1420 m. Dostop v brezno ni nevaren, saj drži vanj dobra steza. Da bi bila živina varna, je brezno ograjeno z lesenim plotom. Bi b a, ki jo opevajo tudi pravljice, v višini ca. 1380 m, je manjše jezerce, po navedbah Edvarda C:erčka 90 m dolgo, 50 m široko in 5 m globoko. Leži v manjši zakraseli globeli, m iniaturni uvali, katere najnižje mesto je zapolnjeno z vodo. Jezerce, v katerega sili zlasti s severne in vzhodne strani obrežno bičevje, se polagoma krči. Da ga je manj, izpričuje tudi ravna obrežna ravnica. Po uma­ zanol'dečkasti barvi je mogo:e soditi, da je zasnovano na krpi rdečkastih rabeljskih pe­ ščenjakov in sktilavcev, ki vode ne pi,opu­ ščajo, medtem ko je druga okolica iz apnenca in zato intenzivno zakrasela, tako tudi ostali del globeli. Da more obstati, je vzrok kotanja v nepropustnih plasteh in domnevno skromni dotok podzemske kraške vode, ki sili na po­ vršje na stiku apnenca in nepropustnih plasti. Poleti je zgornja površinska plast vode topla, saj se majhna površina lahko hitro ogreje, medtem ko je pod njo voda hladna in se zaradi večje teže zato drži na dnu, plast na površju pa se lahko kar naprej segreva. Ob močnejšem deževju naraste nekoliko tudi gladina jezerca. Obstoj večjega jezera one mo­ goča apnenčasto obrobje, ki vodo požira. Kdcr se ne plaši na oko umazane vode, se v toplem poletju v jezercu lahko prijetno osve-li; z za­ močvirjenega brega drži vanj skromen lesen pomol. Voda pa je umazana le na videz, ki ga daje barva kamenine, v resnici je čista, le dno je blatno. V slabem vremenu nikar na Menino! C:e vas na njej zaloti megla, boste lahko ure in ure tavali okrog brezštevilnih vrtač, globeli in skozi ostanke gozdov, in se spet znašli na istem mestu. Tudi zato Menina močno spo­ minja na razjedeno Komno. Za tak primer jt> markacij premalo in tudi preslabo se vidijo. Tudi sicer se z njimi Menina ne more pohva­ liti. Brez podrobne karte, višinomera in kom­ pasa bi težko našel pot mimo gozdarske koče na Globačah naprej proti Črnelcu. In to ,. lepem vremenu. V megli bi gotovo krepko zašel. Več markacij, predvsem pa več kaži­ potov ne bi škodilo; predvsem ti so na raz­ jedenem kraškem svetu, kakršna je tudi Me­ nina, neobhodno potrebni in to na prostranih pasovnikih na planoti kakor tudi v širnih gozdovih na zahodu. 62 Dobršnik Stanko Klinar Spisat Stanko, da bi svoji m mladostnim tovari šem obudit spomin na Grzetičevega Joška in sebi krajšat vojaške urice. Kadar se naključi, da me lep pomladni dan najde sredi host, ko so kurice že široko r az­ prte in drenulja poskuša razpreti svojo ru­ meno krošnjo, a se za gostejšim grmovjem še skrivajo tanki otočki snega, mi vsa ta spo­ čenjajoča in klijoča narava sproži muč:1a domotožna občutja. Sončna pripeka plava nad zemljo. in topi premrlo zimsko kri, da se kot težak svinec z muko preliva po žilah. Ve­ ter se lovi skozi veje in bega križem čez plan, lahak kot razigrana, poskočna melodija, breztelesen, a tako nasilno poln nejasnih n::i­ migov. Nemir se naseli v prsi, človek bi hotel nekaj reči, vse ga tako spominja na nekaj ali nekam kliče. Toda to nerazločno noče in noče sestopiti iz svojega zastrtega veličastja, iz svoje meglene omamnosti, in nikjer ni poti, kako ga razorožiti skrivne draži. Nazadnje, nepričakovano, čisto sam od sebe, kane v sredo neznaten, a tako odrešilen do­ mislek ali spomin ... Kot drobno zrno v tež­ ko