priloga
Priloge ob-"f^^dništva v go'sS'f
Prebivalri D - ^
''rajev Ror,	okoliških
•^JER JE	"aslov:
e«ort „a^'^-KONECSVETA,
"j* se počJsH7t'v' •" °
na nsfi n	- je da-
!? Jclovca Dri 9^1^° Košir, doma Jali smo z
J®"' Mikužem T""
"Cenjena 7^i	stran je
Priloge	"a sre-
,' mimo ia m	P'^-
icga pa nekaj humo-
SPOMIN NA KATJO ŽIVI — Na osnovnr šoli „Katja Rupena" je bila minuli četrtek slovesnost v spomin revolucionarke Katje Rupene, po kateri ima šola ime. Med drugimi so se je udeležili tudi Kacini sestri Mara in Ana, Bogdan Osolnik, dr. Jože Vilfan, Vojko Nemec, Olga Vipotnik, Fani Košir in Maruša Krese. Člani pevskega zbora osnovne šole Tomaž pri Ormožu so prinesli šopek zvončkov s trate, na kateri je padla Katja Rupena. (Foto: S. Mikulan)
u°"f«;rencr^2i>'	občinske
net^'sklical prvn	Miha
8a aktiva komuni	novoizvolje-
bju^^ajalcev. Na	neposrednih
H i "led dril«: °"evncm redu ie
1^'avccv v t ®"V. tudi Obveščajo ^"žcnega dclT.'' organizacijah
Končati Titovo šolo bratstva
V kasarni »Bela krajina« v Črnomlju so imeli v soboto ustanovno konferenco osnovne organizacije ZSMJ - Sprejeli 309 novih članov
v dvorani, kjer so bili pred 31 leti postavljeni prvi temelji narodne oblasti v Sloveniji, so imeli, vojaki, ki služijo kadrovski rok v Črnomlju, prejšnjo soboto med prvimi v armadi ust^ovno konferenco osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Jugoslavije.
®°!°meške IMV savto®obUa iz I ^^rškimi števil i,pre.izIcusilimi
tr, *4^^-
G01. s"io ^edsf« "aproda™ |&*. ki vLfeh Pri Jožici U°Vem mes,,"'1' P/odajalno v
' S0niobUe kuni "1'3'0 : ^"."Plačil P m P° »rstnem
toviti • S0' kot ie Ki.
^nega^k-dici 1°™°*°™ "go-8osPoda *ekuJ°W ZVcznega Scstavliv Pekrsko J tJe l,8°tovil
fgtes&srsf^
^£.*<SSF2XZ
t 2°Cga tr*nc8a I !Stavili ri u <*ne so "g^ Sek^tariata
Ni valutnih"1^0 v Nove™ ^žu>ja prodS Sprcmemb in ' h^13' in?°tov° dosti t "a cvroPskcm i Nak pcktoria? t uzav' toda (po t Jclo N na donU .tako Prenehanje
i ^POdlS zSntT8U ni d°V^
Sffi* in ?a£2£nao prometu
1 S ,Cen * W ° družbeni
1 1 "8a tu 8°variat?, '"orale te tri 1 >to'2vai CiStoPka R aradi gospodar-
J SS"K Aoif?*=•da """1°
[ 5 jim ^ ^jc cen? vloženo >avcžc odobS" ' r,azen tega pa sli« na d nnekatcrc druge
?0, tdavka "Hkrati3"^11 ' skWK ^di 7-A!riKratl pa je
JCn niL'd zZnVydl d0g°-
zveznim m repu-
Sprejem mladih vojakov in pro-grani so pripravili skupaj občinska konferenca ZSMS Črnomelj in voja-
v prodaji
2ni tržni " ^
prekrška *"?P®ktor je ugotovil gospodarske r——Ciniosu,-TAS in IMV Novo mesto
J^atrce spet v prodaji
bliškimi izvršnimi sveti, po katerem se januarja cene nikjer niso smele dvigniti!
