področju in s tem v zvezi Marko-
"V sedanjih razmerah ne priznavam pojma tehnološki presežek, ker ne temelji na razvojni podlagi. Gledamo, kaj je odveč, vendar ne pri strojih, opremi... pač pa pri ljudeh! Izhajati moramo iz človeka ob reševanju težavnih razmer... Vedeti moramo tudi, da bomo postali sužnji drugih kapitalov, če ne bomo imeli ljudi, ki bodo znali reševati kapitalska vprašanja..."
vičevem programu. "Sem zagovornik, skoraj do popolnosti, Mar-kovičevega programa in prepričan sem, da je z njim že do zdaj ogromno napravil. Zastavil je namreč lopato povsod tam, kjer smo dolgo časa znali le na veliko filozofirati in razpravljati..."
Ob tem, je poudaril Milan Bajželj, je danes v javnosti nekakšno mnenje, da država drži gospodarstvo za vrat. Takšno poudarjanje je označil kot veliko napako v sredstvih obveščanja, kajti vzeti zdaj Markoviču iniciativo iz rok,
bi ne bila nikakršna rešitev.
"V Kranju in na Gorenjskem je sicer kar nekaj firm, ki so pravi čas šle v prave programe. Velja pa se vprašati, ali imamo nasploh v Sloveniji, na Gorenjskem in v Kranju ta trenutek res pravo predstavo, res prave programe. Trdim, da jih nimamo. Zato je ta trenutek na primer odveč kritizirati davčni sistem...."
Še posebej je ob tem poudaril dva instrumentarija modernih držav. Na prvem mestu je ekonomski, strogo in neposredno ve-
zan nanj pa je socialni. V naših programih, tudi strank, pa Milan Bajželj za zdaj ne vidi teh osnovnih iztočnic modernih držav. In zato nas prav tu čaka težka naloga...
"Naj bo kriza še ta velika ali ne, vodilni ljudje so in bodo tisti, ki stvari lahko premaknejo naprej. So delovne organizacije, ki so že do zdaj veliko vlagale v izobraže-vaje. Te so "stavile na prave konje". Žal pa v Kranju povsod ni ravno tako... "
A. Žalar
Predvolilna predstavitev ZKS - SDP v Škofji Loki
Dobro gospodarjenje je najboljši socialni program
Skofja Loka, 8. marca - Če lahko sodimo po navzočih v dvorani šolskega centra na Podnu v ponedeljek zvečer, potem je predvolilni program ZKS - Stranke demokratične prenove očitno po meri kar precejšnjega števila Ločanov.
Borut Pahor, član predsedstva slovenskega eekaja, je predstavil okvirni program stranke, ki ima za cilj boljše življenje ljudi, medlem ko se je Emil Milan Pintar kot nosilec gorenjske liste kandidatov ZKS - Stranke demokratične prenove za republiški družbenopolitični zbor dotaknil tudi ključnih vprašanj za Gorenjsko. Prehod iz tradicionalne železarske, tekstilne in čevljarske industrije v moderno gospodarstvo bo najtežji, za Gorenjsko še posebej
zato, ker je v preteklosti pripeljala od drugod veliko neizobraženih ljudi, ki se počasi prilagajajo. Vendar je po njegovem preobrazba tradicionalne industrije v smislu uspešnega kranjskega Ibi-ja ali žirovske Alpine možna. Velike rezerve so v spremenjenem sistemu upravljanja. Emil Milan Pintar se glede selitve "možganov" iz. obrobij proti Ljubljani zavzema za ohranitev policentričnega razvoja z oblikovanjem intelektualnih jeder okrog mened-
žerske šole Gospodarske zbornice na Brdu in Fakultete za organizacijske vede v Kranju (za družboslovne študije). Zgornji del Gorenjske, vrata v Zahodno Evropo, pa bo moral dobiti plato z infrastrukturo, kjer se bo menjalo znanje z ljudmi iz Avstrije in Italije.
Občinski program ZKS - Stranke demokratične prenove je predstavila Ida Filipič - Pečelin, kandidatka za zbor občin republiške skupščine. Osnovna področja dela škofjeloških komunistov bodo: skrb za sanacijo in varovanje življenjskega okolja (plinifikacija mesta, gradnja čistilnih naprav in kanalizacijskega
omrežja), postopna sprememba modelov gospodarjenja na osnov i predpisov, poenostavljenih upravnih postopkov, svetovanj, ki bodo to spodbujali, pri prostorskem planiranju, ki je postalo akuten problem loške občine, pa bo treba priti najprej do dolgoročnega koncepta prostorskega razvoja in ga nato sistematično uresničevati, ne pa spreminjati od danes na jutri ter tako delati nove napake. Pri tem je Ida Filipič - Pečelin zlasti izpostavila večjo odgovornost stroke. Zavzela se je tudi za gradnjo zdravstvene postaje V Žireh, vrtca v Železnikih in za prednost loškega gradu pri obnovi.
H. Jelovčan
PREDSEDNIKI VOLILNIH KOMISIJ O VOLITVAH
Predsedniki občinskih volilnih komisij: Maja Kostanjšek, Jesenice
V jeseniški občini bo 58 volišč
Jesenice, 8. marca - V jeseniški občini je predsednica občinske volilne komisije Maja Kostanjšek. ki je sicer vodja enote temeljnega sodišča Kranj na Jesenicah. Maja Kostanjšek pravi:
»V volilni komisiji se srečujemo s popolnoma novo zakonodajo in se moramo zato intenzivno ukvarjati s predpisi o volitvah. Pojavljajo pa s? tudi dopolnila, tako da se v komisiji z volitvami ukvarjamo vse od razpisa volitev do danes. Narava dela je pač že taka, da se je treba stal-"o sestajati in tekoče spremljati priprave na volitve.
Na našem sodišču na Jesenicah od petih sodnikov kar trije delajo v volilnih komisijah, medtem ko se en sodnik ukvarja z volitvami v zbor 2druženega dela. V predvolilnem času je kar precejšnja dodatna obremenitev, saj moramo volitve spremljati poleg našega rednega dela na sodišču. Od januarja do 23. aprila, ko naj bi z volitvami zaključili, raču-naJoč seveda, da jih ne bo treba ponavljati.
Doslej na naše delo v občinski volilni komisiji ni bilo ugovorov, prav tako so brez pripomb na naše delo potekali zbori volilcev po obči-n'- Zdaj, ko sta dva člana komisije pristala na kandidaturo, sta v občin-
ski volilni komisiji tudi član ZSMS - liberalne stranke in predstavnik kmečke zveze. Sestava komisije je torej mešana, v njej so člani novih strank. V začetku smo se precej ukvarjali z nekaterimi tehničnimi vprašanji, ko so se vlagale kandidature, vendar je delo dobno potekalo. Za kakršnekoli informacije se volilci lahko obračajo na skupščino občine, kjer je sedež komisije.
V jeseniški občini je okoli 34.000 volilcev, ki bodo odhajali na običajna volišča - skupaj jih je 58. Na domove bodo dobili obvestila tako kot vedno doslej, želimo pa si seveda, da bi se volitev v čimvečjem številu udeležili. Udeležba naj bi bila boljša kot na sedanjih zborih volilcev, saj so zaradi slabe udeležbe nekatere zbore morali ponovno sklicati. Volilnim odborom je bilo še posebej naročeno, da se mora na volišču zagotoviti tajnost volitev.
Osebno menim, da so volitve res bolj zapletene, vendar je to prvi preizkus zares demokratičnih, tajnih in neposrednih volitev. Zato je zakonodaja še zapletena, ker nimamo toliko prakse, zanesljivo pa bo pri naslednjih volitvah veliko bolje.«
D. Sedej
STRANKARSK
NOVICE
Predvolilno srečanje socialdemokratov
Jesenice, 7. marca - V torek, 13. marca, bo ob 18. uri v Čufarje-vem gledališču na Jesenicah predvolilna konvencija socialdemokratov Gorenjske. Na srečanje vabijo vse člane socialdemokratske zveze kot tudi simpatizerje in somišljenike. Na konvenciji bodo sodelovali dr. Jože Pučnik, Katja Boh in Jeseničan, dr. Jože Mencinger.
D. S.
Zeleni Tržiča:
Odločno proti nasilju nad okoljem
Tržič, 6. marca - Na prvem predvolilnem shodu tržiških zelenih so člani sprejeli statut, temeljna načela in usmeritve za delo Zelenih Slovenije ter lokalni program, ki pa naj bi se dopolnjeval sproti. Oster protest proti širjenju obmejnega pasu. Na listi za DPZ SO Tržič bodo kandidirali samostojno.
Zeleni Tržiča se bodo, kot smo že zapisali, zavzemali, da se mestno jedro očisti industrije, posebno poliuretana, ki je prava ekološka bomba, za vso ostalo industrijo pa bodo skušali doseči, da se ne bo mogla širiti z obrati v mestu, temveč le v industrijski coni. Zavzeli se bodo za čistilne naprave, da bi delale vsaj te, ki že stojijo. Varovali bodo kmetijska zemljišča v Bistrici, v Križah in drugod pred pozidavo, zahtevali bodo odpravo divjih smetišč in sploh bodo odločno proti nasilju nad okoljem.
Kaže, da bodo Zeleni v Tržiču prvi, ki bodo z delom dokazali svoj obstoj; najprej se bodo lotili uresničevanja občinskih odlokov, ki jih občani ne spoštujejo. Med prvimi bo prepoved parkiranja tovornjakov in avtobusov v mestu - svoj prostor imajo na Mlaki. Konkretna akcija pred volitvami bo čiščenje bregov Tržiške Bistrice, ki seje bodo lotili skupaj z gasilci, ribiči, šolami - s tem bodo poskrbeli tudi za podmladek - ter komunalnimi delavci. Od občine bodo zahtevali tudi postavitev komunalnega redarja. V razpravi so bili dodani še novi predlogi, med drugim problem tržiške klavnice na Ravnah, ki širi smrad in je posebej nadležna poleti. Prav tako kot Tržiško Bistrico je treba očistiti Mošenik. Nadzirali bodo načrte, kijih naroča občinska skupščina in pravlja v predale. Lotili pa se bodo tudi problema gozdov - vse poseke je treba čim prej po-gozditi, da jih ne ogrozi erozija.
Zeleni Tržiča so se odločili, da bodo na listi za družbenopolitični zbor SO Tržič nastopali s samostojno kandidatno listo. Nosilec liste je dipl. ing. arh. Niko Ahačič, sledijo pa dipl ing. grad. Ivan Eler, dipl. ing. mat. Janez Žepič, Tona Šivic, Ruda Kavčič, Janez Kavar, Dare Šinkovec, Ivan Ravnik, Mato Mežek in Marko Pehare. Dokončno bo listo dopolnil izvršni odbor stranke in kandidate izvolil s tajnim glasovanjem. S svojega prvega predvolilnega zbora so tržiški Zeleni poslali protestno izjavo zaradi širjenja obmejnega pasu. S takim zakonom bi večina tržiških planinskih postojank prišla V strogi obmejni pas, kar bi pomenilo omejevanje gibanja, česar pa si ne želi noben Tržičan in noben planinec.
D. Dolenc
PREDSEDNIKI VOLILNIH KOMISIJ O VOLITVAH
Franc Černe, predsednik občinske volilne 'komisije v Radovljici
Zagotavljali bomo zakonitost volitev
Radovljica, 6. marca - Bližajoče se volitve nalagajo precej dela tudi občinskim volilnim komisijam, ki skrbijo za to, da priprave na volitve (kasneje pa tudi izvedba volitev) potekajo, kot to predvideva zakon. Hkrati pa je naloga volilnih komisij tudi dajati potrebna navodila vsem, ki sodelujejo pri izvedbi volitev, da bodo svoje delo pravilno opravljali.
Zbori volilcev v krajevnih skupnostih so končani, trenutno pa potekajo v podjetjih. Za krajevne skupnosti lahko rečem, da je bilo na zborih čutiti vzdušje prvih pluralnih volitev, če jih seveda primerjamo z zbori volilcev pred štirimi leti. Bili pa so tudi številnejši. Ko bodo končani še zbori volilcev v podjetju, bo treba ugotoviti, kdo so kandidati. Obenem poteka način kandidiranja z zbiranjem podpisov, s tem pa bo faza kandidiranja zaključena. Treba bo pripraviti volilne odbore. Na tokratnih volitvah bo potrebnih manj volilnih odborov, sprememba pa bo tudi pri tem, da bodo člani volilnih odborov za nedeljo na volišču dobili dan dopusta na delovnih mestih," je povedal Franc Černe, predsednik občinske volilne komisije.
"Težave, ki spremljajo delo volilne komisije, so spremembe-volilne zakonodaje (ena je že bila, eno pa še pričakujemo), nekaj težav bo gotovo tudi s sestavo volilnih odborov. Čeprav se nam ob izvedbi tokratnih volitev zastavljajo predlogi o bodočih izvedbah le-teh, pa bomo analize in predloge pripravili po končanih volitvah," pravi Franc Černe.
V. S.
GLAS   4. STRAN
Razen kulturnega doma v programu tudi pokopališče - V krajevni skupnosti Podbrezje v kranjski občini, kjer je bila lani poleg različnih komunalnih del osrednja akcija urejanje telefonije, je letos glavna programska opredelitev ureditev kulturnega doma. Vendar pa načrtujejo tudi nekatera druga dela. Tako so na primer že lani začeli urejati novi del pokopališča v Podbrezjah. Letos bodo s temi deli tudi nadaljevali, saj imajo potem v načrtu tudi izgradnjo mrliških vežic. V letošnjem programu pa so razen tega še ceste, kanalizacija, javna razsvetljava in avtobusna postajališča. Razmišljajo pa tudi o kabelski televiziji, čeprav imajo, kar zadeva obveščanje v krajevni skupnosti, že zdaj krajevno glasilo, ki izide nekajkrat med letom. Predsednik sveta krajevne skupnosti Viktor Jesenik, se strinja, da je njihov program precej obsežen, vendar je prepričan, da ga bodo ob takšnem sodelovanju krajanov, kot je bilo doslej, postopoma tudi uresničili. - A. Ž.
Jarki ostajajo -enaki
Številne dobre in slabe izkušnje smo si nabrali, ko smo imeli še samoupravne interesne skupnosti na primer. Ena takšnih je prav gotovo, da je bilo uresničevanje programov v krajevnih skupnostih povsod in vedno povezano najprej s skupnim dogovorom in pripravljenostjo, da bodo ljudje sami prijeli za delo, če bo treba, in prispevali svoj delež tudi v denarju. Če je potem njihovo željo, interes, pripravljenost in voljo podprla še širša skupnost (ta ali ona samoupravna interesna skupnost in tako ali drugače namensko zbran denar), je bil ob zavzetih in sposobnih organizatorjih, ki so bili največkrat predsedniki krajevnih skupnosti ali gradbenih odborov, program tudi uresničen in krajevna (ter z njo celotna občinska) skupnost bogatejša za rešen problem ali pomembno pridobitev.
Ne znam si predstavljati, da bi bilo recimo jutri v kUt-jevnih skupnostih drugače. Res je, da ni več samoupravnih interesnih skupnosti, vendar ostajajo programi, nastajali bodo novi in ljudje bodo še vedno pripravljeni sami prispevati denar (pač po svojih in dogovorjenih močeh) pa tudi prijeti za delo. In tudi v občinah bo denar, pač poslej drugače zbran, še vedno moral na tak ali podoben način pomagati reševati želje in potrebe, probleme in težave ter bogatiti kraje in s tem celotno skupnost.
Ne znam si predstavljati, da bi bilo zaradi takšnih ali drugačnih političnih (strankarskih) opredeljevanj poslej v krajevnih skupnostih, kar zadeva uresničevanje skupno dogovorjenih programov kaj drugače. Lopata je lopata, kramp je kramp, jarki, kijih bodo prav gotovo še kje kopali, pa tudi ostajajo enaki.
A. Žalar
Avtobus za mlade
Kranjska gora - Mladi v Zgornji savski dolini so veseli novosti, za katero so se odločili v Integralu Jesenice. Od 25. februarja imajo namreč mladi, ki so razseljeni po vsej dolini, in ob sobotah zvečer radi zahajajo v disco klube v Kranjsko goro, posebni avtobus. Vsako nedeljo ob 2.15 zjutraj namreč odpelje Integralov avtobus iz Kranjske gore proti Jesenicam; počaka pa na vsakem postajališču med Kranjsko goro in Jesenicami. Mladi se zahvaljujejo Integralu, saj jim tako ni treba pešačiti domov; pa tudi starši so brez skrbi, da se ne bi komu med potjo zgodila nesreča, (ps)
Zbor gasilcev
Kranj - Konec minulega tedna je bil zbor gasilcev kranjske Save, ki letos praznujejo tudi 6()-letnico obstajanja in delovanja. Tokrat so na zboru še posebej spregovorili o nekaterih nepravilnostih v podjetju glede požarnega varstva. Sicer pa savsko gasilsko društvo združuje 232 članov. Za novega predsednika društva so na zboru izvolili Antona Horvata, najbolj delavnim pa so podelili priznanja in diplome. Zbora se je udeležil tudi 84-letni Slavko Celestina, ki je ustanovni in častni član društva v Savi. (ip)
Zanimivo predavanje
Kranj - Nedavno tega je bilo v prostorih Društva upokojencev v Kranju zanimivo predavanje. Na povabilo društva se je namreč odzval dr. Dušan Bavdek, specialist za splošno medicino iz Kranja. Številnim udeležencem je govoril o boleznih, ki so najbolj pogoste v jeseni življenja; to so predvsem sladkorna bolezen, hrbtenična obolenja, bolezni ožilja in podobna. Nevarne so lahko tudi različne gripe. Govoril je tudi o raznih zdravilnih zeliščih in'čajih ter razložil, kako škodljivo je na primer kajenje. Tovrstnih zanimivih predavanj si člani društva še želijo. Dr. Bavdku se je za obisk in predavanje zahvalil podpredsednik društva Peter Tulipan in ga povabil, da spet kmalu pride mednje, (ip)
Priznanje za krajevno skupnost Voklo
Petek, 9. marca 1990
Iz pozabijenosti v ospredje
Voklo, 8. marca - Krajevna skupnost Voklo z naselji Hrastje, Prebačevo in Voklo v kranjski občini je ena od treh na Gorenjskem (poleg KS Preddvor in Podljubelj), ki je minuli teden dobila priznanje Socialistične zveze za delo in dosežene uspehe. Ko smo se pred dnevi pogovarjali s predsednikom sveta Cirilom Globočnikom, ki je četrto leto predsednik, in tajnico Anko Erzar, sta povedala, da jih je to priznanje presenetilo. Niso ga pričakovali in ob številnih akcijah vzadnjih letih v krajevni skupnosti nikdar niti niso pomislili nanj. Velja pa v prihodnje tovrstna priznanja krajevnim skupnostim ne glede na strankarsko opredeljevanje v slovenskem prostoru obdržati. Nenazadnje tudi tovrstna priznanja, kot je ob podelitvi označil predsednik Republiške konference Socialistične zveze Jože Smole, potrjujejo upravičenost nadaljnjega razvoja krajevnih skupnosti, hkrati pa nekakšno tradicionalno vpetost Socalistične zveze v delo in dogajanje v prostoru od krajevne skupnoosti, občine do republike.
Svojevrstna značilnost krajevne skupnosti Voklo je bila dolga leta nekakšna raznolikost. Hrastje in Prebačevo v krajevni skupnosti, zaradi ceste ob levem bregu Save, nista toliko občutila nekakšne poza-bljenosti odmaknjenih vasi v občini. V Vo-klem pa so krajani pogosto ugotavljali, da so nekakšna pozabljena kmečka vas, iz katere občina ne pozablja jemati, malo pa vrača. Najbrž je bilo v takšnih pripombah kar precej resnice, čeprav se je prav v zadnjih letih izkazalo, da so takšne ali drugačne ugotovitve vedno primerljive z nekakšnim začaranim krogom. V kranjski občini je namreč (predvsem pa zadnja leta) tako, da se je tam, kjer so bili tudi ljudje pripravljeni sami kaj prispevati in narediti (in na trenutke, da ne rečem, tudi tišasti), potem tudi z družbenim denarjem marsikaj spreminjalo.
"Ko sem pred štirimi leti, kot predsednik sveta krajevne skupnosti, prvič sklical zbor krajanov, jih je prišlo devet," se spominja Ciril Globočnik. "Takrat je bilo pri večini še živo prepričanje, da nas je občina nekako po-
Ciril Globočnik
zabila. V sosednjih dveh vaseh se je sicer že marsikaj dogajalo in naredilo, v Vofclem pa ne. Priznam, da me je na trenutke tudi zaskrbelo, ko se pomislil, da ni program, ki sem ga ponudil za štiriletno obdobje in za katerega smo se skupno dogovorili, morda preveč obsežen. Zato tudi potem, ko smo ga uresničevali, nisem rad govoril o njem. Danes, ko je cilj tako rekoč dosežen, sem zadovoljen. Pravzaprav skoraj ne morem verjeti, da nam je vse to uspelo. Veliko se je spremenilo v naši krajevni skupnosti v teh letih, kar zadeva voljo, zavzetost, pripravljenost ljudi. Moram pa tudi odkrito priznati, da smo imeli podporo tudi v občini, pa naj bo to Vodovod, Elektro Kranj, Cestno podjetje, občinska Cestno komunalna skupnost..."
Dve leti je bilo Voklo eno samo razko-pano gradbišče. Začelo se je z vodovodom in skupno akcijo treh krajevnih skupnosti (Voklo, Voglje in Trboje) pri urejanju telefonije. Hkrati so potekala dela na elektriki (vse kable so dali v zemljo) in javni razsvetljavi, pa na sistemu kabelske televizije ter asfaltiranju cest v posameznih delih krajevne skupnosti. Nekaj podobnega je bilo glede urejanja cest v zadnjem obdobju tudi v Hrastju in na Prebačevem, sicer pa se je v teh dveh vaseh živahna aktivnost kazala tudi v društvenem življenju. Člani športnega društva Jakob Štucin so urejali svoj center in-razvijali različne dejavnosti. V ospredju, in to v občini, pa so bili vedno (in so še) tudi gasilci iz dveh društev v krajevni skupnosti.
"Ciril je bil že v prejšnjem mandatu član sveta krajevne skupnosti in že takrat smo ga spoznali kot človeka, ki je pri načrtovani zamisli potem, da ne rečem včasih kar trmasto, vztrajal," je - povedala Anka
Anka Erzar Erzar. "Ob tako
obsežnem programu, kot ga je predložil, seveda tudi ni manjkalo pomislekov, vendar pa je že prepričanje, da se bo tudi tukaj začelo nekaj premikati, spodbujalo ljudi. Sama pa pravzaprav nisem dvomila, da načrtovanega ne bomo uresničili. Pa vendar danes, ko so številne velike akcije za nami in ko smo z naravnost neverjetnim prizadevanjem in delom krajanov (in to na območju celotne krajevne skupnosti) iz pozabljenosti stopili v ospredje, skorajda ne morem verjeti, da nam je res uspelo..."
Priznanje je torej lepa potrditev ugotovljenega oziroma dogajanja zadnjih let, nagrada pa so številne pridobitve, ki danes že tako rekoč na vsakem koraku kažejo, da je krajevna skupnost Voklo z naselji Hrastje, Prebačevo in Voklo med urejenej-šimi v občini. Vendar pa si po vsem, kar so naredili, zdaj ne mislijo spet za nekaj let "oddahniti". Ciril Globočnik se ob izteku mandata, kot pravi, še ni odločil, vendar pa bo po svojih močeh (zadnja leta so mu bile vse te akcije hkrati nekakšen konjiček; saj, kot pravi, drugega nima) delal še naprej. Nerad v tem trenutku obljublja, čeprav, velja eno kot pribito: letos so na vrsti ceste, pa javna razsvetljava, avtobusna postajališča in skupaj s krajevno skupnostjo Voglje, s katero so že doslej tesno sodelovali ob vseh večjih akcijah, urejanje kanalizacije. To bo prav gotovo velik zalogaj, za katerega pa tako Ciril kot Anka menita, da so si v zadnjih letih nabrali dovolj izkušenj, volja in zavzetost pa tudi še nista splahneli, da ga ob tako zastavljenem sodelovanju z občino, kot je bilo ob vseh minulih akcijah zadnjih (predvsem) dveh let, lahko uresničijo.
A. Žalar
Prometna varnost v Kranju
ureja; ANDREJ ŽALAR
Največ kritik na vzhodno obvoznico
Kranj, 8. marca - Od decembra lani je bilo na območju mestnih krajevnih skupnosti v Kranju doslej že okrog 140 predavanj iz programa obrambnega in samozaščitnega usposabljanja, ki jih skupaj z Delavsko univerzo Tomo Brejc organizira sekretariat za ljudsko obrambo in sicer o Prometni varnosti v Kranju. Na predavanjih, kjer predvajajo tudi videoposnetek Prometno ogledalo, povsod beležijo lep obisk in živahno razpravo. f
Lahko bi rekli, da skorajda ni primera med vsemi dosedanjimi, okrog 140 predavanji o Prometni varnosti v Kranju, kjer ljudje ne bi še posebej pohvalili odločitev kranjskega sekretariata za ljudsko obrambo, da je skupaj z Delavsko univerzo Tomo Brejc tokrat v program izobraževanja in usposabljanja vključil problematiko, ki jo vsi vsak dan še kako občutimo.
Franc Jurman,član predavateljskega aktiva (kar 16 jih je) ugotavlja, da sta tokrat program oziroma tema res "pisana nekako na kožo" krajanom.
"Slušatelji pogosto pohvalijo, da se je končno po 40 letih v Kranju zgodilo, da je eden naredil posnetek in izpostavil problem, ki nas vse prizadeva. Čeprav je polovica predavanja namenjenega pogovoru s slušatelji (polovico pa traja vsebinko in tehnično zelo dober in zanimiv videoposnetek), opozarjamo predvsem na čisto človeške napake za volanom in v prometu, kot so na primer način vožnje, hitrost, prehitevanje, izsiljevanje prednosti, alkohol, zmanjšana vidljivost in nenazadnje tudi na to, da bi moral vsak voznik od časa do časa pogledati novosti iz prometne zakonodaje... Ljudje se s takšno iztočnico na predavanja strinjajo, vendar načenjajo številna vprašanja, imajo zelo kritične in utemeljene pripombe, ugotovitve."
Predavatelji zbirajo vsa vprašanja, pripombe, mnenja, nasvete, predloge in jih bodo po končanem prvem delu (konec tega meseca -jeseni bodo s predavanji nadaljevali v ostalih krajevnih skupnostih v občini) posredovali posameznim strokovnim službam in posameznikom, ki obljubljajo tudi odgovore nanje.
"Najbolj pogosta so mnenja," ugotavlja Franc Jurman, "da je v Kranju najbolj problematična Vzhodna obvoznica (kratki pasovi pri Telkomu, poledica na Delavskem mostu, nepregledno križišče pri Mlekarni in smrtno pri brniški cesti). Po nevarnosti sta takoj za njo omenjani Oldhamska in Cesta Staneta Žagarja, saj so na obeh kolesarji, avtomobilisti, mopedisti in traktoristi ter še številni šolarji. Na tretjem mestu so parkirišča..."
Precej kritičnih pripomb pa je tudi na projektantske organizacije, ki jim ljudje očitajo, da so, kar zadeva promet v Kranju, doslej delo slabo opravljali. Kar pa zadeva kaznovalno politiko in preventivno delovanje, pa je pogost nasvet, da bi milica lahko delala več na primerih tako imenovanih povratnikov pri prekrških in kršitvah in predvsem poostrila nadzor nad "divjim" parkiranjem...
A. Žalar
Franc Jurman
Avtobusno postajališče se je zrušilo..,
V Srednji vasi v Podbrezjah je nasproti trgovine KZ Naklo pred štirinajstimi dnevi "samo od sebe" padlo avtobusno postajališče. Očividci pravijo, da je cela konstrukcija počasi lezla v smeri proti Kranju, potem pa se je preprosto zrušila pod težo ostrešja. In vendar je bila ta konstrukcija iz železobetona! Vreme pa je bilo - kakor ves čas v zadnjem obdobju - idealno!
Kaj se je v resnici zgodilo? Drugi očividci vedo povedati, da so kak teden prej pred postajo stali trije tovornjaki. Eden je pri manevriranju zadel zgornji del konstrukcije in jo nevarno nagnil. Zato so šofer in kolegi napeli žično vrv okoli podpornika na strani proti Podnartu in dvignili spet vse skupaj v navpično lego. Postajališče je tako stalo še teden dni; do tistega popoldneva, ko je težko ostrešje spet "neslo" postajo - tokrat do tal.
Vodilni krajan je še isti večer poklical milico. Prišla sta dva vrla miličnika, ki pa ju prizor očitno ni dosti ganil, saj vidita vsak dan hujše stvari. Eden od njiju je celo vprašal krajana, ali je to njegovo, nakar mu je ta odgovoril: "Ne, ni moje, ampak naše in tudi vaše." In vsa zadeva je bila za miličnika ad aeta. Za novo postajališče pa bo plačala krajevna skupnost oziroma družba! Odstranili smo takoj ruševine in pustili le klop, ki je ostala nepoškodovana. Za novo postajo pa bo treba počakati na denar, ki ga za to še nimamo, čeprav si je svet krajevne skupnosti v programu za naprej zamislil tudi izgradnjo novih ličnih avtobusnih postajališč.
Ob tem bi rad pripomnil, da se čudim - vsaj pri nekaterih državljanih - da lahko tako reagirajo na povzročeno škodo. Ali je to tudi posledica licemerske vzgoje zadnjih desetletij realsocializma? Nekaj je tudi na tem, kajne?
In naj omenim še drugo postajališče tudi v naši krajevni skupnosti; tokrat v Bistrici. Tam so se prepotentni mladi ljudje na vse kriplje napenjali, da bi razmajali opornike postajališča in bili tudi dokaj "uspešni". Tam bo morda uspelo krajanom še popraviti škodo, če ne bo prej še ta "postaja padla"! Svetujem naši mladini, da raje svojo moč troši ob drugačnih akcijah, ki bodo vedno bolj potrebne, če bomo hoteli kaj imeti ob vedno večjem denarnem pomanjkanju in rastočih davkih. Naj se tudi ti naši vrli mladinci izživljajo pri kakem zdravem športu in pri kulturi, kjer jih sicer zelo pogrešamo...
V. Jesenik
Petek, 9. marca 1990
GOSPODARSTVO
5. STRAN
SO (GLAS
Markovićev program ni prinesel razbremenitve gospodarstva
Grozeča nelikvidnost slovenskega gospodarstva
Ljubljana, 6. marca - Strah pred grozečo nelikvidnostjo je prežemal razpravo slovenskih gospodarstvenikov na seji izvršilnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, strnili so jo v ponoven poziv po razbremenitvi gospodarstva, ki ga zbornica ponavlja že dve leti, obremenitve pa so vse večje. Prav pri razbremenitvah ima Markovićev program veliko luknjo, v slovenski zbornici so ponovili zahtevo po 20 odstotnem zmanjšanju proračunske porabe, saj bo le tako omogočeno preživetje slovenskega gospodarstva. Gospodarstveniki pa niso s prstom pokazali zgolj na federacijo, pomesti bo treba tudi pred svojim pragom, v republiki in po občinah, svetla izjema je Idrija, kjer so se po besedah direktorja Ete Cerkno te dni dogovorili, da bodo prepolovili porabo v občini, kar jim bo njihov najboljši argument za podobno zahtevo v republiki.
Dinar postaja iskan, reforma torej deluje_
Kritične ocene nedoslednosti Marko-vieevega programa, ki so se nanašale zlasti na preveliko obremenitev gospodarstva oziroma preveliko javno porabo ter na drugi strani na nerealni tečaj dinarja, ki izvoznike peha v denarno obubožanje, je podpredsednik slovenske gospodarske zbornice dr. Danijel Pučko, strnil v odgovor, da smo že decembra vedeli, da bo fiksni tečaj dinarja največji problem slovenskega gospodarstva, prav tako je bilo moč pričakovati padec industrijske proizvodnje. Tudi zaostritev likvidnosti je pričakovana, če dinar postaja zelo redek in ga je težko dobiti, je to znak, da reforma deluje in da bo bo treba tržne zakonitosti zelo resno spoštovati. Ukrepi za izboljšanje likvidnosti bi po Pučkovih besedah morali delovati na več ravneh, zlasti v podjetjih. Predsednik zbornice Marko Bule pa je kritično razpravo strnil v besede, da Markovićev program sicer podpiramo, vendar zahtevamo izboljšave, predvsem zmanjšanje obremenitev gospodarstva in dohodkovno motiviranost izvoza.
Večina terjatev znotraj slovenskega gospodarstva
Izvršilni odbor je priporočil vsem podjetjem, naj svojo likvidnost izboljšajo z zmanjšanjem stroškov, hitrejšim obračanjem kapitala itd. Medsebojne terjatve naj s pomočjo SDK in inštituta ITEO poravnajo, saj jih je 60 do 70 odstotkov znotraj slovenskega gospodarstva. S skupno akcijo slovenske države, poslovnih bank in zbornice naj bi dokapitalizirali podjetja, ki imajo tržno perspektivo. Med sklepe so zapisali tudi nestrinjanje z načinom in roki omejevanja dinarskih plasmajev poslovnih bank, saj so administrativno linearni, zagotoviti bi morali večjo selektivnost in tako omogočiti dobro poslovanje bank. Likvidnost gospodarstva bi lahko izboljšali tudi s premiki v smeri evropske ravni različnih davkov in dajatev, izvršilni odbor pa je ponovil dve leti star predlog o
20 odstotnem zmanjšanju proračunske porabe.
Banke poskrbele predvsem zase
Dobrim podjetjem bi morale banke bolj pomagati, po besedah predsednika zbornice Marka Bulca je slovenski bančni sistem pri preobrazbi poskrbel predvsem zase, na kar je opozorilo tudi nekaj raz-pravljalcev, ki so bankam očitali, da z obrestno mero pokrivajo tudi neracional-nosti svojega poslovanja. Takšne ocene je moč opremiti s podatki, daje likvidnost bank visoka, v trgovini je solidna, drugod pa groze stečaji. Januarja je imelo več kot pet dni žiro račune blokirane 177 podjetij, ki predstavljajo 7 do 8 odstotni delež slovenskega gospodarstva. Primerjave s preteklimi meseci pa povedo, da se likvidnost gospodarstva skokovito zaostruje. Oktobra lani je bilo povprečno blokiranih žiro računov v znesku 14,2 milijona nemških mark (preračunano zaradi visoke inflacije), januarja je ta znesek poskočil že na 72,1 milijona mark, po prvih ocenah pa je februarja znašal 66 milijonov mark. Konec lanskega leta je imelo jugoslovansko gospodarstvo na žiro računih
Markovićev program podpiramo, vendar kritično, je dejal Aleš lic iz celjske Kovinotehne, saj so razmere takšne, da z njim lahko uspemo ali pa vsi skupaj propademo. Moti ga hladnokrvni cinizem pri zagovarjanju tržnega gospodarstva, odraža se v ravnodušnosti do stečajev, v državni upravi pa se nič ne spremeni, da bi začeli razmišljati drugače in ne bi več v parlamentu sprejemali le "pastirska" pisma.
Boris Zakrajšek iz kamniškega Stola je zaradi opuščanja nerentabilne proizvodnje predlagal, da naj bi odpravnine odpuščenim delavcev všteli med materialne stroške in ne k plačam.
Tomaž Košir, podpredsednik slovenske gospodarske zbornice, je dejal, da je zmanjšanje javne porabe konsistentno z Vlarkovićevim programom, saj je prav v tem njegova pomanjkljivost. Javno porabo bi zaradi preživetja morali zmanjšati za 20 odstotkov, podobna logika je zdaj pri omejitveni denarno - posojilni politiki v podjetjih. Drugega izhoda kot "rez" v državni upravi, od federacije do občine, ne vidim, to je ključni proglem.
V čevljarski industriji so zaradi velikih obremenitev razmere kritične, je dejal direktor tržiškega Peka Franc Grašič, če je cilj Markovićevega programa obubožanje izvoznikov, da bi država shajala, potem nismo na pravi poti. Zmanjšati se mora proračunska poraba, je poudaril in obremenitve pojasnil s številkami. Ppri prodaji čevlja tovarni ostane 63 odstotkov denarja, 37 odstotkov gre za javno porabo. V denarju, ki ostane tovarni, 50 enot predstavljajo materialni stroški, 13 enot pa plače. V denarju, ki gre družbi, pa slabih 10 enot predstavlja skupna poraba, 27 enot pa uvodne dajatve in davki; v Sloveniji gre za davke 23 enot, od tega 16 za republiko, 4 za federacijo in 3 za J L A.
15,1 milijarde dinarjev, konec januarja pa 26,9 odstotka denarja manj. Slovensko gospodarstvo pa je imelo konec lanskega leta na žiro računih 2 milijardi dinarjev, konec januarja 20 odstotkov manj, kar je nekoliko manjše znižanje, vendar prav tako veliko.
Stečaji grozijo 20 tisoč delavcem
Hude likvidnostne probleme imajo v gospodarski infrastrukturi, posebej v energetiki in železnici, zaradi dosedanjih izgub so kratkoročno zelo zadolženi, zlasti premogovniki, saj so se krediti povzpeli na 800 milijonov nemških mark. Nelikvidnost bodo sami težko razrešili tudi v železarnah, saj imajo zamrznjene cene. Stečaji pa grozi približno desetih podjetjem, ki imajo že dalj časa probleme z likvidnostjo, nahajajo pa se predvsem v kovinski in strojni industriji, v proizvodnji prometnih sredstev, v elektro, lesni in tekstilni industriji. V njih je zaposlenih približno 20 tisoč ljudi, polovica jih je že v stečaju ali je zanj dana pobuda.
M. Volčjak
Slovenijales je na Bledu odprl butično trgovino
Lepa Vida z izbranimi izdelki
Butik Lepa Vida za Bled gotovo pomeni tiste vrste ponudbo, ki so jo do sedaj pogrešali tako domačini kot obiskovalci in turisti. Čeprav Mednarodno podjetje Slovenijales za večino pomeni izdelavo in prodajo pohištva so se odločili, da na Bledu predstavijo in prodajajo predvsem svojo dodatno ponudbo - to pa so izdelki iz krzna, usnjena galanterija, kristal, nakit, porcelan, svila in svileni izdelki, male plastike in celo umetniške slike.
Posebnost ponudbe butika Lepa Vida je gotovo stilno pohištvo, ki ie spominja na to, da je Slovenijales podjetje, ki je znano predvsem po pohištvu. "Ker je butik velik le 120 kvadratnih metrov, je v njem nemogoče predstavljati naš prodajni program pohištva. Zavedamo pa se, da je Gorenjska tisti del Slovenije, ki pomeni nekakšno sivo liso Mednarodnega podjetja Slovenijales. Razen v Kranju nimamo svojih trgovin, zato smo že dalj časa premišljevali, kako bi svojo ponudbo predstavili na Gorenjskem. V novem trgovskem centru na Bledu smo dobili priložnost, da sicer v majhnem, a prijetno opremljenem prostoru, ki smo ga skladno s krajem poimenovali kar Lepa Vida, pred-stavimo predvsem svoj dodatni Program. Zavedamo se tudi, da Je na Bledu precej tujih gostov.
ki bodo v našem butiku lahko našli primerne izdelke. Prek kataloške prodaje pa bomo domaČim kupcem ponujali vse domače in uvoženo pohištvo, ki ga Slovenijales ponuja v Ljubljani in drugod. Seveda bodo tudi ugodnosti ob nakupih (naprimer krediti) enaki kot v drugih naših trgovinah," pravi Franc Kovač, direktor prodajnega centra v Ljubljani in na Bledu.
Prijetna popestritev butika je tudi prodajna razstava slik Vide Slivnikar - Balantič in malih plastik Aleša Maherja. "Trenutno je v butiku najbolj zanimiva izbira blaga iz bližnjega in daljnega vzhoda, od vazic, svečnikov, skodelic do svilenih rutk in šalov. Prodajamo usnjeno galanterijo iz Egipta, unikatne okrasne blazine, čisto svilo v metraži, kitajski porcelan, modni nakit in mod-
ne dodatke. Izredno ugodne so tudi cene krzna. Čeprav imamo v prodajalni le najkvalitetnejše izdelke. Te dni pričakujemo tudi unikatne svetilke. Naš namen pa je ponujati vedno kaj novega, posebej pa tisto, za kar bo med domačini in turisti več zanimanja," pravi poslovodki-nja butika Nataša Omerzel.
Še nekaj novega smo opazili na vratih trgovine. Znak Slove-
nijalesa z modro elipso (do sedaj so se predstavljali z oranžno barvo) in tisto, kar bo predvsem razveselilo nedeljske obiskovalce Bleda. Trgovina je namreč odprta tudi ob nedeljah (od 11. do 17. ure), kot je odprtih večino zasebnih trgovin in butikov, ostali blejski trgovci pa menda dovolj zaslužijo že med tednom.
V. Stanovnik
Premostitvena posojila zaradi srbskega bojkota
Pomoč 50 podjetjem
Ljubljana, 6. marca - Izvršilni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je sprejel merila, po katerih bodo slovenskim podjetjem, ki jih je prizadela srbska gospodarska blokada, dodelili premostitvena posojila. Ocenjujejo, da bo pomoči deležno približno 50 podjetij, bistveno pa je, so poudarili na seji, da bo pomoč hitra.