pričakujočo zemljo . . . V h ipu vsesa kore­ nine v razgreto prst in požene zeleno krošnjo, ki se strastno razraste in razbohoti do zad­ n jega kotička poprej tako pustega in praz­ nega srca ... Ležali smo v strelskih rovih, mokrih od pomladne talne vode, in zraven nas je bodlo prvo zelenje iz tal. Cakal i smo »sovražnika«. Nihče ni vedel, kje je in kdaj nas »napade«. Morda čez uro, dve, morda ga ves dan ne bo ... Sosed je začel sanjati o svojih volih in ora­ nju, o svoji ženi in t ujem človeku, ki mu seje polja. J az nimam zemlje, a hotelo se mi je o nečem razmišljati, o nečem, kar bi bilo tako s soncem obsijano kot dežela pred nami. Zagledal sem se v bolestno skrivenčeno rjavo grmovje, ki mu je mehka sapa lizala gola stebelca in vejala visoko suho travo pod njim. * Nenadoma me je oblila moč nečesa dalj­ nega in pozabljenega. Pred menoj je za­ zevala globoka grapa, zaprta in zastražena z visokimi čermi, skozi katere se v mnogoterih slapovih prebija peneči se potok . . . Do­ bršnik ! V tem letnem času smo šolarji gonili koze v Dobršnik, da so se sprehodile po belih raz­ drtih bregovih, ki se lepo vidijo daleč po Savski dolini, in da so obirale prvo zelenje z lešja in srobota; vse skupaj na veliko jezo hruščanskih kajžarjev, ki so menili, da je tod njihova paša. Nam pa je bil kraj krog vodnega zbiralnika, ki stoji na izteku so­ teske, le preveč všeč, da bi se dali pregnati. Tu, nekaj pičlih minut od železniškega nase­ lja, je čisto drug svet, zaprt globoko vase in prepojen z dihom pomladi. šele če smo na kaki strani zlezli ven ali če smo šli po so­ teski in izstopili nekje više, so se odprla širša obzorja. Bila je tu, poleg drugih mnogih stvari, majh­ na plezalna šola, pravzaprav le skromni ple­ zalni poskusi, ki pa so se razbili na prekrh ­ kem pečevju. Očitno so bili porojeni iz prev­ netega branja planinskih spisov. P a kolikor po tej plati ni bilo posebnega veselja, toliko bolj smo se navduševali nad veličastnimi prizori in globinskimi pogledi. Vedno smo bili tod pomladi, ko rdeče vresje visi raz skale in golo skrivenčeno grmovje grabi za obleko in peha v prepad, a v strugi spodaj grme narasle vode in omotično buče na uše­ sa. Vlažne ilovnate ruše polze izpod nog, roke razgrebajo drobljivo mokovčevo listje, da se dokopljejo do drobne korenine, ki pomaga navzgor do roba, za katerim se razliva raz­ košno pomirljiva sončna luč. Takoj nad drugim slapom se da priti iz tesni po zelenem žlebu, ki se na pomlad ozaljša s prgiščem šmarnic. Naprej se lahko prebiješ skozi divje zaraslo mokovčevo in bukovo ho­ sto na pot, ki pelje s planine in visoko nad Dobršnikom ovija Cešnjevčeve strmine. Vse­ lej, kadar se nisem hotel vrniti k zbiralniku, sem moral tod ven, kajti pot naprej je poru­ šena, a ob visokem pomladnem hudourniku se nisem mogel pretolči dalje. Večkrat mi je kak obilen hlebec rjave prstene kamenine ostal v rokah in sem ga spoštljivo, skoraj po­ božno izpustil v besnečo vodo. Gledal sem odurne krhke sklade, ki so vsenaokrog viseli nad glavo. Nekje visoko na robu je reven borovec stegoval svoje veje nad prepad in jih majal v vetru. Postajalo je tesno, zelo tesno. Raje sem se vrnil. Nisem mogel izzivati tega silnega prizora. Večkrat sem mislil, da bi šel tja poleti, ko komaj tanek curek moči strugo. Toda ne­ nadoma je legla med nas temna senca. Smrt je segla po prijatelju Jošku, najveselejšem in najbolj