DBH
ki iz kasarne „Bela krajina", na sprejemu pa so bili tudi Azem Vlasi, predsednik Zvezne konference ZSM Jugoslavije, Ljubo Jasnič, predsednik RK ZSM Slovenije, general Milan Daljević, polkovnik Rade Petrovič, sekretar medobčinskega sveta ZKS^ Lojze Šterk in predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vojnih oblasti iz Novega mesta, Črnomlja in Metlike.
Takoj po sprejemu 309 mladincev v organizacijo so na oder prihajali nekateri novosprejeti člani. Sprego-. vorili so tudi gostje. General Daljević je poudaril: „Vsaka Jcasarna, vsaka enota je naša država v malem. Zato moramo vsi krepiti bratstvo med vojaki, med meščani. "
Azem Vjasi je dejal: „Nekoč smo imeli heroje vojne, sedaj moramo imeti lieroje dela. Ne smemo zane-ii\ariti idejnopolitičnega dela. Pri nas. ne potrebujemo mladih, ki bi
samo velTko znali, pač pa take, ki bodo znanje pri graditvi naše samoupravne socialistične družbe, tudi hoteli uporabiti, ga nesebično prenašati naprej. Pri tem ima tudi naša armada velikansko vlogo. Na kratko: uspešno moramo končati „Titovo šolo" bratstva in enotnosti . . ."
JANEZ PEZELJ
MARJAN PAVLIN PREDSEDNIK MS ZSMS
\
Člani medobčinskega sveta Zveze, socialistične mladine Novo mesto so na 3. seji sveta za predsednika medobčinskega sveta ZSMS Novo mesto izvolili dosedanjega predsednika OK ZSMS Novo mesto Marjana Pavlina. Funkcijo bo Pavlin opravljal profesionalno, še naprej pa bo vodil delo mladine novomeške občine.
V ospredju od leve: Marjan Pavlin, general Daljević, Azem Vlasi in Ljubo Jasnič. (Foto; Pezelj)
Izhod: enakopravno dogovarjanje
Dolenjski politični aktiv kritično ocenil medobčinsko sodelovanje '
NOVO MESTI
JE WSA BANKA
Nad 50 vasi brez vode
Politični aktiv dolenjske regije je v torek, 4. marca, menil, da je pogoj za enoten nastop regije urejeno medobčinsko
Posledice dvomesečne suše v Beli krajini, Suhi krajini in pod Gorjanci - Dovoz s cisternimi
Xi,L0rehek .--
*z vodePn StoPičah:
Letošnja mila in suha zima dda velike pre^avice prebivalcem vasi pod Gorjanci in v Beli krajini, ki nimajo vodovodov. V veliki večini že skoraj dva meseca nimajo vode, presahnili so tudi najbolj globoki vodnjaki in kapnice.
Krajani več kot petdesetih vasi so popolnoma odvisni od dovažanja vode iz Novega mesta, vendar zavod za požarno varnost, kljub temu daje kupil novo cisterno, ne more vsem ustreči. Velika ovira pri preskrbi z . vodo so tudi slabe ceste; v nekatere vasi tovornjak z dragoceno vod,o enostavno ne more. V Velikem Cerovcu so nam povedali, da vozijo vodo iz potoka Težka voda z vozovi.
Praktično so brez vode mimo Velikega Cerovca, ki smo ga že omenili, vasi in zaselki: Dolž, Lemberk, Podgrad, Krka, Velike Brusnice, Koroška vas, Laze, del Regerče vasi in Prečne, Pristava, Suhor, Jablan, del Otočca, Vrdun, Podturn, Popov vrh, Jurna vas, Globočice, Draganje selo. Sela pri Ratežu, Zajčji vrh. Konec, Češnjice, Družinska vas. Daljni vrh, Uršna seia. Veliki Ore-hek, del Bučne vasi, Cešča vas, Ždinja vas, Birčna vas. Kal, Smole-nja vas, del Irče vasi. Soteska, Groblje, Muhaber, Dolnje Kamenice, Sevno, del Rateža in Srebrnič, Ju-gorje. Veliki Podljuben, del Mirne p<.'či. Potočna vas, Hrušica, Dolnje
Gradišče, Pristava, Konc, Vinja vas.