Merila je pripravila delovna skupina, ki sta jo oblikovala gospodrska zbornica in izvršni svet, po besedah dr. Rada Bohinca bo ugodnih posojil deležnih približno 50 slovenskih podjetij, zelo težko pa je oceniti, kolikšen bo obseg teh sredstev.
Upoštevali bodo obseg neplačanih zapadlih terjatev do srbskih podjetij in obseg enostransko prekinjenih oziroma neizpolnjenih poslov, pri katerih je prav tako že vložena tožba. Vključiti pa so tudi izostanek bodočega posla, ki ustreza obsegu dosedanjega. Pomoč bo izplačana v obliki šestmesečnih premostitvenih posojil z 10 odstotno obrestno mero, prišteli pa bodo še dva odstotka za bančne stroške.
Podjetja, ki bodo izpolnjevala merila, bodo namreč zahtevke za ta premostitvena posojila vložila pri poslovni banki, ki zanje opravlja plačilni promet, odobril pa jih bo koordinacijski odbor, ki usmerja sredstva za nerazvite. Na seji izvršilnega odbora so razpravljala terjali, da bo ta pomoč hitra in sprejet je bil sklep, naj postopek odobritve traja le mesec dni.
Za premostitvena posojila bodo seveda namenili zadržana sredstva pomoči nerazvitim, ki se nanašajo na območje Srbije, o čemer se je slovenska skupščina že odločila 7. februarja. Tako bo zadržanih 171 milijonov dinarjev revalorizirane akontacije za lansko leto, ki v plačilo zapade sredi marca letos. 64,5 milijona dinarjev znaša letošnja mesečna akontacija, kar za januar in februar torej znaša približno 130 milijonov dinarjev, 9 milijonov dinarjev se nanaša na sredstva za elementarne nesreče, 14,2 milijona dinarjev pa kotizacijo republiškega proračuna. Nekaj razpravljalcev je na seji izrazilo bojazen, kje bo ta denar ostajal, po besedah dr. Rada Bohinca v celoti niti ne bo zbran, saj bodo ustrezni deleži letošnjih akontacij ostali v podjetjih.
M. V.
GLAS
Beneficirana delovna doba za tekstilce
V Zvezdi prvi
Kranj, 8. marca - Beneficirano delovno dobo za tekstilne delavke in delavce bodo prvi uvedli v kranjski tekstilni tovarni Zvezda in tako zaposlenim omogočili, da se jim dvanajst mesecev delovne dobe šteje za 14 mesecev, kar seveda pomeni, da bodo imeli ustrezno skrajšano delovno dobo. V Zvezdi so republiški komisiji Skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje že prijavili 59 delavk in delavcev v tkalnici in njihov predlog je komisija pred dnevi sprejela.
Vrsta težav ob novi zakonodaji
Kmetje opozarjajo na zmede
Za novi zvezni zakon o zadrugah je bilo že večkrat slišati, da je napreden, da kmetom pri organiziranju pušča odprte roke in je resnično tisto, kar naj bi tudi kmetijstvo vključilo v tržno gospodarstvo. Žal pa je krivice iz preteklosti nemogoče izbrisati le z zakonom, ki ima povrhu vsega vrsto nedorečenosti."
Radovljica, 6. marca - Na torkovem posvetu z zadružniki in zadružnimi delavci v Radovljici, na katerem so obravnavali program dela Zadružne zveze Slovenije v letošnjem letu, so posebno pozornost namenili uresničevanju zakona o zadrugah in prilagajanju sedanje organiziranosti zadružništva novim zakonskim določilom. Kot je povedal predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih je v letošnjem letu treba rešiti predvsem vprašanje na področju zakonodaje, ki zadeva kmeta (od sprememb na področju gozdarstva, do zakonov o dedovanju, socialnih in ekoloških programov), treba pa je tudi zaščititi kmeta in njegovo proizvodnjo v sedanjih težkih gospodarskih razmerah. Čeprav za novi zvezni zakon o zadrugah, ki je začel veljati V začetku leta, mnogi menijo, da je zelo liberalen, pa je v njem toliko nerešenih vprašanj, da niso ob njem zbegani le kmetje, ampak tudi strokovnjaki. Morda bo nejasnosti razčistil posebni republiški zakon, kot pa je bilo čutiti iz razprave v Radovljici, pa kmetje ne bodo tako hitro pozabili številnih krivic, ki jim jih je naredila povojna zakonodaja in zato zahtevajo konkretne odgovore na vrsto vprašanj. Eno od njih so deleži, ki naj bi jih kmetje ponovem vlagali v zadruge (reorganizirane ali na novo ustanovljene) in seveda kakšne pravice bi ob tem imeli. Drugo vprašanje, ki se mu v razpravi niso mogli izogniti, pa je vprašanje vračanja lastnine. Prav na tem področju je velika zmeda, saj zakon govori o vračanju zadružne lastnine, ki je bila odvzeta po 1.juliju 1953, kmetje pa hočejo tudi odgovore na vprašanja, kaj bo z zemljo, ki so jo po krivici izgubili v prvi in drugi agrarni reformi in med kulaškimi procesi. Kot je povedal Leo Frelih, je v republiki že predlog tudi za reševanje tega, vendar pa so postopki komplicirani in kmetom se vseh krivic gotovo ne bo dalo poravnati.
V. Stanovnik
11 ■ ft0)ti)$E8$©3E1(GLAS   6. STRAN
PODLISTEK, PISMA
Petek, 9. marca 1990
BOLJŠA PLAČA ALI BOLJŠA ŠOLA
Glas, 27. februarja 1990 — D. Žlebir
»Ali so res učitelji grozili s splošno stavko in to samo zavoljo plač?« To je tu vprašanje. Morda bolje! Zakaj je režija uradnega sindikata odpovedala? Mar se niso že pred enim letom organizirali sindikati svobodno združenih učiteljev (še ne povsod, nekateri še vedno pokorno odvajajo cehovski davek). Spregledali so, »da prav ta uradni sindikat organizira sedanje stavke učiteljev, ki v zadnjem času netijo spore prav v vseh delih gospodarstva.« Tako v jasnem sporočilu navaja sindikat učiteljev srednjih šol, objavljen v Glasu, 19. februarja 1990 in Delu, 19. februarja 1990 (glej program) Sindikat učiteljev srednjih šol. Alenka P. Lauko, Peter Hafnar.
Zakaj ima avreola nad učiteljevim poklicem vse manjši sijaj? Učiteljske avreole niti sanjajoči ne omenjajo, saj poznajo preroško Orwellovo pesimistično prihodnost in Huxleyjev Krasni novi svet. Naravno pa je, da učitelj brani svoje osnovno dostojanstvo in avtonomnost. Če pa postane prilagodljiva, pokorna marioneta, je res v vsakem primeru pomiljevanja vredna figura. Učitelja si je oblast že od nekdaj skušala podrediti, a tu sta važni dve stvari: čim bolj se oblast bliža totalitarnemu polu, tem daljša in težja roka se steguje nad učiteljem, ter čim bolj je oblast ideološka, čim dlje je od življenja, čim bolj se odeva v meglo umetnega, tem bolj je nasprotna, sovražna učitelju. Duhovni učiteljski etos in ideologija sta si popolnoma v nasprotju. Če učitelj noče postati karikatura, mora obdržati duhovno samostojnost, brez katere enostavno ni mogoče dostojno stati pred razredom.
Moderni učitelj je moral ob prenalrpanem predmetniku, spreminjanju učnih načrtov, preverjati znanje z raznovrstnimi tipi testov, osvojiti je moral vsa področja pedagogike, psihologije, sociologije, vse to na škodo duhovnih formacij, na škodo filozofije, logike, zgodovine, umetnosti, estetike in predvsem jezika. Dragocene učiteljske napore je pohabljal duh »pedagogiz-ma«, temu »mojstrenju« je bil dahnjen še duh samoupravljanja. Tu bi morali poslušati svarilo Kraljice iz čudežne dežele. Mislite na smisel in vsebino, glasovi bodo že sami poskrbeli zase. Če bo učitelj poznal predmet, ki zanj izjavlja, da ga je sposoben učiti, tako zelo, da se mu je že razkrila njegova moralno-kul-turna bit, da je v nekem smislu
postal človek-matematik. človek zgodovinar, človek-jezikoslovec in čuti v sebi tisto nujnost, ki ga žene k mladim ljudem, potem ima v bistvu vse, kar v razredu potrebuje.
V imenu določenih ved prihajajo k učitelju tako imenovani specialisti za vzgojo in ga prepričujejo, da ga bodo šele moderne vede napravile za pravega učitelja. Žal mu pa ne morejo dati nič bistvenega, razen morda (kar se pogosto dogaja) občutek krivde, občutek nezadostnosti, ki ob pogostem ponavljanju in splošno znani agresivnosti, ob elitističnih nekoristnih pedagoških konferencah, načenjajo učiteljevo samozavest.
Dieti slovenskega učitelja pa se pridružujejo še razni absurdi. Npr. v skladu z zakonom se je učenec v usmerjenem izobraževanju lahko že po enem tednu po koncu pouka prijavil k popravnemu izpitu iz vseh (recimo dvanajstih) predmetov. To je seveda kvalificiran idiotizem. a pomislimo, koliko nesmislov so avtorji tega besedila še natresli, če so zmogli določbo. Sledi npr. odprava vseh oblik zaključnih izpitov, mature. Naravno je, da človek po vsakem delu pogleda, kaj je naredil.
Vsaka šola, katerekoli stopnje, se mora končati z zaključnimi izpiti, katerih vsebino je treba natančno predvidevati. Treba je tudi zagotoviti, da bodo v posamezne šole vstopali samo učenci, ki imajo izglede, da bodo lahko zadostili elementarnim zahtevam te šole, na pa, da morajo učitelji z ocenjevanjem onravliati osnovno selekcijo. Za Zavod in šolstvo in na druge strokovne in vodilne organe je treba rekruti-rati ljudi ne glede na tako imenovane moralno politične kvalitete, ki z resničnimi moralnimi in političnimi kvalitetami nimajo nič skupnega. Šolska birokracija naj organizira predvsem take seminarje, ki bodo ohranjali in poglabljali učiteljevo strokovnost. Na nore čase šolstva me spominja moj notes iz leta 1970. Oseba visoke znanosti pedagogije nam je zapela tole arijo: »Razred bo pač v bodoče bolj podoben orkestru, v katerem vsak igra svojo partituro, orkester pa daje celovito skladbo.«
Prenos modelov iz industrije je silno razvrednotil učiteljevo delo. saj ga niti novinarji ne znajo več določati. Gre za tako imenovan 42-urni tednik. Kakšen absurd: ura v razredu, s katero učitelj stoji in pade. je postala ena od dvainštiridesetih ur uradnika in delavca. Ker pa je učitelj nazadnje tudi racionalno bitje, se ne smemo čuditi, če se je začel temu ustrezno tudi obnašati. Slovenski učitelj ima tri možnosti: lahko se stisne v privatnost, lahko postane idiotes, čisti zasebnik in živel bo v relativnem miru. Lahko se odloči, da v tistem majhnem prostoru.
ki mu je odmerjen, stori, kar je človeško mogoče, v moralnem bivalnem prostoru: jaz - moje konkretno delo. Tretja možnost pa je. da se pridruži veliki zaroti učiteljev, h kateri pravzaprav že od nekdaj spadajo vsi tisti, ki v vzgoji mladine vidijo najboljšo možnost, da narod ostane v orbiti civiliziranega sveta.
Šola ima izreden pomen za narodovo življenje. V posebnih, kritičnih časih je lahko poglavitni faktor njegovega preživetja. Seveda, šola direktno ne skrbi za narodovo biološko jedro, bistvo, skrbi pa, da s eto jedro formira, da narod v svetu obstane. Kultura in znanje narodovo biološko silo povečata, torej ima šola izredno pomembno mesto.
Baje je predsednik Roosevelt nekoč svojim diplomantom dejal: »Govorite mirno in tiho, za hrbtom pa imejte vedno debelo gorjačo.«
Na katero gorjačo pa bi se lahko zanašal eventualno slovenski politik. V zadnji Mladini (28. februarja 1990) je jasno prikazano, da je vojska naša največja gorjača, tu so najbolje poskrbeli za plače, p.s.
Napad na učitelja danes prihaja iz vseh smeri. Grešnega kozla za vse kozlarije je treba najti in tisti, ki misli, da je še bog, je dejal: »Bodi učitelj!«
M. Hafnar
ALI JE STAVKA KRANJSKIH UČITELJEV UPRAVIČENA?
V 12. številki vašega glasila, z dne 13. februarja, sem med drugim prebral tudi prispevek, v katerem je opisan nezavidljiv položaj učiteljev, še posebej tistih z višjo izobrazbo in daljšim delovnim stažem. Nisem mogel verjeti, da zahtevajo kar 7.000 din plače. Ne želim, da bi me napačno razumeli. Vem, da je pedagoški poklic dokaj zahteven in odgovoren, pa vendar se mi zdi, da so šli tokrat predaleč.
Vedeti moramo, da tudi na drugih področjih v gospodarstvu in negospodarstvu ni nič bolje. Dejstvo je. da za vse negospodarske dejavnosti, torej tudi za šolstvo, zagotavljajo finančna sredstva delovne organizacije. Te pa so prav na Gorenjskem z redkimi izjemami tako rekoč na psu. Za primer bom navedel samo dohodke delavcev v Železarni Jesenice, kjer delam že polnih štiriintrideset let. Zasedam VK delovno mesto in delam v sistemu 4 + 1 na tri izmene. Zaradi specifičnosti dela nosim glavo naprodaj vsak dan, kar dokazuje tudi podatek, da sem že dvakrat le za las ušel smrti, pač zaradi srečnih naključij. Vendar vse do danes še nisem dobil več kot 4.000 din osebnega dohodka! Ob vsem tem pa se še iz meseca v mesec tresem, kdaj mi bodo sploh izplačali denar. Kdor ni bil nikoli zaposlen v težki indu-
striji, si sploh ne more predstavljati, kako obupni so delovni pogoji v primerjavi z učiteljem, kije v razredu in lepo na toplem. V železarni celo delovodje, ki imajo srednjo šolsko izobrazbo, ne dosegajo povprečja osebnega dohodka v kolektivu. Delavci na strojih pa so plačani še dosti slabše. V zimskem času je celo po obratih tako mraz, da morajo delati v bundah. Za take nemogoče delovne pogoje pa v železarni odgovorne ne boli glava. Res je sicer, da bi bili osebni dohodki delavcev v proizvodnji in storitvenih dejavnostih lahko dosti boljši, če bi v železarni ukinili odvečno administracijo, ki se je razrasla kot plevel. Tega problema se zaenkrat v železarni ne upa začeti reševati nihče. Verjetno je preveč "botrov".
Pa vzemimo za primer še višjo medicinsko sestro v jeseniški bolnišnici. Za svoje odgovorno in strokovno delo še dolgo časa ne bo videla 7.000 din plače, pa čeprav bi ob rednem delu opravila še teden dni dežurstva na enem od oddelkov. Pa vendar ne enim ne drugim ne pride niti na misel, da bi stavkali.
Zato predlagam stavkovnemu odboru učiteljev, naj si nekoliko ohladijo razgrete glave, naj pogledajo okoli sebe, pa bodo videli, kako mizerne osebne dohodke imajo delavci, ki med drugim prispevajo del svojega denarja v sklad za šolstvo, torej tudi za plače učiteljev.
Janko Fon C. Maršala Tita 2 64270 Jesenice
UČITELJEVA ČRNA PIKA ZARADI NAPOVEDANE STAVKE
Moje razmišljanje je odmev na članek z naslovom Boljša plača ali boljša šola, ki je bil objavljen v torkovem Glasu, 27. februarja letos izpod peresa avtorja s podpisom D. Z. Žlebir.
Marsikaj od povedanega drži: da učitelji trpajo v otroške glave preobilje podatkov, da za vzgojo in osvojitev ohčečloveških vrednot v razredu ni časa, toga in okostenela šola se prepočasi prilagaja sodobnim zahtevam, da je samoupravljanju še vedno namenjeno preveč časa, da so učbeniki prepolni ideološke indoktrinacije in še bi lahko našteval resnice. Najbrž ni treba dokazati, da se učitelji tega zavedamo, da pa smo pri spreminjanju razmer še vedno obupno nemočni, ker naše pripombe pri nadrejenih šolskih in političnih forumih naletijo na gluha ušesa. Spomnim naj samo na dramo z naslovom Pod Prešernovo glavo, ki dovolj nazorno pokaže, kaj se je utegnilo zgoditi učitelju, ki je nasprotoval uvedbi usmerjenega izobraževanja, za katerega smo vsi vedeli že na začetku, da bo polomija. Oblast je ključne položaje, kamor spada tudi šolstvo.
trdno držala v svojih rokah in je vsakemu razumnemu predlogu, ki ni bil na liniji uradne partijske ideologije, takoj odrekla legitimnost. Če pa si bil siten, si lahko letel tudi iz prosvete. Koliko dobrih učiteljev je moralo zaradi razmišljanja z lastno glavo zapustiti učiteljske vrste. Kje je bil tedaj še klub staršev za boljšo šolo? Kje so bili tedaj novinarji, da bi pisali o teh krivicah? Kar vzemite v roke tedanja glasila in se zgrozite nad tem, kako so nekateri kar tekmovali, kdo se bo bolj prikupil uradni ideologiji. Sedaj pa nas hinavsko sprašujejo, zakaj se že takrat nismo dvignili, čeprav so oni tako kot zdravstvo ali delavci v industriji potegnili glavo med ramena in čakali boljših časov. Upati smemo le, da se bo šola pobrala hitreje, kot pa je bila potolčena. Danes upa vsak pljuvati na šolo, ji deliti dobre nauke, le redki pa so, kiji hočejo z dejanji pomagati, da si zopet opomore, ob vsem zavedanju, da šolniki nismo edina žrtev sistema, ki je odrekel veljavo umskemu delu.
Danes kar tekmujemo, kdo je še bolj vključen v tokove sodobne Evrope, prisegamo na evropski način, kakovost in obseg dela. V sosednji Avstriji imajo učitelji ravno tako 20-urno obveznost, ' nekaj več počitnic, pa se nad tem nihče ne spotika. Pri nas pa bi učitelja najraje videli 42 ur v razredu in v istem hipu pozabimo na Evropo, saj učitelju od Evrope pomolimo pod nos le kakovost in način dela, obseg dela v razredu pa naj bo izenačen z delom delavca za strojem. Vse ostalo, kar je v zvezi s poukom, pa naj učitelj opravi v prostem času kot svoj konjiček. Kar pa se plače tiče, naj potrpi, kot je potrpet vsa povojna leta, ko je bilo vse bolj pomembno kot šolstvo. Se vam taka miselnost ne upira ? Nam se že dolgo, pa zato še vedno ni nič bolje.
Nadzor in kakovost učiteljevega dela je posebno poglavje. Naj ostanem kar pri primerjavi z Avstrijo. Tudi tam ravnateljeve in inšpektorjeve obiske lahko preštejemo na prste ene roke. No, pri nas pa bi najraje hospitirali vsak dan vse učiteljeve ure, saj bi le tako lahko učitelj dokazal, da res tudi dela! Če odmislimo, koliko ljudi bi bilo potrebno za učinkovit nadzor ene same šole, potem lahko rečem, da je učiteljevo delo v marsičem nemerlii-
vo. Tudi, če bi bil ravnatelj ali inšpektor po 20 ur na leto pri vsakem učitelju je mogoče povsem objektivno oceniti kakovost učiteljevega dela. Kaj pa ostale ure, ko je učitelj brez nadzora.' Pa si vendar upam trditi, da imamo učitelji vsako uro tudi po 30 in več nadzornikov, ki so bolj strogi ocenjevalci od vsakega ravnatelja in vsak dan svojim staršem in okolici sporočajo, kako dela in kakšen je njihov učitelj.
Da je učitelj povsem nedotakljiv, ni res, saj se ob nepravilnostih obračajo starši naravnost na učitelja, ravnatelja ali na nazdorno službo pri Zavodu za šolstvo SRS. Seveda ima tudi učitelj pravico, da razloži svoje postopke in ravnanje, čeprav je pogosto tako, da ga pribijemo na križ, češ kriv je, že zato, ker se je nekdo čezenj pač pritožil. Nenazadnje je dokaz za tako trditev tudi članek objavljen v Glasu, ki niti z besedico ne omeni prizadevnih učiteljev, čeprav delajo nekateri v obupnih materialnih možnostih, ki so potrebne za kvaliteten pouk. Učitelji celo sami izdelujejo učila, kar je približno tako, kot če bi avtomehanik moral sam izdelati ključe za popravilo avtomobila v državni delavnici.
Za konec še tale misel. Učitelj in šola z njim ne bo postala dobra izključno zaradi dobre plače, dobrega programa, strogega nadzora, zaradi kluba staršev za boljšo šolo in ne vem še česa, če za vsem tem ne bo stal z dušo in telesom učitelj, ki je temelj šole. Dokler pa se bo ubadal z eksistenčnimi težavami, slabimi materialnimi pogoji, vmešavanjem politike v šolo, zapostavljanjem v družbi, ki naj gleda pomilovalno in zviška, toliko časa ne bo moč pregnati iz zbornic apatičnosti, ki potiska učitelja v vlogo uradniške duše, kar pomeni samomor za moderno šolo jutrišnjega dne. Trdim, da ob vseh slabih učiteljih, ki nedvomno so. šola razpolaga z velikim intelektualnim in strokovnim kadrom, ki bo pokazal, kaj zna in zmore, ko bo osvobojen balasta, ki so mu ga naložili na pleča od zadnje vojne sem, sedaj se pa čudimo, da se v novih časih ne more takoj zravnati.
Marjan Peneš OŠ Matija Valjavec Preddvor 64205 Preddvor
Tržiški šolar za šestino "cenejši" od kranjskega_
Ne šestina, temveč šest desetin
V članku z naslovom Tržiški šolar za šestino "cenejši" od kranjskega, objavljenem na Odprtih straneh Gorenjskega glasa 2. marca letos, se mi je zapisalo, da je bila poraba denarja na tržiške-ga osnovnošolca v letu 1988 za šestino manjša kot na kranjskega. Pravilno je šest desetin (60 odstotkov), kar so pozornejši bralci lahko razbrali iz četrtega odstavka članka (poraba v Kranju 2,9, v Tržiču 1,8 milijona dinarjev). Bralcem, še posebej pa sogovorniku Tonetu Remškarju z Osnovne šole Kokrškega odreda v Križah, se za pomoto opravičujem.
H. Jelovčan
ALEKSANDER ZALAR
ZLATI TRIKOTNIK
Stičišče treh držav; Tajske, Burme in Laosa je polno vzhodnjaške eksotike; bujno tropsko rastlinje bregov obdaja vodovje reke Mae Khong, v katero se izliva manjši Sob Ruak. Vročini, ki ne popusti niti februarja, kljubujejo le majhne bambusove koči-ce, pokrite s palmovino. Njihove eksotične oblike se odražajo od palm, dreves papaj in bambusa. To je slika Tajske ob tromeji. Na drugi strani reke Mae Khong je videti neobljudeno obrežje, poraščeno z gosto tropsko vegetacijo, ki se dviguje v gričevje, to pa se izgublja v soparni meglici, lebdeči nad pokrajino.
Ob sotočju obeh rek, Mae Khonga in Sob Ruaka, je ozka sipina, ki se širi v nizko obrežno podrast, nato pa nadaljuje v Burmansko nižino. Takšno sliko pokrajine dopolnjuje velik kamnit napis: Zlati trikotnik. Kaj je Zlati trikotnik? Je s tem označena tromeja ali pokrajina? Na zemljevidu ga zaman iščem. Potem se spomnim da Zlati trikotnik imenujejo ozemlje, ležeče na vseh treh straneh meje, kjer pridelujejo mak.
Ime je nastalo, ko so svet obšle zgodbe o skritih nasadih maka ob tromeji Laosa, Burme in Tajske. Gojila so ga nekatera gorska plemena v težko dostopnih gorah, ker so le redke slonje steze povezovale posamezne gorske vasi. Nastalo je, koje Khun Sa na tem ozemlju vodil skoraj celotno trgovino z opijem in ko je men-darodni kriminal tu iskal bajne dobičke od opija in iz njega pridobljenega heroina. Pojem o Zlatem trikotniku so nehote pomagale ustvarjati tudi vlade vseh treh držav, ki jim zaradi medsebojnih nasprotij ni uspelo uskladiti akcij proti prekupčevalcem in pridelovalcem tega mamila. Tako so bila njihova prizadevanja
nehote usmerjena samo proti pridelovalcem maka, visokogorskim plemenom. Policijske akcije so obsegale le uničevanje makovih polj, s čimer so bili prizadeti pridelovalci, prekupčevalcem pa niso mogli do živega. Pravočasno so se umaknili na ozemlje druge države. Tako je bil končni "uspeh" takih akcij obubožanje gorskih plemen in ogrožen je bil njihov obstanek. Takšne policijske akcije pa so pripomogle tudi k vse višji ceni opija. Bilo ga je manj, zato pa je bil toliko več vredne in iskan. Plačevali so ga z zlatom in zato so mejna ozemlja Tajske, Burme in Laosa dobila ime Zlati trikotnik.
NA TREKKING V ZLATI TRIKOTNIK
Trekking je tuja beseda, ki pomeni pohod po naravi ali skozi naravo. Ta oblika popotovanja skozi naravo je v svetu precej razširjena. Pri nas še ni v navadi. Bolj poznamo hribolazništvo, manj pa popotništvo po naravi, kot bi lahko rekli trekkingu.
Izhodišče za trekkinge v zlati trikotnik je drugo največje tajsko mesto Chiang Mai. Tu se številne potovalne agencije ukvarjajo z organizacijo trekkinga v hribovita področja tajskega dela Zlatega trikotnika. Najbolj primeren čas za iskanje teh agencij je večer. Če niso zaprte, se cena njihovih uslug takrat naglo zvišuje. Pač majhna ponudba in veliko povpraševanja.
Po nekajdnevnem potikanju po severnotajskih mestih Ayutt-hayai in Sukhotaiju smo v poznih večernih urah prispeli na avtobusno postajo v Chiang Mai. Preden pa smo na rame oprtali svoje vreče, je k nam stopil mlad fant. Iz. oči mu je odsevala podjetnost. Ponudil nam je prenočišče v majhnem hotelu, ter rekel, da nas bo peljal tja. Ko pa je zvedel, da hočemo na trekking v Zlati trikotnik, je rekel: »Moja sestra ima svojo potovalno agencijo in
lahko vam organizira trekking.« Tako smo v hipu imeli vse, kar smo potrebovali. Fant pa je nadaljeval: »1500 batov bo dovolj za nekajdnevni trekking.« Potem se je nagnil k meni in mi zašepe-tal: »Agencija moje sestre ni prava, zato pa bo trekking malo cenejši.« Tisto o cenejšem trekkingu je povedal nadvse dobro in izredno prepričljivo. Na žalost pa velja tudi za Tajsko, da moraš poznati cene, preden začenjaš poslovne pogovore. Drugače se moraš zanesti na sogovornikove besede, kar pa navadno pomeni, da boš sklenil slab posel. 1500 batov, kolikor je pravil, da stane trekking, je bila na prvi pogled sprejemljiva cena. Takrat še nismo vedeli, da v bližnji potovalni agenciji stane prav tak trekking le 900 batov! Nepoznavanje smo tako drago plačali.
Hotel, kamor nas je s svojim avtom pripeljal fant, je bil le nekaj metrov oddaljen od glavne ulice. V njem je bilo pravo trekking vzdušje. Za mizami so sedeli bradati moški, gledali v razgrnjene zemljevide in se zavzeto pogovarjali. Ob točilni mizi so bili zloženi nahrbtniki. Bili so še namazani z ilovnato zemljo. Videti je bilo, da jih je uporabljala trekkinška skupina, ki se je pred kratkim vrnila z gora Zlatega trikotnika.
K nam je prišla lastnica hotela. »Imate proste sobe?« sem jo vprašal. »Imam sobo,« je rekla. Sobo za pet oseb?« sem podvomil. »Ne, za dve,« je v zadregi dejala. Spogledali smo se in se obrnili, da bi odšli, ko je nadaljevala: »Počakajte, dva lahko spita na hodniku, za enega pa bom v sobo dala rezervno posteljo. Ceneje bo!«
Pozabila je povedati, za koga, a priznati moram, da je bila cena tudi za nas ugodna. Tako smo ostali kar tam. Potem smo se začeli pogovarjati o trekkingu. Izkazalo se je, da je lastnica hotela tudi uspešna organizatorka trekkinga v Zlati trikotnik. Segla je nekam pod točilno mizo in nam prinesla katalog. Listal sem po njem in občudoval slike, ki so prikazovale, kaj vse je moč videti in kaj se dogaja na trekkingu.
Petek, 9. marca 1990
KULTURA
7. STRAN   ■ ^:))^^.'@)IC;GLAS
Zdenka Golob razstavlja v Kranju
POGLOBLJENO DOŽIVLJANJE
Kranj, 7. marca - V počastitev letošnjega mednarodnega dneva žena so v sredo v prostorih stalne muzejske zbirke Slovenka v revoluciji v Gorenjskem muzeju odprli 19. razstavo iz serije preglednih razstav slovenskih likovnih umetnic. Tokrat se nam predstavlja akademska
slikarka Zdenka Golob.
Zdenka Golob se v Kranju predstavlja z več kot štirideset grafik in z devetimi olji. Razstava v prostorih Gorenjskega muzeja bo odprta do 15. aprila. - Foto: F. Perdan
Osrednjo slovensko proslavo dneva žena v Kranju že dolga leta pripravljajo. V prostorih stalne razstave Slovenka v revoluciji se je zvrstila že cela plejada priznanih imen slovenskih žena - umetnic, kipark, slikark. Letos je ta čast doletela akademsko slikarko Zdenko Golob, ki je prav zaradi posebnosti svojega ustvarjanja morda manj komercialno iskana, pa morda tudi zato še bolj zasluži to priznanje. Ob odprtju razstave, ki so se ga udeležile številne slovenske predvojne revolucionarke in vidne družbenopolitične delavke kot Vida Tomšič, Lidija Šentjurc, Tilka Blaha, dr. Mara Bešter in druge ter delegacija žena z avstrijske Koroške, je o njenem delu spregovoril dr. Ivan Sedej. Govornik na krajši proslavi v prostorih skupščine občine Kranj je bil podpredsednik SRS Aleksander Ravnikar, ki je v svojem govoru poudaril, da je dan žena tudi način vplivanja na družbeno zavest in da bo za pravo enakopravnost žene v naši družbi potrebno še veliko storiti. V kulturnem programu je zapel ženski nonet Tomo Zupan kranjske zveze slepih.
D. D.
Slikarski opus Zdenke Golob ni obsežen, kajti prva leta se je ukvarjala bolj s pedagoškim delom, več pa je slikala v šestdesetih in sedemdesetih letih. Takrat so s potepanja po Bosni in Hercegovini ter Makedoniji nastale njene grafike z motivi girland sušečega se pri-
lepskega tobaka, muslimanskih nagrobnikov. Pokazala se je kot izjemen grafik - inovator. Dela Zdenke Golob kažejo njeno nagnjenost k ekspresivnemu načinu podajanja podob. V sedemdesetih letih so se pojavile lutke. Uporablja en sam lik, ki ga na videz enolično ponavlja,
vendar prav s tem dosega izjemno bogastvo likovnega izraza. V začetku osemdesetih let so se lutke spremenile v risane zapise, postale so podobne grafiki iz obdobja 17. stoletja. Njena zadnja dela v ciklusu lutk kažejo grozljivo surrealistično vzdušje. Iz podob Zdenke Go-
lobove veje zanimivo prepričanje, da umetnik celo življenje slika eno samo sliko, pravi njen kritik Ivan Sedej, prav zato pa zahtevajo njene stvaritve zbrano in poglobljeno doživljanje, oko za detajl in občutljivost za pretanjeno likovno skladnjo. D. Dolenc
Občinska pevska revija v Kranju
PESTER IN ZANIMIV PROGRAM
V torkovi številki časopisa smo vam predstavili program prvega koncerta, danes pa si lahko preberete še najavo drugega večera, ki bo v
soboto, 10. marca, ob 18. uri v Gimnaziji Kranj.
Moški pevski zbor KUD JOŽE PAPI HR BESNICA je aktivni soustvarjalec razgibane kulturne dejavnosti v Besnici in širše, kar je pokazala njihova /elo delovna pretekla pevska se/ona. ki jo je zaključil s samostojnim koncertom in nastopom na Kieselslein-skih prireditvah. Zbor si vztrajno prizadeva za kvalitni dvig tudi s Pomočjo mentorja, vodi pa ga Franci Jerala.
Mladinski mešani pevski zbor SKRJANČKI deluje pod vodstvom Angele Tomanič od ustanovitve januarja 1977 pri župnijski cerkvi v Kranju. Redno skrbi ^a glasbo pri eni nedeljski sveti maši. Vsako leto pripravi božični koncert in nastope ob raznih priložnostih. Gostuje po Sloveniji in na Koroškem. Snema tudi za radio Vatikan.
Moški pevski zbor KUD TRIGLAV DUPLJE se ponaša z najdaljšim pevskim stažem v občini Kranj, saj ho letos že 60 let od njihovega prvega koncerta v letu 193L Svojo visoko obletnico bodo   praznovali   s samostojnim
koncertom konec aprila. Zboru je menjava generacij povzročila nemalo kadrovskih težav, ki pa so jih. v smislu ohranitve pevske kulture na vasi. vedno uspeli uspešno rešiti. Za vzgojo mladih se še posebno vneto prizadeva njihov sedanji zborovodja Jože Mohar.
Cerkveni dekliški pevski /bor ANDREJ VAVKEN CERKLJE deluje osmo leto. Njegov ustanovitelj in prvi dirigent je bil duhovnik Matija Sclan. Damjan Močnik /bor vodi četrto leto. Srž /borovega delovanja je sodelovanje pri bogoslužju, pripravljanje akademij ob cerkvenih praznikih in vključevanje v aktivno župnijsko življenje. Ob vsem tem pa na tedenskih vajah najde čas tudi /a študij duhovne in ljudske glasbe, ki jo predstavi vsako leto na koncertu. Posebno skrb namenja sodobni slovenski in tuji pevski literaturi.
OKTET SAVA KRANJ deluje v okviru KUD Sava v tovarni Sava. Skupina je bila ustanovljena 1976 leta. v obstoječi pomlajeni
Za ljubitelje gledališča
MARS
Kranjsko eksperimentalno Gledališče čez cesto napoveduje novo premiero in sicer v sredini marca.
Po enoletnem zatišju, ki je bilo predvsem organizacijske narave, se to znano kranjsko eksperimentalno gledališče spet predstavlja. Tacaš potekajo v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju zaključne vaje za luluristično dramo Iztoka Alidiča MARS, ki je hkrati tu-9i režiser omenjenega gledališkega projekta.
Igralska ekipa je tokrat precej pomlajena, saj nastopajo poleg Kranjčanov tudi igralci z Vrhnike. Jesenic. Radovljice ter Ljubljane. Sk ratka, gre za zelo homogeno ekipo s predhodnim znanjem in izkušnjami na področju gledališkega eksperimenta in se ima namen še naprej potrjevati na kranjski alternativni sceni. Ker gre pri omenjeni Predstavi še /a krstno uprizoritev, je zanimanje toliko večje.
Protagonisti Marsa so ljudje, zaznamovani s svojo preteklostjo, ki seje ne zavedajo, hkrati pa so ujeti v neznani prostor in čas, ki ga Omejuje žica. simbolični prestop te meje pa plačajo /. življenjem. A dogajanje vseeno ni tako tragično, kol se sprva kaže. Hudomušno in judisiično poigravanje s človeškimi slabostmi daje predstavi pridati Tonije. smeha in sol/. Prenekateri gledalci se bodo spraševali, ali ni mogoče prav ta predstava vizija brezizhodne prihodnosti, ki jo bodo morda doživljali že naši otroci. Gre torej za zanimiv in svojski, morda tudi malce »odšlekan« pristop, ki ga je Alidič gojil že v svojih Prejšnjih projektih. Spomnimo se samo obskurne fikcije Semenska Saša 27 in satirične skovanke Gomba. ki ju je Gledališče čez cesto Uprizarjalo v minulih sezonah. S predstavo Mars pa bodo ti kranjski tledališčniki spet na široko odprli vrata novi slovenski dramatiki.
Nastopajo: Kondi Pižorn. Branka Borisa\ Ijevič, Janez Cankar. jJroš Hubjan, Jane/ Prosen, Špela Trošt. Duša Rooss, Janko H vasi i, °0jan Bešter ter Sandra Rebek.
zasedbi pa deluje dve leti, pod vodstvom Jožeta Moharja. Nastopa za potrebe delovne organizacije, goji pa predvsem slovensko ljudsko pesem.
NONET TOMO ZUPAN deluje pri medobčinski organizaciji slepih in slabovidnih. Od vseh sekcij društva je nonet ena najuspešnejših. V preteklem letu je slavil svojo 10 letnico delovanja. Pod vodstvom Marinke Mihelčič se je nonet uveljavil kol visoko kvaliteten poustvarjalni sestav. Njeno delo nadaljuje Peter Šker-janec, ki je nonet uveljavil kot visoko kvaliteten poustvarjalni sestav. Njeno delo nadaljuje Peter Škerjanec. ki je nonet prevzel v novi pevski se/oni.
Moški pevski /bor DAVORIN JENKO CERKLJE. JE ZBOR, ki se je preimenoval iz Mešanega pevskega /bora Sava. ki je začel delovati lani. Zbor si bo prizadeval nadaljevali tradicijo zborovskega petja v Cerkljah, ki ga je pred njim uspešno gojil zbor z istim imenom, ki pa je pred dvema letoma prenehal delovati. Zborovodja je Jože Mohar.
Mešani pevski /bor ISKRA KRANJ že tri se/one vadi mladi dirigent Damjan Močnik, letos so si zastavili zelo ambiciozen program, saj nameravajo maja predstaviti projekt: Glasba 20. stoletja, s sodelovanjem solistov in mladih glasbenikov kranjske glasbene šole.
OBRTNIŠKI moški pevski /bor prepeva Že deveto leto in ga
že od ustanovitve vodi Janez For-šek. Zbor je zelo aktiven, še posebej zadnji dve leti, ko pripravlja številne samostojne koncerte doma, po Gorenjski in vsej Sloveniji. Opazna je tudi njegova pou-stvarjalna programska širina, saj je poleg koncertnega programa lani predstavil tudi program pesmi o vinu in Sv. Martinu, ter božičnih in advenlnih pesmi. Zbor goji tudi tradicionalne prijateljske stike z /borom Panarie iz Ar-tegne V Julijski krajini, ki je preteklo jesen v okviru tega sodelovanja koncertriral tudi v Kranju.
Zelja po spoznavanju vedno novih glasbenih skrivnosti, je vodilo vsake nove. pevske sezone Mešanega pevskega /bora KUD PRIMSkovO. ki ga že peto leto vodi Nada Kos. Zbor je v teh letih kvalitetno in programsko /elo napredoval in mu uspevajo pou-stvaritve od ljudskih pesmi, polifonije, romantike, do pesmi sodobnih skladateljev. Pevci s svojo /borovodkinjo nam svoj odnos do glasbenih lepot pokažejo in dokažejo na številnih koncertih in nastopih.
Program, ki so ga skupine prosto i/brale, bo pester in zanimiv. Poudarek je na slovenski ljudski pesmi in na delih Jacobusa Gal-iusa ob njegovi 440 letnici rojstva. Oba koncerta bo spremljala tudi strokovno svetovalna komisija v sestavi Dr. Mirka Cuder-mana in prof. Matevža Fabijana.
Miha Plajbes
Predstava o ljubezni
GALA
Danes bosta ob 20. uri v Festivalni dvorani na Bledu nastopila Goran Matović in Perica Martinović.
Predstava Gala je inspirirana z motivi iz. življenja velikega pesnika Paula Eluarda, enega najkontroverznejših slikarjev sedanjega časa Salvadorja Dalija in njune vzvišene ljubezni Gale - Jelene Dimitrijevne Djakonove. Dramska igra, za katero je scenarij napisal Goran Matović, glasbo Kabinet dr. Caligarija je po besedah avtorjev nastala na osnovi bogate dokumentacije. Igra nima pretenzij dokumentarne rekonstrukcije ljubezenskega trikotnika Gala, Eluard, Dali, pač pa ustvarjanje scenske transpozicije, ki bi opredelila gledalčev odnos do ljubezni.
Ljubezenski odnos med trojico je daleč od banalnega zakonskega trikotnika. Iz dalijevskega pogleda bi jih mogoče lahko primerjali s četverokotnikom, predpostavljajoč, da mu je uspela ezoterična kvadratura, meni med drugim kritik Maroevič.