nepogrešljivem udeležencu pomladne kozje paše. Bil je tako zelo priljubljen zaradi svojega razigranega temperamenta. Vselej je bil na nogah, vselej je nekaj počel. Ce dru­ gega ne, je prav strastno in skoraj nasilno fantaziral. O čemerkoli. Hotel je nekoč najti čarobno palico ali zvariti magično čorbo, da bi z njo zacopral vse sovražnike domovine in naredil iz njih, karkoli bi hotel. Po ves dan ni imel miru pred tako mislijo, ki ga je ob­ sedla. Nekega dne je prinesel s sabo zarjavel bajonet in ga z gromovitim vikom metal v debelo smreko in dajal po vrsti drugim, da smo se preizkušali. Vsak uspeh je nagrajeval s huronskim aplavzom, pri čemer sebe niti najmanj ni izvzel. Imel je pač največ za­ detkov in bil je po naravi popolnoma iskren. Ne da bi bil uporabljal malo širša ramena in močnejše roke, je že sam po sebi, s svojo prijateljsko pojavo kraljeval v kozarski dru­ ščini. Popoldne tistega dne je odšel v sotesko, v oni zeleni žleb, kjer rasto šmarnice, a od njih ~e je vrnil na nosilih, v globoki omed­ levici, in drugo jutro umrl. Cas je zavejal prve vtise tega dogodka. Spet me je gnalo, da bi šel po soteski navzgor. Iznad zelenega žleba sem se više gori spet vračal k bučečemu potoku, kajti Cešnjevčeva stran povečini ni skalovita. Porasla je z divje razraščeno hosto, skozi katero včasih kak val • vetra zanese furmanov klic in donenje po­ skakujočih hlodov s poti zgoraj. Tu pa tam prereže grobno samoto oster jek, ko težki rtiči zavozijo na kamen. Clovek ne zahaja semkaj. Večkrat so se nad menoj pojavili temni četveronožci, pretemni in po hoji pre­ ponosni, da bi bili srne. Bili so gamsi. Strast­ no ljubijo samotne in divje s~rminc. Brž ko me ugledajo, se izgube po nekih skrivnih ste­ zicah. Zaman bi se mučil za njimi. Prebil sem se spet v dno struge in po njej navzgor do velikega praga, ki kakor zavesa 63 zastira korito od enega brega do drugega. čezenj pada krasen slap, največji in najlepši, ka r jih je v Dobršniku. Visoški boki, ki se na vsej dolžini v grozljivih prepadih grezijo v sotes ko, se tod še posebno razbesne in se­ žejo v vis ter na ta način tvorijo veličastno ozadje slapa. To pa je hkrati tudi zadnji Dobršnikov adut. Više gori, »Pod njivo«, se zemljišče polo, ži in zanimivo sotesko zamenja komaj opazna zaraščena grapa. Tako sem se odtod vračal na vozniško pot, ki sem jo ves čas slutil nad sabo. Mesto, kjer se pride na pot, se imenuje Pre­ lesje. Tu približno se Cešnjevčevo južno čelo prevesi v pohlevnejša zahodna pobočja. Ne­ kateri vedo povedati o zanimivem dogodku s tega kraja. V Prelesju je namreč stari Polka, ki je go­ spodaril na svoji kajži pred dvema rodovoma in je torej že davno umrl, skusil drago šolo. Nekega zimskega dne je samotež peljal seno z rovtov, a v Prelesju, kjer gre pot nekaj časa po ravnem, se je ugnal s težkim breme­ nom, pa se je naslonil na sani in počival. Gledal je gladke zasnežene strmine, ki so se levo nad njim v lahnih valovih trebušile po češnjevcu navzgor, desno pod njim pa so drvele naravnost v Dobršnikovo brezno. Le­ to pa se s tega mesta zdi najbolj poš _ astno zaradi ogromnega rjavega čela, ki mrko srši z Visoške strani sem čez. Tedaj mu švigne porogljiva misel skozi hruščansko pamet. »Pravijo, da se z glasnim vikanjem lahko sproži plaz,« se domisli Polka. »Bi prav rad videl, če je kaj resn ice na tem,« še doda izzi­ valno in zavriska glasno in