Brez vode je tudi vrsta vasi v Suhi krajini in trebanjski občini, o čemer pišenio še na trebanjski strani.
sodelovanje. Do zdaj se je to sodelovanje razraslo na več kot 40 oblik skupnih interesov, lahko pa bi bilo še boljše, če bi bilo prizadevanje še enotnejše, enakopravnejše in doslednejše;
Nadaljnje razraščanje povezovanja življenja in dela v regiji je oviralo nesamoupravno obnašanje (n. pr. pri integracijah), nezaupanje, pomanjkanje zavesti o nujnosti sodelovanja, neodločnost pri posameznih akcijah in še prenekatera podobna hiba. To je treba odpraviti, kar pa bo možno storiti le
tedaj, če bodo odgovorno delovali vsi, ki so organizirani na ravni regije — od medobčinskih svetov političnih organizacij do medobčinske skupščine dolenjskih občin.
Po mnenju političnega aktiva mora biti kakršnokoli sodelovanje v regiji ali med regijami zasnovano na enakopravnem dogovarjanju in spoštovanju stališč vseh sodelujočih. To je nujno poudariti tudi zategadelj, da bi se izognili podregijskim ali regijskim lokalizmom in drugim nezdravim pojavom.
Do kod prišli?
Ob letošnjem 8. marcu
Menda smo vsi že prišli do spoznanja, da proslavljanje 8. marca, enega samega dne, v katerem je žena postavljena na piedestal, nima nobenega smisla, če jo že drugi dan pahnemo tja, kjer je sicer njeno vsakdanje mesto.
Kot mednarodni dan žena ima 8. marec še vedno aktualno vsebino, ob proslavljanju tega dne pa se moramo zavzemati, da bo ta dan vsebinsko bogat. Naj si letošnji 8. marec zastavi vprašanje, zakaj smo med. 60 odstotki žensk med kmečkimi proizvajalci le 10 odstotkom teh zaupali izvolitev in zakaj ženska še vedno ni dovolj prodrla v vodstva krajevnih skupnosti. Ne samo njen, splošno družben problem je pospešeno reševanje otroškega varstva in družbene prehrane, kar so v svojih stališčih poudarili tudi lanski kongresi ZK in Zveze sindikatov. Prav gotovo bi se ženske postavile za svoje pravice, ki jim jih dajejo nova ustava in razne resolucije, toda v boj mora stopati družbeno in politično psveščena delegatka. Smo ji mar omogočili izpopolnjevanje v tej smeri? Ali smo si na jasnem, da žene tudi odklanjajo funkcije, predvsem zato, ker kratkomalo ne zmorejo tolikih obremenitev?
Z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu si je 1. januarja letos žena pridobila pravico do podaljšanega porodniškega dopusta, lani maja sprejeta resolucija o načrtovanju družine pa nas obvezuje, da bomo zagotavljali srečno otroštvo naših otrok in srečno starševstvo ob pospešeni gradnji stanovanj, v celodnevni šoli, v urejenih stanovanjskih soseskah itd. Paziti pa moramo, da se ne bi pritihotapili ob sicer lepih zakonih in optimistično zastavljenih dokumentih diskriminacijski ukrepi, ki ženski ne bi zagotavljali enakih možnosti pn vstopu na delo, pri izobraževanju ob delu, pri napredovanju v službi ali pri zahtevi po enakem plačilu za enako delo. To pretresajmo vsak v svoji sredini, pa bomo videli, kje v resnici smo.
RIA BACER
V prvi polovici tedna so Slo-vengo zajele pooblačitve, padavine pa tudi Primorsko in osrednjo Slovenijo. Do konca tednc'se bo še zadrževalo nestalno vreme z občasnimi manjšimi padavinami. Okoli nedelje se bo vreme spet izbo^šalo.