Današnji večer se torej obeta ljubiteljem tovrstne tematike zanimivo doživetje, ki ga verjetno ne bodo izpustili. VB
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V ponedeljek, 12. marca, ob 18. uri bo v Prešernovi hiši odprta razstava del slikarke Vide Štemherser. Iz repertoarja Prešernovega gledališča: 9. marca ob 17. 30 J. Malik: Žogica Marogica - gostovanje v Lutkovnem gledališču Ljubljana; 10. marca ob 17. 30, J. Malik: Žogica Marogica -gostovanje v Lutkovnem gledališču Ljubljana. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava Šopki rož za 8. marec - vezenje za hišni okras. SKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. kipar Metod Frlic.
JELENDOL - Jutri, v soboto, 10. marca, bo v domu DPO ob 18. uri Večer s citrami.
ŠKOFJA LOKA - V ponedeljek, 12. marca, ob 18. uri bodo v galeriji ZKO - Knjižnica odprli razstavo slik akad. slikarke Urše Žajdela - Hrovat. Na otvoritvi bo zapel dekliški decet Kresnice iz Žirov.
JESENICE - V nedeljo, 11. marca, bo ob 10. uri v gledališču Tone Cufar "Vaša naša matineja". Že tretjič v letošnji sezoni bo gost kranjski lutkar Cveto Sever, tokrat se bo predstavil z igrico Nočna zgodba.
TRŽIČ - Danes, v petek, 9. marca, bo ob 18. uri v Kurnikovi hiši in kasneje v dvorani Sv. Jožefa pri farni cerkvi otvoritev razstave del Norberta K. Grčarja.
RADOVLJICA - Danes, 9. marca, bo ob 18. uri v radovljiški graščini klavirski recital pripravljen pod vodstvom pedagoginje Magde D. Kryžanowski.
BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja slike in grafike Klementina Golija.
TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava likovnih del akad. slikarja Janeza Kovačiča.
KAMNIK - V razstavišču Veronika pripravljajo danes, 9. marca, ob 18. uri otvoritev in prikaz izbranih diapozitivov.
JAVORNIK - Danes, v petek, ob 19. uri, bo v kulturnem domu Julke in Albine Pibernik na Javorniku koncert učencev glasbene šole.
BREZNICA - Jutri, v soboto, ob 19. uri bo gledališka skupina delavsko prosvetnega društva France Javornik Koroška Bela uprizorila komedijo Namišljeni zdravnik v dvorani na Breznici.
Filmsko gledališče
KUDUZ
Tretji film pomladnega filmskega gledališča, ki ga bomo prihodnji teden gledali v gorenjskih kinematografih - v ponedeljek ob 18. in 20. uri v Kamniku, v sredo ob 20. na Jesenicah, v četrtek ob 18. in 20. uri, v petek ob 20. uri v kinu Center v Kranju in v soboto ob 19. uri v Tržiču - je jugoslovanska drama KUDUZ, bosanskega režiserja Ademira Kenoviča. To je prvi film v Jugoslaviji, ki ga je financiral zasebni producent.
Zgodba je vzeta iz življenja malih ljudi. Mala zapeljivka Badema se poroči z nedavnim zapornikom Kuduzom, tragično osebnostjo filma, ki ga zmagujejo strasti in ljubosumnost in tudi pripeljejo do zločina. On si želi samostojne zidarske obrti, ona sanja o gostilnici. A kaj ko je Bademino srce "preveselo" in njene lepe noge ne zdržijo v hiši. Začno se nesporazumi, prepiri, oproščanja, pa spet vse znova, do tragičnega konca. Vse pa bi bilo naravnost banalno, če bi se skozi film ne prepletala nežna in kristalno čista ljubezen med očimom Kuduzom in njegovo petletno pastorko Amele, ki daje filmu poseben pečat. Film, vreden ogleda.
D. D.
PREBUJANJE POMLADI
Zveza kulturnih organizacij Radovljica pripravlja, jutri, v soboto, 10. marca, ob 18. uri v Domu kulture v Podnartu srečanje odraslih pevskih zborov občine Radovljica pod naslovom "Prebujanje pomladi". Po programu bo nastopilo deset zborov.
V. B.
BARVNO DOŽIVETJE SVETA
V galeriji ZKO — Knjižnica Ivana Tavčarja v Škof ji Loki razstavlja akvarele Mario L. Vilhar
Slikar in kipar Mario Vilhar se je rodil leta 1925 v Postojni v umetniški družini, katere portret so navzoči na otvoritvi lahko videli v filmskem eseju Rajka Ranfla. Zgoščeni podatki o njegovem življenju in delu so bili objavljeni v zloženki ob razstavi, iz katere smo lahko povzeli, da je bila pričujoča razstava že 89. samostojna razstava Maria L. Vilharja.
Čeprav je za M. L. Vilharja značilno slikarstvo v oljni tehniki, se nam je tokrat predstavil z dvanajstimi akvareli, ki so vsi nastali v letu 1989, ko se je slikarjevo oko sprehajalo po motivih gozdov, enkrat seje ustavilo ob cvetju, nekajkrat gaje zamikal etnografski motiv in dvakrat se je podal v Istro in samo enkrat je bil v Postojnski jami. Prav motiv Postojnske jame je za našega slikarja značilen tako, daje kritik, koje razstavljal v Utrechtu zapisal, »da so najbolj interesantna njegova dela inspirirana iz Postojnske jame, kjer je dobljena abstraktna forma prevešena v fantazijo živih efektov«.
Toda ker razstavlja pač drugačno motiviko, ga bomo skušali ob akvarelih opredeliti kot slikarja, ki izhaja iz barvnega doživljanja sveta. Vendar je ta barvna radoživost ujeta v splet črnih črtnih obrisov, ki bi jih po eni strani lahko imeli za risbo, risba pa to ni. Ta črna obrisna črta ima svojo posebno vlogo v slikarskem dogajanju: je poseben likovni element, ki barvno še poudarja celotno slikovno polje. Nekak ostanek ekspresivnega slikarskega izražanja, ki pomaga slikarju ustvarjati izredno tenkočutje in včasih kar arabeskno uglašene slike je; akvareli so to, kar pod čopičem Maria Vilharja zazveni kot visoka pesem slikarstva.
Andrej Pavlovec
^»/©IKKGLAS 8. STRAN
Metod Frlic o kozi in prostovoljnem are-stu:
/ ZANIMIVOSTI
Petek, 9. marca 1990
Ni je stvari brez vzroka
"Ta presneti muk" je bilo menda najmilejše, kar je kdo od čakajočih na otvoritev razstave Metoda Frlica prejšnji petek iztisnil v Groharjevi galeriji ali pred njo. Drug za drugim smo letali ven gledat, od kod se bo pojavil. Njega pa od nikoder, le kozica, lepa bela. privezana tam za okrogli steber in Metodovi kipi, portreti, risbe. Nismo si mogli kaj, da bi ga ne poiskali v njegovem ateljeju v stari graščini Doma slepih. Akademski slikar Metod Frlic iz Suše je še mlad. pri štiriindvajsetih ima za seboj akademijo in vojaščino, nekaj uspešnih razstav, med drugim tudi v Domusu Slovenka na Dunaju, in dela, ki obetajo, da bomo Slovenci dobili izjemnega umetnika, kiparja in slikarja hkrati. Resen umetnik, ki pa je vsak trenutek lahko otročje igriv in nagajiv, se bo naslednji trenutek od srca nasmejal. Pa da ne boste mislili, da je v njem tudi kaj zlobe. Niti kanček! Metod je prisrčen fant. ki ga imajo vsi radi. Mislite, da mu je tisto s kozo in prisotnostjo in odsotnostjo zadnjič v Groharjevi galeriji kdo zameril1 Prav nihče. Vsi bomo le čakali, kaj bo ušpičil ob naslednji razstavi.
"Metod, kaj te je obsedlo, da si se skril za tisto steno?"
"Nisem imel očiščenih čevljev," se reži.
"Daj no. daj!"
"Zakaj si pa kozo pripeljal?"
"Zato, ker ata ni hotel priti na razstavo. " se še bolj reži. "Metod1"
"No. si je pa sama zaželela priti. Zakaj bi pa naša koza ne videla moje razstave, če je že ljubljenka pri hiši? Težko je bilo pripraviti mamo, da jo je pustila. Zagrozila je, da potem ne bo nič spekla za prigrizek na otvoritvi. No. potem sem jo le pregovoril in kozo je pustila in napekla je."
"Nekateri pravijo, da si zato kozo pustil, sebe pa skril, ker ima lepši kozji ftks kakor ti."
"Ohoho, tO pa že ni res, jaz imam lepšo brado!"
"Misliš, da je toliko ljudi privabil tisti tvoj pripis na vabilu, naj jedilni pribor prinesejo s seboj?"
"Vedeli so, da nekaj bo, kaj, pa ne. Prišli so iz firbca. So pa tudi jedli."
"Vem, da so jedli. Sendviče, pecivo..."
"Ne, jedli so kozje bobke."
"No, Metod, ne stresaj takih."
"Če so pa res! Kozji bobki so afrodiziak. Tako trdijo poznavalci!"
"Kaj je že pisalo tam pri kozi?"
"Okus iztrebkov je premosorazmeren z ravnjo ustvarjalnosti. Vzemite in jejte, moje telo občasno daruje. Ne verjemite, da bo prišlo spoznanje."
"No. saj niso verjeli. V afrodizidak pa bodo še naprej bolj verjeli Zeleni."
"Če je pa res. Saj bodo naprodaj. Po pet v vrečki."
"In kje bodo naprodaj? Na bolšjem trgu?"
"Ne, pri Golešniku v Suši."
"Metod, to te bo ata! Raje povej, koliko si se narežal za tisto steno, ko si gledal naše dolge ksihte in naše beganje sem in tja in splošno spraševanje, kje je vendar Metod?"
"Je že moralo biti zabavno, da sem zdržal skoraj tri ure. Vse dokler niso ugasnili luči in se spravili ven. Pa še takrat me niso videli, ker so vsi, kar jih je še ostalo, za kozo buljili, ki jim je ušla tja dol proti Homanu. V tem prostovoljnem arestu sem pa ugotovil, da se ljudje zelo spoznajo na kozjerejo, da so tudi umetnostne razstave hvaležen prostor za strankarske pogovore - v Škofji Loki so se ta večer udarili Zeleni in Demos. Tudi račune so polagali ta večer: dva sta se tam na oni strani, pri kozi stepla, da so drugi kipe lovili. Slišal sem, da se nekaj dogaja na oni strani in potem videl oba. ki ju je Milojka vsa zgrevana peljala ven na hladno."
"Kaj si pa še slišal? To je moralo biti pripomb!"
"Andrej Pavlovec je ugotavljal, da je več ljudi, kot če bi imel Jakac razstavo. V glavnem so bile ženske bolj nestrpne. Eden od prijateljev je celo v atelje tekel gledat, ali sem tam ostal. Drugih pripomb pa ne povem, ker nočem opravljati."
"Koliko jih je pa sploh vedelo, da si za steno? Samo brat Brane?"
"Tudi on ni vedel. Le Milojki sem naročil, naj. če me slučajno ne bo na razstavo, Urška točno ob trinajst minut čez sedmo začne peti. In Urška je zapela..."
"Ampak spodobi se. da umetnik pride na svojo razstavo."
"Saj sem bil."
"Ja, za steno."
"Kaj pa bi spremenilo, če bi bil tam ? Z vsemi bi se ne mogel hkrati pogovarjati. Lahko bi špilal frajerja in se smehljal na vse strani... Če stvari niso dosti iskrene, je vse brez zveze. Za ljudi je to žur. da se pokažejo. Pridejo tudi zato, da pokažejo peke, da so bile pri frizerju. Sem pa ves čas molil, da bi bila koza previdna, da se ne bi kaj zgodilo kipom."
"Kaj so pa prijatelji dejali, ko so te le ugledali?"
"Kaj bi? Oddahnilo se jim je. Takoj so bili dobre volje in iz omare sem potegnil rezervno pijačo. Potem smo šele pošteno proslavili!
"Si pa osupnil ljudi."
"Vsaka stvar ima vsebino. Kljub vsemu so kipi še vedno v galeriji - se borijo za svoj prostor, za eksistenco. Bodo sprejeti v prostor ali ne'"
"Brez dvoma bodo. Tako modrega Blaža Ogorevca in tako rožnate punčke še nihče ni naredil. Je imel Blaž kaj pripomb na tako barvo?
"Niti ne, pač pa na nos. Pa sem mu rekel, da ga vsak popravek velja kišto pira, pa ni bilo treba popravljati."
"Ločani bodo zdaj samo čakali, kaj boš ušpičil na naslednji razstavi. Imaš že kaj v glavi?"
"Ne, zdaj se spet spravljam delat. Čisto resno!"
"Veliko uspehov. Metod, in še veliko takih razstav!" zaželim Metodu, potihem pa srčno upam, da se ne bi prehitro zresnil.
D. Dolenc
Jeseniški prispevek za okroglo mizo o križih in težavah srednješolskega stanu
Zakaj so srednješolci
utrujeni, brezbarvni, naveličani...
Jesenice, 8. marca - "Starejši radi poučijo mlajše, da naj bodo veseli, ker še vedno hodijo v šolo, najhujše jih čaka pozneje, v službi. Vsakdo se spominja svojega negodujoČega obraza, kadar je ta pripomba bila namenjena njegovim ušesom. Saj ne, da se s to preverjeno mislijo ne bi strinjali, a danes vse preveč stvari opozarja, da njena resničnost postaja iz dneva v dan bolj relativna. Utrujeni, brezbarvni, naveličani srednješolci, ki jih vsak dan srečujemo na cesti, v avtobusu, v šoli, doma, kažejo in že kar kričijo, da nekaj vendarle ni v redu. Kronična preutrujenost ni že dolgo več omejena na vsem ljubo pomlad ali sadja polno jesen. Dogaja se, da tudi počitnice ne vrnejo šolajočim prepotrebne energije." S temi besedami sta Borut Pahor in Mirjana Radovanović včeraj povabila na okroglo mizo "Križi in težave dijaškega stanu". Organiziral jo je Demokratični forum, novo slovensko politično gibanje, ki daje poseben poudarek problemom mladih ljudi.
Iztočnico za pogovor na okrogli mizi so s svojo raziskovalno nalogo prispevali učenci jeseniškega Centra usmerjenega izobraževanja, zbrani v sociološkem krožku, ki ga vodi profesor sociologije Aleksander Klinar.
»Na šolski okrogli mizi o nemiru mladih in Zvezi komunistov, ki smo jo pripravili na pobudo sociološkega krožka, se je pokazalo, da pravzaprav nihče v naši družbi ne obravnava resno problemov, ki tarejo mlade. Tako je tedaj med drugim padla tudi zamisel, naj sociološki krožek razišče, kateri so v bistvu tisti problemi, ki trenutno najbolj žulijo naše srednješolce,« pravi profesor Aleksander Klinar.
Krožkarji so se dela lotili anketno. Vrstniki iz različnih (gimnazijskih in tehničnih) usmeritev in smeri, ki se povezujejo v jeseniški center usmerjenega izobraževanja, so odgovarjali na "žuljavo" vprašanje. Odgovore, ki so jih dobili, so razvrstili v tri problemske sklo-
pe; problemi v zvezi s šolo, problemi, ki jih mladi doživljajo doma, v družini, ter t.i. družbeni problemi. Nato so krožkarji zahtevali še anonimne odgovore učencev po izbranih usmeritvah in letnikih (povprečna starost 18,4 leta), spolu, učnem uspehu (povprečno dober) in socialnem statusu (povprečno srednji). Pri vzorčenju so se odločili za tretje in Četrte letnike, saj je znano, da so mladi najbolj kritični - tudi do družbenih problemov - pri osemnajstih letih. To se je znova potrdilo prav v izjemno zrelih odgovorih jeseniških anketirance, ki so (če jih tehtamo po odstotkih) dali prednost družbenim problemom pred osebnimi težavami in težavicami. Odgovori so najbrž nekoliko presenetljivi tudi za odrasle, ki mislijo, da najbolje vedo, kateri problemi tarejo današnjo mladež.
»V raziskovalni nalogi nam ni šlo za to, da učenci dajejo odgovore na strokovna vprašanja, na primer, kakšen naj bo predmetnik, kako obsežen učni načrt.
koliko ur na teden naj največ znaša njihova obremenitev v šoli oziroma za šolo in podobno. To je stvar stroke. Naš cilj je bil, da probleme zaznamo. Zdaj je tako naneslo, da jih bomo lahko javno razgrnili na okrogli mizi ter prek Demokratičnega foruma terjali nanje strokovne odgovore. Od republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo in od strokovnega sveta zahtevamo, da nam v enem mesecu odgovorita, kako nameravata te probleme rešiti,« pravi Aleksander Klinar.
Torkova učna ura v 3. b družboslovne "gimnazije" pri profesorju Aleksandru Klinar-ju je bila izjemno zanimiva. Učenci, med katerimi je največ članov sociološkega krožka, so skupaj s svojim profesorjem še zadnjič pred včerajšnjo okroglo mizo Demokratičnega foruma pretresali rezultate svojega obsežnega raziskovalnega dela.
Premalo ekskurzij
Ko so anketirani srednješolci odgovarjali na vprašanja v zvezi z vplivom šolskega okolja na njihovo počutje, jih je kar 78 odstotkov (pri tem so bili "gimnazijci" še nekoliko bolj kritični kot "tehniki") menilo, da je v šoli premalo ekskurzij. Slabi učni pogoji, zastareli pripomočki so dobili 61 odstotkov glasov, 67 odstotkov vprašanih je menilo, da je podajanje snovi nezanimivo, 53 odstotkov, da učni programi niso
primerni, 57 odstotkov se jih tudi ne strinja s športnimi dnevi ob "prostih" sobotah.
V okviru tega sklopa vprašanj je zelo zanimiva tudi tale "top lestvica" kritike "gimnazijcev": 61 odstotkov jih meni, da je v šoli preveč snovi, ki se je ne da sproti naučiti, 64 odstotkov je nezadovoljnih s higienskimi razmerami v šoli (končno je jeseniška vlada prav te
dni le prižgala zeleno luč za začetek - resda šele izdelavo načrtov - obnove gimnazijske stavbe - op. p.), 74 odstotkov jih pogreša živahnejše kulturno življenje na Jesenicah, 76 odstotkov jih je zaskrbljenih zaradi zaposlitve po končanem šolanju, 62 odstotkov jih opozarja na nujnost reševanja ekoloških problemov, 63 odstotkov pa jih ne zaupa ekonomski politiki Jugoslavije. Navajamo le odgovore, ki so jim učenci dali več kot 50 odstotkov glasov.
V tehničnih usmeritvah jeseniškega centra usmerjenega izobraževanja je za razliko od "gimnazijskih" dobila zelo veliko negativnih točk praksa prevelikega števila preizkusov znanj v enem dnevu.
Letošnja raziskovalna naloga članov jeseniškega sociološkega krožka je neke vrste vsebinski podaljšek lanske raziskave, ki je obravnavala odklonskost učencev od šole. Odgovori učencev so pokazali, da veselje za šolo ugaša predvsem zato, ker je preveč spraševanja za ocene (33 odstotkov), ker profesorji učence preveč "maltretira-jo" (24 odstotkov), ker je treba prisostvovati pri vseh predmetih (23 odstotkov); samo 18 odstotkov učencev je dejalo, da z veseljem hodijo v šolo.
Prenizke štipendije
Prenizke štipendije pa bodejo oboje, tehnike in gimnazijce. Da so štipendije prenizke, je namreč menilo kar 70 odstotkov vprašanih srednješolcev. Inflacijo jih je kritiziralo 55 odstotkov, neučinkovito ZSMS pa 57 odstotkov.
Prenovljena ZSMS je v očeh (jeseniških) srednješolcev izgubila precej ugleda. Očitno, meni profesor Aleksander Klinar, ni zaznala njihovih problemov in jih reševala, ker ji je postal pomembnejši boj za oblast. Zato po njegovem tudi ni presenetljivo, zakaj ZSMS - Liberalna stranka na torkovem "novačenju" v Zicu ni dobila nobene podpisane pristopnice.
Okrogla miza Demokratičnega foruma o križih in težavah dijaškega stanu sovpada s predvolilnim bojem starih in novih političnih strank. O tem, ali si ZKS - Stranka demokratične prenove, znotraj katere deluje sicer avtonomni Demokratični forum, z okroglo mizo predvsem nabira glasove šolajočih se volilcev, ali pa misli resno, ne bomo ugibali. Dejstvo je, da problemi, ki so jih zaznali v raziskovalni nalogi tudi mladi Jeseničani, niso od danes in da zanje ve tako politična kot še zlasti strokovna srenja. Smo za svobodo stroke, za nevmešavanje politike v strokovne rešitve. Očitno pa bo še kako potreben ravno pritisk političnih strank, da se bodo nakopičeni problemi šolstva začeli v stroki učinkoviteje reševati. Kajti - če povzamemo glas iz ene od novih opozicijskih strank - ne grozi slovenskemu šolstvu materialni, temveč moralni kolaps...
H. Jelovčan
Petek, 9. marca 1990
9. STRAN     ■>■. )mwmšmLAS
Zahteva za razveljavitev zborov volilcev v Sloveniji.
O Ivanu Krambergerju
V Kranju so se 20. 2. 1990 začeli zbori volilcev, vendar že na samem začetku kaže, da se bodo izrodili v manever oblasti. Ta želi izrabiti privzgojen odpor občanov do sodelovanja pri politiki za svoje namene.
Demos pri dosedanjih zborih volilcev ugotavlja naslednje nepravilnosti:
1. Pomanjkljivo informiranje: namesto dosedanjih vabil v vsako hišo je v krajevni skupnosti sicer razobešeno nekaj plakatov, ki pa niso nujno tudi na vidnem mestu (primer KS Primskovo, KS Britof).
2. Nepravilno ugotavljanje navzočnosti krajanov: proti izrecnim navodilom občinske volilne komisije udeleženci zbora volilcev niso hkrati z uvrstitvijo na prezenčno listo dobili tudi glasovanja (primer KS Primskovo).
3. Ni zagotovljeno informiranje volilcev: glasovalni lističi so bili razdeljeni neposredno pred glasovanjem, zastopnikom kandidatov je bilo onemogočeno, da kandidate predstavijo (primer KS Primskovo).
Delovno predsedstvo zbora volilcev in volilna komisija sta očitno že v naprej sestavljena in je oteženo dodatno predlaganje na zboru volilcev (primer KS Primskovo). 5. Na zborih volilcev je bilo gla-sovano (udi o kandidatih, ka--terih soglasja (vprašljiva) so
bila   predložena neposredno na   zboru   volilcev, njihova imena pa so bila že dotipkana na vnaprej pripravljenih glasovnih lističih. To dejstvo ima poleg popolnega nepoznavna-ja   volilne   zakonodaje tudi znake kaznivega dejanja (primer KS Primskovo in Britof). Navajamo le glavne nepravilnosti, ki so se pojavile na prvih zborih volilcev. Le-te po našem mnenju pomenijo bistvene kršitve volilne zakonodaje.
Ker zbore volilcev očitno organizira sedanja oblast, da bi uresničila lastne interese, ta oblika ni izpolnila svojega namena. Da bi preprečili očitno, zlorabo predhodnega zaupanja volilcev, zahtevamo:
1. Razveljavitev rezultatov zborov volilcev.
2. Odpoved zborov volilcev. ki se še pripravljajo.
3. Upoštevanje vseh kandidatur, ki so pravilno in pravočasno vložene, brez potrjevanja na vprašljivih zborih volilcev.
V nasprotnem primeru bo utemeljena naša domneva, da bodo Slovenci z udeležbo na volitvah samo omogočili sedanji volilni garnituri, da se skrije za zaveso »demokratičnih, svobodnih, pluralističnih in poštenih volitev«. DEMOS Kranj bo v tem primeru prisiljen objaviti bojkot volitev, saj mu v nobenem primeru ni omogočen enakopraven položaj z oblastvenimi strankami.
Obenem opozarjamo na vse pogostejše primere prilaščanja različnih družbenih področij. Tako je kranjska Zveza socialistov odpisana pod plakat, s katerim Zveze kulturnih organizacij« Kranj vabi na prireditve ob obletnici Prešernove smrti, čeprav je naslednjica bivše SZDL Kranj tako obubožana, da ne zmore poravnati niti računov za dedka Mraza, ki je (kot »tovariš« Prešeren) delal volilno reklamo za socialiste. Vprašljivo je tudi, ali Zveza kulturnih organizacij Kranj ima soglasje svojih članov za udeležbo v volilnem boju.
Milan Kučan, donedavni partijski lider in slučajno kandidat za predsednika predsedstva Slovenije i/, neke organizacije, se je v zadnjem času dvakrat vidno in odmevno pojavil v Prešernovem gledališču. Morda mu je to omogočil umetniški vodja Prešernovega gledališča in slučajno kandidat za kranjski politični zbor na listi neke stranke.
V sobi občinske stranke, kjer je sedež občinske volilne komisije, je bilo obenem tudi mesto za zbiranje in usklajevanje kandidatur za neko stranko.
Navedeni so samo najbolj kričeči primeri zlorabe družbenosti za podporo uradni politiki. DE-MOS opozarja javnost, naj ne pozabi, da je uradna struktura oblasti še krepko v sedlu in to pridno izkorišča.
Vitomir Gros
Zakaj partijska večina?
V četrtek, 1. marca 1990, je bil sklican v Stražišču predvolilni zbor, ali kandidacijski /bor. Ne Vem natančno, kako bi to imenoval.
Toda molilo me je nekaj drugega. V dvorani šmartinskega doma je bila /brana domala vsa Partijska elita i/ StražiŠča, ki jo je takole okoli S odstotkov celotne populacije. Verjetno so bili vsi skrbno obveščeni, medtem ko smo ostali bih obveščeni z nekaj lepaki na zakotnih krajih. Ze tam se mi je zdelo vse malo čudno, kako da ni več drugih ljudi, ki se verjetno tudi zavzemajo za volitve, ki naj bi bile prvič svo-
bodne m tajne, kjer naj bi imel vsak enake možnosti, da predstavi svoj program na vseh ravneh, tako v medijih, kot v prostorih. Tudi vodenje predvolilnega postopka še daleč ni bilo zakonito.
Delovni predsednik nam je dal najprej razdeliti predkandidacij-ske liste in rekel, naj obkrožimo tiste kandidate, ki nam odgovarjajo.
Sele potem koje naštel še vrsto drugih imen in smo oddali liste pa je obrazložil, kaj je kdo od kandidatov (karakteristiko), ni pa povedal, kateri stranki pripada, tako da enostavno nismo poznali ali  vedeli za posamezne
kandidate, kaj je kdo.
Ko sva ga še z enim od navzočih opozorila, da to ni pravilno, oz. v skladu z zakonom, je to zanikal in vehementno zatrdil, da vse dela v skladu z zakonom.
Vse se mi zdi, da vsaj na enem skupščinskem telesu hočejo tisti, ki so bili na oblasti, zadržati vsaj na tem zboru večino.
Miro Pečnik P.s. Mislim, da bi morali biti vsi občani vsaj tako informirani o vsakem predvolilnem zboru, kakor so bili partijci v Stražišču. Demos ali vsa alternativa pa bi morali apelirati na ljudi, naj se v čim večjem številu udeležijo zborov.
Kadri in premoženje političnih strank
Na zahtevo po javni objavi kadrov in premoženja političnih strank, ki so že zastopane v DPZ, vam posredujemo naslednji odgovor:
1. V zgradbi SO Kranj imajo v najemu poslovne prostore naslednje organizacije:
— Medobčinski svet ZKS — 2 sobi, 47 nr
— Medobčinsko študijsko središče PŠ C K. ZKS - 2 sobi, 24 m2
— Medobčinski svet ZSS — 2 sobi, 31 m2
~- Medobčinski svet SZ za Gorenjsko 1,5 sobe, 23 m2
— Občinski komite ZKS — SDP Kranj    9 sob, 164 m2
— Občinska konferenca ZSMS Kranj - 3 sobe, 60 m2
— OO ZZB Kranj - 4 sobe, 80 m2
2- V odloku o proračunu občine Kranj za leto 1990, ki je bil sPrejet na skupščini 27. decembra 1990, je za družbenopolitične organizacije zagotovljeno
2.267.285,10 din. IS je na 180. seji dne 24. januarja 1990 sprejel sklep o začasnem financiranju družbenopolitičnih organizacij — do volitev, to je do 30. aprila 1990 tako, da se sredstva v višini 755.761,70 din iz sredstev za družbenopolitične organizacije in 13.000,00 din iz tekoče proračunske rezerve, zagotovijo sredstva za posamezne politične organizacije v naslednji višini:
OK SZ 307.237,70 din
ZSMS        195.090,60 din
OO ZZB 160.625,00 din
ZRVS 79.808,40 din
Demos — združena opozicija
26.000,00 din
ZRVS sicer ni politična, temveč strokovna organizacija, vendar so bila sredstva za njeno delovanje vključena v odlok o proračunu za leto 1990 pod postavko »sredstva za DPO«. O K ZS Kranj iz svojih sredstev sofinancira tudi Medobčinski svet SZ za Gorenjsko v 39,4 od* stotnem deležu stroškov.
IS je na 184. seji dne 21. februarja 1990 ponovno obravnaval problematiko zagotovitve prostorov za delovanje političnih organizacij, združenih v Demos Kranj in sprejel sklep, da se da Demosu do volitev (do 30. aprila 1990) brezplačno na razpolago soba 191 v II. na-stropju v zgradbi SO Kranj, skupaj z opremo in telefonom. Stroške uporabe telefona plača Demos.
ZKS — stranka demokratične prenove, tako na občinskem kot medobčinskem nivoju, se financira v celoti iz svoje članarine.
Vse politične organizacije so samostojne pravne osebe, zato IS nima nikakršne pristojnosti dajati podatke o njihovi kadrovski zasedbi, osebnih dohodkov in njihovih osnovnih sredstev. IS s temi podatki tudi ne razpolaga. Navedene podatke vam lahko posredujejo le družbenopolitične organizacije.
Predsednik IS HENRIK PETERNELJ
Ivan Kramberger je genialen človek, to je dokazal že v Nemčiji s svojimi uspehi pri aparatu za dializo. Genij je namreč človek, ki brez šol in mimo šol doseže izredne uspehe, do katerih pa se ne povzpnejo niti osebe z najvišjo šolsko izobrazbo.
Zato so genialni ljudje sredi družbe povprečnih oseb vselej dobesedno nekaj posebnega, pravi posebneži tudi v slogu življenja, v govorjenju in vedenju. Tak je Ivan Kramberger. Prikrajšanost ali življenjsko frustracijo, ki jo je doživljal kot pastirček pri krutem gospodarju, ko niti treh razredov osnovne šole ni smel redno obiskovati, skuša nadkompenzirati s
potrebo po izredni publiciteti in demonstrativnimi nastopi v javnosti, kar je bilo posebno izzivalno že v Nemčiji.
Spodrsljaje v vedenju in besedah, ki so izraz pomanjkljive formalne šolske izobrazbe, skuša sproti popravljati in nadomeščati z duhovitostjo, tudi s pisanjem knjig, in izredno do-brotljivostjo, ki jo izkazuje zlasti zdravstvenim ustanovam (za bolne otroke) z izrednimi darili aparatov za dializo in visokimi denarnimi podporami. Izkazuje se kot mecen zdravstva, kar mu je mogoče zlasti zaradi visoke pokojnine v nemških mar-
kah za dosežke pri aparatih za dializo.
Ivan Kramberger se izkazuje sredi naše družbe ne samo kot genidlen duh, temveč tudi kot izredni dobrotnik, človek dobrega srca. Vedeti pa moramo, da en sam človek ne more nikoli nadomestiti vsega, kar je dolžna storiti družba kot celota.
Menim, da sem s temi kratkimi besedami podal prepričljiv portret Ivana Kramberger-ja, duhovno podobo človeka, ki že več let navdihuje javno ozračje slovenske družbe. V Ljubljani, 3. marca 1990
Dr. Anton Trstenjak
Kako bomo volili
Sedanje volitve prinašajo nekatere novosti s kandidaturami, z dodatno novostjo: strankarskimi listami. Ker bo na vsakem volišču več volilnih skrinjic, bo to dosti zapleteno za volilce. Volilni odbori bodo morali biti dobro poučeni o vseh podrobnostih volilnega postopka, da bodo te volitve res izvedene pravno in tajno.
Če pogledamo volitve v preteklosti: na voliščih so volilni odbori delali osnovne napake, ki jih volilni zakon ne dopušča.
Več let nazaj si lahko nemoteno, ko si prišel na volišče, volil za vso družino, to je za 4 ali celo za 8 članov družine.
Na teh volitvah je treba take postopke popolnoma odpraviti. Če pride na volišču do take-
ga kršenja volilnega zakona, je treba volitve razveljaviti, volilni odbor pa odstaviti in tudi postaviti pred odgovornost.
Občinske komisije naj na predhodnih sestankih s člani volilnih odborov to zadevo razčistijo, da ne bo prišlo do večjih problemov na voliščih.
France Gaber
Volilnoprogramski shod tržiškega DEMOS-a
Člani strank, združenih v tržiški DEMOS, smo v ponedeljek, 5. marca 1990, napolnili veliko sejno dvorano Skupščine občine Tržič. S tajnim glasovanjem smo določili listo kandidatov za volitve v Družbenopolitični zbor občinske skupščine (Peter Smuk - SOS, Pavel Pazlar — SDZ, Jana Primožič - KD, Miro Bajd - KZ, Peter Skrjanc SDZS, Janko Škrjanc — KZ, Boris Tomazin - KD, Dušan Ropret - SDZ, Marija Šetinc — SOS, Janez Zupan — SOS, Marjan Salber-ger ml. — SDZ, Anton Pušavec mlč. KKZ, Jože Dovžan — KZ, Alojz Smolej - SOS, Janez Šter — SDZ) in v demokratičnem vzdušju obravnavali zlasti lokalni del osnutka svojega programa. Menili smo, da mora program upoštevati dejansko stanje in iz njega izhajajoče realne možnosti. Samo tako se lahko razlikuje od videnj prihodnosti, kakršne ponujata tržiški ZK - SDP in SZ, čeprav je ob tem videti manj optimističen.
V svojem programu zahtevamo, da mesta odločanja v tržiški politiki, gospodarstvu in drugih področjih zapustijo vsi, ki so jih doslej zasedali, zlasti po vsem dobro znanih partijskih merilih. Zamenjajo naj jih ustrezni strokovnjaki. S preureditvijo (racionalizacijo) občinske uprave in stalnim nadzorom nad izrabo sredstev občinskega proračuna želimo prispevati k razbremenjevanju gospodarstva. Zahtevamo zmanjšanje stroškov in aparata SLO, spodbujati hočemo živahnejši razvoj zasebne obrti in malih podjetij, ki bodo ponujala nova delovna mesta. Posebno pozornost bomo namenili trgu brez omejitev in z dejansko konkurenco, ki bo tudi sedanje monopoliste prisilila v pravo tržno obnašanje. Hočemo zaustaviti in preprečevati beg stro-
kovnjakov iz občine ter jih vključiti v pripravo in izvedbo novih razvojnih programov. S tem bomo zviševali strokovno kadrovsko zasedbo, ki je trenutno sramotno nizka, v gospodarstvu in na drugih področjih.
Kmetijsko politiko naj vodijo nacionalno, gospodarsko in ekološko usmerjeni cilji. Smo proti monopolističnemu obnašanju gozdnega gospodarstva. Z davčnimi olajšavami hočemo spodbujati kmečki turizem, zlasti na gorskih kmetijah. Nemudoma je treba začeti z reševanjem krivic, ki jih je administrativni socializem zagrešil nad kmeti.
V skladu z materialnimi možnostmi se bomo v dolgoročnem obdobju zavzemali za izselitev industrijskih obratov iz ožjega mestnega jedra, toda nikakor ne na kmetijska zemljišča, za ustrezno ureditev mesnega jedra, za zagotovitev za občane čim manj motečih parkirišč. Podpiramo zahtevo po izgradnji kolektorja in centralne čistilne naprave, ureditev centralnega smetišča ter odpravo vseh problematičnih erozijskih žarišč. Pomemben je nadzor nad delovanjem in uvajanjem čistilnih naprav in ugotavljanje vseh dejanskih in potencialnih onesnaževalcev.
Zavzemamo se za kulturen odnos do domačih in divjih živali, v tovrstno politiko pa želimo vključiti različna društva (lovci, gobarji...). Zahtevamo sodobno urejeno infrastrukturo v krajevnih skupnostih, ustrezneje želimo izkoristiti vodne vire v občini ter razčistiti odnose glede teh virov s kranjsko občino. Aktivirati je treba »industrijsko cono«, ki je doslej povsem neizkoriščena.
Z omogočanjem zasebnega zdravstva želimo zagotoviti kakovost zdravstvenih storitev in skrajšati vrste v čakalnicah ambulant. Zagotoviti hočemo nemoteno in kakovostno delovanje osnovnih šol ter brezplačno uresničevanje njihovih obveznih programov. Zahtevamo pravico do ustanavljanja zasebnih, lahko tudi cerkvenih šol in otroških vrtcev ali drugih oblik vzgoje in izobraževanja. Pripraviti je treba strokovno analizo o smotrnosti ustanovitve srednje šole v občini.
Zavzemamo se za hiter razvoj perspektivnega turizma. Gospodarsko, kulturno in politično se bomo povezovali s Slovenci na Koroškem. Hočemo popestriti in politično povsem nevtralizirati delovanje tržiškega radia.
S pomočjo socialne službe in prostovoljnega dela občanov želimo omogočiti ostarelim, bolnim in invalidom dostojno življenje v domačem okolju, potrebno pa je tudi izboljšati razmere v Domu Petra Uzarja. Predlagamo preimenovanje ulic, objektov, katerih nazivi ne ustrezajo njihovi namembnosti.
Na svojem zboru smo ocenili dosedanjo predvolilno aktivnost, Dušan Ropret pa je predstavil rezultate DEMOS-ove ankete o predvolilnem razpoloženju v občini.
Slišati je bilo tudi več kritičnih pripomb na Markovičevo politiko. Tudi mi nasprotujemo spremembi zakona o prehajanju čez državno mejo in gibanju v mejnem pasu, ki sumljivo povečuje pristojnosti JLA
Pavel Pazlar DEMOS - TRŽIČ
ffiSIGLAS    10. STRAN
Petek, 9. marca 1990
Ob tednu boja proti raku
Počasno ustanavljanje društva za boj proti raku
Kranj, marca - Vse kaže, da je predvolilni boj na Gorenjskem tako hud, da je povsem v stran potisnil akcijo ustanavljanja društva /a boj proti raku na Gorenjskem. Akcijo naj bi vodile občinske konference socialistične zveze in občinski sindikalni sveti. Prvi se je odzval Tržič.
Pisali smo že, da v Sloveniji edino Gorenjska še nima svojega društva za boj proti raku, ki naj bi pomagal pri osveš-čanju ljudi za odkrivanje zgodnjih stopenj raka. Odkriti raka dovolj zgodaj je najbolj pomembno, zato pa so potrebni določeno izobraževanje, predavanja, literatura o tej zahrbtni bole-" zni. Rak ni bolezen, ki bi "potrkala", se najavila z vročino, težko glavo ali podobnim, prihaja potihem. Šele ko se v telesu povsem udomači, se oglasi. Takrat pa je navadno že pozno. Zato je o tej zahrbtni bolezni treba vedeti veliko, jo poznati vnaprej. Društva za boj proti raku imajo to poslanstvo, ki pa na Gorenjskem kar ne more in ne more zaživeti. Tokrat je akcijo znova spodbudilo ljubljansko Društvo za boj proti raku in je pripravljeno pomagati prebroditi začetne težave. Na Gorenjskem naj bi čimprej sestavili iniciativni odbor za ustanovitev društva, v katerem naj bi bili zastopani predstavniki vseh petih občin, glavno delo pa naj bi speljali občinski sindikalni sveti, ki naj bi v delovnih organizacijah našli pomočnike in organizatorje v osnovnih organizacijah sindikata. Ti ljudje naj bi bili prva vez med društvom in delavci. Razdeljevali naj bi materiale, ki opozarjajo na to ali ono obliko raka, obveščali o predavanjih in podobno. Konkretno, humano delo, za katero zagotovo ne bo težko najti pravih ljudi. Le občinska vodstva morajo dati preko medobčinskih svetov socialistične zveze in sindikata prve "impulze".
Vse kaže, da so se prvi zganili v Tržiču. Občinska konferenca socialistične zveze Tržič je v sodelovanju z Občinskim odborom Rdečega križa Tržič že imenovala delegata v iniciativni odbor društva za boj proti raku na Gorenjskem. To je Darja Krvštufek, zaposlena v Domu Petra Uzarja v Tržiču. Upam, da bomo v Gorenjskem glasu o napredovanju akcije kmalu lahko napisali kaj več spodbudnega.