predirno, tako kot se je bil naučil v dolgih letih pastirje­ vanja na Molžišču pod Rožco. Dvakrat ni bilo treba prositi poštene in dobrohotne na­ rave. Poslala mu je plaz, ne posebno velik, a vendar dovolj, da je pred strmečimi Polko­ vimi očmi zasul pot in se v velikih grudah prekopical še naprej po bregu skozi redko hosto. Polka je morda čez čas pomislil o sreči v nesreči, gotovo pa je, ko si je opomogel od prehudega strahu, da je stisnjenih zob raz­ vezal breme in na ramenih znosil vsako rju­ ho sena posebej čez plazovino in na kraju še sani, previdno oprezujoč navzgor, da mu ne bi prevesni sneg do zadnjega vinarja popla­ čal šale, ki si jo je bil privoščil. Spet je hitro natovoril in prevezal ter jo po lepo položni poti odkuril v vas, kjer se mu je jezik kmalu toliko otajal, da ni zamolčal svoje neumnosti. Tako vsaj pripovedujejo 64 stari, mladim »v poduk in zabavo«, kakor kdo hoče vzeti. Kasneje, ko je že žito valovilo po polju in je trava zorela za prvo košnjo, ni bilo več časa za Dobršnikovo pašo. Nekaj ga je vzela na­ raščajoča hajka v šoli, nekaj razni opravki, vedno več pa so ga jemale visoke gore, ki smo jim začeli plačevati vse večje in težje davke. Dobršnik je v tem času izumiral. Sko­ raj suha struga in močna poletna pripeka, ki se upira v njegovo globoko, brezvetrno dno, ga mrtvita. Tu pa tam še odjekne zvek se­ kire med bregovi, največkrat pa človek ne more najti pravega opravila. Nenadoma me je hladno streslo po vsem ži­ votu. Mokrota iz pomladne vlažne zemlje mi je premočila suknjo na komolcih in kolenih. Saj sem res spal pri belem dnevu! Kje je puška? V rokah, seveda, na »sovražnika « čaka. (Ubogi sovražnik!) Hej, vetrc in sonce in ti, ljuba tuja zemljica, ki tako pusta in prazna ležiš pod menoj, ne pozabim vam zlepa tega zatišnega dopoldneva na »fronti«. Kaj bi umazana suknja in blatna puška! V moji duši poje pomlad in sosed obljublja, da mi pošlje vina prigorca izpod Kalnika, brž ko pride domov, da objame ženo in spet poprime za plug. BELE2KA o DOBRŠNIKU: V PV leta 1911 (str. 178), torej še pred prvo svetovno vojno, je že neki nepoznani avtor pisal o »Soteski Dovršnik«, ki jo še danes redkokdo pozna. Leži na karavanški strani za vasjo Hrušico in se preko Savske doline mrko spogleduje s severnim čelom Mežaklje. Stisnjena je med strme travnate vesine Ceš­ njevca na vzhodu in podrte, izpodjedene ru­ meno-rjave stene Visokov na zapadu. Na­ stala je približno na zgornji ravni (ali malo iznad) nekdanjega ledenika. Ta je pustil v pobočju strmo stopnjo, ki jo je voda zaradi strmejšega padca razdrla, Kot taka ni poseb­ no dolga, manjka ji zlasti bistra, stalna voda, toda mikavna je zaradi svoje strmine in vi­ sokih krhkih pečin, ki vise nad njo. Korito - če se zvijugano in komaj za tanek potočič ozko dno sme tako imenovati - je tako vse­ skozi pretrgano s strmimi ali celo preves­ nimi pragovi, čez katere se v šestih slikovitih slapovih poganja neurni potok. Nekoč je držala skozi sotesko v kamen vse­ kana in zavarovana pot, po kateri se danes da priti samo še nad drugi slap. Avtor ome­ njenega članka, ki je pravzaprav Je infor­ mativna reportaža, je ob nadelavi poti opozoril na Dobršnik. To dejstvo samo po sebi je zelo značilno za tedanje naše planin­ sko začetništvo, ki se je rado navduševalo za priročnejše naravne lepote, a borbo za osvo­ jitev domačih gora le preveč puščalo vne­ mar. Današnja zanemarjenost soteske pa na svoj način priča o naši hudi prezaposlenosti ravno z velikimi problemi, o naši akutni am­ biciji, da ravno v gorah čim več dosežemo. Prečesto pozabljamo, kako tudi »male stvari« morejo biti hvaležne. Nepozabni reporter ravno govori o Dobršniku kot o stvari, ki je že sama zase vredna obiska, ne samo tako »mimogrede« ob povratku s karavanških vr­ hov. Zal je danes res, da razen nekaterih manjših ovir je zlasti »težka« ta, da se zdi Dobršnik sam po sebi preskromen cilj, kajti njegovo mesto v njegovem okolju je daleč od tistega pred davnimi leti. Upati je vendar, da mu bo vsaj tedaj vrnjena privlačnost, ko se omilijo pogoji za karavanško planinčenje. Njegovo zaledje tvorijo nekoč toliko priljub­ ljene Babe, Hruškovški vrh, Petelinjek, Go­ lica ... LEOPOLD $TANEK Poslednji vzpon Zastave oblakov zaplapolajo v marčnem dihu, stopala spreleti drget. Popotna misel, oprtaj smer in cilj! Cebeli mojih oči poletita na pašo na gorski cvetnik. Tam se telo razgaljene skale ponuja strastnemu prijemu. Godalo mojih globin je vključeno za sprejem velike tišine. Lovski tul hrepenenj je zvrhano poln. Zreloletje višin, povabi me na poslednji vzpon. Triglavski narodni park Katja Potočnik Triglavski narodni park je bil ustanovljen šele leta 1961. To je prvi narodni park v Slo­ veniji in se razprostira od Kanjavca do spodnjega dela Komarče in od gorske verige Tičarice - Zelnarice do Velikih Vrat, Skrila in Kala. Obsega okrog 2000 ha površine. V njegovem območju leži vsa Dolina sedmerih jezer in Gorenja Komna. Pobuda za ustanovitev Triglavskega narod­ nega parka je že stara. Ze leta 1908 so Slo­ venci predlagali, naj se proglasi za narodni park Dolina sedmerih jezer, ki se s Komarčo vred odlikuje pred vsemi drugimi našimi visokogorskimi dolinami po naravnih lepo­ tah in znamenitostih. Tu je mnogo geoloških in geografskih posebnosti, sedem ledeniških jezer, ledenih jam, podzemeljskih vodnih to­ kov, veličastni slap Savice, drzna Komarča, izredno bogata planinska flora in favna. Mnogo se je takrat razpravljalo o Triglav­ skem narodnem parku, a do njegove ustano­ vitve ni prišlo, ker se bohinjski kmetje niso hoteli odpovedati paši na planinah Lopuč­ nici in Pri Utah. Svet okoli 5. in 6. je­ zera so nekoč imeli v lasti baroni Zoisi, ki so jim Bohinjci tlačanili in za pašo plačevali zakupnino. Bohinjci so zgradili okoli koče botanika Zoisa, ki jo je imel tam že od leta 1838, več planinskih stanov. Od Zige Zoisa je ta svet kupila Kranjska industrijska družba, ki Bohinjcem ni hotela dati paše v zakup. Bohinjci so proti družbi začeli pravdo, a so jo Izgubili. Vendar se iz stanov vseeno niso hoteli umakniti. Pa so prišli orožniki in bi­ riči ter stanove razdejali, Bohinjce pa preg­ nali. Leta 1895 je ta svet od Kranjske indu­ strijske družbe kupila država za Kranjski verski zaklad. še preden je bilo mogoče po­ budo iz leta 1908 uresničiti, je izbruhnila l. svetovna vojna, ki je ustanovitev parka pre­ prečila. šele leta 1924 se je sekciji za varstvo prirode in Slovenskemu planinskemu druš­ tvu posrečilo - sicer samo pogojno, za dobo 20 let - da je bila Dolina sedmerih jezer zaščitena in razglašena za »Alpski naravni park«. S tem se je v glavnem doseglo vsaj toliko, da se je preprečilo gospodarsko izko­ riščanje Doline sedmerih jezer. Leta 1944 med drugo svetovno vojno je pogodba po­ tekla. 65