D. Dolenc
Škofja Loka, februarja - V ponedeljek, 26. februarja, zvečer, so bili Ločani priča prijetnemu kulturnemu dogodku; v prostorih škofjeloške knjižnice so z recitacijami, igro na piščali, ustno me-lodiko in svnthesizer ter s pesmijo nastopila tri dekleta, gojenke Srednje šole za slepe in slabovidne v Centru slepih v Škofji Loki, Suzana Dajčman, Jana Povalej in Sonja Pušnik. Večer, ki ga je zasnoval in pomagal oblikovati njihov mentor Jure Svoljšak, so poimenovali Trenutek svetlobe. Neposreden, prisrčen nastop deklet, ki živijo v večni temi, je marsikomu dal misliti: se mar res dovolj posvečamo tem ljudem, jim dovolj pomagamo na njihovi življenjski poti, da bi se, kolikor bi se le dalo, otresli teme, da bi imeli čim več svetlih trenutkov. Mimogrede: še vedno pišejo in berejo le v točkopisu, dela, ki so napisana v Braillovi pisavi. Tehnični pripomoček optacon, za branje črnobelega tiska, ki je v tujini v zavodih za slepo mladino običajen, je loškim gojencem zaradi visoke cene nedostopen... - Na sliki: Suzana, Jana in Sonja so bila dekleta, ki so nam ta večer naredila lep. - Foto: D. Dolenc
ŽIVILA KRANJ
trgovina in gostinstvo
V naših DISKONTIH
Kranj, Naklo, Bled, Tržič in Škofja Loka snjo ponovno
ZNIŽALI CENE
vsemu blagu. Obiščite nas in se prepričajte!
Na naši in avstrijski strani po programu
Karavanke: izpit iz mednarodnega sodelovanja
Jesenice, Podrožca, 8. marca - Pred 25 leti smo se na naši in avstrijski strani Karavank začeli pripravljati na današnji izpit iz mednarodnega sodelovanja, sta v sredo na srečanju z novinarji poudarila inž. Boris Mikoš, vodja projekta Karavanke na naši in gospod Arnold Tautschnig, z avstrijskega dela predora Karavanke in 21-kilometrskega odseka Koroške avtomobilske ceste, ki bo nanj priključena. "Študij" za ta izpit se je začel pred dvanajstimi leti, ko je bila podpisana ustrezna pogodba med Jugoslavijo in Avstrijo. Prvi del smo uspešno opravili 28. maja lani, ko je bil prebit 7864 metrov dolg odsek pod Karavankami.
Pročelje platoja na avstrijski strani... Posebnost obeh platojev bo, da bodo potniki iz Jugoslavije v Avstrijo opravili vse mejne formalnosti že na naši strani (in obratno)...
Na 100.000 kvadratnih metrih platoja na naši strani bodo naše in avstrijske mejne službe in drugi objekti. Avstrijski del na naši strani platoja bo obsegal slabo tretjino...
Tako na naši kot avstrijski strani, se spominjamo, so imeli pri vrtanju precej težav z vodo, ki so jih uspešno strokovno oboji rešili. Izviri, na katere so naleteli, so že dobrodošla preskrba za pitno vodo v Beljaku in pri nas za Jesenice. Trenutno pa vsa dela, ki so se začela že pred šitirimi leti, potekajo na obeh straneh po programu. Izpit iz mednarodnega sodelovanja bo, kot kaže, kljub manj-
ši zamudi v dinamiki pri nas, uspešno opravljen junija prihodnje leto.
Nekako dve tretjini predora, ki je na naši strani dolg 3450 metrov, je kar zadeva zunanji obok že končanega. Na avstrijski strani pa so s tovrstnimi deli praktično končali in so že v naslednji fazi, hkrati pa na obeh straneh hitijo z gradnjo platojev oziroma objektov na njih za ventilacijo, mejne služ-
Na naši strani so že zgradili dve tretjini zunanje betonske obloge. Na dan naredijo okrog 13 metrov, s temi deli pa naj bi končali avgusta...
Na avstrijski strani sta si zelo blizu železniški in cestni predor v Podrožci.
Notranja dela: petcentimetrski betonski špric, izolacija in 30-centi-metrska zunanja betonska obloga... Vse slike: Franc Perdan
be, cestninsko postajo, gostinski del, kontrolno halo, carino in druge. To bo, ko bo odprt, edini tovrstni mejni prehod med vzhodno in zahodno Evropo (oziroma severno in južno povezavo) s kontrolo, ki bo omogočala, da bo vsakdo na poti iz Jugoslavije v Avstrijo (in obratno) že pred predorom opravil vse mejne postopke. Jugoslovanski in avstrijski cariniki in drugi mejni organi bodo namreč tako na naši kot na avstrijski strani.
Vzporedno s predorom in gradnjo na platojih na obeh straneh že poteka tudi gradnja avtomobilskih cestnih povezav. Inž. Boris Mikoš in predsednik republiškega odbora Janez Zemljarič sta poudarila, da je cilj, ki so si ga zastavili, tudi izgradnja odseka avtomobilske ceste do Vrbe do odprtja predora. Ocenjujeta, da so realne možnosti za to, treba pa bo stvari na nekaterih področjih gradnje avtomobilske ceste od predora do Vrbe resnično pospešiti. Kar zadeva denar, je projekt na naši strani finančno pokrit, razen s slabimi petimi odstotki, ki naj bi jih po dveletnih razpravah ta mesec končno zagotovila tudi federacija iz proračuna.
Sicer pa bo projekt na jugoslovanski strani veljal 2,35 milijarde konvertibilnih dinarjev oziroma 180 rhilijonov dolarjev (kar pomeni od 140.000 cjp 200.000 dinarjev za tekoči meter pri nas) in 3,3 milijarde šilingov (ali okrog 150.000 šilingov za tekoči meter) na avstrijski strani. Naš del projekta bo približno za tretjino dražji, vendar, čeprav je krajši od avstrijskega, je bil pri dosedanjih delih tudi precej bolj zahteven. Glavni investitorji na naši strani pa so republiška uprava za ceste, delovne in špediterske organizacije ter zvezni proračun s 4,8 odstotka.
A. Žalar
12
VSEBINA
Urednikova beseda
Dvajseti jubilejni Teden slovenske drame, pregled najboljših slovenskih dram pretekle sezone, je spustil zaveso. Uvodno razmišljanje o premierah Prešernovega gledališča, ki vseskozi tradicionalno otvarjajo ta gledališki festival, je napisal Matija Logar, umetniški vodja Prešernovega gledališča Kranj. Na drugi strani je delček literarne ustvarjalnosti kmečkih žena iz škofjeloške občine. V Literarnih snovanjih se predstavljata Pavel Lužan in Milan Kristan. Vine Bešter pa je zbral različne poglede na dokončno ureditev Prešernovega gaja v Kranju.
Lea Mencinger
Premiere GP na festivalnih tednih Literarna ustvarjalnost kmečkih žena Literarna snovanja:
Pavel Lužan, Milan Kristan _
Prešernov gaj
Matija Logar
Premiere PG na festivalskih tednih
Dve desetletji Tednov slovenske drame so od pretekle nedelje zgodovina. Gledališka minljivost ima za posledico skrajno negotov spomin. Kljub temu pa je nedeljeno mnenje, da pomeni sodobna slovenska dramatika in tudi njene uprizoritve markantni vrh našega umetniškega in seveda duhovnega pehanja. TSDje tako brez dvoma imel možnost in priložnost, največkrat tudi učinkovito izkoriščeno, da predvsem v omejenem času festivala registrira smiselnost in uspešnost našega izvirnega gledališkega ustvarjanja. V tej gledališki nanizanki dvajsetih let je Prešernovo gledališče ob stalni organizaciji festivala s svojim neposrednim ustvarjalnim delom izkoriščalo in tudi opredeljevalo manevrski prostor slovenske gledališke misli. Predvsem seveda s svojimi premierskimi uprizoritvami ob otvoritvah festivala.
V tem zapisu bodo torej v središču našega zanimanja premi-erske uprizoritve PG na vseh dosedanjih Tednih. Bilo jih je štirinajst, med temi štirinajstimi pa je kar deset krstnih uprizoritev slovenskih dramskih tekstov. Repertoar vseh premi-erskih uprizoritev kaže pomanjkanje uprizoritev komedijskih tekstov. Le štiri premiere so se posvetile komedijskemu pisanju. Slika, ki je v slovenskih repertoarjih še značil-nejša. Nadaljnja razdelitev vseh kranjskih premier: tri dramatizacije proznih del, dve krstni uprizoritvi starejše slovenske dramatike, štiri uprizoritve večkrat izvajanih dramskih tekstov in pet krstnih uprizoritev novjh tekstov. Kljub velikemu številu premier pa so si predstave oziroma teksti tematsko blizu. V središču pozornosti je oblast, politika in seveda človek. Med teksti jih je nekaj, ki so časovno vezani na čas druge svetovne vojne, na dileme socialne revolucije, na posledice vsakršnih dejanj novega obdobja. Ekscesni dogodki nudijo plodno snov gledališkemu ustvarjalcu.
Leta 1972 je krstno uprizorjena Partljičeva komedija Tolmun in kamen, ki napoveduje uspešno komediografsko pot avtorja. Dramsko in konfliktno situacijo za svoje delo si Partljič najde v "tipični" sredini malo-mestnega okolja navidezno urejenega v svojem "nedogaja-nju". Vpad drugačnosti v dogovorjen red lažne harmonije sproži zaplete in zatajevano slo Po svojevrstni uveljavitvi reprezentativnih človeških vzorcev malega mesta. Pred nami je revija prizorov pogoltnosti naše malomeščanščine, ki ji je drugačnost (poosebljajo figura slikarja) skrajno tuja, vendar hkrati   rešilna... Metaforičen
naslov Partljičeve igre tako nikakor ni naključen.
Ivan Potrč je napisal trilogijo o Kreflih. Trije njegovi dramski teksti o našem kmetu pred drugo vojno, med vojno in po vojni sodijo med temelje naše sodobne dramatike. Tri samostojne drame družijo v trilogijo naslednje prvine: podoba osrednjega lika Jure Krefla, domačija, zemlja ter predvsem stil socialno kritičnega realizma. Prva njegova" drama tega ciklusa Kreflova kmetija je miljejska drama, Lacko in Krefli, akcijska, zadnja Kreflova kmetija pa izrazito karakterna drama. Prešernovo gledališče skozi interval nekaj sezon edino uprizori vse tri Potrčeve drame. Na TSD leta 1975 so premiersko uprizorjeni Lacko in Krefli. Kljub časovnemu zamiku glede na nastanek Potrčevih dram in glede na evforičnost ludizma sedemdesetih let učinkuje kref-lovska problematika avtentično in v izpovedi učinkovito in polno". To ni dokumentarna dramatika in prepričan sem, da bo Potrč v prihodnje še uprizarjan.
V vseh časih različne obletnice dodatno stimulirajo. Stoletnica rojstva Ivana Cankarja je izzvala in morda se je s številnimi in v glavnem manj posrečenimi uprizoritvami pretiravalo. Med srečnejše poskuse z Ivanom Cankarjem vsekakor lahko prištejemo uprizoritev adaptacije Hiše Marije Pomočnice (dramatizacija Janez Drozg) ob otvoritvi TSD 1976. Uprizoritev Prešernovega gledališča pomeni ustvarjalno dejanje v razširitvi Cankarjevega repertoarja na naših odrih. Drozgova adaptacija Cankarjevega znamenitega proznega dela je svojo dramaturško in tudi dramsko izpopolnitev dobila skozi samo krstno uprizoritev in je
bila predvsem dobra startna osnova za temeljito študijsko delo. Izvirno gledališko dejanje na žalost ni bilo deležno zaslužene pozornosti. Herbert Griin je v petdesetih letih na osnovi Haškovega Švejka pripravil dramsko komedijski gledališki tekst, ki ga je PG krstil na TSD 1978. Glede na jasen naslov festivala je ta otvoritvena predstava vprašljiva.
Temeljno dramsko besedilo sodobne slovenske dramatike Afera Primoža Kozaka je bila uprizorjena na TSD leta 1979. To je predvsem čvrsto sestavljeno gledališko besedilo in novo branje vzpostavi Kozakovo dramo kot tragedijo, kot moderno tragedijo, ki se konča z ironijo. Ta ironija pa ni lahkotna. Ce so prva branja Afere postavljala v ospredje spor, je novo branje izpostavilo nera-zrešljivost, v katero so zapleteni vsi, predvsem pa tisti, ki so najčvrstejši, najdoslednješi in najbolj tvegajoči. Usoda ne prizanese niti revolucionarjem. Ce je Kozak moral skozi prostor in imena protagonistov "maskirati" dogajanje, je kranjska uprizoritev demaskirala konflikt in nedvoumno podčrtala, da se Afera ne dogaja na tujih tleh.
Komedije so redek pojav v naši dramatiki, zato ob komedijski suši repertoarne zadrege po svoje vedno razrešuje Linhart. In to predvsem s svojim Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Beumarchaise ni "sprovociral" samo Linharta, provokanten je tudi za sodobnike (Turini). Intrige, navidezno nedolžne in dražljive ljubezenske igrice le delno zakrivajo osnovni motiv boja za oblast. Večnega Matička je uprizorilo PG na TSD 1980.
Tako imenovana pozabljena dela slovenske dramatike, med njimi celo desetletja neuprizor-jena toda ustvarjalno vredna največje pozornosti je PG nekajkrat uvrstilo na svoj repertoar. Med temi teksti je bil posebne pozornosti deležen Vito-mil Zupan s svojo dramo Stvar Jurija Trajbasa, ki je bila krstno uprizorjena na TSD 1982. Zupan nazorno prikaže položaj slovenskega kapitalizma štiri desetletja po Kantorju. Realno dogajanje drame je sicer postavljeno v romantično okolje toda pomenska struktura - ideologija - drame je socialno humanistična. Prostor in dramsko dogajanje je prepojeno s strahom pred umorom in umori. Atmosfera grozljivke je vseskozi navzoča. Okvir družbeno razredne kritike je Zupanu povsem premajhen, nujno jo mora speti z dandvjevsko romantiko ter spoznanji prvega vala evropskega nihiiizma.
Že naslednje leto je ob TSD 1983 PG krstno uprizorilo povsem pozabljeno dramo Josipa Vošnjaka Doktor Dragan. V tej Vošnjakovi drami je motivno izkoriščena usoda našega du-
Nemalokrat heroji preidejo v razred mešetarjev. Vošnjak je z Draganom napisal odlično (posebno v primerjavi z marsikatero današnjo polsodobno dramo) in predolgo spregledano slovensko dramo. Naročeno komedijo Alenke Goljevšček: Zelena je moja dolina je PG krstno uprizorilo na TSD 1985. Znotraj t.i. družbeno kritične dramatike oziroma komediografije je Zelena dolina nadaljevanje uspešnice Pod Prešernovo glavo. Avtorica podnaslavlja svojo komedijo s "sodobno burko po starih vzorcih". Neposredna kritika neumnih odločitev vladajočih ter nakazan fejdojevski dramaturški tloris učinkujeta s polno močjo, nerazrešljivo ostaja vprašanje ali je avtoričina "prizadetost" in moralna kritika možna skozi burko, ki je v svoji osnovi neobremenjena z velikimi vprašanji etike in morale človeških dejanj. V osemdesetih letih je polpretekla zgodovina v središču pozornosti naše dramske ustvarjalnosti. Po romanu Branka Hofmana Noč do jutra je odrsko priredbo pripravil Pavle Lužan. Krstna uprizoritev je bi-
Blišč dnevnih dogodkov je s svojo silovitostjo pomaknil "ekscesnost" gledališča v svojo senco. Gledališka umetnost ni tekmec dnevnemu dogajanju. Če smo v osemdesetih letih sicer nezapriseženo, a vseeno dajali prednost t. i. "političnemu" gledališču, se s priznanjem delitve oblasti in pravice vsakogar, da je udeležen v tem procesu tudi gledališču odpira nova svoboda. Ta se bo izkazovala v delitvi dela, v osnovni pravici, da je vsakršno gledališče s svojim občinstvom možno in upravičeno. Prostor gledališča mora biti vendo prazen prostor...
najskega poslanca Dr. Lovra Tomana. Osnovno zgodovinsko in družbeno ozadje Dragana je v dilemi: ali zastopati nacijo kot političen interes ali nacijo kot ekonomski interes. Težave realne nacije izvirajo iz tega, ker se Slovencem ni posrečilo obojega vsaj približno uskladiti. Vošnjakova osnovna poslanica je v marsičem, če ne v celoti še danes sprejemljiva: vest in prepričanje sta v politiki mogoča na ta način, da se politik jasno zaveda, kaj je politika, da politik postavi svoji vesti meje, čez katere ne gre...
la ob otvoritvi TSD 1986. Noč do jutra ni ne pisateljska fikcija, ne dokument, temveč skozi različne plasti literature izpo-vedana resnica s konkretnim ozadjem, liki pa so zlepljeni iz različnih usod. Najosnovnejša misel Noči do jutra, da sta v vseh sistemih rabelj in žrtev v resnici rabelj in žrtev, ostaja slej ko prej v zarisu obdobja, ki kljub zaklinjanju na humanizem ni zmoglo preprečiti lastnega udarca človečnosti.
V sklopu romana Luga v križu je Jože Snoj napisal dramo Gabrijel in Mihael, ki jo je PG kr-
stilo ob TSD lea 1987. V intimi-stičnem okolju rojstne hiše in družine se ob koncu vojne srečata in uničita brata dvojčka pripadnika dveh nasprotujočih si sil bratomorne vojne. Antični motiv v konkretnem našem okolju. Še ena od travm in tabu tem je skozi literaturo in skozi neposrednost gledališča z vso silovitostjo udarila v prostor legalnega. Kljub konkretnosti ne gre za dokumentarni dramski zapis. Gabrijel in Mihael je prvenstveno tragedija. Nepopustljiva tragedija, ki znotraj dramskega in tragedijskega neprizanesljivo popiše drvenje v brezno človeških katastrof. "Antigona" Dominika Smoleta je ena od redkih dram, kt je bila uprizorjena na skoraj vseh slovenskih odrih. Zadnjo uprizoritev je prispevalo PG s pre-miero na TSD 1988. Kranjska Antigona je logično zaključila tematski krog uprizoritev PG, ki so bile vezane na politiko in človeka, na posameznika in družbo, na žrtev in oblast. Popolen "odklon" pa v okviru dotedanjih temeljnih postavk v repetoarju PG pomeni Božanska tragedija Emila Filipčiča uprizorjena na TSD 1989. Znajdemo se v kotlu fantastike, laboratorija brez zaprtih vrat... Filipčič je na videz neobvezen, saj se z lahkotnostjo preigrava iz ene skrajnosti človeškega na drugo stran, ob tem pa mu v prvi plan silijo norosti komedijskega vrača. Svet je nor, "brezobvezen" in niti diktatura niti demokracija mu ne moreta slediti. Vrtinec prazačetka golta...
Zadnja in hkrati letošnja premiera krstne uprizoritve Milana Jesiha En sam dotik (TSD 90) se vrača povsem v svet intime družine. Zunanji svet in politika skoraj več ne vdirata v novo "zaprtost". Premierske uprizoritve PG na Tednih so ustvarjalno uvajale festivalske gledališke dni. Samo bežen pregled jasno izpostavlja, da je šlo pri številnih predstavah za temeljite in v svojem času odmevne uprizoritve. Čudežni prostor gledališke umetnosti mora ostati tudi vnaprej odprt.
Matija Logar
■•.v )^mm^GLAS    12. STRAN
SNOVANJA
Petek, 9. marca 1990
Marjeta Vozlič
Literarna ustvarjalnost kmečkih žena pod Blegošem
V besedah ljudsko slovstvo navadno razumemo besedno umetnost, kije nastala nekoč pred davnimi časi in se širila po ustnem izročilu, nastala in širila pa se je med preprostim kmečkim ljudstvom, kije na ta način ohranjalo narodno identiteto. Vendar pa tudi v današnjem času živijo preprosti ljudje, ki pesnijo in pripovedujejo zgodbe in povesti. Vsesplošni razvoj (razvoj šolstva) jim je omogočil, da lahko, za razliko od svojih prednikov, svoja dela tudi zapišejo, saj si vsak človek prizadeva, da bi za seboj zapustil kako sled in bi s smrtjo ne tonil v pozabo.
Veliko je med takimi ljudmi starejših kmečkih žena, ki se poleg kmečkega dela in gospodinjstva ukvarjajo še s pisanjem povesti in pesmi, v katerih pripovedujejo o življenju na vasi, o vaških posebnežih, rade se spominjajo svojih otroških let, opisujejo domačo pokrajino in naravo. Njihove povesti so zanimive, saj opisujejo način življenja, npr. na gorskih kmetijah v Loškem pogorju, način povezovanja med ljudmi, medsebojno pomoč pri raznih opravilih pa tudi v življenjskih stiskah. V krajših povestih se rade spominjajo pomembnih dogodkov iz otroštva, ko je bilo prav posebno doživetje, pravi praznik, ko je mati pekla kruh, ali kadar je bilo pri hiši kakšno posebno opravilo, kot na primer žetev, mlatev ali teritev. Takrat je prišlo pomagat veliko zanimivih kmečkih ljudi, ki so vsak po svoje prispevali tudi k družabnemu delu opravila. Tedaj se je pelo, plesalo, stresali so šale na račun njih samih.
Kmečki ljudje, ki pišejo, imajo večinoma le osnovnošolsko izobrazbo, učila sta jih narava in življenje samo, zato niso sposobni velikega umetniškega izraza in rabe zamotanih prenesenih pomenov. Snov zajemajo le iz resničnih dogodkov, ki so jih tudi sami doživeli in ki so se jim vsidrali v spomin. V današnjih Snovanjih tako objavljamo pesmi Angelce Miklavčič in Milke Šubic ter povest Ive Rant.
Milka Šubic.
Blegoš
Angelca Miklavčič.
Sprehod po gozdu
Ko hodim po gozdu srce mi igra, saj gozdna tišina objema me vsa.
Med smrekami v gozdu tam najdem svoj mir, saj take lepote ni zame nikjer.
Le tu se spočijem sprosti se telo, se zraka naužijem prepevam glasno.
Pod nogo mi bosta in listje šumi, nad mano na smreki pa kos žvrgoli.
Omamljen od sreče domov se podam, srce mi šepeče: gozd, rad te imam.
Iva Rant:
Visoko v Poljanskem hribovju ponosno nam Blegoš stoji, okrog in okrog je v grmovju prelepo se v soncu blešči.
Na vrhu je lepa planina razgled okrog nje je krasan, na njej se pa pase živina od pomlad do jeseni vsak dan.
Ob znožju te gore visoke vasica Žetina leži, nad njo pa Koprivnik kraljuje, ki pred Blegošem mirno stoji.
Blegoš dober vremenski je prerok za kmeta ko spravlja seno, on ve, da ne bo se sušilo, če mu megla prekrije glavo.
V zavetju teh bukev košatih sta se srečala fant in dekle, veliko src mladih bogatih tu v Blegošu vnelo seje.
Še Tavčar v povesti opeva, da ga v Blegoš je vleklo srce, in mladim ljude razodeva, le radi hodite v gore.
Naužite se svežega zraka ker to vam krepi vse telo, od zgodnjega jutra do mraka na Blegošu res je lepo.
Foto: Boštjan (iunčar
Prebujanje jutra na vasi!
Tam daleč na vzhodu se jutro budi, ko v vasi pod hribom,« vse mirno še spi.
Luna čez gora razlila, je svoj poslednji sij in se tiho poslovila, saj jutro se budi.
Že v grmu tam na klancu, droben ptič zažvrgoli, vstanite pevci mali, jutro se budi.
In zapel je v mlado jutro, ptičji zbor od vsepovsod, ta pesem zarjo je zbudila in že žari neba obok.
Na jasi tam ob robu gozda, se oglasi srnjak, skovir zavriska svojo pesem, jaz vrnem se, ko spet bo mrak.
V kokošnjaku prebudilo se je življenje jutranjo, se predramil je petelin in zapel v jutro je glasno.
Prižgala drobna svečka, seje v oknu sred vasi, mati previja dete, ker zarja spat mu ne pusti.
Obsijala že zarja je strme bregove, na vasi kmet kleplje koso in dal si mladenič bo koso na ramo, prešerno zavriska! bo v jutro mlado.
Iz Gore oglaša se jutranji zvon in kmet že na delo hiti, lepo je živeti v hribih na vasi, če človek z naravo živi!
MARJANA
"Danes pa nesi hlebček Marjani," je rekla mama tisti dan v tednu, ko je bila peka. V vasi so bile tedaj tri take ženice, ki so živele od milodarov ljudi: Rotija, Minčka in Marjana. Skoraj ob vsaki peki je spekla mama tudi hlebec za eno izmed njih.
Minčka je bila skoraj slepa. Pod streho sojo vzeli revni bajtarji, čeprav so bili sami na tesnem. Rotija je imela skromno sobico pri kmetu. Marjana pa je imela svojo hišo, kakor je govorila. Živela je namreč v sila revni leseni bajti, ki je bila last kmeta, pri katerem je Marjana nazadnje služila. Služila je namreč celo življenje. Ko se je postarala in ni več zmogla dela, ki je pripadalo dekli, ji je rekel gospodar: "Marjana, ne zmoreš več. Kaj boš sedaj?" Pa je rekla Marjana: "Tvoja bajta tam v bregu je prazna. Rada bi živela v njej, če dovoliš. Malo mi boš zamašil streho, da ne bo puščala vode, pa bo dobro.
Dokler bom mogla, bom že še kaj opravila."
Prav kmalu se je Marjana preselila v bajtico, ki je kakor se-nena kopica čepela v bregu. Vrata v bajto so bila zbita iz desak in so se zapirala s klinom. Potem je bila ozka veža, visok prag in majhna vegasta vrata, ki so vodila v edini prostor, v katerem je sedaj Marjana kraljevala. V "hiši" je bila majhna krušna peč in črviva miza. Sem je postavila ženica tudi svojo majavo posteljo in revno skrinjo. Okenca so bila čisto majhna z eno samo šipo. Ob peči je bil lesen zapeček, na katerem je Marjana sedela, kadar ni imela posebnega dela. Pogovarjala se je sama s seboj in glasno žlobudrala svoje molitve.
Ko sem prinesla hlečbek, sem potrkala na okence in Marjana je prišla ven. Noter si nisem upala, zastonj me je vabila, strah me je bilo. Govorila je pa rada. "Sama sem na svetu. Zelo mlada sem osirotela in po-
tem sem morala služiti. O, tudi jaz sem bila lepa, ko sem bila mlada in radi so me imeli fantje. Za cunjo jim pa nisem bila. Mariskateri se je znašel na kupu gnoja, če je preveč sitnaril okoli mene, ko sem delala v hlevu. O, tudi omožila bi se rada, pa sem bila preveč revna. Moža imeti, to je sreča." "Pa zakaj, Marjana, bi radi imeli moža?" sem bila radovedna. "Zato, ker je mož. moj-ka, ušen, ješprejn, mož je zabela, mož je cela marejna." Marjana je bila doma iz Poljanske doline in še prav dobro
se ji je poznalo domače narečje. Kmečke žene so imele tedaj v svojih kuhinjah omaro, ma-rejno, ki je imela več predalov.
V enem je bila moka, ajdova moka, proseno pšeno, ješprenj.
V omari je bila zabela, so bila jajčka, sploh vse, kar potrebuje žena za kuho. Seveda je Marjana vedela, da je treba moža, če hočeš imeti založeno omaro.
Marjana je bila pogumna. Njena trpka usoda in osamelost sta ji dali samosvojo moč, da ni potrebovala opore. Ni je bilo strah ničesar. Tudi otroke je nagnala, če soji nagajali. Pa so se zmenili fantiči, da jo bodo preplašili. Dobili so debelo bučo, jo izdolbli, izrezali velike oči, široka usta, v katera so nataknili orjaške zobe, prižgali v buči svečo in postavili grozno pošast zvečer na okence Marja-nine bajte. Marjana je pogledala strašilo, se potegnila z zape-čka, spotoma pobrala v veži oklešček in tiho odprla vrata. "Čakajte, smrkavci!" je zamahnila proti otrokom. V hipu so spustili  bučo  in  se zadrsali
drug čez drugega po bregu navzdol, za njimi pa je%v velikih lokih poskakovala buča, dokler se ni razbila na tisoč koščkov. Marjana je mirno pobrala svečo, ki je obležala na tleh. "O, še prav bo prišla," je rekla in se vrnila nazaj na svoj zapeček žlobudrat molitve. Samo za eno stvar je prosila Boga: da bi nikdar ne bilabolna, da bi bila drugim v nadlego. Da bi umrla, ko bi si sama ne mogla več pomagati. Ves privarčevani denarje dala shraniti kmetu, da bo imela dostojen pogreb. Naprosila ga je tudi, da bi v njegovi hiši ležala na mrtvaškem odru. Nekega dne se je proti večeru vsa utrujena vrnila iz gozda, kjer je delala butarice. Ta dan ji delo ni šlo od rok. Marjana se je počasi usedla v svoj zapeček, se naslonila na steno in sanjala.
Bila je spet majhna punčka, ki je na pragu domače hiše čakala mamo, da pride z dnine domov. Nepremično je zrla na pot, kdaj se prikaže mama izza
dreves. Ko jo je končno le zagledala, ji je planila naproti: Mama, mama! je zaklicala Marjana in odprla oči. Res, pred njo je stala mama, vsa mladostna kot nekoč, kakor jo je imela v spominu. Razprostrla je roke in z nepopisno ljubeznijo zaklicala: Marjana, pridi! Blaženo se je nasmehnila Marjana in počasi zaprla oči. Ko se drugi dan ni nič pokadilo-iz Marjanine bajte, je rekla kmetica svojemu možu: "Boš moral pogledati, kaj je z Marjano. Sinoči se mi je zdela tako slaba, da ni kaj bolna." Kmet je našel ženico v zapečku. Zdela se je tako mirna. Kakor ji je obljubil, je kmet tudi naredil: kupil je lepo rakev in Marjana je v njegovi hiši ležala na mrtvaškem odru. Smehljala se je, in vsa je bila obdana s cvetjem, ki so ji ga bila prinesla dekleta. Pogreb je bil velik, saj so jo prišli spremit na zadnjo pot mnogi, ki sojo poznali. "Bila je vse življenje pridna in poštena, zasužila je," so rekli in grob zasuli s cvetjem.
Petek, 9. marca 1990
LITERARNA
13. STRAN (c^o)mmKkJJ©ISIGLAS
SNOVANJA
Pavel Lužan
rojen 1946. v Kranju, je dramaturg v Uredništvu igranega programa Radia Ljubljana. Piše pesmi, prozo in dramatiko. Slovenska gledališča so doslej uprizorila 14 njegovih iger, Radio Ljubljana 15 in TV Ljubljana eno. Doslej je izdal pet knjig: POTOVANJE (zbirka pesmi), SREČA NEPOSREDNIH PROIZVAJALCEV (igra), SREBRNE NITKE (igra), IGRE IZ NAŠIH DNI (pet radijskih iger), MOLK NI ZLA TO (satirični teksti).
BITI
(izbor pesmi)
RODOVI
Oče umre --
v zemljo strmim...
Mati umre --
pod nebom bedim...
Otroci se razkropimo,
krvavi pot potimo,
v grozi gorimo,
k odrešitvi stremimo...
Na kraju samem
vsakdo svoj odgovor daje.
Beseda je trša kot kamen
in svet se do temeljev maje.
ZNAMENJE NA POTI
Ko ti je mati gluha in nema stena, ko ti je oče zgubljen ključ časa, ko ti je brat
prah na svetih knjigah trpečih, ko ti je sestra
sveča, ki jo zarana veter upihne, ko ti je žena okrogla miza lesena,
ko si samemu sebi
bel pašnik pod večnim ledom,
ko so ti prijatelji dragi
noži zabodeni v hrbet
in ko ti je usoda
nevidna z radirko začrtana pot -katera ura naj še prestopi brezumnost tvoje ljubezni in darov življenja,
katera zvezda ti vtisne še bolj smrtno znamenje v prah na mrtvem čelu?
KLETEV
Vedel sem za molitev,
ki mi je prižigala duha
in me vsekdar dvignila od zemlje
Tam ni bilo ptic, ki bi pele,
ni bilo čudežnih jedi, zlatih reči,
nikdar mi zvezde niso bile blizu
Bile so temne vesoljne širjave,
kri mi je tekla v neznane daljave,
dokler je skrivnost trajala z mano,
potem je postala babica, mati, oče,
sestra, brat, brezdanji vsakdanji dan,
razum prižgan, mag zaklan za kruh
in za dom,
v katerem bom
storil svojo kletev
ZNAMENJE MOLKA
Trdna je nova hiša in trda tišina v njej. Bela zima je mrzla zunaj in znotraj. Žena tiho miruje, zre skozi okno in potuje...
v belini črna ptica
suho zrno najde
in duh vzpne se
med zelene brajde...
Bo smrt izrečena resnica?
Milan Kristan
rojen pred 36 leti na Jesenicah, kjer živi še sedaj. Dokončal študij primerjalne književnosti, zdaj uči slovenščino na srednji gostinski šoli v Ljubljani. V času študija se je ukvarjal z gledališčem in je z igralsko skupino Vetrnica med drugim gostoval tudi v New Yorku. L. 1985je v samozaložbi izdal pesniško zbirko Pesmi, leto dni kasneje pa še zbirko kratkih proz Izpiski, kije izšla v Mali Čufarjevi knjižnici na Jesenicah.
BITI ALI SLOVENSKI HAMLET
Biti vrba ob Savi... Ne vrba.
Travnata bilka pod njo,
zelena, zoreča za seno...
Ne bilka.
Mravlja pod njo,
bitje, ki se ne meni za nebo...
Ne za nebo.
Za ne bo, tako hočem biti... Ne biti.
Kakor božja misel -človek.
IZROČILO
Šli so k bogu
trobit v rog
do zlega boga
prišli so po rogu
in imajo svetniški sij
Njih trombe so od vraga --
požrla me bo noč.
POTOVEC
1
Človek hodi,
koder ni poti,
po brezdanjem blodi,
po čudežu preživi.
In šele potem ostrmi:
v njem so bile vse poti
in davnih rodov sledi,
zapisane v rdečo kri --
pred njegovimi zaprtimi očmi.
II
Obstal sem pri večernih vratih.
Svetlobe ni bilo več.
Trde teme še ni bilo.
Samo zemlja in nebo.
A jaz
le čas,
ki ga je veter odnašal pri vratih.
Foto: Boštjan Gunčar
VEČKRAT SEDIM POD KOSTANJI
Daleč je še in res ne vem -živeti, živeti...
ko se zlepijo sence v večeru, ko zmečejo kamenje čez ograje -živeti, živeti...
med gozdovi je nevidna pot,
je sklanjanje in priklanjanje do tal.
V senci zorijo želje:
da bi se telesa dotikala,
da bi se dlani ljubkovale...
tako večkrat sedim pod kostanji.
STRAHOVI PRED NEVIHTO
Postal si mehak in nežnejši in nič več ne drhtiš.
Kar je bilo nekoč hrepenenje, je zdaj reka. Zakaj si sklonjen pod bremeni? Zakaj sanje ne vihrajo skupja z jadri? Vrni se.
Še kakšna pesem, droben, vznemirjen krik, le še trenutek
in dan se bo ustavil pod grozečim nebom.
ŠE VEDNO
Molče stojim in poslušam zgodbe.
Včasih zbežim pred hrupom
in se ljubim s svetlobo med dnevom in nočjo:
v njej si med tisočerimi
le nema prikazen
z rokami pod temno tuniko.
MED ŽITNIMI POLJI
Žito zori, sonce žari.
Pada klasje in jutor se vrača.
Glej, svet se premika med polji -
vstopam v katedrale, bežim skozi tunele.
Tu je hrup, je drvenje,
je klic noči,
objemanje toplega,
drhtenje in smeh.
Objemam poletje,
brez besed padam v toplo posteljo.
Viharji odnašajo drobne smeti.
Med polji so smerokazi,
na vse strani gredo poti.
KO ZVERI UMOLKNEJO
Po lastovicah se širi vonj,
po mlekarnah, vaških dekletih in pivu.
Mak rdeči in lasje so prepleteni s poletnim cvetjem.
Potem zveri umolknejo in stoje zaspe:
prestrašim se, ko opazim,
da čas beži;
hitro, prehitro.
Vroče mi je kot ob rojstvu nenadne ljubezni-svet, svet, skloni se k meni.
VEČERNO NEBO
Usta so suha in jezik otrpel.
Zgodb je že zdavnaj konec.
Po prostorih zbledelih sanj
vozijo ledene kočije.
Iz odklenjenih kletk zbežijo ptice.
Ko bo zazvonilo, bom sedel k oknu
in se zazrl v večerno nebo.
ommm$mi<)(Gijis 14. stran
SNOVANJA
Petek, 9. marca 1990
Vine Bešter
Prešernov gaj takšen, kot je, zgolj kranjska (slovenska) sramota?
''Kranjec moj mu osle kaže"
Kolikokrat so se že samo novinarji javno spraševali, kaj se dogaja s Prešernovim gajem, zadnjim počivališčem velikega moža slovenske poezije, nekdanjim osrednjim kranjskim pokopališčem? Vprašajmo se ponovno, vendar tokrat dokončno terjajmo rešitev prostora, ki sega, poenostavljeno rečeno, spominjamo zgolj dvakrat letno - ob obletnici Bazoviških žrtev in datumu Prešernove smrti. Dovolj je namreč puhlega napihovanja, kako gre ob gorenjski metropoli hkrati tudi za "Prešernovo mesto".
Seveda smo povsem realni in si nikakor ne domišljamo, da bomo ravno s pričujočim, brez globlje analitičnih preten-zij usmerjenim zapisom pregnali oblake, ki vedrijo nad majhnim prostorom med kranjsko (sedanjo) Gregorčičevo in Partizansko ulico. Zgodovina nas je dodobra naučila, da je potrebno pri nekaterih rečeh stalno opozarjati, tudi preko sredstev javnega obveščanja, da se morda počasi le pripelje do premikov. Kranj se velikokrat predstavlja kot "Prešernovo mesto", čeprav gre v bistvu, če le malo bolje pogledamo dejstva od blizu, za povsem zgrešen naslov. Ali, rečeno bolje, Prešernovo mesto da, vendar je zaenkrat še vedno zgolj okvir, ki ga bo potrebno napolniti tudi s pravo vsebino. Če smo pred časom v Gorenjskem glasu uperjali prst v nemogoče stanje, ki vlada pri preureditvi Prešernove hiše, potem lahko nekaj podobnega zatrdimo tudi za Gaj.
Beraški preostanek
Kranjčani bi ga zelo radi imeli, ko je potrebno potrkati pred širšo javnostjo o svoji pomembnosti, veliko manj glasni pa so, ko ga je potrebno ne samo stalno vzdrževati, pač pa mu dokončno urediti ustrezno mesto. Vsekakor je bila ena zadnjih odmevnih potez izjava Društva slovenskih pisateljev, ki jo je podpisal njen predsednik, sicer Kranjčan, Rudi Šeligo, v kateri med drugim pravijo: "Prešernov gaj je beraški preostanek megalomanskih zamisli, ki so se v glavah ateističnih realsocialističnih kulturo-noscev začele spočenjati po opravljeni 100 letnici Prešernove smrti. Znano je, da so se nekateri ogrevali celo za gradnjo posebnega mavzoleja v Vrbi, kamor naj bi prenesli morebitne iveri našega pesniškega genija. Ker tega načrta niso mogli izpeljati, so se vrgli na demon-tažo starega kranjskega pokopališča, uničili celotno podobo sakralnega in zgodovinskega objekta, porušili kapelo, uničili večino nagrobnikov, celoten prostor izravnali s travnato površino, oba pesnika, Prešerna in Jenka, tako dokončno osamili, kot središče pesnikovega gaja, pa predstavlja hangarski objekt vprašljive estetske vrednosti in nedoločljive funkcionalnosti. Na tem prostoru bi le s težavo našli kakšno cvetlično olepšavo, obvezen kare pred Jenkovim spomenikom je častna in obvezna izjema, vse je prepuščeno travnati ruši in gosto nasajenim brezam. Prešernov gaj, kakor so realsocialisti poimenovali nekdanji sakralni prostor poslednjega domovanja tisočerih Kranjčanov, ki so bili pred Prešernom in po njem pokopani na tem prostoru, je nekakšen odprt in z ničimer varovan prostor."
Kranj mora dobiti du-
SO
Ni naključje, da opozarjamo na problematiko Prešernovega gaja v času, ko vedno intenzivneje potekajo strankarski boji. Priznali ali ne, se pri nas velikokrat ni dalo točno razmejiti jasnih meja med politiko in kulturo in vse prevečkrat je prva pogojevala, dopuščala drugo. Odtod tudi sklep, da smo se po stališča o Prešernovem
gaju obrnili tudi na politike. Kaj smo izvedeli?
Socialistična zveza (predsednik) Ferdo Rauter: "Mi smo problem kranjske kulture zastavili širše, menimo namreč, da moramo mestu povrniti kup značilnosti preteklega časa in posebej poudariti pomembne osebnosti, med katerimi je Prešeren le eden izmed njih. Seveda pa se hkrati zavedamo pomembnosti urejenosti tega vprašanja, v katerega spada tudi Prešernov gaj. Povsem naravnost moramo povedati, da se ne strinjamo s predlogom, ki je bil sprožen pred časom, da se Prešernovi posmrtni ostanki prenesejo v Vrbo. Pa ne zaradi tega, ker bi želeli za vsako ceno njegov grob obdržati v Kranju, vendar se nam preprosto zdi, da bi morali reči pustiti, kot so se naravno zgodile. Prešeren je zadnja leta svojega življenja prebil v Kranju, kjer je tudi pokopan, naša naloga pa mora biti njegov grob ustrezno urediti."
Podobno je razmišljala tudi sekretarka ZKS - SDP Alenka Kovšca: "Kranj mora po našem trdnem prepričanju dobiti dušo. Celotno mesto je potrebno celostno urediti in znotraj tega na svoje mesto postaviti tudi ljudi, ki so v svojem času Kranju doprinesli razvoj. Osebno ocenjujem, da se šele zadnje čase pri večjemu številu ljudi pojavlja iskanje narodne identitete, znotraj katere lahko mirno poiščemo tudi identiteto Kranja. V tej smeri prihaja do bistvenih zasukov in mislim, da tudi naše mesto ne bo moglo biti nobena izjema."
"Žalostno je, da moramo o tem sploh govoriti na tak način, in da to ni bilo že dosedaj ustrezno rešeno. Naš pogled na Prešernov gaj je povsem jasen -strokovnjaki naj pripravijo predloge za preureditev in posodobitev spomenika, po drugi strani pa vidimo ta prostor ne samo kot zadnje počivališče velikih mož kranjske (slovenske) zgodovine, pač pa tudi kot prostor, kjer bi morale biti redno organizirane različne komorne prireditve," ocenjuje Sašo Go-vekar iz ZSMS - liberalne stranke.
Mišljenje ostalih strank, ki sodelujejo v kranjski volilni dirki in bodo ob izvolitvi v parlament bolj ali manj odločale tudi o vprašanjih kulture, smo strnili v izjavo DEMOS-ovega predsednika Vitomirja C rosa: "Naše stališče okrog Prešernovega gaja je nedvoumno - ponoči bi moral biti Gaj zaprt, postaviti bi bilo potrebno zaščitno ograjo. Glede na to, da so v zadnjem času zopet oživele govorice o prekopavanjih posmrtnih ostankov, je potrebno reči, da smo proti kakršnimkoli prekopavanjem v Gaju. Kot veliko napako povojnega boljševizma ocenjujemo podrtje kapelic, ki bi lahko danes služili ne samo v sakralne namene, pač pa bi predstavljali tudi pomemben kulturnozgodovinski spomenik/''
Občinski odlok o Gaju
Akcije preureditve oziroma ureditve Gaja bi po mnenju mnogih pravzaprav morale izključno potekati preko parlamenta. Ivan Torkar, predsednik kranjske skupščine občine: "Resda je nenormalno dolgo potekalo usklajevanje in pripravljanje odloka o razglasitvi
VERNI ODRAZ NAS SAMIH
Franc Benedik, Gorenjski muzej Kranj:
Prešernov gaj last ljudstva. To geslo je bilo last generacij, ki so odraščale na sedanji podružnični šoli Simon Jenko, v šoli, ki je bila eno od središč kulturnega razvoja mesta Kranj. Nekdanje pokopališče na prostoru sedanjega Prešernovega gaja je bilo ukinjeno že leta 1938 in kulturni obredi so se prenesli na novo pokopališče na Planino. Staro pokopališče je bilo že v predvojnem obdobju določeno kot kranjsko navje, kar pa se je uresničilo šele sredi petdesetih let. V tistem obdobju sta bili porušeni kapela Sv. Križa in mrtvašnica, zemeljski ostanki so bili preneseni na pokopališče na Planini, nekdanje pokopališče je bilo hortikulturno urejeno po Plečnikovem načrtu kot park v skladu s predvojnimi načrti, odstranjene so bile ciprese in nasajene breze. Park - gaj so Kranjčani kaj kmalu sprejeli za svojega, saj je bilo tam ob občinskem uslužbencu - vzdrževalcu, vedno polno sprehajalcev pa tudi obiskovalcev in častilcev Prešerna in Simona Jenka, ki imata grobova še vedno v tem okolju. Problem odnosa do Prešernovega gaja seje temeljito spremenil po reorganizaciji občinske uprave leta 1963, ko naenkrat ni bil nihče več odgovoren za upravljanje, oziroma se je skozi samoupravne organizme pojavljalo kar sedem upravljalcev. Kljub posredovanju krajevne skupnosti in kulturnib ustanov se več kot 25 let ni nič premaknilo. Gaj je bil med drugim tudi leglo kriminala, a bodeča neža RTV Ljubljana ob slovenskem kulturnem prazniku leta 1989 je le spodbudila vse, ki so zatiskali oči pred tem problemom, da se je začel kazati napredek pri vzdrževanju gaja. Ali Kranj potrebuje Prešernov gaj?
Čeprav je nekaj generacij Kranjčanov izpustilo priložnost, da se ob sprehodu skozi mesto za nekaj časa ustavijo tudi v gaju, ki so pljuča Kranja, moram poudariti, da Kranjčani že več let želimo, da bi v gaju poleg Prešerna, Jenka, Puharja -izumitelja fotografije na steklo in prvega spomenika proti fašizmu v Evropi predstavili tudi številne druge Kranjčane, oblikovalce slovenskega gospodarskega, političnega, kulturnega in športnega življenja v Kranju.
Menim, da je gaj primerno okolje za oddolžitev njihovemu prispevku našemu sedanjemu življenju, ne glede na njihovo politično pripadnost. Prešernov gaj naj postane in ostane kranjsko navje, vendar moramo k temu tudi sami prispevati, saj bo veren odraz nas samih.
PIETETNI PROSTOR
Renata Pamič: Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj
Ime »Prešernov gaj« so dali staremu kranjskemu pokopališču, ki je to funkcijo imel od leta 1798 vse do leta 1939, ko je bilo opuščeno. Centralni del tega pokopališča je bila kapela »Sv. Križ«, zgrajena leta 1825. Na njenem mestu je danes odprta nadkrita lopa z vgrajenimi starimi nagrobniki in spominsko ploščo izumitelju fotografije na steklo Janezu Puhar-ju. Svojo sedanjo zasnovo je gaj dobil leta 1951 po načrtu arhitekta Marjana Šorlija in Urške Ogorevc. Večina grobov je bila tedaj prenesena na novo pokopališče. V gaju se danes nahaja grob in nagrobnik dr. Franceta Prešerna, delo ljubljanskega kamnoseka Ignaca Tomana iz leta 1852; grob in nagrobnik pesnika Simona Jenka; doprsni bronasti kip dr. Franceta Prešerna, delo kiparja Lojzeta Do-linarja; Majdičeva kapela s kvalitetnim reliefom »Vstajenje«, delo znamenitega kiparja Ivana Zajca iz leta 1908; spomenik Bazoviškim žrtvam, po načrtu Draga Žerjala iz leta 1931; spominska plošča ob obzidju, ki označuje prvotno mesto prešernovega groba; nagrobnik Ernestine Jelovšek in še nekateri manj pomembni nagrobniki. Zasnova gaja je do danes ostala ista, spomeniki oz. nagrobniki so, zaradi slabega vzdrževanja, izpostavljenosti zobu časa in precejšnje malomarnosti obiskovalcev, nujno potrebni obnove. Pod strokovnim nadzorstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju je leta 1985 potekala obnova omenjenih nagrobnikov, leta 1986 obnova lope, leta 1988 obnova Maj-dičeve kapele. Sanacija je zahtevala peskanje, silikonsko zaščito ter poglobitev in zlatenje črk. Sanirati bo potrebno še strop v Majdičevi kapeli, večkratno peskanje bi bilo škodljivo le za relief iz. marmorja, ki je precej občutljiv. Ker so vsi spomeniki izpostavljeni zunanjim vplivom, nobena zaščita ne more biti večna. V tem smislu bo treba določene sanacijske postopke po potrebi ponoviti. V gaju so predvidene nekatere izboljšave, kot je to osvetlitev spomenikov, namestitev klopi, urejanje obhodnih poti, nabava manjkajoče opreme za spomenike itn. Potrebno bo še izvesti sanacijo pokopališkega zidu in vhodnih portalov ter spomenika Bazoviškim žrtvam. Z Odlokom o razglasitvi Prešernovega gaja za kulturni in zgodovinski spomenik, ki je v pripravi, bo gaj imel tudi pravno zaščito, določen način upravljanja, vsebino, režim varovanja in vzdrževanja. Tudi bodoči urbanistični akti in zazidalni načrti, ki se nanašajo na širše in ožje območje Prešernovega gaja, bodo morali upoštevati lokacijo, zasnovo, pomen in ostale značilnosti kulturnega spomenika. Gaj je, in želeli bi, da bi ostal pietetni prostor, prostor spoštovanja slovenske kulture in zgodovinske dediščine.
Kranjsko Navje
1. Prešernov nagrobnik, ki kaže očitne znake vztrajnega razpadanja, bi bilo nujno takoj zaščititi pred najhujšimi zunanjimi vplivi (Vzorci takega varovanja so znani.)
2. Pokopališki prostor, na katerem med mnogimi anonimnimi Kranjčani počivata Prešeren in Jenko, bi bilo potrebno povsem na novo arhitektonsko ovrednotiti in pripraviti načrt nove ureditve celotnega kompleksa.
3. Smer nove zasnove naj bi zajela morebitno delno rekonstrukcijo nekdanjega sakralnega pokopališkega prostora in hkrati morda vključevala elemente nove funkcionalnosti neke širše gorenjske nekropole, morda kranjskega Navja.
4. Tako Navje naj bi dajalo značaj zaprtega in stalno varovanega prostora, kot je to navada pri kulturnejših narodih.
(iz izjave UO DSP)
Prešernovega gaja v Kranju za kulturni in zgodovinski spomenik, vendar končno vse kaže, da bomo uspeli priti do rezultata. Izvršni svet ima na mar-čevski seji to točko na dnevnem redu, skupščina pa bo o tem odločala že v novi sestavi. Z odlokom želimo opredeliti najnujnejše reči v Gaju - predvsem, kdo je odgovoren za vzdrževanje. Določen bo režim v Gaju, naj ob tem omenim, da je bilo eno dolgo odprtih vprašanj, ali bo Gaj popolnoma odprtega, zaprtega tipa ali bi se ponoči zaklepal... Mislim, da denarna sredstva, ki bi bila potrebna za vzdrževanje tega prostora za kranjsko občino ne bi smela biti nikakršen problem. Ob tem bi rad omenil, da sem pred dvema letoma večkrat zahteval, da se problematika Gaja dokončno uredi, vendar sem ob tem spoznal, da je za njegovo vzdrževanje odgovornih kar pet nosilcev. Vzel sem si pravico in do sprejema odloka predlagal enega samega (KOGP;. Kar se tiče adaptacijskih del v Gaju, je za letos predvideno popravilo zunanjega zidu in izdelava načrta za osvetlitev prostora."
Kako je (bil) Gaj vzdrževan, ste se lahko najbolje prepričali sami, nas pa je zanimalo kako na to gleda urejevalec KOG P. Direktor podjetja Joža Struž-nik pojasnjuje: "Ravno pred dnevi je bilo na ustrezni komisiji pri kranjskem izvršnem svetu govora, da bo za Gaj v celoti odgovoren Zavod za ohranja-njanje naravne in kulturne dediščine, ki pa bo za posamezna dela poiskal ustrezne kooperante. Mislim, da smo v času, ko smo sami skrbeli za urejenost Gaja svoje delo dobro opravljali, vedeti pa morate, da
smo naprimer poti v parku dodatno urejali samo po predhodnem ustreznem naročilu."
Podoba Panteona
Da bi bila slika popolnejša smo za mišljenje povprašali še dva kulturnika. Matevž Oman, predsednik kranjske ZKO pravi: "Gaj nima prave vsebine, v njem se nič ne dogaja. Kranjčani dobro vedo, da so ga res za svojega vzeli pravzaprav samo "gajevci", mladi s specifičnimi potrebami preživljanja prostega časa. Nujno je, da dobi prostor enega samega upravljalca in da se zanj pripravijo možnosti nadgraditve v smislu kulturnih prireditev."
Prešernoslovec Črtomir Zoreč pa ugotavlja: "Gaj mora biti bolje oskrbovan. Že pred leti sem predlagal, da bi v ta prostor prenesli tudi posmrtne ostanke Josepine Turnograjske in Matije Valjavca, tako kot smo pred časom to storili s posmrtnimi ostanki Prešernove hčerke Ernestine. Prešernov gaj mora postati kranjski Panteon."
Kaj dodati, stranke bomo po volitvah držali za izgovorjene besede, budno bomo spremljali usodo pripravljajočega se občinskega odloka, predvsem pa bomo z veseljem končno objavili vest o Prešernovem gaju, ki ne bo črnogleda in ne bo govorila o propadanju spomenika naše preteklosti. Mar ni ta čas prav moderno govoriti o samobitnosti, suverenosti in samostojnosti slovenskega naroda? Primeri, kot je Prešernov gaj v Kranju nedvoumno opozarjajo, da so samo besede, pa najsi bodo od kogarkoli, občutno premalo...
Izvršni svet v precepu med gospodarstvom in družbenimi dejav nostmi *
Kompromis ob nerazvezani vreči
Škofja Loka, 5. marca - Pri oblikovanju letošnje občinske bilance skupne porabe se je škofjeloška vlada znašla v hudem precepu med gospodarstvom, ki terja razbremenitev oziroma vsaj zadržanje prispevnih stopenj na vajetih (tak je tudi sklep zadnje skupščine), ter posameznimi odbori (prejšnji sisi), ki imajo seveda apetite po večjem kosu delavskega črnega kruha (o pogači že nekaj časa ne kaže več govoriti). Izvršni svet je končno le našel kompromis, ki je kljub nerazvezani vreči do neke mere zadovoljil tudi predstavnike družbenih dejavnosti, ki so se najbolj goreče potegovali za več denarja.
Kompromis izgleda tako, da prispevne stopnje iz kosmatih delavskih plač ostanejo nespremenjene v skupnem seštevku, za nekaj premikov gre le znotraj posameznih dejavnosti. Tako družbene dejavnosti dobijo 0,53 odstotka več delavske plače, in to predvsem za "uteho" lani nekoliko zapostavljenemu šolstvu ter za amortizacijo oziroma vzdrževanje družbenih objektov (šole, športna dvorana Poden, bazeni). Za kolikor bo večja obremenitev plač za družbene dejavnosti, pa se zmanjša prispevek na t.i. gospodarskih dejavnostih (bivših sisih materialne proizvodnje). Znižanje gre na "škodo" občinske cestne komunalne skupnosti (referendumski šolski program) ter stanovanjske skupnosti (nakup stanovanj).
Ločani so z letošnjimi prispevki za družbene dejavnosti na 58. mestu v Sloveniji, za gospodarske dejavnosti pa na visokem sedmem mestu. Najnovejša sprememba bo jezička na tehtnici nekoliko bolj zbližala, kar je za sedanje razmere gotovo tudi najboljša rešitev.
Škofjeloško gospodarstvo sicer ni tako negativno nastrojeno proti domači skupni porabi (zakaj bi sami sebi žagali vejo,
na kateri sedijo?) kot proti rastočim prispevkom za republiško in zvezno blagajno. Moč gospodarstva, ki se odraža tudi skozi padajoče plače delavcev, namreč slabi in če danes še nihče ne govori o stečajih, bodo morda jutri že na vratih.
Medtem ko so bili delavci iz škofjeloških podjetij še v lanskem prvem polletju s plačami na 29. mestu v republiki in v
devetih mesecih celo na 26. mestu, pa je strmo padanje proti koncu leta (decembra na 49. mestu) pokvarilo celoletno uvrstitev na 35. mesto. V škofjeloškem sindikatu so izračunali, daje bila povprečna plača v slovenskem gospodarstvu lani za slabih sedem odstotkov višja kot v škofjeloški občini, na Gorenjskem za dobrih osem odstotkov, v Ljubljani za skoraj sedemnajst, v sosednjem Kranju, denimo, pa za petnajst odstotkov. Slabše kot v Škofji Loki so na Gorenjskem lani zaslužili samo tržiški delavci. Razlike v decembrskih izplačilih, ki so osnova za letos, so za Škof-jeločane še nekoliko manj ugodne; republiško povprečje je boljše za dvanajst odstotkov, gorenjsko za dobrih šest, ljubljansko za dobrih 22, kranjsko za sedemnajst.
H. Jelovčan
t    OBRTNO PODJETJE TRŽIČ p. o.
Razpisna komisija pri Obrtnem podjetju Tržič, ponovno razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA PODJETJA
Pogoji:
— višješolska ali srednješolska izobrazba gradbene, lesne, ekonomske ali upravno-pravne smeri
— 5 let ustreznih delovnih izkušenj v gospodarstvu
— sposobnost vodenja
— aktivno znanje enega tujega jezika (angleščina, nemščina)
— predložiti mora program dela Mandat direktorja traja 4 leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in z oznako »za razpisno komisijo« naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Obrtno podjetje Tržič, Trg svobode 33, 64290 Tržič. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA
TZO
SLOGA
Kranj
KMETOVALCI!
Vabimo vas v našo prodajalno kmetijske mehanizacije v Kranju, Cesta 1. maja 65 (pred mlekarno Čirče), tel.: 064-35-032 in 35-750
PRODAJNI PROGRAM
Traktorji: ZETOR, TORPEDO, IMT 539
• Po konkurenčnih cenah proizvodni program SIP, nakladalne prikolice, kosilnice, obračalnike, silokombajne itn.
• Puhalniki za seno grič z dozirno mizo
• Program POTINGER -nakladalne prikolice, obračalniki, silokombajni
• Nemški obračalni plugi LANDSBERG
• Plugi domače izdelave, predsetveniki, sejalnice za žito in koruzo
• Škropilnice AGROMEHANIKA
• Cisterne in mešalniki za gnojevko creina
• Hlevska oprema KOVIN
• Molzni stroji, hladilni bazeni fecro in električni potopni hladilniki mleka LTH
• Kiperske prikolice
IZ SVOJE PROIZVODNJE VAM PONUJAMO AKSIALNE IN RADIALNE VENTILATORJE GROS ZA DOSUŠEVANJE SENA
Rezervni deli in repromaterial, posredovanje pri prodaji rabljene kmetijske mehanizacije, servis SIP
•   Linija strojev za pridelavo krompirja, sadilniki, izkopalniki ter kombajni in sortirniki s Poljske
Velika ponudba sredstev za varstvo rastlin po zelo ugodnih pogojih. Informacije po tel.: 064-22-616. VSE STROJE PRODAJAMO TUDI NA VEČMESEČNI KR€DIT POD UGODNIMI POGOJI!
#5*
PRIMAT
ZIDNI IN POHIŠTVENI TREZORJI ZA VAŠO VARNOST
MERKUR Kranj vam nudi širok izbor zidnih in pohištvenih trezorjev, v katerih bodo vaše dragocenosti varne pred ognjem in tatovi.
Informacije in prodaja v prodajalnah:
MERKUR Kranj, Koroška c. 1, telefon: 064-21-268
DOM Naklo, telefon: 064-47-393
KOVINA Lesce, telefon: 064-74-995
OKOVJE Ljubljana, telefon: 061-51-350
FERRUM Ljubljana, telefon: 061-341-061
KLADIVAR Ljubljana, telefon: 061-447-544
VAŠE DRAGOCENOSTI NAJ VAM BODO DRAGOCENE
46ofcno/
V veleblagovnici GLOBUS Kranj, na oddelku pohištva, vam nudimo po ugodnih cenah opremo za lovske sobe.
f Priporočamo tudi nakup vrtnih garnitur
V po konkurenčnih cenah.
Za izdelke vam odobrimo potrošniški kredit na 6 mesecev.
SREDNJA KOVINARSKA IN CESTNOPROMETNA ŠOLA ŠKOFJA LOKA		
Objavljamo razpis za vpis v izobraževanje ob delu za navedene izobraževalne programe in smeri za šolsko leto 1990/91. Zato s prijavo pohitite! Trajanje stop. Proarami               Smer                   izobr    Pogoji za vkl|uć. v zahtev, po a                                                (število progr. konč. let) šolanju		
1  Nad progr obratni tehnolog                  2      Končana poki stroini tehnik                                           šola (IV SZ) v kov. in str.		
2 SR promet	prometni tehnik          2      Končana poklicna šola (IV SZ)	v.
3. SR strojništvo	— oblikovalec           3      Uspešno zaključ. kovin                      •       8 razred OŠ ali — monter in upr                SKR. program eng nap. — mehan. vozil in voz sred — strojni mehanik	IV
4 SR cestni promet	voznik                     3   " Usp. zaklj. 8 r Oš avtomehanik                      ali SKR program	IV
5 Izpopolnjevanje	strojni delovod|a    4 5 mes Obrat str teh ali IV. SZ v kov. in str.	v
6 SKR obdelava kovin in upr. strojev	obdelovalec kovin       2      6 razredov OŠ	il
Vsak mesec imamo tečaj iz CPP za vse kategorije vozil. Vse potrebne informacije dobite po telefonu 622 761, interna 32.		
.IMGLAS   16. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
Petek, 9. marca 1990
Končano državno hokejsko prvenstvo
Drugo mesto ni tragedija
Jeseničani so v torkovi tretji tekmi z Medveščakom Gorta-nom v Zagrebu sicer izgubili s 5 : 7, skupno pa v medsebojnih srečanjih z Zagrebčani 3 : 0, vendar jim je treba za uspeh v tem zmedenem, lahko bi rekli neregularnem prvenstvu čestitati. Drugi v državi so med moštvi v prvi ligi. prvi pa prepričljivo v tekmovanjih mlajših selekcij, od pionirjev, kadetov do mladincev. Če kdo razsoja, da je drugo mesto neuspeh ali celo tragedija jeseniškega hokeja, se moti. Se več. Zelo krivičen je do igralcev in vodstva Hokejskega kluba Jesenice. Res je. da bi bil v finalu izid lahko drugačen, vendar je tudi sreča spremljevalec športa in prav ta sreča Jeseničane zapustila. Zapustila jih je v drugi tekmi na Jesenicah, pa v tretji tekmi v Zagrebu, razen tega pa je Medveščak moštvo, ki zna z goli kaznovati nasprotnikovo nezbranost in napake. Medveščak je le, in to priznavajo tudi Jeseničani, nedvomno najboljše jugoslovansko hokejsko moštvo.
Moralni zmagovalci našega prvenstva pa so Jeseničani. Bili so edino moštvo v prvi ligi. ki je igralo brez igrqlca iz tujine, čeprav načelno zoper kakovostne tuje igralce, ki dvigujejo kakovost našega hokeja, nimam nič. Sem pa proti, da v moštvih, na primer v Medveščaku. igra armada tujcev, ki ne bi smela, kar avtomatsko postavlja ta klub v prednostni položaj. Trdim: če bi Medveščak igral samo z dovoljenim številom tujcev, bi Jeseničani prav lahko osvojili državni naslov. Upajmo, da se bodo te stvari s tujci uredile, da bo zavladal red. da ne bo sprenevedanja in očitnega izigravanja predpisov. Če bo tako. potem ni razlogov, da bi se sedanje jeseniško moštvo osulo. Ima kvečjemu možnosti, da je drugo leto z mlajšimi še kakovostnejše in kot tako. v primeru normalnega prvenstva seveda, lahko poseže v boj za prvaka.
J. Košnjek
Plavanje
Kranjčani solidni
Kranj, marca - Bolj, kot je marec, sploh ne bi mogel biti v znamenju plavanja! Kadeti so od 2. do 4. tega meseca plavali na državnem prvenstvu v Splitu, pionirji pa na slovenskem prvenstvu v Celju. Mlajši pionirji imajo to soboto močan četveroboj v Kranju, pionirji pa državno prvenstvo v Zrenjaninu. Od 16. do 18. marca bodo kadeti plavali na državnem prvenstvu v Splitu, teden dni kasneje pa mlajši pionirji na republiškem v Kranju. Na vseh tekmah bo zraven tudi kranjski Triglav, ki je minuli petek, soboto in nedeljo v Splitu oziroma Celju v glavnem izpolnil pričakovanja.
»Naši mladinci so, če bi šteli tudi ekipno uvrstitev, šesti v državi, kar je, glede na to, da jih je malo, kar dober rezultat. V Splitu je naš najboljši mladinev Vojičič nastopal bolan, nekoliko pod pričakovanji pa je plavala zgolj Mladenovičeva. V Celju smo bili četrti, kar smo tudi pričakovali, čeprav bi lahko bilo tudi nekoliko boljše, če ne bi bili nekateri bolni, drugi pa po rezultatih malce slabši od svojih možnosti. V celoti smo z minulim vikendom lahko zadovoljni, to soboto pa organiziramo četveroboj mlajših pionirjev v Kranju (nastopili bodo poleg Triglava še Ilirija in Ljubljana ter Primorje Riječka banka), predvsem zato, da bi bili najmlajši, ki imajo v celoti premalo tekem, lahko pa še pred republiškim prvenstvom dosegli potrebne rezultate za nastop,« meni predsednik tehnične komisije Andrej Slavec.
Rezultati mladincev iz Splita (navajamo le tiste discipline, kjer so nastopali tudi gorenjski plavalci) mladinci: 100 m prsno: 1.Medveščak (Fužinar Ravne) 1 : 8,03, 8. Vojičič (TK) 1 : 09,13; 200 m prsno: l.Petkovič (PBS) 2,26,37, 6. Vojičič. Mladinke: 400 m kravi: 1. Tomanovič (JKS) 4 : 25,56, 5. Jam-nik(TK)4 : 39,96; 100 m prsno: I. Kazlovački (PZ) I : 16,84,5. Demšar (Radovljica) 1 : 18,64; 100 m hrbtno: Suštič (JKS) 1 :07,31 (kad. drž. rek., 6. Blatnik (TK) I : 12,07, 7. Prosen (TK) 1 : 12,56; 200 m mešano: 1. Jelušič (JKS) 2 : 23,24,4, 4.Kejžar (RR) 2 : 27,89, 5. Jamnik 2 : 33,08, 7. Prosen 2 : 35,45, 8. Blatnik (vse TK) 2 : 36,73. 4 x 200 m kravi: l.POŠK Brodo-merkur 8 : 48,54(mlad, rek. SFRJ), 3. Triglav 9 : 06,92; 200 m hrbtno: 1. Džapič (PBS) 2 : 24,76, 5.Blatnik 2 : 31,60, 6.Prosen (obe TK) 2 : 32,38; 400 m mešano: Uelušič (PBS) 5 :00,85, 3.Kejžar (RR) 5 : 08,76, 4.Jamnik 5 : 16,52, 6. Prosen (obe TK) 5 : 26,76; 4 x 100 m kravi: 1. POŠK Brodomerkur 4 : 07,63, 3. Triglav 4:14,75 (mlad. rek. SRS), 6. Radovljica 4:24,18, 7.Triglav II 4 : 31,31. 100 m kravi: 1.Džapić (PBS) 1 : 00,00, 6. Mladenovič (TK) 1 : 02,33; 800 m kravi: l.Tomanovič (JKS) 9 :06,79, 3.Kejžar (RR) 9 : 21,76; 4. Jamnik 9 : 23,69, 8. Grm (obe TK) 9 : 44,08; 200 m prsno 1. Breznikar (FR) 2 : 40,24, 6. Prosen (TK) 2 : 52,03, 4 x 100 m mešano: 1. POŠK Brodomerkur 4 : 35,40, 3.Triglav 4:48,41, 6.Radovljica 5 : 00,03, 8. Triglav II 5 :07,25 Rezultati pionirjev na republiškem prvenstvu Pionirji: 200 m kravi: I Jurak (KNC) 2 : 06,97, 200 m prsno: l.Jurak (KNC) 2 : 45,71, 100 m delfin: l.Roblek (IL) 1 : 06,35, 400 m mešano: Zupančič (IL) 5 : 18,29 50 m kravi: Jurak (KNC) 0 : 26,91 400 m, kravi: I. Jurak (KNC) 4 : 26,25 200 m hrbtno: 1. Zupančič (IL) 2 : 29,20, 200 m mešano: 1. Jurak (KNC) 2 : 27,68, 4 x 100 m mešano: 1. Ilirija 4 : 10,40 100 m kravi: 1. Jurak (KNC) 0 : 58,61, 100 m prsno: 1. Jurak (KNC)
1 : 16,20, 200 m delfin: 1. Roblek (IL) 2 : 26,80 4 x 200 m kravi: Ilirija 9 : 02,16, 1.500 m kravi Jurak (KNC) 17 : 38,12; 100 m hrbtno: Zupančič (IL) 1 :09,66; 4 x 100 mešano: Ilirija 4 : 38,11 (pion. rep. SFRJ). Pionirke: 200 m kravi: Ocvirk (IL)
2 : 20,18, 3. Suhadolnik (TK) 2 : 26,49; 200 m prsno: Kejžar (RR) 2 : 53,13; 10 m delfin: Ocvirk (IL) 1 : 12,71, 3. Kejžar (RR) 1 : 12,26; 400 m mešano: Štimec (RRT) 5 : 40,86; 50 m kravi: Sparovec (JBM) 0:30,92; 400 m kravi: Ocvirk (IL) 4 : 51,90 ;200 m hrbtno: Štimec (RRT) 2 : 40,55 3. Lekžar (RR) 2 : 48,02 200 m mešano: Kejžar (RR) 2:38,99; 4 x 100 m kravi: Jeklo Branik Maribor 4:40,72, 3. Triglav 4:55,30; 100 m kravi: Stuhec (JBM) 1 :06,95; 100 m prsno: Kejžar (RR) 1 : 22,79; 200 m delfin: Ocvirk (IL) 2 : 34,46; 4x 200 m kravi: Ljubljana 9 : 54,56, 3. Triglav 10 : 29,29; 800 m kravi: Ocvirk (IL) 9:53,16; 100 m hrbtno: Štimec (RRT) 1 : 15,93, 2. Kejžar (RR) 1 : 17:17,86; 4 x 100 m mešano: Ljubljana 5 : 12,20, 3. Triglav 5 : 26,87. Vrstni red ekip: Ilirija 637,5, Ljubljana 596,5, Jeklo Branik 405,5, Triglav 361,5 itd.
Ilirija Bregar
Na Bledu igra nad 150 šahistov in šahistk
Festival kraljevske igre
Bled, 7. marca - Že dejstvo, da je letošnji mednarodni šahovski festival na Bledu že enajsti, predvsem pa doslej najštevilnejša in najkakovostnejša udeležba potrjujeta, da se je ta prireditev vkorenini-la na Bledu in da zaznava ta turistični kraj svoj interes tudi v šahu.
Dautovu hitropotezni turnir
V nedeljo dopoldne je bil organiziran hitropotezni turnir, na katerem je igralo 44 šahistov. Z 9 točkami je zmagal mednarodni mojster Dautov iz Sovjetske zveze, Sledijo Cvitan 8, Am,bramovič in Ferčec 8, Sveshnikov 7,5, Kharlov 7,5, Striko-vič 7,5, Bukal 7 itd.
Mojster FIDE Rudi Osterman (na sliki v dvoboju s sovjetskim mojstrom Yanvarjevom) je bil do 6. kola prvi, potem pa sta sledila remi in poraz in je po 7. kolu na 2. mestu. Vodita Grosar in Piskarov.
Seveda brez izdatne pomoči rodni šahovski federaciji N-
glavnega pokrovitelja Intertra- DE, na kateri se lahko zvišuje-
de iz Radovljice, Bleda, Plani- jo ratingi ali pridobivajo bali
ke, Peka, Gozdnega gospodar- za prestop v višjo šahovsko ka-
stva Bled in Obrtnega združe- tegorijo, pravi Vojin Perovič,
nja Slovenije ne bi uspeli spe- glavni organizator in duša vsa-
ljati tako velike prireditve, saj koletne blejske šahovske prire-
ni dovolj le ponuditi udeležen- ditve. Znak priznanja blejske-
cem strehe nad glavo in zago- mu festivalu je imenovanje go-
toviti normalnih igralnih pogo- spe Gertrude Wagner iz Grad-
jev, ampak je zelo pomemben ca, predsednice evropske cone
nagradni sklad, ki znaša za čla- FIDE, v razsodišče festivala,
ne 34.000 dinarjev (vsota bo Blejski šahovski festival bo v
razdeljena med 18 najuspešnej- nedeljo končan. Obsega več
ših šahistov), za šahistke pa turnirjev. Osrednji so turnirji
12.800 dinarjev, ki bodo razde- za člane, članice in veterane, ki
Ijeni med 7 najboljših, razen te- bodo končani danes. Vmes je
ga pa so še praktične nagrade, bil mednarodni odprti hitropo-
Prijavnina za turnir je bila le- tezni turnir, jutri in v nedeljo
tos 420 dinarjev, ki pa je vele- pa bo še turnir v aktivnem ozi-
mojstrom, mednarodnim moj- roma rapid šahu in 11. festoval
strom in igralcem z ratingom bo tako končan. Udeležba je
nad 2399 pri šahistih in 2199 tokrat izjemna. Igra 110 šahi-
točk pri šahistkah ter seniorjem stov, med katerimi je 5 vele-
ni bilo treba plačati. Ostali pa mojstrov in nad 20 mednarod-
morajo pač plačali, da lahko nih mojstrov, 36 šahistk in 16
igrajo z boljšimi. Takšna so ša- veteranov. Najvišji rating med
hovska pravila in veljajo tudi vsemi ima mednarodni mojster
za blejski festival, ki je uradno Dautov iz Sovjetske zveze, ki
priznana prireditev pri Medna- ima že vse pogoje za velemoj-
Rokomet
Jutri začetek v slovenski ligi
Škofja Loka, 7. marca — Z jutrišnjim kolom se bo nadaljevalo prvenstvo v slovenski rokometni ligi za moške. Edini gorenjski predstavnik Termopol iz Škofje Loke je v prvem delu sezone igral zelo dobro. V vseh tekmah na domačem igrišču so Ločani zmagali, nekaj točk pa so prinesli tudi z gostovanj. Tako so prvi del končali na odličnem četrtem mestu, kar je po nekaj sušnih letih škofjeloškega rokometa velik uspeh. Sedaj vse kaže, da se bodo letos loški fantje borili za vrh lestvice in ne za obstanek v ligi, kar je bil običaj v zadnjih dveh sezonah.
Vsi v klubu so se zavedali, da bo tekmovalna sezona dolga in naporna, zato so s treningi pričeli že takoj po novem letu. Trenerska ekipa je ob pomoči Cveta Pavčiča s Fakultete za telesno vzgojo v Ljubljani uspešno pripravila ekipo. V člansko vrsto je uvedla disciplino, kar je ob znanju rokometašev najpomembnejše. Tako je sedaj obisk treningov zelo dober, le to pa naj bi dalo rezultate mogoče že v letošnji sezoni.
Zelo pomembno srečanje pa se nam obeta že jutri ob 20. uri.
V škofjeloški dvorani na Podnu bo gostoval Slovenj Gradec, ki po prvem delu prvenstva vodi na lestvici in ima dve točki prednosti pred Ločani. Prvo tekmo v Slovenj Gradcu so Ločani izgubili s tremi zadetki razlike, tokrat pa računajo na ugodnejši rezplet.
V zimskem odmoru so škofjeloški rokometni delavci tudi zamenjali ime kluba. Zaradi vse slabšega sodelovanja s Terinopolom iz Sovodnja gradca so se odločili, da škofjeloški rokometaši ne bodo več nastopali pod tem imenom. Ko je že vse kazalo, da bodo ostali brez sponzorja, pa jim je na pomoč priskočila DO Šešir iz Škofje Loke. Po tem uspešnem proizvajalcu klobukov iz Škofje Loke se je klub pred leti že imenoval, upamo pa, da se bodo fantje delovnemu kolektivu Šeširja z uspešnimi igrami in ustreznim reklamiranjem oddolžili.
Dare Rupar
Nogomet
V nedeljo Naklo : Elan
Člani NK Naklo, jesenskega prvaka 2. slovenske lige, se zelo marljivo pripravljajo za nadaljevanje prvenstva. Od začetka februarja naprej so odigrali že sedem prijateljskih tekem, vse v gosteh, doseženi pa so bili naslednji rezultati: Radomlje : Naklo 0 : 3, TEOL Slovan : Naklo 1:1, Stol : Naklo 0 : 3, Mengeš : Naklo 3 : 3, Ljubljana : Naklo 1 : 2, Litija : Naklo 3 : 2, Domžale : Naklo 0 : 2. To nedeljo bodo ob 10.30 v Naklem prvič igrali tudi pred domačim občinstvom, pomerili se bodo s članom slovenske lige Elanom iz Novega mesta.
D. Jošt
Vojko Mencinger, mojster FIDE, je na blejskem turnirju v dvojni vlogi: v vlogi organizatorja in igralca.
stra, le kongres FIDE mu mora naslov še potrditi. Med udeleženci blejskega šahovskega festivala posebej omenjamo velemojstre Evgenvja Sveshnikova in Mikhaila Tseitlina iz Sovjet-
ske zveze, Theodorja Ghitescu-ja iz Romunije, pa Jugoslovana Boška Ambramoviča in Vladi-mirja Raičeviča, izredno obetavnega sovjetskega mojstra Igorja Yanvarjova, in seveda dolgoletno prvo damo jugoslovanskega ženskega šaha, vele-mojstrico Milunko Lazarevič, desetkratno državno prvakinjo, ki je zadnji naslov osvojila prav na Bledu, kamor sploh rada prihaja. Vojin Perovič je zadovoljen povedal, da so mnogi od letošnjih udeležencev napovedali prihod tudi drugo leto, da utegne priti še več sovjetskih šahistov in trenerjev, ki bi naše mlade šahiste marsikaj koristnega naučili.
Na turnirju preseneča dobra igra gorenjskih šahistov, predvsem Rudija Ostermana, mojstra FIDE, ki je bil po 6. kolih prvi in je pokazal, da še ni pokazal vsega šahovskega znanja. Solidno igra tudi drugi gorenjski mojster FIDE Vojko Mencinger. Oba, Rudi in Vojko, sta člana leske Murke.
J. Košnjek, sliki F. Perdan
Vabila, obvestila
Košarkarski spored - V slovenski moški košarkarski ligi bo jutri na sporedu 21. kolo. Kranjski Triglav, ki je pred tednom dni doma izgubil v podaljšku z vodilnim Celjem, igra tudi tokrat doma in sicer s trboveljskim Rudarjem. Tekma bo oh 19. uri v športni dvorani na Planini. Rudarje predzadnji in Kranjčani, ki igrajo i/ tekme v tekmo boljše, si ne bi smeli privoščiti spodrsljaja. Zmaga bi jim zagotovila mesto med petimi najboljšimi moštvi v slovenski košarkarski ligi. Ljubitelji košarke, vabljeni!
Hokejski spored - Tekmovanje v 1. B zvezni hokejski ligi poteka zapleteno, saj je Maribor odstopil od tekmovanja. V sredo so odigrali 21. kolo. v soboto pa bo na sporedu zadnje. 22. kolo. Kranjski Triglav gostuje v Celju pri Cinkarni. Jesenice II igrajo doma z Olimpijo II, Bled pa igra v gosteh s Spartakom. Razveseljivo je. da so gorenjska moštva na vrhu. Vodi Bled pred Triglavom in Jesenicami II.
Kranjski vaterpolisti gostujejo pri Partizanu v Beogradu - Vaterpolisti kranjskega Triglava so v zadnjem kolu igrali v Ljubljani z Mladostjo Čoningom iz Zagreba s 15 : 25. Kranjčani so drugo četrtino celo dobili, nato pa so Zagrebčani zaigrali s polno močjo in zmagali. Jutri potujejo Kranjčani v Beograd k vodilnemu Partiza-n u.
Odbojkarski spored - V II. ženski zvezni odbojkarski ligi bodo Blcjke jutri ob 17. uri igrale v telovadnici blejske osnovne šole s Porečem. V 1. slovenski odbojkarski ligi bodo Blejci jutri ol}<-19. uri igrali v blejski osnovni šoli s Fužinarjem, kranjski Triglav pa igra v gosteh / Misli njo. V II. slovenski ligi zahod ženske bodo Blejke v nedeljo igrale ob 10. uri doma s Partizanom i/ Šentvida, v drugi moški ligi pa bo jutri na Bledu ob 16.30 tekma Bled mladinci : Termika Lubnik.
Podravka gostuje v Kranju - Rokometašice Kranja, /aradi poškodb zdesetkane, igrajo jutri in 17.30 v dvorani na Planini s Podravko iz Koprivnice, favoritom za prvaka.
Občni zbor radovljiških planincev - Planinsko društvo Radovljica vabi danes, 9. marca, ob 18. uri na občni zbor, ki bo v avli radovljiške osnovne šole. Ob tej priložnosti bodo tudi otvorili umetno steno za športno plezanje.
Šahovska tekmovanja - Šahovska zveza za Gorenjsko razpisuje več tekmovanj. Danes ob 19. uri bo v bistroju hotela Toplice žrebanje za gorenjsko pokalno tekmovanje, na katerem imajo pravico nastopati ligaši (ŠD Kranj, ŠD Jesenice, ŠS Tomo Zupan. SI) Radovljica) in pet republiških prvakov v vseh konkurencah. Četrtfinale bo 18. marca, finale pa 25. marca. Jutri. K), marca, ob 9. uri bo na osnovni šoli v Predosljah pionirsko mošlveno gorenjsko prvenstvo v šahu. Tekmovali bodo pionirji in pionirke mlajših in starejših kategorij, nastopilo pa bo več kot 30 moštev. Posamično pionirsko gorenjsko prvenstvo pa bo v osnovni šoli Staneta Žagarja v Kranju 17. in 18. marca.
J. K.
Radovljičani in Kranjčani vabijo na Snežnik
Kranj, 6. marca - Planinski društvi Kranj in Radovljica organizirata udeležbo na 16. zimskem planinskem pohodu na Snežnik. Pohod bo jutri, 10. marca. Iz Kranja bo odpeljal posebni avtobus ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijave sprejema društvena pisarna s plačilom prevoza, ki znaša 70 dinarjev. Izlet bosta vodila Janez Ravnihar in Milan Celik. Iz Radovljice, iz avtobusne postaje, pa bo odpeljal posebni avtobus ob 5,30. Cena prevoza je 85 dinarjev. Prijave sprejemata Jože Vari po telefonu 74-516 in Simon Eržen po telefonu 79-451.
Petek, 9. marca 1990
RAZVEDRILO,
17. STRAN ' (G«0«lf^(GLAS
Na izboru pesmi za evrovizijski spektakel. ki se ga z rahlimi prekinitvami tako trdoživo udeležujemo, da smo enkrat že morali zmagati, nas bo letos predstavljala pesem z. imenitnim naslovom: Hajde da ludujemo. Ni izključeno, da pesmica ni dobila kakšnega glasu več. kot bi ga sicer tudi zaradi posrečenega in na moč aktualnega naslova, kajti pri nas pač vse opazujemo skozi politična očala. Za politiko te pasme, ki jo vzneseno in trmasto gojimo v tej drŽavi, pa ni moč najti prikladnejšega napeva, kot je kakšen »hajde na ludujemo...«
V zadnjem tednu se je spektakularnost yugo - političnega »ludila« spet akumulirala v primitivnem milingašlvu srbstva na hrvaški Petrovi gori. Bil je miting v stari nacionalistični maniri in evfo-n j i ■ izključno s slikami dragega M i loSe vica, srbskimi zastavami in nepogrešljivo ikonografijo. Prava reč in baš me briga podpihova-nje in preplačevanje nacionalističnih strasti brezosebne množice, če... Ce ne bi bil na isti dan in ob isti uri na dveh mitingih (na Petrovi igri in na jeseniškem /boru Marojevičeve zveze za enakopravnost občanov) od mitingašev grobo diskvalificiran in žaljen RUBEL. se pravi. dr. Dimitrij Rupel.
Na Petrovi gori so poleg Miloševičevega portreta nosili mitin-gaške plakate in parole: Dajte nam Tuđmana in Rubela! Na Jesenicah pa je Marojevič ljubkovalno po/val svojo volilno bazo: s Tuđmanom in Draškovičem bodo opravili drugi, z RUPELOM pa moramo mi!
Dandanes se moraš petkrat zavarovati, ker te zaneljivo vsak drugi zanalašč napačno razume, zatorej: z dr. Ruplom nimava nobenih, niti strankarskih vezi! A če je to demokracija, da se sredi
TEMA TEDNA
HAJDE DA LUDUJEMO!
zaenkrat še slovenskega mesta pod I riglavom nekdo predira, da »bo opravil z Rupelom«in tudi drugače žali vse naključno /brane Slovence, potem mi dajte nazaj poginuli socreali/em. ki je bil odlično kos tudi tovrstnemu primitiv/mu. Saj mi ni toliko za petrogor-sko popačenko RUBEL: so pač rahlo oddaljeni in najbrž strašno vneti za čistočo in belino, pa jim je usekalo na asociacijo s pralnim praškom, ki se imenuje RUBEL. Tako so napisali: dol z Ruhelom namesto dol / Rupelom. Četudi so Jesenice stokrat Jugoslavija v malem, kot se temu že tako fino reče, je gospoda Marijevica ali kako se že piše prišlo pogledat ene petdeset takih, ki hočejo sami opraviti z »Rupelom«. Lahko, da so majhni, a močni, lahko, daje simpatizerjev veliko več. lahko vse, kar hočejo: samo nikdar vet naj na javnem shodu nikogar. Slovenca ali Neslovenca, več ne žali-
jo! Pa ljudje božji, moja useska so jako občutljiva m organsko večne prenesem, da kdorkoli še sploh kdaj vpije, s kom je treba opraviti in kdo naj gre »dol«. Dost mam! Poln kufer!
Res je sicer, da so rahlo upravičeno vrnili milo /a drago tudi Krambergerju. kije pred njimi sredi Jesenic rohnel, češ »Bosanci, če boste pridni, boste lahko ostali, če pa ne. pa marš ktlčil«. m pa mi znano, da hi »od Rupela« kdaj čuli. da bo »opravil / Miloše vičem ali Marojev ičem.« i no so udarci pod pas dolični politični osebi, vse kaj drugega pa odkloni in obsodba politike, ki |o vodi ta ali oni tip.
Ce si toliko trapast in se ti sploh ljubi analizirati sporočila s Petrove gore in jeseniškega mini shodka. ki kajpak po naključju sovpadata na isti dan in na isto uro, je sporočilna podobnost presenetljiva Os Petrova gora - Jesenice je bila tako sinhroni/irana. da spregleda vsak slepec in sliši vsak gluhec.
Če mi ludujemo, mi ludujemo kompletno, z vsemi nitkami in vzvodi in z vso balkansko poniglavostjo. In pri tem se zdimo sami sebi še dobri in izvirni! Kot s kilometrskim pasom okoli naših meja, kjer naj bi ja polovili še tiste reveže, ki jim ta »luda« /emlja ne da več dihati! Bravo! To so doneski novodobne politične norosti made in Vugoslavia. ki se bodo ne nazadnje do kraja zastudili še tistim petim turistom, ki so se na berlinski turistični borzi vendarle odločili, da pridejo k nam na dopust. Jugoslavija kot v slikanici, je bilo propagandno geslo naših turističnih delavcev.
In res. Jugoslavija kot v slikanici o Mižku Figi. ki je na poti okoli sveta našel deželo, kje t je bilo kompletno vse obrnjeno na glavo..
D. Sedej
PRIJAZEN NASMEH
SLOVFNUA PRUAZUDflm V'A SOSCM STRAM ALP" \F VEDNO
CIRIL BOLKA
Najbolj ga poznajo Primsko-vljani, stanovalci Čirč, Huj in lam okrog, kjer že petnajst let hodi v hiše kot zastopnik Zavarovalnice Triglav Kranj. Na skrbi ima njihova imovinska zavarovanja vseh vrst. kamor spadajo tudi zavarovanja avtomobilov, obrtniških delavnic in strojev, živali in posevkov, vseh vrst požarna zavarovanja in podobno. Praktično Ciril zavaruje vse. razen življenj. Te imajo na skrbi drugi. Med ljudmi velja za prijaznega človeka, ki ima pravi pristop do strank: stranki zna prisluhniti in ji tudi ponuditi zavarovanje, ki mu pač najbolj ustreza
"Težak socialni položaj naših ljudi močno vpliva tudi na naše delo. Ljudje se zavedajo, da zavarovanje mora obstajati, da je koristno, saj danes skoraj ni misliti, da bi ob težki nesreči ostali brez odškodnine zavarovalnice. Toda zmožnosti ljudi so vse manjše. Ne rečem pri velikih obrtnikih, tu zavarovanje sploh ni vprašanje, zavarovanje jim gre v strošek poslovanja, (oda vse za manj se lahko zavaruje delavec, upokojenec, ki ima komajda še za preživetje. Vem. da bi rad. a ne more. Če da oboje na tehtnico, je le življenje prvo in se zavarovanje izkaže kot manj potrebno. Zato prihaja, žal, vse več do pod-zavaiovanj In zastopniki to moramo razumeli, čeprav nam je
nam potem, če pride do nesreče in dobi zavarovanec toliko manj šo odškodnino, zanj hudo. Zavarovalnica Triglav se skuša prilagajati težkim časom. Tako smo pred časom uvedli posebno ugodnost za kasko zavarovanje avtomobilov. Če se v delovni organizaciji dogovori najmanj 6 zaposlenih za kasko zavarovanje, to zavarovanje v delovni organizaciji obročno, mesečno, odplačujejo od osebnega dohodka. Tudi pri ostalih večjih imovinskih zavarovanjih, kjer je en obrok večji od 250 dinarjev, dovolimo, da zavarovanec prvi obrok plača zastopniku, ostale pa vsak mesec plačuje sam po pošti, ta pa jim pri tem ne obračuna poštne provizije.
O prijaznosti bi pa rekel, da ima tudi pri našem poslu stranka vedno prav. Razumeti moramo, da človek nima vedno denarja pri sebi, da ti ne sme biti težko oglasiti se ponovno, da ima vsak kdaj slab dan. Mislim pa. da se s pravo mero dobre volje da vse narediti, vse uredili."
D. Dolenc
/O   ljubljanska banka
GORENJC FORMU
BANKA RIHRANKA
KAJ, CE POTREBUJEM DENAR, PREDEN Ml POTEČE 3-MESEČNI ROK PRI VEZAVI?
V LB — Gorenjski banki d.d., Kranj upoštevamo tudi željo občana, da depozit vezan nad 3 mesece razveže prej.
1. Če je to v obdobju do 1 meseca, se upošteva obrestna mera, ki velja za hranilne vloge na vpogled.
2. Če je to v obdobju nad 1 do 2 meseca, se upošteva obrestna mera, ki velja za hranilne vloge na vpogled, povečana za 1 %.
3. Če je to v obdobju nad 2 do 3 mesece, se upošteva obrestna mera, ki velja za hranilne vloge na vpogled,povečana za 2 %.
Gorenjska banka d. d., Kranj
GLASBENA LESTVICA RADIA ZIRI
Lestvico lahko poslušate v sredo, 14. marca, od 16. do 19. ure na valovih Radia Žiri.
Domača lestvica:
1. Zlatko Dobrič - Ne joči Ančica
2. Marijan Smode - Zelenite polja, zelena
3. Simona NVeiss - Nisva kriva
4. Jasna Zlokič - Kad odu svi
5. Romana Kristanec - Sama ostala sem
6. Hot, hot, hot - Chiquita bionda
7. Božidar VVolfand - Ti boš moja
8. Novi fosili - Sanjala sam
9. Boogie - Pusti vetru
10. 12. nasprotje - Rože spomladanske Novi predlog: Pop design - Hasta la vista Tuja lestvica:
1. Tina Turner - The best
2. Martika - I feel the earth move
3. Eurythnics - Don't ask me why
4. Phil Collins - Antoher day in Paradise
5. Roxette - Listen to your heart
6. Madonna - Dear Jessie
7. Spandau Ballet - Be free with your love
8. Paul McCartney - How many people
9. Kylie Minoque - Never too late
10. Nana Moskouri - Why worry Novi predlog: Milli Vanilli - Girl, I'm gonna miss you
Kupon izrežite in ga pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. Glasovalce čakajo lepe nagrade. Nagrado Radia Žiri pa prejme Vida Jamar, Bokalova 15, 64270 Jesenice. Čestitamo!
Lestvico ureja Nataša Bešter.
Obvestilo
Društvo mejnih ved Jesenice bo v torek, 13. marca, ob 18. uri v gasilskem domu na Jesenicah pripravilo zanimivo predavanje o piramidah. Predavanje bosta vodila Tomaž Iskra in Astrid Havliček. V torek, 20. marca, pa se bo začel štiridnevni seminar o makrobiotiki, na katerem bosta govorila Ivica Brunik in Miran Plohi. Društvo bo marca pripravilo občni zbor in organiziralo izlet v Stično.
Vabljeni!
NAGRADNA KRIŽANKA
Domača pesem
Tuja pesem......
Novi predlog ... Moj naslov......
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Skandinavka, Josip Vidmar, Ertl, Amiens, Nera, Zevs, Isa, pasanf, C P, Gen, Rioni, Ao-mori, kravatar, norica, raketa, Odra, cipa, anatom, čin, ohrovt, tnala, Iranci, gin, at, Aria, Elativ, sok, an, on, let, ščetka. Ljuba Tadič, Ariel, tema, oniks, rakla.
Izžrebali smo: I. nagrada Alenka Intihar, Cankarjeva 29, Radovljica; 2. nagrada: Maja Mihajl, Megre 9, Bled; tri tretje nagrade: Vera Ravnik, Slap 6, Tržič; Leli Poljanšek, Oprešnikova 80, Kranj in Srečko Krč, Stražišarjeva 13, Jesenice.
Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade:
1. nagrada: 300 din
2. nagrada: 200 din
in tri tretje nagrade po 150 dinarjev.
Rešitve pošljite do petka, 16. marca, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj.
ZADNJA DOBA V GEOLOŠKI ZGODOVINI ZEMLJE. DEL KEN0Z0IKA
ZAKRIVLJENI DEL SMUČI
PAPEŠKA DRŽAVICA
SOVJET ŠAHIST KARPOV
ZORANA ZEMLJA
BERBERSKI NAROD V ZAHODNI SAHARI
ITALU POLITIK MORO
UŽIVALEC MAMIL
VRSTA UGANKE
ETI0P NA-G0V0RNA BESEDA I-G0SP0D-I
HRV REŽISER IN PEDAGOG IBRANK0I
HEKAV FIRENCAH
NIZOZEM IME REKE MEUSE
LJUDSKI REK
PRVI PREVOD BIBLIJE V LATINŠČINO
NAPAD NA
POLITIKA
TKANINA ZA JADRO
VUAK PRI STISKALNICI
N0RDU BOGINJA MORJA
TEKSTILNI IZDELEK
OSKAR
KOGOJ
REKA NA KAVKAZU
TUR MESTO
OB IZLI-VU MARICE
SL BALET-NIK IN KOREOGRAF 0TRIN
TOVARNA OLJA
LETNI GOZDNI POSEK
PEVKA JUVAN0VA
BRUSNI KAMEN
NAJV VRH V KARA VANKAH
STRASTEN PRIVRŽENEC
ZADOLŽITVE. OPRAVILA
TURŠKI REFORMATOR ATATURK
SVETIŠČE. HRAM
SLAVKO FRAS
SUROVINA ZA BARVE
PRVI RIM ZALOŽNIK
HITRA TE KAČICA IZ GR MIT0L
AVTOR KRIŽANKE R NOČ
BOLNIK Z NADUHO
RANA OD STRELA
JOSIP JURČIČ
PRODAJAL
NA MESA
S»ETl HROŠČ V STAREM EGIPTU
SOBNA RASTLINA PREBIV-AONUt
ANDREJ ST0JAN
GERMAN SKI0REL
IZDEL0V GODAL IZ CREM0NE
SINJSKA VITEŠKA IGRA
DREVESNI IZCEDEK
GORA V BOSNI NAD LIVANJSKIM
P0UEM
ST ŠVIC SMUKAČ ISILVAN0I
RUMEN0KU PTICA
STEKL CEVKA Z MERILNO LESTVICO
TONA
STANJE ZAMAKNJENOSTI MEDIJA
MADŽ SKLA DATEU •GROFICA MARICA-I
KRUTI RIMSKI CESAR
LETOV NA
JUŽ TIROLSKEM
LUTKAR SIM0NČIČ
PRIPADNIK SCIT0V
REKA V ŠPANUl
SL PISEC UANKOI
ANTON
LAJ0VIC
PEVEC J0NES
VRSTA VRBE
IZVAJALEC INSTALACIJ
CANKAR IZIDOR
NAJVEČJE JEZERO V JUŽNI AMERIKI
VIS IGRALNA KARTA
PREBIVAL IBERIJE
NOVOST NOV POJAV
SPREM UEVALČI EROSA
NAJVEČJI
LEVI PRITOK VOLGE
ZNAČAJ NRAVNOST
SL 0V REVIJA ZAŽENE
WmmšffimXbAB   18. STRAN
/ TELEVIZIJA, RADIO, KINO
Petek, 9. marca 1990
TV SPORED
PETEK_
__9. marca
8.55 Video strani 9.00 Poročila 9.05 TV mozaik
9.05 Spored za otroke in mlade
10.45 D. Baker: Paracelsus, angleška nadaljevanka
11.35 Poročila
11 40 Video strani
15 15 Video strani
15.25 Svet na zaslonu
15.55 Žarišče, ponovitev
1625 Propagandna oddaja, Video strani
16.30 TV dnevnik 1
16.40 Poslovne informacije
16.45 TV mozaik
18 15 Spored za otroke in mlade
19.05 Risanka
19.12 Propagandna oddaja
19.15 TVokno
19.24 Propagandna oddaja
19.30 TV dnevnik
19.59 Zrcalo tedna
20.20 Tajna služba, francoska dokumentarna serija
21.15 J. le Carre: Kotlar, krojač, vojak, vohun, angleška nadaljevanka
22.15 TV dnevnik 3
22 35 Pogledi
23.00 Ciklus filmov Sama Peckin-paha
Nevarni spremljevalci, ameriški film 1.05 Video strani
_2. program TV Ljubljana
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi
17.55 Regionalni programi TV Ljubljana - Studio Maribor
19.00 Videomeh, ponovitev
19.30 TV dnevnik
19.55 TVokno
20.00 Žarišče
21.00 Človek in glasba, ponovitev 5. dela 21.00 Skupščinska kronika 22.00 Videonoč
_1. program TV Zagreb
8.30 Otroška oddaja
9.00 Kontaktni program 10.30 Poročila 10.35 Šolski program 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste, poglejte 13.30 Kvizkoteka 14.50 Poročila
15.00 Ponovitev nočnega programa
17.00 TV dnevnik
17.20 Izobraževalna oddaja
17.50 Oddaja za otroke
18.20 Številke in črke
18.40 Risanka
18.45 Muppet shovv
19.15 Risanka
19.30 TV Dnevnik 2
20.00 Zakon   v   Los Angelesu,
ameriška nanizanka 20 55 Zabavnoglasbena oddaja 21.00 Domači shovv program 21.40 TV Dnevnik 22.00 Kulturni magazin 23.00 Šport danes 23.10 Noč z vami 1.05 Poročila
SOBOTO_
__10. marca
8.50 Video strani 9.05 Izbor tedenske programske tvornosti
10.15 Ku-ku, lutkovna igrica
10.30 Mladi Sherlock, angleška nadaljevanka
10.55 Naša pesem: Niš 88
11.55 Hemsedal: Svetovni pokal v alpskem smučanju
13.50 Video strani
15.55 Žarišče, ponovitev
16.25 EP, Video strani
16.30 TV dnevnik
16.40 Poslovne informacije
16.45 Spored za otroke in mlade
16.55 Športni dogodek
18.35 Poslednja oaza, dokumentarna oddaja
19.05 Risanka
19.10 TVokno
19.20 Dobro je vedeti
19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 Utrip
20.14 Propagandna oddaja 20 20 Žrebanje 3x3 20.30 Križkraž
23.00 Propagandna oddaja 22.05 TV dnevnik 22.25 EP video strani 22.30 L. Greer: Lepi upi, francoska nadaljevanka 23.20 Pisma od Franka, ameriški film 0.50 Poročila 0.55 Video strani
_2. program TV Ljubljana
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi
18.30 Danes skupaj, oddaja TV ZG.
19.30 TV dnevnik 20.10 TVokno
20.15 Filmske uspešnice
Princ in berač, ameriški film
22.05 Satelitski programi — poskusni prenosi
_1. program TV Zagreb
8 50 TV koledar 9.00 Izbor šolskega programa 10.30 Poročila 10.35 Čebelica Maja 11.00 Saga o Forsythih, angleška
nadaljevanka 13.00 Televizijski družinski magazin
14.30 Ciklus filmov VValta Dis-
neyja 16.00 Kritična točka 16.45 TV dnevnik 17.00 Narodna glasba 17.30 Boljše življenje 18.15 Sedmo čulo 18.30 Boljše življenje, ponovitev
dramske serije 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.15 Humoristična serija 21.00 Propagandna 21.05 Igrani film 23.35 TV Dnevnik 23 15 Športna sobota 23 35 Šport danes 23.40 Noč z vami 1.50 Poročila
NEDELJA_
_11. marca
8.30 Video strani 8.45 Otroška matineja 10.05 Lepi upi, francoska nadaljevanka 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Ogenj in led, angleški balet
na ledu, ponovitev 14.05 Dediščina Guldenburgovih
14.50 Kolo sreče, ponovitev
16.25 Video strani
16.30 TV dnevnik
16.40 Poslovne informacije
16.30 Zabava vas Doris Drago-
vič, oddaja TV Zagreb 17.30 Nepridiprav, angleški film 18.50 Risanka 19.00 TV mernik 19.15 TVokno 19.20 EPP 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme
20.05 Brata po materi, nadaljevanka
21-10 Propagandna oddaja 21.15 Zdravo 22.35 TV dnevnik 22.35 Sova Magnum, ameriška nanizanka
23.34 Video strani
__2. program TV Ljubljana
10.00 Danes za jutri, oddaja za JLA
13.00 Satelitski programi — poskusni prenosi
13.55 Ljubljana: DP v nogometu Olimpija : Partizan, prenos
15.45 Nedeljsko športno popoldne
19.30 TV dnevnik
20.00 Kartoteka zemlje, ameriška dokumentarna serija
20.30 O provincializmu, dokumentarna oddaja
21.20 Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom, posnetek iz Strande
21.45 Športni pregled
22.30 Satelitski programi — poskusni prenosi
_1. program TV Zagreb
9.30 Poročila
9.25 Rakuni, ponovitev risane serije
9.50 Nedeljsko dopoldne za otroke
11.10 Kmetijska oddaja
12.10 Resna glasba
13.15 Ch. Dickens: Pusta hiša, serijski film
14.05 Poročila
14.10 Nedeljsko popoldne
16.15 Po letu 2000, poljudnoznanstvena serija
17.05 Žandar v New Yorku, francoski film
18.45 Rakuni, risana serija
19.10 TV sreča
19.30 TV Dnevnik
20.00 TV nadaljevanka
20.55 Zabavna oddaja
21.25 TV dnevnik
21.45 Športni pregled
22.30 Poročila v angleščini
22.35 Noč z vami 1.40 Poročila
PONEDELJEK
_12. marca
8.55 TV mozaik
10.20 Zrcalo tedna
11.45 Video strani
13.15 Video strani
13.25 Saalan: Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (m) prenos 2 teka
14.15 Video stani
15.25 Video strani
15.35 Sova Magnum, ameriška nanizanka, ponovitev
16.25 EP, video strani
16.30 TV dnevnik
16.40 Poslovne informacije
16.50 Mozaik, ponovitev
18.10 Video strani
18.15 Spored za otroke in mlade
18.50 Miti in legende islamskih ljudstev
19.05 Risanka
19.17 EPP
19.20 TVokno
19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.05 M. Crnjanski-M. Trailovič: Roman o Londonu, drama TV Beograd 22.55 TV dnevnik 0.00 Sova  Magnum, ameriška
nanizanka 0.50 Video strani
_2. program TV Ljubljana
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi
18.55 Pustolovščina slikarstvo, izobraževalna serija
19.30 TV dnevnik
20.00 Osmi dan
20.40 Po sledeh napredka
21.10 Sedma steza
21.25 Svetovni pokal v alpskem smučanju
22.10 Antologija jazza 22.55 Satelitski programi - poskusni prenosi _1. program TV Zagreb
8.20 TV Koledar
8.30 Gozdne zabave, oddaja za otroke
9.00 Šolski program 10.30 Poročila 10.35 Šolski program 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste, poglejte 14.45 Poročila
14.55 Noč z vami, ponovitev nočnega programa
17.00 TV dnevnik
17.20 Nekaj več, izobraževalni program
17.50 Gozdne zabave, oddaja za otroke
18.05 B. Čopič: Čriček išče sonce, oddaja za otroke 18.20 Številke in črke, kviz 18.40 Risanka
18.45 Dokumentarno zabavna
oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.05 Ciklus komedij Branislava
Nušiča:
Užaloščena rodbina 21.45 Zunanja politika 22.15 TV Dnevnik 22.35 Šport danes 23.40 Nočni program 0.40 Poročila
TOREK_
_13. marca
8.55 Video strani
9.05 Spored za otroke in mlade 11.55 Video strani 14.55 Video strani 15.05 Nemščina — »Alles gute«,
16.30 TV dnevnik
16.40 Poslovne informacije
16.50 TV mozaik
17.45 Video strani
17.55 Spored za otroke in mlade
19.00 Risanka
19.17 TVokno
19.20 Propagandna oddaja
19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.05 Zapeljivec, ameriška nadaljevanka
21.00 Volitve 90: Kdo smo, kaj
22.20 Sova  Magnum, ameriška
nanizanka 23.10 Video strani
_2. program TV Ljubljana
16.15 Satelitski programi — poskusni prenosi
18.15 Svet športa, oddaja TV Zagreb
19.00 Slovenska ljudska glasbila in godci
19.30 TV dnevnik
20.00 Ob 130 letnici rojstva Huga VVolfa, posnetek prireditve iz Slovenj Gradca
20.10 Žrebanje lota
20.35 Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom, posnetek iz Vemdalna
22.35 Satelitski programi - poskusni prenosi
_1. program TV Zagreb
8.20 TV koledar
8.30 Otroška oddaja
9.00 Šolski program
10.30 Poročila
10.35 Šolski program
12.30 Poročila
12.40 Prezrli ste, poglejte
13 45 Šolski program
14.50 Poročila
15.00 Prezrli ste, poglejte
17.00 TV dnevnik
17.20 Izobraževalna oddaja
17.50 Oddaja za otroke
18.20 Številke in črke, kviz
18.40 Risanka
18.45 Znanstveni grafiti
19.15 Risanka
19.30 TV Dnevnik
20.00 Žrebanje lota
20.05 Vojne usode, angleška nadaljevanka
21.05 Kontaktni magazin
22.35 TV dnevnik
22.55 Šport danes
23.00 Noč z vami
2.05 Poročila
SREDA
_14. marca
8.50 Video strani
9.05 Spored za otroke in mlade 11.25 Video strani 15.25 Video strani 15.35 Sova Magnum, ameriška
nanizanka, ponovitev 16.25 Video strani 16.30 TV Dnevnik 1 16.40 Poslovne informacije 16.50 Mozaik, ponovitev 18.15 Spored za otroke in mlade 19.10 Risanka 19.17 Propagandna oddaja 19.20 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja
20.05 Film tedna
Orionov pas, norveški film
21.30 Svetovno pokal v alpskem smučanju, veleslalom, posnetek iz Klovsjoja
21.50 TV Dnevnik 3
22.10 Zabava vas Haris Džinovič, oddaja TV Sarajevo
22.55 Sova Magnum, ameriška nanizanka
23.45 Video strani
__2. program TV Ljubljana
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi
18.30 Slovenci v zamejstvu
19.00 Divji svet živali
angleška poljudnoznan-stvenaserija
19.30 TV dnevnik
20.00 Žarišče
20.30 Svinčena noč, balet
21.35 Svet poroča
22.35 Satelitski programi - poskusni prenosi
_1. program TV Zagreb
8.20 TV Koledar
8.30 Najlepša   leta,   serija za
otroke 9.00 Šolski program 10.30 Poročila
10.35 Šolski program 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste poglejte 13.40 Šolski program 14.45 Poročila
14.55 Noč z vami, ponovitev nočnega programa
17.00 TV dnevnik
17.20 Izobraževalni program
17.50 Najlepša leta, serija za otroke
18.20 Številke in črke, kviz 18.40 Risanka
18.45 Jadranski brevir, potopis
19.15 Risanka
19.30 TV Dnevnik
20.00 Moderni časi, oddaja o filmu in Melanholija, angleški film
22.35 TV dnevnik
22.55 Šport danes
23 00 Noč z vami 1.05 Poročila
ČETRTEK
_15. marca
8.50 Video strani
9.05 Spored za otroke in mlade
9.30 Šolska TV 10.00 Industrijsko oblikovanje 11.40 Risanka 14.55 Video strani 15.05 Žarišče, ponovitev 15.35 Sova  Magnum, ameriška
nanizanka, ponovitev 16.25 EP Video strani 16.30 TV Dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.50 TV mozaik 18.20 Spored za otroke in mlade 19.00 Risanka 19.12 TVokno 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme
20.05 P. VVheeler: Bluebell, angleška nadaljevanka
21.00 Tednik
22.00 TV dnevnik
22.20 Retrospektiva sodobnega slovenskega filma: Splav meduze
23.55 Video strani
_2. program TV Ljubljana
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi
18.00 Regionalni programi TV Ljubljana - Studio Ljubljana
19.00 'Alo, 'alo, angleška humoristična serija
19.30 Tel Aviv: PEP v koašrki Maccabi : Jugoplastika
21.00 Milijonsko mesto v morju — otok ptic
21.40 Mali koncert: Slovenski kvintet trobil
22.00 Večerni gost: Dr. Japec Jakopin
22.35 Satelitski programi - poskusni prenosi
_1. program TV Zagreb
9.00 Šolski program 10.30 Poročila 10.35 Šolski program
12.30 Poročila
13.40 Šolski program
14.45 Poročila
14.55 Ponovitev nočnega programa
17.00 TV dnevnik
17.20 Izobraževalna oddaja
17.50 Družba Pera Kvržice, odda
ja za otroke 18.20 Številke in črke 18.40 Risanka
18.45 Črna skrinjica, dokumentarni film 19.30 TV Dnevnik
KINO
KRANJ CENTER_
9. marca amer. barv. pust. film INDIANA JONES IN ZADNJI KRIŽARSKI POHOD ob 15.30. uri, amer. krim. film BESTSELLER ob 20. uri 10. marca amer. pust. film INDIANA JONES IN ZADNJI KRIŽARSKI POHOD ob 16.30., 18.45 in 21. uri 11. marca amer. pust. film INDIANA JONES IN ZADNJI KRIŽARSKI POHOD ob 14.30., 16.45. in 19. uri, prem. franc. avant. melodrame ROSE-LYNE IN LEVI ob 21.15. uri 12. marca hongkon. akcij, film ŽIVLJENJE NINJE ob 16. uri, franc. barv. avant. melodrama ROSE-LYNE IN LEVI ob 17.45. in 20. uri 13. marca hongkon. akcij, film ŽIVLJENJE NINJE ob 16. uri, franc. avant. melodrama ROSELYNE IN LEVI ob 17.45. in 20. uri 14. marca amer. akcij, film KICKBOXER ob 16. in 18. uri, franc. avant. melodrama ROSELYNE IN LEVI ob 20. uri 15. marca amer akcij, film KICKBOXER ob 16. uri, jug barv. film KUDUZ ob 18. in 20. uri
KRANJ STORŽIČ 9. marca ital. akcij. kom. ŠERIF V AFRIKI ob 16 in 18 uri, amer. tr-
da erot. NEBEŠKE LISICE ob 20. uri 10. marca amer. akcij, film RAMBO III. ob 16. in 20. uri, ital. akcij. kom. ŠERIF V AFRIKI ob 18. uri 11. marca ital. akcij. kom. ŠERIF V AFRIKI ob 16. in 18. uri, prem. amer. trde erto. LJUBEZEN V SVILI ob 20. uri 12. marca Danes zaprto! 13. marca amer. krim. film DOKONČEN OBRAČUN ob 16. uri, amer. trda erot. LJUBEZEN V SVILI ob 18. in 20. uri 14. marca amer. krim. film DOKONČEN OBRAČUN ob 16. in 18. uri, amer. trda erot. LJUBEZEN V SVILI ob 20. uri 15. marca amer. kom. ŠOLA ZA STEVAR-DESE ob 16. in 18. uri, amer. trda erto. LJUBEZEN V SVILI ob 20. uri
_ŽELEZAR_
9. marca hongkon. karate film BRUCE LEE - SUPER ZVEZDA ob 18. in 20. uri 10. marca amer. barv. kom. ZAPOSLENO DEKLE ob 17. in 19. uri, prem. hongkon. akcij, filma ŽIVLJENJE NINJE ob 21. uri 11. marca amer. barv. film ZAPOSLENO DEKLE ob 17. in 19. uri, prem. amer. trde erot VONJ GOLEGA TELESA ob 21. uri 12. marca Predavanje Zvoneta Šeru-ge: AFRIKA - SPOMIN NA LETO DNI ŽIVLJENJA, amer. trda erot. VONJ GOLEGA TELESA ob 20. uri 13. marca Ni kinopredstav!
14. marca prem. amer. pust. filma INDIANA JONES IN ZADNJI KRIŽARSKI POHOD ob 17.45. uri, jug. barv. film KUDUZ ob 20. uri
15. marca amer. pust. film INDIANA JONES IN ZADNJI KRIŽARSKI POHOD ob 17.45. in 20. uri
_DOM KAMNIK_
9. marca
hongkon. akcij, film AKCIJA TERORIZEM ob 18. uri, prem. amer. trde erot. EROTIČNA IGRA ob 20. uri 10. marca prem. amer. akcij, filma KICKBOXER ob 17., 19. in 21. uri 11. marca amer. akcij, film KICBOXER ob 17. in
19. uri, prem. amer. krim. kom. GOLA PIŠTOLA ob 21. uri 12. marca jug. barv. film KUDUZ ob 18. in 20. uri 13. marca amer. akcij, film RAMBO III. ob 18. uri, franc. ljub. film BETTY BLUE ob
20. uri 14. marca Ni kinopredstav! 15. marca ital. akcij. kom. ŠERIF V AFRIKI ob 18. in 20. uri
_TRŽIČ_
9. marca Ni kinopredstav! 10. marca amer. krim. film PRIČO JE TREBA UBITI ob 17. uri, amer. krim. film BESTSELLER ob 19. uri, prem. amer. trde erot. NEBEŠKE LISICE ob 21. uri 11. marca prem. hongkon. akcij, filma ŽI-
VLJENJE NINJE ob 17.. 19. in 21. uri 15. marca amer. krim. kom. GOLA PIŠTOLA ob 17. in 19. uri
_KOMENDA_
9. marca amer. krim. kom. GOLA PIŠTOLA ob 20. uri 13. marca amer. barv. pust. film INDIANA JONES IN ZADNJI KRIŽARSKI POHOD ob 19. uri
__ĆEŠNJICA_
9. marca amer. barv. film RIBA, PO IMENU VVANDA ob 20. uri
KRANJSKA GORA
9. marca amer. krim. film PRIČO JE TREBA UBITI ob 18. uri, amer trda erot. LJUBEZEN V SVILI ob
20. uri
_DUPLICA_
10. marca amer. krim. komed. GOLA PIŠTOLA ob 20. uri 11. marca amer. fant. pust. film VRNITEV V PRIHODNOST ob 18. uri, amer. trda erot. EROTIČNA IGRA ob 20. uri 14. marca hongkon. akcij, film ŽIVLJENJE NINJE ob 20. uri 15. marca franc. avant. melodrama ROSELYNE IN LEVI ob 20. uri
_DOVJE_
11. marca amer. akcij, film RAMBO III. ob 19. uri
_LAZE_
12. marca amer. pust. film INDIANA JONES IN ZADNJI KRIŽARSKI POHOD ob 18. uri
ŠKOFJA LOKA_
9. marca amer. krim. film POLICIJSKA ZASEDA ob 18. in 20. uri
10. marca amer. zgod. film JEZUS IZ NAZARETA II ob 17.30. in 20. uri 11. marca amer. zgod. film JEZUS IZ NAZARETA II ob 17.30. in 20. uri 13. marca amer. krim. film MAŠKARADA ob 20. uri 14. marca amer. krim. film MAŠKARADA ob 18. in 20. uri 15. marca amer. mlad. film COCKTAIL ob 20. uri
_ŽELEZNIKI_
9. marca amer. zgod. film JEZUS IZ NAZARETA II ob 17.30. in 20. uri 10. marca amer. horror PETEK 13 VII ob 20. uri 11. marca amer. horror PETEK 13 VII ob 19. uri 14. marca amer. avant. film VVILLOV ob 20. uri
_POLJANE_
9. marca amer. horror PETEK 13 VII ob 19. uri 11. marca amer. mlad. film COCKTAIL ob 17. uri
_RADOVLJICA_
9. marca amer. akcij, film UMRI POKONČNO ob 20. uri 10. marca amer. karate film PET POGUMNIH ob 18. uri. amer. fantast.
kom. MOJA MAČEHA JE Z DRUGEGA PLANETA ob 20. uri 11. marca amer. fantast kom MO JA MAČEHA JE Z DRUGEGA PLANETA ob 18 uri, amer. akcij, film UMRI POKONČNO ob 20. uri
12. marca amer. karate film PET POGUMNIH ob 20. uri, amer. fantast, kom. MOJA MAČEHA JE Z DRUGEGA PLANETA ob 20. uri
13. marca amer. akcij, film UMRI POKONČNO ob 20. uri 14. marca amer. karate film PET POGUMNIH ob 20. uri 15. marca amer. grozlj. LJUDJE MAČKE ob 20. uri _BLED_
9. marca ital. pust. film LJUDOŽERCI AMAZONE ob 20. uri 10. marca amer. film TREŠIN - NEVARNE ROLKE ob 18. in 20. uri 11. marca amer. fant. zab. film CIKLON ob 18. uri, ital. pust. film LJUDOŽERCI AMAZONE ob 20. uri 12. marca amer. fant. kom. MOJA MAČEHA JE Z DRUGEGA PLANETA ob 20. uri 14. marca amer. akcij. UMRI POKONČNO ob 20. uri 15. marca amer. karate film PET POGUMNIH ob 20. uri _BOHINJ_
10. marca ital. pust. film LJUDO ŽERCI AMAZONE ob 20. uri 11. marca amer. film TREŠIN - NEVARNE ROLKE ob 18. in 20. uri 15. marca amer. akcij, film UMRI POKONČNO ob 20. uri
Z namenom, da spodbudi in nagradi ustvarjalnost posameznikov ter pospeši razvoj inovativne dejavnosti v združenem delu, objavlja
OBČINA ŠKOFJA LOKA, KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN UREJANJE PROSTORA, ODBOR ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST RAZPIS
za podelitev treh nagrad in priznanj
»INOVATOR OBČINE ŠKOFJA LOKA ZA LETO 1989«
in za podelitev plakete
»NAJUSPEŠNEJŠA OZD V OBČINI ŠKOFJA LOKA V LETU 1989 PRI RAZVOJU INOVATIVNE DEJAVNOSTI«
POGOJI RAZPISA:
1. Na razpis za nagrade in priznanja se lahko prijavijo delavci zaposleni v združenem delu in v obrtni dejavnosti na območju občine Škofja Loka, za plaketo pa organizacije združenega dela iz škofjeloške občine.
2. Kandidate lahko predlagajo
a) za nagrado in priznanje
— komisije za inovacije ali drugi organi za inventivno dejavnost v OZD oz. obrtnih organizacijah,
— delavski svet OZD,
— družbenopolitične organizacije v OZD,
— društva DIATI, LT, D1T, strokovna društva
— posamezniki,
— kandidati osebno
b) za plaketo
— komisije za inovacije ali drugi organi za inventivno dejavnost v OZD,
— delavski svet OZD
3. Pisni predlog za nagrado in priznanje mora vsebovati:
— osebne in splošne podatke o avtorju inovacije,
— kratek opis in risbo prijavljene inovacije,
— podatke o izvirnosti, uporabnosti in ekonomski vrednosti inovacije,
— dokazilo, daje inovacijo obravnavala pristojna komisija.
4. Pisni predlog za plaketo mora vsebovati:
— splošne podatke o OZD (število zaposlenih, doseženi dohodek v letu 1988 in načrtovan za leto 1989, morebitni izvozni rezultati, prestrukturiranje prtoizvodnje v zvezi z inovacijo ipd.),
— učinke inovacij oz. inovacijski dohodek,
— podatke in pokazatelje o inventivni dejavnosti v OZD (organiziranost, stimulacije, odnos do inovacij).
5. Odbor za raziskovalno dejavnost občine Škofja Loka bo v skladu s pogoji tega razpisa ter splošnimi merili (ekonomska korist, uporabnost inovacije ipd.) ugotovil in izbral najuspešnejše inovatorje in jim podelil nagrade ter
priznanja.
Na podlagi kriterijev, kot so: odstotek inovacij na zaposlenega, odstotek nagrajenih inovacij, ustvarjen inovacijski dohodek na zaposlenega ipd., bo isti organ izbral tudi najuspešnejšo OZD in ji podelil plaketo.
6. Posamezniki lahko nastopijo tudi z več inovacijami v istem letu.
7. Rok za prijave je 26. marec 1990 na naslov:
OBČINA SKOPJA LOKA, Komite za družbeno planiranje in urejanje prostora, Odbor za raziskovalno dejavnost.
8. Podelitev nagrad in priznanj ter plaket bo opravljena na priložnostni slovesnosti aprila 1990.
LTH
loške tovarne hladilnikov, p.o. Kidričeva 66 64220 Škofja Loka
LTH Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge v sektorju za organizacijo, informatiko in AOP
1. ORGANIZATORJA
2. ORGANIZATORJA PROGRAMERJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1.:
— visoka strokovna izobrazba organizacijske, računalniške ali tehnične smeri,
— aktivno znanje enega tujega jezika
— dve leti delovnih izkušenj
Pod 2.:
— visoka strokovna izobrazba organizacijske, računalniške ali tehnične smeri
— aktivno znanje angleškega jezika
— znanje programiranja v dveh programskih jezikih
— poznavanje dela na PC
— dve leti delovnih izkušenj
V gospodarskem sektorju ponovno objavljamo dela in naloge VODJE FINANČNE SLUŽBE
Pogoji:
— visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri
— 5 let delovnih izkušenj
— znanje enega svetovnega jezika
V splošnem sektorju ponovno objavljamo dela in naloge VODJE PRAVNE SLUŽBE
Pogoji:
— visoka strokovna izobrazba pravne smeri
— pravosodni izpit
— aktivno znanje enega tujega jezika
— 5 let delovnih izkušenj na pravnem področju
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni na naslov LTH Škofja Loka, Kidričeva 66, Škofja Loka. Sklep o izbiri bodo kandidati prejeli v 8 dneh po sprejemu.
LOKA SVOJIM KUPCEM V SVOJIH PRODAJALNAH
Artikel	Redna MP Znižana MP		
	cena	cena	
Vino Grajsko črno 1/1 SVL	nwi	12,60	
Vino Laški rizling 1/1 SVL		17,00	
Pivo Grand 1/2 Union	6:7-0.	5.70	
Mineralna voda RADENSKA 1/1		4,40	
LOKA KAVA pražena - 1 kg		111,00	
LOKA KAVA mleta - 1 kg	f25-,40	112,90	
Moka tip 500 5/1 SENTA		5,50	
Moka tip 500 2/1 SENTA	6,«L	5,60	
Moka tip 500 1/1 SENTA	"6*0.	5,80	
Olje jed. CEKIN 1/1 KŽK		16,70	
Sladkor kristal prosti	rr,-§Q	10.30	
Sladkor kristal 1/1,2/1,5/1		11,70	
trgovsko podjetje
LOKA
ŠKOFJA LOKA
sozd
združena gradbena podjetja giposs ljubljana.o sol o.
SGP
GRADBINEC KRANJ n.solo.
SGP GRADBINEC KRANJ
objavlja razpis za prodajo in dograditev poslovnih prostorov, obrtnih delavnic in stanovanj v podjetjih
— Kidričeva 47, Kranj skupaj 2.100 m:
— Verdnikova 38, Jesenice skupaj 1.020 nr
— Prešernova 17, Jesenice cca510m:
Informacije dobite po telefonu 064-26-361 in 064-81-741.
ČESTITKA OB DNEVU ZENA
Ob praznovanju 8. MARCA - DNEVA ŽENA
iskrene čestitke vsem ženam Krajevne skupnosti Vodovodni stolp, posebej še tistim starejšim in onemoglim, ki ste za našo skupnost žrtvovale marsikaj, čeprav vam naša sedanja družbena stvarnost ne more vračati sadov vašega dela v tolikšni meri, kot ste si to zaslužile.
Krajevna organizacija Rdečega križa Vodovodni stolp Kranj
GRADIŠ
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE
GRADIŠ LJUBLJANA n. sol. o.
TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka
GRADIŠ, Lesno industrijski obrat Škofja Loka, objavlja prosta dela in naloge:
1. VODJA PRIPRAVE DELA MIZARSKE DEJAVNOSTI
Pogoj:
— dipl. inženir ali inženir lesarstva z najmanj 3 oz. 5 letnimi delovnimi izkušnjami v mizarski stroki. Poskusno delo traja 3 mesece.
2. VODJA FINALNE OBDELAVE LESA
Pogoj:
— inženir kemije ali lesarstva z najmanj 3 letnimi delovnimi izkušnjami pri finalizaciji lesa.
Poskusno delo traja 2 meseca.
3. ZAHTEVNA MIZARSKA OPRAVILA
Pogoj:
— Lesar širokega profila z najmanj l letom delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja 2 meseca.
4. ZAHTEVNA TESARSKA OPRAVILA
Pogoj:
— Tesar z najmanj 1 letom delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 2 meseca.
5. ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV
Pogoj:
— Dokončana osemletka. Poskusno delo traja 2 meseca.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj vlože pisne ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili do 20. 3. 1990 na naslov: Gradiš LIO Škofja Loka, Kidričeva c. 56.
NOVO PODJETJE
SE NAPREJ ZA VAS
kvalitetno
hitro zanesljivo nudi stanovanjske hiše od 50 do 200 m2
pri takojšnjem plačilu vam odobrimo 10% popust
Informacije: Marles hiše Maribor p. o., 62000 Maribor, Limbuška c. 2, telefon: (062) 39-441, telefax: (062) 36-323 telex: 33-143
Jože Pogačar, 61240 Kamnik, Ul. L. Stiasnyja 12, telefon: (061) 831-094
Trgovina
DARJA
Cankarjeva 12, Kranj
(nad Svetom knjige)
mm ft***
S^fa/ \&. KOMPAS
VlL HOTEL CREINA IT* I Tel.: 21-022
INFORMACIJE
- Družabni plesni tečaji
- Otroška plesna šola (4 -15 let)
- Jazz balet, lambada, sal-sa
PLESNI VEČERI (Evergre-en) vsak petek ob 20. uri v plesni dvorani doma JLA -KRANJ
Zahtevajte podrobnejši program
EUREKA MOJA PLESNA ŠOLA
sozd
združena gradbena podjela
giposs ljubljana.o solo
SGP
GRADBINEC KRANJ n.sol.0.
SGP GRADBINEC KRANJ
objavlja razpis javne prodaje nepremičnin:
1) 4 garaže v objektu H-8, Cesta JLA 14, Kranj
izklicna cena 62.600,00 din za 13,25 nr
2) 2 garaži ob stolpnici M. Tita 22, Jesenice
izklicna cena 66.570,00 din za 15,37 m: 59.638,00 din za 13,78 m:
3) poslovni prostor v I. nadstropju stolpnice Titova 22, Jese-
izklicna cena 177.146,00 din za 15,57 nr
4) kletni poslovni prostor v stolpnici Cirila Tavčarja 6, Jesenice
izklicna cena 211.322,00 za 42,30 m:. Javna prodaja bo v ponedeljek, 12. 3. 1990, ob 15. uri na upravi podjetja v Kranju, Nazorjeva 1, koje potrebno oddati pismene ponudbe v zaprtih ovojnicah. Ogled objektov je možen istega dne od 7. do 14. ure, varščino v višini 10 % pa je potrebno vplačati do pričetka javne prodaje v blagajni podjetja. Kupnino bo možno plačati do vključno 20. 3. 1990. Prometni davek ni vračunan v cene. • '
^m&nmsmmJksi 20. stran
OBVESTILA, OGLASI
Petek, 9. marca 1990
10>2,
UGODNI PRODAJNI IN KREDITNI POGOJI ZA NAKUP SEDEŽNIH GARNITUR IN MASIVNEGA POHIŠTVA ZDRUŽENE LESNE INDUSTRIJE TRŽIČ!!!
Prodajna akcija bo potekala od 6. do vključno 17. marca 1990 v salonu pohištva ZLIT na Deteljici. Če želite kvalitetno, udobno in lepo pohištvo po ugodni ceni, se oglasite v našem salonu pohištva na Deteljici!
Informacije lahko dobite po tel.: 064-50-795 Odprto:
PO - PE 8.30 -19. ure SOBOTA 8. -13. ure
UHO.
NOVO
PROIZVODNJA DELIKATES
Ponudba za pizzerije, gostilne, hotele in druge sladokusce
ŠAMPINJONI, OLIVE IN DRUGE DELIKATESE PO NIŽJIH
DISKONTNIH CENAH! Naročila
sprejemamo vsak dan neprekinjeno po tel. št.: 061-841-277.
Tina, Nasovče 18/a. Komenda
PANORAMA Kranj
organizira od 18. do 21. marca 1990 strokovno ekskurzijo
ZA KMETOVALCE
NIZOZEMSKA - ogled farm za pridelavo krompirja in prašičereje
Informacije in prijave:
TA PANORAMA, Trg Prešernove brigade 8, tel. 36-960, Kmetijski inštitut Slovenije, Skladišče Moste pri Komendi, tel.: 061-841-465 Alojz Kalinšek, Sp. Brnik 3, tel.: 42-587
ZAKLJUČNI RAČUN 89
Seminar z informacijami o najnovejših spremembah pri izdelavi zaključnih računov:
osebni dohodki z najnovejšimi spremembami pravilnika, revalorizacija, davki in prispevki, ugotavljanje in delitev dohodka in dobička.
Individualna obravnava konkretnih vprašanj v zvezi z vašim zaključnim računom 89.
Seminar bo v torek, 13. marca 1990, ob 12. uri v stavbi SO Kranj, dvorana 15, Kranj, Trg revolucije 1. Organizator: BIFAC KRANJ d.o.o., tel.: 064-35-479. Kotizacija: 450,00 na ŽR 51500-601-16728.
TRGOVSKO PODJETJE TTC BLED Ljubljanska 4, Bled
objavlja prosti delovni mesti
1. OPRAVLJANJE FINANČNO - RAČUNOVODSKIH IN ADMINISTRATIVNIH DEL
2. OPRAVLJANJE DEL POMOČNIKA POSLOVODJE ali PRODAJALCA za vodovod, centralno ogrevanje, barve, laki ipd.
Pogoji: pod L:
— visoka šola pod 2.:
— srednja šola
— sposobnost za delo z ljudmi
Pismene ponudbe pošljite na naslov: Trgovsko podjetje TTC Bled, Ljubljanska 4, Bled.
S TURISTIČNO AGENCIJO
MAK
IZ RADOVLJICE LAHKO PREŽIVITE POLETJE 90 V GRČIJI
Pripravili smo tedenski paket v hotelih in bungalovih po ceni 1.500 do 2.400 din (prevoz vključen). Termini od 1. junija do 30. septembra. Plačljivo v treh obrokih. 1. obrok do 20. 3. Informacije po tel.: 75-412 od 8. do 16. ure.
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI PODRUŽNICA 51500 KRANJ
Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, Podružnica 51500 Kranj, objavlja prosta dela in naloge v podružnici Kranj
1. OPRAVLJANJE BLAGAJNIŠKIH DEL
za določen čas s polnim delovnim časom do 30. 6. 1990 Pogoji:
— V. stopnja strokovne izobrazbe - ekonomske ali družboslovne smeri
— I leto delovnih izkušenj
— preizkus ročne spretnosti
— razlikovanje barv
— znanje slovenskega jezika
— nekaznovanost za k.d. zoper družbeno in zasebno premoženje
Kandidate vabimo, da pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovijo na kadrovsko službo Službe družbenega knjigovodstva, podružnico 51500 Kranj, Trg revolucije 2, 8 dni po objavi.
Kandidate, ki se bodo prijavili na objavo, boo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejetju sklepa o izbiri.
Trgovina s mešanim blagom, Delavska 19, Kranj
razpisuje prosta dela in naloge
1. 6 PRODAJALK
2. 2 KV KUHARJA
Pogoji:
Pod 1.
— III. ali IV. stopnje izobrazbe
— 6 mesecev delovnih izkušenj v trgovski stroki
- OD okoli 5.000,00 din
Pod 2.
- KV kuhar
— 12 mesecev delovnih izkušenj v kuharski stroki
- OD okoli 5.000,00 din
Pisne ponudbe o izpolnjevanju pogojev naj kandidati dostavijo v 8 dneh po objavi na naslov: Trgovina »Zapravljivček« Delavska 19, Stražišče pri Kranju.
Vse informacije lahko interesenti dobijo na zgornjem naslovu ali po tel. (064) 22-065 dopoldne.
j GOSTILHP D!™- vGOZDU
SMLEDNIŠKA 132/a, KRANJ - ČIRĆE_
VABI VSE, KI SI ŽELITE POPESTRITI DNEVE IN VEČERE V PRIJETNEM AMBIENTU Z DOBRO PONUDBO HRANE IN PIJAČE.
REZERVACIJE PO TEL: 36-085 VSAK DAN. RAZEN PONEDELJKA, OD 11. -22. URE.
rVA alples
telefon: (064) 67-121 (064) 66-155
V salonu pohištva v Železnikih vam nudimo:
— sodobno pohištvo po konkurenčnih tovarniških cenah (karnise so na voljo tudi v jesenu)
— nasvete arhitekta
— opremo po naročilu (inženiring vseh prostorov
— potrošniško kreditiranje
Prepričajte se o naši kakovosti in nas obiščite!
Popravki razpisa občine Škofja Loka objavljenega v Gorenjskem glasu dne 2. 3. za dodelitev posojil delavcem in družbeno pravnim osebam iz združenih sredstev solidarnosti.
Zadnji odstavek pri II. poglavju Pogoji za pridobitev posojila, se spremeni ime banke, ki se pravilno glasi »Ljubljanska banka, Gorenjska banka Kranj, delniška družba«.
Pri V. poglavju Merila za oblikovanje prednostnega vrstnega reda, se točka B — Pogoji bivanja, dopolni in se pravilno glasi:
a) Glede na število članov
— do 4 m2 na osebo
— od 4 m2 8 do m2 na osebo
— od 8 m2 10 do m2 na osebo
— od 10 m2 do 12 m2 na osebo 30
— nad 12 m2 na osebo
100 80 160
10
Pri VI. poglavlju Končne določbe, se prva alineja dopolni in pravilno glasi
— za kreditiranje družbeno usmerjene individualne gradnje od 5. 3. 1990 do 20. 3. 1990 in sicer vsak dan od 8. do 12. ure razen sobote, v sredo od 8. - 16. ure.
KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA
objavlja prosta dela in naloge
VODJA ZADRUŽNE ENOTE ZALI LOG za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoji:
— srednja šola kmetijske, komercialne ali ekonomske usmeritve
Prošnje z dokazili o šolski izobrazbi in dosedanjih zaposlitev sprejema sekretariat zadruge 8 dni po objavi oglasa.
MEDOBČINSKA GOSPODARSKA ZBORNICA ZA GORENJSKO
ZVEZA DRUŠTEV PRAVNIKOV V GOSPODARSTVU SLOVENIJE
GOSPODARSKI VESTNIK
IZOBRAŽEVALNO SEMINARSKA DEJAVNOST
ORGANIZIRAJO
strokovni seminar
MOŽNOSTI POSLOVANJA OBRTNIKOV IN DRUGIH ENOT DROBNEGA GOSPODARSTVA V ZUNANJETRGOVINSKEM POSLOVANJU
Program seminarja:
1. POLOŽAJ OBRTNIKOV IN DRUGIH ENOT DROBNEGA GOSPODARSTVA V ZUNANJETRGOVINSKI ZAKONODAJI IN PRAKTIČNE MOŽNOSTI TER POSTOPKI UVOZA IN IZVOZA
Franci Gerbec, Vojka Ravbar
2. IZDAJANJE POTRDIL O IZVORU BLAGA Dušan Vujadinovič
3. CARINSKO POSLOVANJE Franc Košir
4. DEVIZNO IN BANČNO POSLOVANJE Kristina Dolenc
Strokovni seminar bo v četrtek, 15. marca 1990, ob 9. uri, v dvorani št. 14 skupščine občine Kranj.
Prijave sprejema Gospodarski vestnik, Titova 35, Ljubljana, do 12. 3. 1990.
Kotizacijo za udeležbo 500,00 din nakažite na ŽR 50100-603-41495 Gospodarski vestnik, Titova 35, Ljubljana, z oznako - za seminar 15. 3.1990.
Ker je udeležba omejena, vas prosimo za čimprejšnje prijave. Vse dodatne informacije dobite na Gospodarskem vestniku, izobraževalno seminarska dejavnost, Ljubljana, Titova 35,
telefon.: 061-319-863.
Petek, 9. marca 1990
21. STRAN
©IKJIGLAS
MALI OGLASI
<®> 27-960 Cesta JLfl 16
APARATI STROJI
Nov barvni TV Sanvo, prodam. »631-677 3138
Ugodno prodam nov ELEKTROMOTOR 3,5 kW, 2880 obratov. Zg. Duplje 80_3111
Prodam nov MESARSKI SEKU-LAR. Zasavska 10, »21-011 3112
Japonski VIDEOREKORDER in barvni TV Grundig, novo, poceni prodam. »22-586 3141
SLOVENIJATURIST
\SHe/\ pojdite z nami f
V Kranju na Koroški 29
informacije - vozovnice - izleti -potovanja - počitnice - skupinski izleti za kolektive, pokličite: ....... -S? 21-946 ■■■■■■■i
ČESTITAMO VSEM ŽENAM
Sftznri* IN DEKLETOM AjdnA ZA 8. MAREC
PIZZE IZ KRUŠNE PEČI VŽIROVNICI
ODPRTO OD 17.-24. URE SREDA ZAPRTO tel.: 80-063
ŠTEDILNIK Končar (2 -i 2) in PLE-TILNI    STROJ    8/80, prodam.
»633-752_3164
Prodam nov barvni TV, ekran 55 cm, s teletextom. » 50-852   3187
Prodam rabljen SADILEC koruze ter dvobrazdni PLUG. Zg. Brnik 7, Cerklje 3188
Prodam enoredni PLETILNI STROJ   Brother.  Cena ugodna.
»26-098_ 3193
PRALNI STROJ Gorenje, star 7 let, prodam. »57-719, po 14. uri 3230 ŠTEDILNIK Gorenje (4 plin, 2 elek-trika),   zelo    ugodno prodam.
»77-388 _3240
Prodam OBRAČALNIK Reform, s sedežem. Cena po dogovoru. Alojz Strlič, Logaška 36, Žiri, »69 847 " 3248
SONČEK
V KRANJU
VAM POLEG SVOJEGA IZBORA OBLAČIL ZA MLADE. DODATNO NUDI OBLAČILA ZA
BIRMO, KASNEJE PA
TUDI OBHAJILO
SONČEK VAS PRIČAKUJE
PLESNA ŠOLA
KRANJ DELAVSKI
DOM -VHOD 6
Tel.: 37-949, DOPOLDNE
Prodam skoraj nov MEŠALEC. »45-751
BETONSKI 3191
Prodam barvni TV Grundig, ekran 51 cm, star 5 let, dobro ohranjen, daljinsko vodenje. »23-184 3255
Prodam ELEKTROMOTOR, 2.2 kW, 950 obratov. »66-319 3261
Prodam 3 leta starega PAJKA Sip 'n rotacijsko KOSILNICO Sip. Urbane, Gorice 24, Golnik_3263
Prodam STRUŽNICO, 1 m stružne dolžine, višina konice 185 mm, premer vretena 35 mm. Informaci-ie na » 21 -778. od 15. ure dalie
Prodam CB postajo Prezident J.F.K. 120 kanalov. Trboje 9, Kranj,
g 49-152, zvečer_3277
Ugodno prodam nov PRALNI STROJ Gorenje, še v garanciji, nerabljen in AVTORADIO. Cundrič, Podhom 7,Zg. Gorje_3278
Prodam MOLZNI STROJ Alfa La-val, nov, nerabljen, 20 odstotkov ceneje. Kunčič, Boh. Bela 49 3292 Prodam ŠTEDILNIK kiperbusch Caloreks 80, širine 45 cm, s pečico, nerabljena. Cena 3.500,00 din. Tina Pretnar, Cankarjeva 32, Radovljica
Prodam nakladalno PRIKOLICO Sip 16 in OBRAČALNIK. Pilar, Be-leharjeva 15, Šenčur_ 3306
PRALNI STROJ Gorenje PS 060, nov, ugodno prodam. Minka Ber-toncelj, Sr. Bitnje 56, Žabnica 3309 Nov APARAT za expres kavo na dve ročki, z vgrajenimi števci, prodam za 21.000,00 din in elektro razdelilno OMARICO, nadometna, 3-delna, vgrajen števec, Fid ura, 30 varovalk, nerabljena, prodam. Cena po dogovoru. » 79-806 3316
Ugodno prodam barvni TV Gorenje. Đelepi, Savska loka 10, Kranj _\_3366
Prodam RAČUNALNIK Commodo-re 64 z disketo in kasetarjem. Baje,
C. 1. maja 77, Kranj_3371
Prodam črno-bel TV Iskra, ekran
44 cm. »33-303_3373
VIDEOREKORDER Phillips, skoraj nov, ugodno prodam. » 58 484 _3375
240-litrsko zamrzovalno OMARO Gorenje prodam. » 37-625 3381
Prodam 110-litrski KOMPRESOR Trudbenik. »48-138_3389
Nov VIDEOREKORDER in barvni TV, ekran 51 cm, znamke Goldstar, prodam. » 26 525, po 16. uri 3402
Prodam 10 odstotkov ceneje nov VIDEOREKORDER Gorenje. Možno   plačilo   na   dva obroka.
»74-013_ 3408
Ugodno prodam novo PEČ za cen-tralno kurjavo, 35 kVV in kombiniran 130-litrski BOJLER. »24-968 3412
Malo rabljeno MOTORNO ŽAGO Tomos     in VIDEOREKORDER Sharp, ugodno prodam. » 34-185 _ 3429
Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ pfaff. » 633-042 3430 Prodam rabljen PRALNI STROJ Končar. Resnik, Ul. 1. avgusta 3,
Kranj_3436
POMIVALNI 3445
Ugodno prodam STROJ. »78 453
Prodam barvni TV azur in črnobeli TV Gorenje 105. »38-581, po 15 uri_3449
Odlično ohranjen ŠIVALNI STROJ ruža, ugodno prodam. » 39-896 _3452
Poceni prodam PRALNI STROJ gorenje. »26-835_3455
Barvni TV Phillips, ekran 55 cm, nov, raven zaslon, prodam. »061/448-475_3482
Prodam GATER samico. » 77-242 _3483
Dva PAJKA, šir. 4.5 m - eden nov s hidravličnim dvigom, drugi rabljen, novejši tip, prodam. Alojz Zaplotnik, Letence 15, Golnik 3493
Prodam novo PEČ za centralno kurjavo, znamke Ribnica, 32 kVV, z bojlerjem. Cena 20.000,00 din. Zg.
Gorje 64/a_ 3500
Prodam barvni TV, starejši letnik, velik ekran. Golnik 72, »46-567
3510
Qg)TOYOTA KR0PIUNIG
CELOVEC,
Flatschcherstrasse 66, tel.:9943-463-3210
NOVA VOZILA RABLJENA VOZILA NADOMESTNI DELI DODATNA OPREMA SERVIS POPRAVILA
TRGOVINA
KRIV0GRAD
ST. MICHAEL BLEIBERG - PLIBERK
Tel.: 9043-4235-2537
GOVORIMO SLOVENSKO
• STROJI ZA
MEŠANJE KRUHA IN MESA 00 45 KG
• GORENJE PRALNI STROJI   3.300 -ATS
• HIFI — TV — VIDEO
• BCS - ZASTOPSTVO
• SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA
Prodam VARILNI APARAI CO-2, 400 A, z jeklenko. » 061/841 -223 _3321
Ugodno prodam kombiniran HLADILNIK Gorenje New Line, 175-litr-. ski. »39-171__3325
Prodam MOLZNI STROJ Alfa La val in TROSILEC umetnega gnojila, vse novo. Voklo 44, Šenčur, »49-129_3328
Prodam RAČUNALNIK ZX Spec-trum s programi in literaturo. » 39-226_3329
ZVOČNIKE Tanov, tip HPD 385 A, prodam, g 24-018_3339
Prodam barvni TV Iskra. » 84-636 _3346
Ugodno prodam STROJ za prede-lavo plastike. » 50-204 3361
RAČUNALNIK Spectrum 48 K, s programi, prodam. Ahačič, C. 4. julija 59, Tržič, »51-575 3365
Lesno STRUŽNICO z artiklom pro-
dam. »061/611-222_3511
Žitni KOMBAJN Masy Ferguson, tip 400, delovne širine 3 m, v dobrem stanju, ugodno prodam. Cena 100.000,00 din. Ogled možen vsak dan. Rozalija Valner, Bačkova 8, Benedikt (v Slovenskih goricah) __3522
Prodam termoakumulaeijsko PEČ, 6 kVV. Stane Kočnik, Pot na Jošta 8, Kranj_3523
Prodam barvni TV Iskra. Cena 2.500,00 din. »51-210_3525
GRADBENI MATERIAL
Ugodno prodam 1.000 m P ŽICE, deb. 1,5 mm in 150 m CEVI za beton. Dežman, Dežmanova 1, stan. 7, Lesce 3212
ŽELEZO, premera 6 mm, 30 odstotkov ceneje prodam. » 42-374
, _3236
Prodam 10 kub. m. zračno suhih DESK, deb. 48 in 24 mm. » 66-411 _________ 3280
Prodam VRATA, kompletna s pod bojem, mahagonij, za polovično ceno. »51-776 3291
Ugodno prodam PUNTE in ter moakumulacijsko   PEČ,   2 kW.
Preddvor 31/a_ 3327
Prodam smrekov OPAŽ (fabij on , približno 120 kvad. m. Sajovic, Pre doslje 14, Kranj 3341
Prodam 15oo kosov nove strešne OPEKE Kikinda, model 333. »632 798 ali 69-836_3451
Prodam dve OKNI termopan, dim. 120 x 190 cm in 230 x 190 cm. Gol-niška 6, Kranj - Kokrica 3471
Prodam dve VRATNI KRILI - leva in električno URO ter ŠTEVEC, vse novo, 30 odstotkov ceneje. Prodam tudi rabljeno strešno OPEKO špičak in fo4čar. Mušič, Pšata 1, Cerklje_3480
Prodam betonske CEVI, premera 20 cm. Jezerska c. 9, Kranj, »25-438_3488
Prodam smrekove PUNTE, dolžine 250 cm. Ogled popoldne. Dolenc, Virlog 9, Škofja Loka_3498
Prodam približno 150 kosov PUNT in 25 kosov ŠPIROVCEV, dim. 14 x 16 cm. »33-733 3517
Prodam 2400 nove cementne STREŠNE OPEKE. » 42-892 3380
KUPIM
Kupim manjšo starejšo HIŠO na relaciji     Kranj Radovljica. »061/781-176, od 8. do 12. ure _3222
Kupimo rabljeno srednje veliko ŽELEZNO BLAGAJNO, velikosti do 60 x 120 cm. »81-974, od 9. do 12. ure 3233 Kupim suhe smrekove DESKE, deb. 25, 50 in 80 mm. Babic, Bistri-ca 7, Duplje, »70-007__3259
Kupim smrekove HLODE za ostre šje. »43-007-_3293
Kupim 2-sobno STANOVANJE na Gorenjskem. »23-640, dopoldne ali 79-041, popoldne (Šušteršič) _3317
Kupim karamboliran JUGO, R 4 ali R 5, star do 3 let. » 25-071, int. 29, dopoldne 3362
Majhno HIŠICO, lahko potrebna popravila, kupim na Gorenjskem. Prevzamem tudi preužitkarja. šifra: PREKMURJE GORENJSKA _3420
Bivalni KONTEJNER kupim ali vzamem v najem. » 21-842 3457
Kupim stanovanjsko HIŠO v okoli-ci Kranja. Naslov v oglasnem od-
delku. _ 3461
Kupim industrijsko PEČICO za sušenje lakiranih artiklov. »67-063 3489
LOKALI
V Kranju oddam v najem LOKAL za mirno obrt ali trgovino. » 36-640 ali 35-366, zvečer 3102
V najem oddam POSLOVNI PROSTOR, 30 kvad. m. » 70-747 3197
V Kranju kupim ali vzamem v najem POSLOVNI PROSTOR, velikosti približno 20 kvad. m., primeren za trgovinsko dejavnost. Šifra: ZDOMEC 3303
LOKAL ali PROSTOR za adaptaci
jo najamem na relaciji Kranj - Tr- _
žič   Bled - Radovljica. Možen od- ŽIVALI
kup. »51-841_3426 _
V centru Kranja najamem LOKAL za mirno trgovsko dejavnost. Šifra: TRGOVINA 3514
OPRAVLJAM storitvena mizarska
dela. »66 033_3287
Spoštovani slavljenci! Po starih receptih naših mam pripravljamo okusno domače PECIVO po naro-čilu.» 632-946_3336
KMEČKI STROJ - »622 575! V naši prodajalni rabljene KMETIJSKE MEHANIZACIJE imamo na zalogi TRAKTOR Zetor 7245, TRAKTOR Same 35, TROSILEC Krpan 36, prednii NAKLADAČ ČTN 1000 in Riko TN 500, rotacijsko KOSILNICO Sip 205, KOSILNICE, PLUGE, MOTORNE ŽAGE in ostalo. _ 3369
Izdelamo vam IZRAČUNE eko-nomskih učinkov in VREDNOTIMO organizacijsko tehnološke inovaci-je. Šifra: IZKUŠNJE_3526
ZAPOSLITVE
Honorarno zaposlimo mladega NATAKARJA. » 36-085_
Državna založba Slovenije honorarno zaposli ZASTOPNIKA - zbiranje prednaročil »38-206 3173
Dekle s IV. stopnjo administrativne izobrazbe, sprejme kakršnokoli DELO (tipkanje, delo v gostin-stvu, čiščenje). » 36-334 3249
Gostilna "Uršula" ob Osojskem jezeru na Koroškem nujno potrebuje POMOČNICO v kuhinji in POMOČNICO v hiši. Zaželeno je vsaj delno znanje nemščine. Svoje ponudbe pošljtie na naslov: Gaestehaus Uršula, Hilde Sandrieser, A 9520 Sattendorf am Ossiachersee, Ka-erten, Austria,» 9943-4248-2327 _3257
Zaposlim DELAVCA za krovsko -kleparska dela, zaželena praksa. »23 331 3268
Iščem ŠIVILJO za šivanje na do-mu. Pogoj Overlock na 3 ali 5 nitk in šivalni stroj na cik - cik. »47-083_3279
Nudimo vam posredovanje za ZA-POSLITEV v tujini. » 70-365 3343
Honorarno zaposlim dekle za delo v STREŽBI. Bife Rihtar, Zvirče 5,
Tržič_3379
V popoldanskem času vam VARU-JEM otroka. Šifra: LESCE 3395 Izkušeni PREŠIVALKI nudim redno honorarno delo na domu. Šifra: TROFAZNI TOK_3416
Honorarno zaposlim dekle za popoldansko DELO v trgovini v Škof-ji Loki. Naslov v oglasnem oddelku^_3418
Offset TISKAR išče honorarno delo. Šifra: DOBRO SODELOVANJE
__3422
KV NATAKAR išče honorarno zaposlitev.» 39-518, dopoldne 3424
ŠIVILJI in PRODAJALKI nudim honorarno zaposlitev. »80-827, v soboto od 17. do 20. ure 3428 Mlajši sposoben ELEKTROTEHNIK dobi občasno honorarno popoldansko zaposlitev. Pisne ponudbe s telefonsko številko. Šifra: KRANJ_3440
Zaposlim dva KV SLIKOPLESKAR JA s 5-letno prakso, samsko stanovanje zagotovljeno. »22-391, v nedeljo od 9. do 12. ure in v ponedeljek od 20. do 21. ure 3486
Zanesljivo DELAVKO v elektro-montaži zaposlim v Železnikih. Pisne ponudbe oddajte na oglasni oddelek. Šifra: ELEKTROMONTA-
ŽA_3490
Iščem ZIDARJA za izdelavo fasa-de na stanovanjski hiši. »36-814, zvečer 3503
OBVESTILA
ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE izdelujemo kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Roletar-stvo NOGRAŠEK, Milje 13, 64208 Šenčur, »061/50-720_2370
ŽALUZIJE, 20 odstotkov znižane cene, ROLETE, lamelne zavese, HARMONIKA VRATA, MARKIZE, naročite na » 75-610 2476
ROLETE in ŽALUZIJE v različnih barvah in izvedbah izdeluje, montira in popravlja obrtnik. » 26-919 _2765
POPRAVLJAM vse vrste šivalnih strojev. Informacije na »42-805,
od 7. do 8. ure_2773
IZDELAM in MONTIRAM aluminijasta okna, vrata, ZASTEKLIM balkone in menjam stara lesena okna, brez zidarskih del. Brane Kavčič, Šolska 4/a, Kranj - Stražišče 3143
Po zmernih cenah DOBAVLJAM in POLAGAM PARKET ter ga LA-KIRAM. »25-543_3145
Zidarska skupina sprejema vsa ZIDARSKA DELA. Šifra: KVALITET-NA IZDELAVA_3270
IZDELJUJEM lesene pisanice in ročaje za žige. » 66-033 3286
Prodam 10 dni staro TELIČKO fri-zijko. 3525
Prodam brejo TELICO simentalko in KONJA ponija. Informacije na »47-830 3195 JARKICE, rjave, hisex, prodam. Naslednja prodaja bo 30. 3. 1991. Fujan, Hraše 5, Smlednik       3211
Prodam pašno brejo KRAVO simentalko in 100 kosov rabljenega SALONITA - visoki v al. Just Poto-čnik, Studor 7, Gorenja vas 3229 Prodam TELIČKO simentalko, stara 1 teden. Antolin, Na Dole 1, Vodice nad Ljubljano 3238
Prodam črno-belo TELICO, star 1 mesec. Praprotna polica 6, Cerklje
_ 3239
Prodam 3 mesece brejo TELICO.
» 68-633_3256
Prodam BIKCA, starega 1 teden.
Krvavška 3, Cerklje_3296
Prodam KRAVO s teletom po drugi telitvi in 6 mesecev brejo TELICO. Eržen, Ravnica 1, Kamna gorica_ 3310
Prodam TELICO sivko v 8. mesecu
brejosti. »70-623_3326
Prodam 8 mesecev in pol brejo TELICO, čistokrvna simentalka. Tone Torkar, Begunjska c. 23, Les-ce, » 75-320 _3335
Prodam eno leto stare KOKOŠI. Zg. Bela 19, Preddvor 3344
Prodam 3 tedne staro črno-belo TELIČKO. Kamna gorica 64, » 79-424_3352
Prodam dva PRAŠIČA, težka 50 kg. Podhom 4, Zg. Gorje 3364
Za nadaljno rejo prodam 50 kg težkega PRAŠIČA. Hafner, Papirnica 9, Škofja Loka 3380
Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. »57 364 _3385
Prodam črno-belega BIKCA, starega 1 teden. Podbrezje 107, Duplje _3393
Prodam štiri mesece brejo TELICO simentalko. Justin, Hotavlje 39, Gorenja vas, » 68-546 3417
Prodam BIKCA simentalca. Noše 2, Brezje (pri Radovljici) 3441
Prodam novo pasjo UTO in 3 mesece staro OVČARKO. Beleharje-va 47, Šenčur 3464
Prodam KRAVO z drugim teletom ali zamenjam za bikca. Sr. Bela 18, Preddvor_3470
V marcu, aprilu in maju bom prodajal rjave in grahaste JARKICE. Sprejemam pisna naročila. Stano-nik, Log 9, Škofja Loka 3473
Prodam TELIČKI simentalki. C. Ja-neza Bobnarja 2, Cerklje 3501
Prodam BIKCA in TELIČKO, oba simentalca, stara 7 tednov. Preba-čevo 30, Kranj 3502
Prodam KRAVO po izbiri in dva meseca starega TELETA. »45-514 _ 3516
Prodam delovno brejo KOBILO z žrebičko, star 7 let, B rododvnik. Čebulj, Adergas 27, Cerklje 3524
STANOVANJA
Nujno najamem SOBO v Kranju ali okolici. Šifra: HITRO_3198
Prodam 6 let staro 2-sobno STANOVANJE v Frankovem nas. v
Škofji Loki. »633-518_3202
Garažo in avto zamenjam za centralno ogrevano GARSONJERO na Planini. »37-082_3215
Opremljeno SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice oddam v najem, najraje študentki. Šifra: PLA-
NINA - KRANJ_3246
Prodam eno in pol sobno STANOVANJE s telefonom, v Bistrici pri Tržiču. Informacije na » 51 -850 _3262
Nujno najamem GARSONJERO ali manjše STANOVANJE. Šifra. OBRTNIK_3323
Konfortno STANOVANJE, 40 kvad. m., na Planini I. v Kranju, prodam ali zamenjam za večje z doplačilom. »061/328-455 3355
Lastniško 2-sobno STANOVANJE v Mengšu prodam ali zamenjam za starejšo hišo. Informacije na »33-112, po 20. uri_3465
Opremljeno SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice oddam v najem moškemu. » 37-950 3476
GARSONJERO, 24 kvad. m., v Šor lijevem naselju, vseljiva maja 1991, prodam za 41.000 DEM. » 21 403 3512
Najboljšemu ponudniku prodam GARSONJERO, stara 2 leti, na Planini III., vseljiva takoj » 34-679 _3357
Dvo in pol sobno lastniško STANOVANJE zamenjam za večje. Ši fra: LASTNIKI_3399
Prodam 2-sobno STANOVANJE, 53 kvad. m., dodatno opremljeno (pluta, lesene obloge), s parkirnim boksom za avto, v Radovljici, Cankarjeva 48/5, II. nadstr. Cena 653.000,00 din. Ogled možen v soboto, 10. 3. 1990, od 15. do 17. ure. Rado Zupan 3463
OSTALO
POUČUJEM angleški in nemški jezik,^ 23-983_3243
Domačo KORUZO prodam. Zgoša 22, Begunje, »73-232_3244
Prodam otroški športni VOZIČEK
Chicco. »26-946_3245
Prodam otroški športni VOZIČEK, okroglo  STAJICO   in TRICIKEL.
»37-254_3299
Prodam SENO. » 66-244 3304
Prodam SENO. »061/627-028
Smlednik 330/
TAPISERIJO "Zadnja večerja", ra zlične GOBELINE in ZGODBE Sv pisma 1894 - 1911, prodam. » 26-249_ 3312
Prodam športni VOZIČEK Tribuna. Podbrezje 86, Duplje, » 70-151 _3318
Na zalogi imam SADIKE za žive meje - tujo smaragd in hlmstrupi. »39-760, po 15. uri_3320
Poceni prodam ORGLE Tiger, primerne za učenje. Legat, C. 26. juli ja 48, Naklo 3330
VRTNICE - SADIKE, I. kvalitete, rdeče, bele, roza in rumene, prodam po ugodni ceni: 12,00 din/ kos. Mile Antonijevič, Golnik 107, » 46-397 3337
GLAS   22. STRAN
MALI OGLASI, OGLASI
Petek, 9. marca 1990
nama
V tednu od 12. do 17. marca akcijska prodaja koles
10% ceneje
v sredo, 13. marca, sodeluje strokovnjak Slovenijaavta, ki vam bo kupljeno kolo tudi sestavil. Na voljo so rezervni deli. Velika izbira bombažne preje iz uvoza za ročno pletenje.
Ugodna prodaja izdelkov Kraš.
VELEBLAGOVNICA
nama
ŠKOFJA LOKA
Prodam 2 do 3 tone SENA. »633 489_3354
Po ugodni ceni so naprodaj otroške TETRA PLENICE » 58-071 _3363
Prodam suha bukova DRVA. »632 714_3372
Ugodno prodam dobro ohranjen kombiniran otroški VOZIČEK. »22-170_3386
Prodam dekliško obhajilno OBLEKO. »40-117 3392
Prodam »75 338
BRAKO
PRIKOLICO. 3396
» 75 338_3396
Prodam jedilni KROMPIR igor. Za-
log 32, Cerklje_3403
Prodam   INVALIDSKI VOZIČEK. 24-130, od 14. do 17. ure 3405
Prodam kombiniran otroški VOZIČEK Peg. Ljubic, Alpska 19, Bled 3411
Prodam malo rabljen kombiniran otroški VOZIČEK, nežno zelene barve, znamke Schmid, cena 2100,00 din. »23-310_3453
Prodam SENO. Spodnja Besnica
160_3456
Prodam semenski KROMPIR igor in SENO. Jože Dežman, Lahovče 61, Cerklje_3474
športni LOK z nišansko napravo, moči 22 KP, prodam za 300 DEM. »80-015_3487
Prodam večjo količino SENA. Mirko Jerič, Štefanja gora 13, Cerklje _3491
Prodam dva italijanska VOZIČKA in NAI'RBTNIK, ZIBELKO, AVTO-SEDEŽ ter JOGI za otroško posteljico. » 631-242 3520
POSESTI
Oddam PROSTOR za mirno obrt ali skladišče. Naslov v oglasnem oddelku. _3220
Starejšo HIŠO oddam v najem, primerna za mirno obrt ali stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku. _3254
V Mediluni pri Puli prodam 1.300 kvad. m. ZEMLJE, 800 m oddaljena od morja. Bogdan Lukić, »052/32-677_3383
Na Planini oddam v najem GARAŽO.»27-225 3406
GARAŽO
»620 849
Škofji Loki,
prodam. 3450
PRIREDITVE
Odlično GLASBO i ohceti nudita »42-827, Prosenc
humorjem za GLASBENIKA.
3446
Po nastopih "Lipe" pod Mengeško marelo veselo v Kamnik - "Lipa" v soboto, 10 3. 1990 IGRA zopet v Gostišču Vigred v Retečah pri Škofji Loki. Vabljeni! 3519
Prodam BRAKO PRIKOLICO, letnik 1982 in plinski HLADILNIK. Informacije na » 45-604, po 18. uri
_3253
Prodam novo AVTOPRIKOLICO, nosilnost 500 kg in termoakumula-cijsko PEČ, 2.5 kVV. Justin, Jelov-ška 10, Radovljica 3266
Prodam PRALNI STROJ Gorenje in streško OPEKO bobrovec. Le-tence 11. Golnik 3276
Prodam lipove, topolove in hrastove PLOHE ter semenski KROMPIR igor. Lahovče 47, Cerklje 3288
Prodam nov ELEKTROMOTOR, 3 kVV, MOTORNO ŽAGO Stihi ter smrekov OPAŽ in DESKE colarice »42-037_3294
Prodam 100 kg težkega PRAŠIČA in brezova DRVA. Kolman, Zgoša 40, Begunje, » 73-446 3331
Prodam brejo TELICO in hrastove HLODE Tupaliče 8, Preddvor 3360
SPALNICO, predsobno OMARO, REGAL, raztegljiv TROSED in DVOSED, kompletne otroške POSTELJE, plinski ŠTEDILNIK, pomivalno KORITO, klubsko MIZICO, nerabljeno 380-litrsko zamrzovalno SKRINJO, poni expres in poni KOLO, vse dobro ohranjeno, prodam. Novic, J. Puharja 3, Kranj _3378
Prodam LADO, letnik 1979 in 9 mesecev brejo TELICO simentalko. Luže 37, Šenčur 3384
Prodam 2 meseca starega TELETA in bukova DRVA. Vidmar, Bukov-ščica 15, Selca, » 64-360 3390
Prodam MRVO, prvo in drugo košnjo ter KULTIVATOR, širine 240 cm. Sp. Duplje 56 3397
Prodam električni RADIATOR, PEČ kiperbusch, raztegljiv TROSED, JOGI in BIDE. Informacije na » 52-358_3434
Prodam črno-bel TV Gorenje, star 1 leto in pol ter TROSED in jedilno MIZO. Bojan Žunko, Proletarska
29, Tržič_3468
V najem oddam več hektarov ZEMLJE v Britofu in prodam večjo količino borovega OPAŽA. Oreho-vlie 13, Kranj _3472
Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem, otroško KOLO, belo MIVKO in sprednji desni BLATNIK za Z 101. »26-037__3475
Prodam gumijast "ČOLN Maestral 9 in MOTOR Tomos 4 ter KOLO si-ty bike. Seljakovo nas. 49, Kranj -Stražišče 3479
Ugodno prodam tovorno PRIKOLICO, dim. 3 x 1.5 m, PLETILNI STROJ Passap z motorjem, zakon sko POSTELJO Meblo, dim. 1.6 x 2 m in ročno izdelano masivno MIZO s šestimi STOLI - kmečki stil »75 956_3484
Ugodno prodam starejši barvni TV Lowe Opta in OMARO z vgrajenim ležiščem. »37-089 3527
RAZNO PRODAM STAN.OPREMA
Prodam LESTVE, dolžine od 3 do 8 m, smrekove PREKLE, dolžine od 3 5 do 4 m in kombiniran ŠTEDILNIK Gorenje (4 plin, 2 elektrika). »66 787 3183
Usnjen TROSED, dva FOTELJA in klubsko MIZO, novo, še zapakira no, prodam 45 odstotkov ceneje. Pavlic, Kidričeva 26, Kranj, » 41-038 2896
Prodam SPALNICO, »45-056
letnik 1963. 3103
Prodam KAVČ »34 285
in dva
FOTELJA. 3192
Ugodno prodam rabljeno SPALNICO. Naslov v oglasnem oddelku. _ 3219
Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO. » 27-445_3301
Ugodno prodam JOGIJA Admiral, dim. 140 x 190 cm in 90 x 190 cm. » 38 482 3345
Ugodno prodam dve 2-delni OMA-Rl. »26-349_3370
Ugodno prodam dve leti staro SEDEŽNO GARNITURO, razteljiv KAVČ in dva FOTELJA, klubsko MIZICO in otroško POSTELJICO z jogijem Hrast, Cankarjeva 4, Radovljica, » 75-750 3431
Ugodno prodam KUHINJO Mar-les. Informacije na » 621-103
_3438
Prodam KUHINJSKO GARNITURO (mizo, stole, klop). » 48-225
3469
KAVČ
Prodam MERCEDES 190 diesel, letnik 1988, modre barve. » 622-016 _3432
Prodam JUGO koral 45, letnik 1989, SIMCO horizon LS, letnik 1979 in novo 310 litrsko zamrzovalno SKRINJO Gorenje, 30 odstotkov ceneje. Tomšičeva 16, Kranj Prodam VW 1200, letnik 1974, do-bro ohranjen. Jošt, Krakovo 3, Naklo_3435
Prodam Z 101 konfort, letnik 1982. Velin Petrov, C. 1. maja 67, Kranj
Prodam Z 750, letnik 1979, dobro ohranjena. Cena 1.300 DEM. Van-čo Jovanov, Ljubno 51, Podnart Gasilsko društvo Stražišče prodaja GASILSKI KOMBI IMV 1600, letnik 1974, 8 sedežev, dobro ohranjen, garažiran in 4 nove SEDEŽE za Z 35/8. Ogled v soboto in nedeljo, od 9. do 12. ure, v prostorih Gasilskega društva Stražišče -Kranj 3508
Oddam »36 782
dva
FOTELJA. 3521
VOZILA
Prodam VW hrošč, letnik 1975. Sp. Brnik 60, Cerklje 2853
JUGO 45 E, letnik 1987, prodam za 50.000,00 din. » 50-527 3160
Ugodno prodam Z 101 C, letnik 1980, 64.000 km, dobro ohranjena. »65-024 3171
Nujno prodam Z 101, letnik 1978, registrirana do junija 1990. Cena 8.500,00 din. Tupaliče 23, Preddvor
_3_I8_
MOTOR APN 6, star 3 leta, prodam. Plačilo po dogovoru. Uroš Štefančič, Vrbnje 18/a, Radovljica
_3J89
KOMBI IMV 1600, starejši letnik, poceni prodam. » 79-615 3190 Prodam MITSUBISI, tip Tredija, letnik 1983, dobro ohranjen. Cena
Ugodno prodam JUGO koral 55, star 15 mesecev. Ogled v petek, soboto in nedeljo Perhoč, Oreho-vlje 27, Kranj 3442
KGM
ODPRTA JE NOVA TRANZITNA PRODAJA PREMOGA IN DRV
POKLIČITE PO TEL: 061-843-029
ugodna. Možna zamenjava za ce-
nejši avto. »39-247_3194
Prodam Z 101, letnik 1979, registri-rana do februarja 1991. »27-948
Z 750, letnik 1979, prodam po dogovoru. » 35-859, popoldne 3199
VW 1300, letnik 1968, prodam po dogovoru. » 37-223, dopoldne
R 4 GTL, type 2, izvozni modeli letnik februar 1988, prodam. »34-834, popoldne 3201
Prodam JUGO 55, letnik »43-085, popoldne
1988. 3203
Poceni prodam nov JUGO, sprednji del zaleten in R 30, letnik 1979. Miloš Mihajlovič, Izletniška 22, Bled - Ribno, » 73-852 3204
Ugodno prodam ATX, star 8 mesecev. Pavlic, Kurnikova 1, Tržič 3205
Schmidl-wj Maiertiofer
ORTOPEDSKA TEHNIKA RAZNOVRSTNI POVOJI IN PROTEZE
ZDRAVSTVENI STOLI IN VOZIČKI, _SANITETA_
CELOVEC, PARADEISERGASSE 22, Tel.:
9943-463-514156 VVOLFSBERG, BURGERGASSE 138, Tel.:
9943-4352-4200
Prodam Z 750 po delih. » 28-741
3462
VW 1303, »73-200
letnik 1976,
prodam. 3207
Prodam SIMCO 1307 GLS, 1977. »37 429
letnik 3504
Ugodno prodam ALFA SUD 1200, letnik 1980. Cena po dogovoru. Informacije na » 57-695 3505
Z 128, stara 2 leti in 4 mesece, 18.000 km, prodam. Hrastje 123, Kranj 3506
Prodam dobro ohranjen KOMBI VW furgon diesel, letnik 1984.
»42-045
3507
Ugodno prodam FIAT 126 P, letnik 1979, registriran. Slivnik, Zg. Gorje 10_3208
JUGO koral 45, letnik 1989, 9.000 km, ugodno prodam » 34-680 __3209
Prodam MERCEDES 300 D, letnik avgust 1981, 94.000 km, odlično ohranjen. Cena 180.000,00 din. » 74 622, po 19. uri_3210
Prodam Z 101, letnik 1981. Koritno 27, Bled, »78-710 3213
Prodam zelo ohranjen JUGO 45 A, letnik 1987 in Z 101, letnik 1976. Cena ugodna. »39-143 3214
Prodam ŠKODO J05 L, letnik 1981. »35-033___3216
letnik 1984. 3217
Prodam ŠKODO 120 L, letnik maj 1988, garažirana, dobro ohranjena. » 80-626 3289
Prodam GOLF diesel »632-537
Z 101 GT 55, letnik 1984, 64.000 km, prodam. »632 184_3218
HONDO Civic 1.5 GL, letnik 1987, prodam. »75-531_3223
Prodam 126 PGL, letnik 1987. Cena 31.000,00 din. Derlink, Gradnikova 73, Radovljica 3224
VW 1302, letnik 1970, Ožek, M Pijade 5, Kranj
prodam. 3225
• NADOMESTNI DELI
• DODATNA OPREMA
• SERVIS BELJAK -
LANDSKRON (SEVER) MILLSTATERSTRASSE 1 tel.:9943-4242-41180
LADO samara, letnik oktober 1988, prevoženih 16.000 km, 5 prestav, prodam za 80.000,00 din. » 82 414, popoldne 3226 Prodam TOVORNI AVTO Tam 6500 kasonar, registriran do no-vembra 1990. » 84-311 3227
Prodam CITROEN BX TRS 16, star 5 let. Božič, Zgošda 24/f, Begunje __3228
Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1980, ohranjena, registrirana do konca leta. Cena 3.000 DEM. Delavska 19, Kranj - Stražišče 3231
Prodam VW hrošč 1974. » 77-705
1200, letnik 3232
Prodam GOLF diesel, letnik 1984. Rozman, J. Mežana 4, Cerklje 3234
Prodam CTX 80, še neregistriran. Cena ugodna. » 42-042 3235
Prodam skoraj nov MOPED Tori. »82-600, popoldne 3237
BMW 1802, letnik 1975, registriran do novembra 1990, bele barve, športna oprema, pomična streha, z avtoradiem, prodam za 35.000,00 din. » 79-806 3241
SPAČEK, letnik december 1986, dobro ohranjen, 42.000 km, prodam. Informacije na »38-188, v soboto od 14. do 17. ure 3242
R 12 poceni prodam. Mesaric, Sta-
retova 36, Kranj - Čirče_3247
Prodam Z 750, v voznem stanju, neregistrirana, za dele. » 58-220 __3250
Ugodno prodam R 18, letnik 1985. Informacije na »45-694, v petek in soboto 3252
Z 101, letnik 1974, registrirana, poceni  prodam. Virag,  Sorska 5,
Kranj - Drulovka_3258
Prodam GOLF JX diesel, letnik 1986. Informacije na » 74-892
3260
IŠČEMO KOMERCIALISTE IN ŠTUDENTE ZA PRODAJO OGLASNEGA PROSTORA V ATRAKTIVNEM ČASOPISU ŠIFRA: VISOKA PROVIZIJA
36o
MAGOMETSCHNIGG""
JCELOVEC, 10.- OKTOBERSTR. 6, Tel.: 9943-463-511389
■ NADOMESTNI + SERVISNI DELI,
■ DODATNA OPREMA !ZA VSE AVTOMOBILE
iNAPRIMER: AVTORADIJSKI - KASETOFONI OD 490.- NETO ■KOMPLET - SEDEŽNE PREVLEKE OD 330.-NETO
IZREDNE CENE • TAKOJŠNJA MONTAŽA • GOVORIMO SLOVENSKO
NAKUPU ■ KATEREGAKOLI AVTORADIJA : PIONIER ALI' BLAUPUNKT?
R 4, letnik 1977, registriran do 25.5. 1990 ugodno prodam. Trelc Goliška 91 (Mlaka) 3519
Prodam BMW 1602, letnik 1977, za 3.200 DEM. Ločniškar, Rudija Papeža 3, Kranj
Prodam Z 101, karambolirana, v voznem stanju. Darko Struna, Hru šica 65, Jesenice 3290
Prodam dobro ohranjen GOLF JGL, letnik >981, zaščiten in dodat no opremljen. Ogled vsak dan. Ro man Mertelj, Zg. Rute 67, Gozd Martuljek 3297
Prodam dobro ohranjen R 18, le tnik 1981, garažiran. Ogled vsak dan po 15. uri. Bojana Hlebanja, Finžgarjevo nas. 2, Gozd Martuljek 3298
Poceni prodam Z 750. Černivec 17 Brezje 3300
OPEL KADETT letnik 1970, prodam. Voklo 70, Šenčur 3302
Prodam GOLF, letnik 1980, 30.000 km, za 8.000 DEM ter' prodam HLADILNIK in kombiniran ŠTEDILNIK. Ul. mladinskih brigad 8, Kranj 3305
Prodam JUGO 55 A, letnik 1986/87, rdeče barve. » 42-954
3308
Prodam JUGO 45 A, » 26-887, po 14. uri
letnik 1986. 3311
GOLF JX 1.3, letnik junij 1989, me-talik, prodam. Rakovec, Zg. Bitnje 124, Žabnica 3313
VISO super E, letnik 1983, ugodno prodam. »84-337, popoldne 3314
Prodam R »75-935
4 GTL, letnik
1982. 3315
Prodam FIAT REGATA diesel, modre barve, letnik januar 1988, 1 lastnik. »632-520 3319
Prodam Z 101, letnik 1977 in MOTORNO ŽAGO Stihi 0.30. Martin Sušnik, Zg. Besnica 76 (v bližini trgovine) 3322
Prodam JUGO 45 E, letnik 1986. Trboje 7, Kranj_3324
Prodam Z 750, letnik 1982. Triler, Drulovka 20, Kranj, » 27-727 3332
Prodam VW passat karavan, letnik
1979. »43-111_3333
Prodam OPEL KADETT, tip D, letnik 1979. »632 552 ali 632-560 _3334'
Prodam R 11 GTL, letnik novembef 1986, kot nov. Cena ugodna g 34-029_3338
Prodam Z 101  mediteran, letnik)
1980. Informacije na »37-774, v petek popoldne in v soboto dopoldne 3340
JUGO 55, letnik 1985, karamboli-ran in DIANO, letnik 1977, neregistrirana, v voznem stanju, dobro ohranjena, prodam.» 24-216
3342
Z 128, letnik 1981, prodam. Informacije na » 34-928 3347
Prodam R »73-023
4,
letnik 1986/1987 3348
MERCEDES 306, s kasonom dolži-! ne 4 m, letnik 1978, prodam, j »26-425 3349
AVTOMATIK A 3 MS, letnik 1987, prodam. »620-183 ali 621-113
3350
GUME, dim. 175 x 14, Semperit, nove, prodam. »48-617 3264
Prodam Z 101 konfort, letnik 1979. Bečarski, Rudija Papeža 32, Kranj -Planina 3265
Prodam JUGO 45, letnik 1983. Po-čkaj, Ljubljanska 15, Kranj 3267 LADO 1200, letnik oktober 1987, karambolirana, ugodno prodam. »38 661_3271
Prodam CITROEN GS palas, letnik 1977. Tržaška ul 7, Lesce 3272
Z 101 GTL, 1. registracija 1984, lepo ohranjena, zaščitena, garažirana, registrirana do marca 1991, prodam za 32.000,00 din. » 77-972 _3273
Prodam VVARTBURG, starejši letnik. Mlekarska 14, Kranj - Čirče _3274
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1983. Ninič, Jezerska c. 126, Kranj 3275
Prodam ŠKODO 150~L, letnik 1982. Jezerska c. 70, Kranj 3281
Prodam CITROEN GS karavan, 1.220 ccm, letnik 1979 Bašelj, Mlakarjeva 2, Kranj, » 24-336 3282
VW hrošč, letnik 1974, dobro ohranjen, prodam. Cena 30000,00 din. »45 119_3283
JUGO 45 A, letnik 1987, dodatno opremljen, prodam za 7 000 DEM. » 70-747, popoldne 3284
Prodam SIMCO 1005 LS, letnik 1977, registrirana do 12. 8. 1990. Ogled v petek in soboto zjutraj. Cena po dogovoru. Vidovič, Straža 4, Jesenice 3285
Prodam VW 1200, letnik 1972, registriran do novembra 1990. Cena po dogovoru. Hlebce 10, Lesce _3351
TALBOT HORIZONT LS, letnik 1982, 90.000 km, registrirana do avgusta 1990. Cena 45.000,00 din. » 50-969_3353
Prodam LADO riva 1300, stara 2 leti. Marko Žegarac, Kovor 76/a, Tržič 3356
Prodam LADO 1200, letnik 1976, registrirana do julija 1990. Cena ugodna. »633-090 3358
Prodam dobro ohranjeno Z 128, letnik 1985. » 83-845, po 16. uri 3359
Prodam VVARTBURG, letnik 1977. C. na Rupo 1, Kranj - Kokrica 3367
Prodam Z 750. » 622-575 3368
Prodam Z 128, 1987. » 27-795
letnik
december 3374
Prodam R 4 GTL, letnik 1988, 15.000 km in AVTOMATIK, star 3 leta »41-144 3376
Prodam FIAT 126 P, letnik 1982 «66 200 3377
Prodam MINI MORIŠ 1000. Cena po dogovoru. » 34 012, popoldne 3382
Prodam NISSAN MICRA, 1986 »38-590
letnik 3387
Ugodno prodam JUGO koral 45, star 7 mesecev Šuceva 9, Kranj -Primskovo 3388
APN 6, star 3 leta, ugodno prodam. Konc, Golnik 149 3391
Prodam DIANO, letnik decembef 1979, za 8.000,00 din in barvni TV Gorenje stereo »51-878 3394
Prodam R 4, letnik 1976. Zminec 53, Škofja Loka
Šubič 3398 _s
Petek, 9. marca 1990
/ MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE
23. stran i <mimmm<miLAs
Prodam JUGO 45, letnik 1982 in Z 101 1.1 GX, letnik 1987 ali zamenjam za novejši Jugo. Ogled v petek popoldne. Zalog 23, Cerklje
3400
Moderni interieri
nudi:
po zelo ugodni ceni zložljive mize, stole in ležalnike za kampiranje
r ■
stol 169 din miza 267 din ležalni stol 284 din ležalna postelja 264 din
Se priporoča Lesnina v Kranju in na Jesenicah
Prodam AUDI 100 GLS, registriran do septembra 1990. Ogled popoldne. Brezje 13 (pri Radovljici) 3401
Prodam Z 750, letnik 1981. »45 268
december 3404
Prodam OPEL KADETT, letnik 1976. «34-584, po 15. uri 3407
Prodam R 4, letnik 1985. Jerman, Predoslje 126, Kranj_3409
Ugodno prodam APN 6, letnik 1987. Okroglo 1, Naklo__3410-
Prodam Z 850 K, letnik 1981, nere gistrirana, obnovljena in Tomos ATX 50 C, v odličnem stanju. «66-431 3413
Prodam Tomos AVTOMATIK A 3 MS, letnik 1983. «37-814 3414
Obveščamo vas, da je v Lescah odprta
NOVA
PRODAJALNA
TRDIH GORIV
Nudimo premog in drva po ugodnih conah
BRANKO ROMIH,
Šobčeva 17, Lesce Tel: 74-009
Ugodno prodam FIAT 125 P, 1.500 ccm, letnik 1978. Mlaška c. 38, Kranj, «28-928_3415
Z 101 GTL 55, letnik 1985, prodam. Informacije v petek in soboto, od 15. do 18. ure na «75-586 3419
126 PGL, star 5 mesecev, brezhi ben, prodam. Idič, Oldhamska 1,
Kranj_3421
Prodam VW 1300, letnik 1972, regi-strirana do septembra 1990. Jago dic, Krvavška c. 28, Cerklje 3423 Prodam Z 101 konfort, letnik 1979, za 1.500 DEM in OPEL REKORD 1700, letnik 1972, dobro ohranjen, za 1.500 DEM. Primožič, Lom 1, Tržič_ 3425
Prodam TOVORNI AVTO Z 508, star 3 leta. Tatinec 1, Preddvor, «27 808 3427
Prodam AUDI 100, letnik 1973, registriran do avgusta 1990, dobro ohranjen. Jože Pekovec, Studor 18/a, Bohinj_3443
Prodam R 4 po delih. Partizanska 48, Kranj, «21-668 3444
Prodam Z 750 SC, letnik april 1979 in APN 6, letnik 1986 Cena po dogovoru. Miran Zavašnik, Golnik 62/a ._3447
Ugodno prodam registrirano ŠKO-DO 100, cena 500 DEM. «57-782
*_3448
GOLF diesel, letnik 1984, registrr ran do 29.12.1990, bele barve, prevoženih 64000 kilometrov, z dodatno opremo, prodam za 10.900 DEM. «23-310 3454
Prodam Z 101, letnik 1977, registri-rana do 10. 2. 1991, dobro ohranje na. Mlakarjeva 40, Šenčur 3458
Prodam JUGO 45, «35-805
letnik
1981. 3459
Prodam Z 101, letnik 1975, ohranjena, registrirana celo leto. Jesenko, Stara Loka 59, Škofja Loka
__3460
Prodam FORD FIESTO 1.1, letnik 1982 za 7.500 DEM in Z 101, letnik 1975 za 1.100 DEM. Sr. vas 56, Šenčur 3466
Prodajamo kletke za individualno in intenzivno vzrejo kokoši nesnic, kokoši pitancev, zajcev samic in zajcev
£3
pitancev.
ETAŽNA KLETKA ZA PERUTNINO tip EK-20
ANTON RAJGELJ 64245 Kropa te! (064) 79-478 telex 34677 Rajgel \/   lelelax (064) 79-720
FIAT UNO 60 S, letnik 1986 in FOTOAPARAT Praktika BC 1, nov, v garanciji, prodam «26-792 3467
Prodam Z 750, letnik 1976. Mlaška 84, Kranj, «28-612 3477
LADO samaro, letnik 1987, ohrah njena, rdeče barve, prodam. «57-350 3478
Prodam Z 101, « 79-531
letnik 1982. 3481
Prodam LADO 1500, letnik 1982. Cena po dogovoru. « 34-164 3485 Prodam JUGO koral 60, star 3 me" sece, rdeče barve. Ogled v petek in soboto,_ popoldne. Kavčič, Ra-covnik 23, Železniki 3492
Prodam terenski avto LADA niva, letnik 1988, registriran do januarja 1991. «66 459_3494
Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, 14.000 km. «46-482 3495
Prodam Z 750, starejši letnik. Cena po dogovoru. « 51-789 3496
Prodam R 4, star 12 let, motorno kolo AVTOMATIK in VLEČNO KLJUKO za R 4. « 39-589 3497
Ugodno prodam SIMCO 1000, re-gistrirana do februarja 1991 in APN 6. Jenšterle, Stara c. 15, Kranj 3499
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, svaka in strica
ALOJZA JEŠETA
Joštov Lojze
se lepo zahvaljujem sosedi Katarini, Tonetu in Ivici. Hvala tudi g. župniku in pevcem za lepo petje ter gasilcem za spremstvo in poslovilni govor ter vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti.
ŽALUJOČA: žena Angela in ostalo sorodstvo
Z 101, letnik 1981, po delih ugodno Ugodno prodam Z 101 GX 1.1, le-prodam. « 22-711 3509 tnik 1987. V račun vzamem cenejši
Prodam FIAT 126 P, letnik oktober avto Cena 49.000.00 din. Čehič Bi
1983, brezhiben. Ogled popoldne. Rado Gašperlin, Predoslje 42, Kranj 3513
strica 17, Tržič
3515
Prodam « 45-009
Z    128, letnik
1983. 3518
ZAHVALA
Ob smrti naše drage
ANE
RAVNIKAR
roj. Golob (1916-1990)
h smo jo pokopali 22. februarja 1990 v družinskem krogu, se zahvaljujemo vsem, ki ste se od nje poslovili, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Za nego in zdravljenje se zahvaljujemo osebju bolnice na Golniku in Domu oskrbovancev v Kranju.
Sin Tone v imenu sorodstva
ZAHVALA
Ob smrti našega očeta, starega očeta in pradeda
TINETA GAŠPERLINA
se iskreno zahvaljujemo botrom, sosedom, sorodnikom, upokojencem, grobarju, prijateljem in znancem, DO Elektro'Gorenjska — TOZD Elektro Kranj, Iskri Kibernetiki in Telekomu Kranj za izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Hriberniku za zdravljenje, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Gorenjci iz Nakla za lepo petje. Hvala vsem, ki ste se ga in se ga še spominjate.
VSI NJEGOVI
Bašelj, Visoko, Mlaka, 20. februarja 1990
V SPOMIN
Pomlad na vrt bo Tvoj prišla in čakala, da prideš Ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker Te ni.
Mineva leto dni grenke bolečine, odkar si zapustila nas draga mamica, žena, babica
ANGELCA RADANOVIČ
roj. Zrimec
Hvala vsem, ki seje spominjate in obiskujete njen prerani grob ter prižigate sveče.
VSI NJENI
PEUGEOT TALB0T
BRODNIK
• PRODAJA. DELI IN SERVIS
Beljak
Klagenfurterstr 37 Tel «043-4242-24386
IZDELUJEM ŽEBLJE DO 90 MM, 30 % CENEJE IN
ZABOJNIKE ZASMETI. DOBRE KVALITETE. PO 1.300.00 DIN
PREBAČEVO 32 a Tel.: 36-428 po 19. uri
Kevboards, synthesizer - Yamaha. Casio, Technics. Roland ojačevalci -zvočniki mikrofoni-kitare-koncertne in električne Vamaha, Aria, Shiro, Blokflaute Moeck, flavte Yamaha Velika izbira-nizke cene
Celovec, Burggasse 23. tel.: 9943/463-57991
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, sestre, sestrične, tete, babice in prababice
MARIJE TOMŠE
roj. Prosen
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala govorniku Tavčarju za poslovilne besede, g. župniku in pevcem za lep pogrebni obred. Posebno zahvalo smo dolžni ZD Kranj, bolnici dr. Petra Držaja in Inštitutu Golnik. Zahvala velja tudi KS Tenetiše.
VSI NJENI
Tenetiše, 23. februarja 1990
V SPOMIN
Kako je hiša strašno prazna, odkar Tebe v njej več ni, ta izba prej tako prijazna, sedaj tako pusta se mi zdi.
9. marca mineva žalostno leto, odkar Te ni več med nami naš dobri in skrbni mož, oče in opa
VILI BAJDA
Vsem, ki se ga kdaj spomnite, postojite ob njegovem grobu ali mu prižgete svečo, iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 94. letu starosti nas je zapustila naša ljubljena in nepozabna mama, babica, prababica, sestra in teta
ANGELA BITENC
roj. Stojan
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem in tistim jspsedom, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sočustvovali z nami ter jo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu, iskrena hvala!
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete, ki je umrla v 85. letu starosti
JULIJANE BERTONCELJ
Kajžne mame iz selških Lajš /
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem ter vsem, ki so ji pri njenem zdravljenju kakorkoli pomagali, vsem, ki ste ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred. VSI NJENI
Sporočamo žalostno vest, da je v 85. letu starosti umrla
JOŽEFA CIJAK
Pogreb drage pokojnice bo v petek, 9. marca ob 16. uri. Do pogreba leži na kranjskem . pokopališču.
Vsi njeni
ZAHVALA
Mnogo hotel si, začel, čas minuli te je prehitel. . .
Ob izgubi našega
FILIPA HOŽIČA
se zahvaljujemo za tolažilne besede, cvetje in spremstvo na njegovi poslednji poti sorodnikom, prijateljem, sodelavcem Gorenjskega tiska, razredničarki Kramarjevi in sošolcem 3, razreda Gimnazije ter pevcem Obrtniškega zbora.
Žena Slaviea, sin Mario in Boban
V Kranju, 6. marca 1980
Adaptacija in prizidek
Osnovna šola
v nekdanjem domu učencev
Jesenice, 8. marca - Investicija v obnovo in prizidek ob nekdanjem domu učencev bo znašala 10 milijonov 300.000 dinarjev. Z denarjem iz prispevne stopnje naj bi obnovili tudi jeseniško gimnazijo. Kaj bo v nekdanji osnovni šoli Polde Stražišar?
Jeseniški
izvrsni svet se je na eni minulih sej popolnoma strinjal s potekom del v nekdanjem domu učencev na Jesenicah, kamor se bo po obnovitvenih delih končno preselila jeseniška osnovna šola Polde Stražišar. Ta osnovna šola ima že nekaj let največje^težave zaradi lokacije in prostorov, ki že dolgo ne ustrezajo več. V minulih letih so se za šolo iskale najrazličnejše lokacije (bilo je celo 12 idej in načrtov), vendar za osnovno šolo nikoli ni bilo dovolj denarja.
»V nekdanjem domu učencev bodo ustvarjeni pogoji po minimalnih standardih,«, pravi ravnatelj osnovne šole Anton Dež-man. »Sedanji dom učencev bomo popolnoma adaptirali, v njej bo osem oddelkov in en oddelek, ki se bo preselil s Koroške Bele. V spodnje kletne prostore se bodo preselile delavnice pod posebnimi pogoji za odrasle duševno invalidne osebe. V starem delu je 1.600 kvadratnih metrov prostora, 180 kvadratnih metrov
pa bo meril večnamenski telovadni prostor. Pač toliko, kot ga upoštevajo minimalni standardi. Sredstva so se od avgusta do decembra zbirala po prispevni stopnji 1 odstotek, od januarja dalje pa v višini 0,5 odstotka. Gradbeni odbor meni, da bi se sredstva morala zbirati do septembra leta 1991, mi pa imamo predlog, da bi investicijo do novembra zaključili s tem, da bi za razliko najeli kratkoročno posojilo. Jeseniški izvršni svet je sprejel pobudo, da se začnejo dela tudi za. prenovo gimnazije in bi se tako nadaljevalo zbiranje sredstev.
Za prizidek imamo lokacijsko dovoljenje, ob koncu aprila naj bi tudi začeli z delom. Celotna investicija je ocenjena na 10 milijonov 300.000 dinarjev.«
In kaj bo potem v stari osnovni šoli Polde Stražišar nasproti železarne?
Spet se pojavlja več načrtov in idej. Verjetno se bodo vanjo
GLAS
Kranjski sindikat bo zaposlil pravnika
Pred pravno pisarno se tre ljudi
Kranj, 8. marca - V predsedstvu kranjskega sindikata so se včeraj odzvali na vse večje pritiske sindikalnega članstva po organizirani pravni pomoči. Po eni strani gre za posameznike, delavce, ki se na razne načine čutijo izigrane v svoji delovni sredini, po drugi strani pa rabijo tovrstno strokovno pomoč tudi v samih sindikatih (podjetij in občine), saj se v stanovski organizaciji delavcev politiziranje umika resnemu strokovnemu delu za dobro delavcev. V kranjskem sindikatu bodo za pravno pomoč redno zaposlili enega pravnika, pogodbeni odnos pa bodo še obdržali tudi s sedanjo sindikalno pravnico Miro Seljak.
V občinskem sindikatu se zavedajo, da morajo na čim več področjih postati čim boljši strokovni servis sindikatom podjetij in dejavnosti. Trenutno imajo v mislih predvsem sklepanje kolektivnih pogodb, ki bo izjemno zahtevno dejanje, o nujnosti organizirane sindikalne pravne službe pa ne nazadnje naravnost kriči tudi protizakonito odpuščanje delavcev v Iskri Tel in bojazen delavcev iz nekaterih drugih podjetij (Kibernetika, Frizersko podjetje), da se jim utegne zgoditi podobno. Podjetniški sindikati so pri tem več ali manj nemočni opazovalci (primer Iskra Tel, kjer se bo moral sindikat odločiti, ali bo stopil na stran vodstva ali delavcev) predvsem zato, ker jim manjka strokovnega znanja, s tem pa tudi poguma, da bi se odločneje postavili v bran delavcev. Ti se zato obračajo po pomoč predvsem v sindikalno pravno pisarno, pred katero se zadnje čase dobesedno tre ljudi.
Kranjski sindikat se je torej odločil redno zaposliti pravnika, ki jih bo celo manj stal kot pogodbeni odnos po veljavnih cenah pravnih storitev. Tudi tega bodo zaenkrat še obdržali, njihova vizija pa je sindikalno pravniško podjetje, v katerem bi trije pravniki pokrivali vso Gorenjsko; dva v Kranju, eden predvidoma v zgornjem delu pokrajine. Zdaj imajo v vsaki občini svojega pogodbenega pravnika.
Naloga sindikalnega pravnika bo trojna: pomagati delavcem v podjetjih v postopkih disciplinskih komisij in delavskih svetov, zastopati jih v sporih na sodišču ter pomagati sindikalnim delavcem, da bodo lahko čim bolj enakopravni partnerji poslovodnim ekipam v podjetjih. Kranjsko predsedstvo se zavzema tudi za oblikovanje enotnega republiškega "kodeksa" ravnanja sindikalnih pravnikov ter predlaga oblikovanje t.i. delavskih sodišč po vzoru zahodnih držav; ta so neke vrste varovalka, rešeto, ki pokaže, ali je smiselno začeti neki spor na sodišču ali ne.
H. Jelovčan
preselili V1Z, Glasbena šola in Delavska univerza, razmisliti pa bi veljalo o predlogu, da bi osnovna šola Polde Stražišar obdržala spodnje prostore stare šole in naredila delavnice invalidskega tipa. Zdaj se vsi, ki s 15. letom starosti zapuščajo šolo, ne morejo naprej izobraževati, po mednarodni konvenciji pa imajo pravico do izobraževanja vse do 17. leta. Ostajajo brez zaposlitve, kajti težko so zaposljivi. Prav zato se take delavnice v Ljubljani že ustanavljajo, dobro pa bi bilo, ko bi o njih razmislili tudi na Jesenicah. V nekaj letih bodo take delavnice postale nujnost, kajti na take šole prihajajo vedno bolj moteni otroci, ki kasneje ne najdejo dela. Po zahodnem svetu so te probleme rešili zelo enostavno in učinkovito: obrtnikom, ki zaposlujejo osebe iz takih šol, nudijo davčne službe take olajšave, da duševno motene zelo radi zaposlujejo. V svetu tudi določene izdelke lahko izdelujejo le v takih delavnicah, tako da so brez. skrbi za delo in pravičen zaslužek.
D. Sedej
Ustanovljen Sindikat novinarjev Slovenije
Za avtonomnost poklica in za dostojno življenje novinarjev
Koper, 6. marca - Na obali je bila danes ustanovna skupščina Sindikata novinarjev Slovenije, ki se zavzema za avtonomnost novinarskega poklica in za dostojen gmotni in družbeni položaj novinarjev. Novoustanovljeni sindikat, ki so mu na skupščini za predsednika izvolili Venčeslava Japlja, za podpredsednika pa I i ruta Guzeja, ima več kot 600 članov.
Čas neambicioznega in neprofesionalnega novinarstva je mimo, danes mora novinar delati svoj posel z znanjem in polno odgovornostjo. Toda materialne težave, ko je veliko novinarjev v gmotnem pogledu že prav blizu dna, niso ravno v prid dobremu profesionalnemu delu. Doslej sta novinarje vključevali dve sindikalni organizaciji, vendar se nobena ni zadosti trudila za te cilje, zato so novinarji stvari vzeli v svoje roke. Pobudniki so novinarji s kraško-obalnega območja, ki so se po izkušnje, zlasti one o pogajanju z delodajalci, ozrli po zgledih sosedov čez mejo.
Sindikat novinarjev Slovenije, ki je za zdaj še previden v svojem odnosu do uradnih republiških sindikatov in čaka, kako se bodo slednji izkazali po kongresu, bo podpisnik kolektivne pogodbe med novinarji in njihovimi delodajalci. Z njo se bo pogajal o zagotavljanju ekonomske in socialne varnosti svojih članov in nadziral, kako se njena določila izvajajo. Če bodo pogajanja premalo, bodo posegli tudi po drugih sredstvih sindikalnega boja, tudi po stavki. Zato so na ustanovni skupščini poleg programa in statuta nove organizacije sprejeli tudi stavkovna pravila. Sindikat novinarjev bo pripravljal tudi cenik minimalnega vrednotenja novinarskih del in zunanjih sodelavcev. Posredoval bo, kadar bodo kratene pravice novinarjev. Za vse to stanovska organizacija potrebuje tudi materialno osnovo: na njegovem računu se bo s članarino zbiral delež sredstev od plač včlanjenih novinarjev.
D. Ž.
Prvi DEMOSOV volilni shod
Koncert iz naših krajev
Cerklje - Drevi (9. marca) ob 19. uri bo v kinodvo-rani zadružnega doma v Cerkljah Turistično društvo Cerklje skupaj z razvedrilnim programom Radia Ljubljana in Ljubljansko banko priredilo Koncert iz naših krajev. Na prireditvi bodo sodelovali ansambla Nagelj in Lipa, komorni moški zbor Davorin Jenko iz Cerkelj pod vodstvom Jožeta Moharja, družinski trio sester Kepic iz Dvorij in humorista Marjan Ro-blek - Matevž ter Ica Petrih. Oddajo bo vodil Boris Kopitar, urednik oddaje pa je Kajetan Zupan, (kj)
Demos - združena opozicija v občini Radovljica je v sredo organiziral v polni dvorani Partizana v Zg. Gorjah prvi volilni shod. Gostje na shodu so bili dr. Katja Boh, Ivan Oman, Pavel Bratina in Brane Grims.
V uvodnem delu shoda so gostje predstavili program in cilje DEMOSA ter specifičnosti posameznih strank, članov te koalicije. Volilcem sta se predstavila tudi kandidata DEMOSA na bližnjih volitvah Vladimir Perne, ki kandidira za predsednika skupščine občine Radovljica. V nadaljevanju shoda se je razvil zelo ustvarjalen in kritičen pogovor z vol i 1-ci, kjer so prevladovale ustvarjalne teme in sicer: podobnost političnih programov, stelaj, tehnološki presežki, transorma-cija lastnine, pokojnine. Demosov politični program se že takoj od nastanka uveljavlja, dosti idej je oficialna politika vključila v svoje programe - in nekaj jih je že realiziranih. Te-
meljni pogoj za doseg ciljev in sanacijo kriznega stanja v družbi je ekonomska suverena država Slovenija, ko bomo Slovenci lahko razpolagali z rezultati svojega dela, ko bodo čisti lastniški odnosi, ko bodo čisti računi, ko bodo ljudje motivirani za boljše delo in pošteno plačilo, bo večina danes že grozljivih problemov rešenih. Demos vztraja, da je potrebno takoj formirati visoki komisariat, ki bo urejal transformacijo in preprečeval razprodajo in ropanje slovenskega premoženja. Sumi se, da stečajni postopki, ki so v polnem razmahu, niso vsi potrebni, so pa na vsak način socialističnega karakterja. Stečaji v gospodarsko razvitem svetu imajo nalogo, da bolno podje-
tje ozdravijo tako, da zamenja jo lastnika in vodstveno strukturo, delavec pa dela naprej pod novim vodstvom, ki je nosilec novih programov in novih idej. Stečajni postopki na Slovenskem kažejo, da temu ni tako. Prvi je na cesti delavec, mogoče najmanj kriv za krizno stanje, lastnika ni, vodstvena oligarhija pa pospešeno pripravlja nove programe, da jih bo vodila po starem, pač kot zna. Tukaj bo potrebno čim prej natočiti čistega vina.
Na vprašanje ali Demos ima možnosti, da na bližnjih volitvah uspe, je bilo odgovorjeno, da so rezultati predvolil nih konferenc optimistični Naš kandidat za predsednika skupščine je edini med štirimi kandidati dobil potrebno pod poro volilcev, več kot petsto glasov.
V. Černe
Planinsko društvo Bled išče najemnika za Planinsko kočo na Straži na Bledu.
Koča je potrebna celotne obnove. Informacije po telefonu 75-861. Prijave pošljite na naslov Janez Petkoš, 64260 Bled, Rečiška 8 a, v roku 8 dni po objavi.
Na Bledu končan šahovski festival - Danes se na Bledu končuje 11. mednarodni šahovski festival, na katerem je sodelovalo nad 150 šahistov in šahistk. Prireditev postaja najmnožičnejša šahovska prireditev v Sloveniji. J. K., slika F. Perdan
VARUJMO GOZDOVE!
VSI!
Smo v času največje nevarnosti gozdnih požarov. Ogenj lahko v nekaj urah uniči stoletni gozd. Nepazljivo kurjenje na
travnikih v bližini gozdov in odvržen cigaretni ogorek, največkrat povzročita gozdne požare. Zato:
— Kadilci, vzdržite do doma! Bolje je za vaše zdravje in za varnost gozda!
— Kmetje, nevarno je zažigati travniške odpadke v gozdu ali njegovi bližini.
— Izletniki, ogenj ne spada v naravo!
— Mladina, vi veste, kaj je prav. Če bi kdo prižigal ogenj v gozdu ali v njegovi bližini, ga opozorite!
Zakon o gozdovih predvideva visoke denarne kazni za kurjenje ognja v gozdu ali njegovi bližini.
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ
ŽIVILA KRANJ trgovina in gostinstvo
Obveščamo vas, da danes (9. marec) ob 10. uri odpiramo
NOV NAKUPOVALNI CENTER V CIRCAH!
Obiščite nas!