POSNETEK IZ ZRAKA. Sneg je po vseh znanih dolenjskih smučiščih do nedelje že pobralo. Le novomeški smučaiji so ga še nekaj ujeli na osojni strani Goijancev pod Gospodično (na sliki) in izvedli sindikalno pirenstvo. (Foto: M. Moškon)
SNEG ZA NA OGLED. Kočevskf otroci so. se v drugi polovici februaiia vsaj nekaj dni lahko sankaU kar v središču mesta. Sn^a je bilo sicer bolj malo, vendar je mrzlo vreme poskrbelo, da se m hitro stalil. (Foto: Prime) '
Št. 10 (1337)	Leto XXVI
NOVO MESTO, četrtek, 6. marca 1975
7Aci	'e k" ®'st odlikovan z redom
Lif^lUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
■■BIH
Zvezni tržni ■ -	~~
prekešic" 'fspektor je ugotovil gospodarske — *e v Cimosu, T AS in IMV Novo mesto
tedenski mozaik
Mednarodno leto žena se je dobro začdo, je dejala Džihan Sadat, soproga egiptovskega predsednika, ko je zvedela, da je prevzela vodstvo britanske konzervativne stranke Margaret Thatcher. Džihan Sad t je vneta pobornica prizadevanj za uve-Ijav^anje žensk v sodobni družbi in to dokazuje malone vsak dan. Pred dnevi je bila na obisku v Zvezni republiki Nemčiji, kamor jo je povabila Mildred Scheel, soproga zahodno nemškega predsednika. Džihan Sadat je (pri enainštiri-desetih, mimogrede rečeno, je še vedno mladostno lepa) začela boj za uveljavljanje ženskih pravic v tradicionalno konservativnem arabskem svetu že na prvem uradnem sprejemu, ki ga je priredil njen soprog v vlogi egiptovskega predsednika. Prišla je namreč na sprejem ob njegovi strani, kar se poprej ni nikoli zgodilo v kaki arabski deželi. Kasneje se je še posebej izkazala po zadnji arabsko-izrael-ski vojni, ko je nenehno obisko-' vala ranjene vojake v bolnišnicah. Zelo je aktivna tudi na drugih področjih. „Pogosto se s soprogom vidiva tele pri večerji", je dejala te dni, „ko prideva vsak s svojega sestanka. „Predsednikova soproga, ki govori tekoče angleško in francosko, se je pred dvema letoma vpisala tudi na univerzo, ker hoče dokončati v mladih letih začet študij. Rada plava, igra tenis in se sprehaja. Sadatovi imajo štiri otroke (Lubna, 20, Noha, 17, Jihan, 13 in Gamal, 8 - ki je imenovan po pokojnem predsedniku Maserju) in živijo v Kairu, poleti pa v Aleksandrijl Džihan Sadat je povedala novinarjem, da ji je zadnjič soprog dejal tole: „Žene se tako ženete v tem letu, ki vam je posvečeno, da bomo morali tudi možje im^ti svoje leto." Na to mu je soprogra dejala: „Ne pozabi, da ste jih imeli že nekaj tisoč!" ... milo za drago . . .
In ko smo že pri ženski „problematiki" še podatek iz Portugalske. Portugalski pravosodni minister in predstavnik Vatikana sta podpisala dodatek k leta 1940 sklenjenemu sporazumu o cerkvenih pravicah in dolžnostih. In kaj je v tem dodatku novega? Tole: po 35 letih se bodo na Portugalskem lahko znova ločevali, doslej tam razvez namreč ni bilo...
- in hkrati premalo
Nenadoma: premalo mlade pitone živine — Preveč prašičev - Pravo zmešnjovo z domačo koruzo
čudne stvari se godijo v našem kmetijstvu. Če še tako ugibaš, težko uganeš, kaj bo prišlo v prihodnjih mesecih. Podobno je vremenu, ki pogosto noče biti t^šno, kot ga napovedo vremenosiovci po preizkušenih in strokovnih opazovanjih.
Zakaj tako črno gledanje na
kmetijstvo? Pred nekaj meseci živinorejci niso mogli prodati vseh dopitanih mladih goved, v /ebruaiju pa so se začele iz Vojvodine širiti vesti, da nekatere večje klavnice ne dobijo dovolj mlade pitane živine na svojem območju. Iščejo jo drugod, kjer je lani niso odkupovale. To niso prazne govorice. Povedali so na velikem poslovnem združenju kmetijstva in živilske industrije, v katerem so povezane delovne orgnaizacije iz Vojvodine, Srbije in Hrvatske. Mladih pitanih goved je torej premalo že zdaj. Koliko jih bo primanjkovalo še poleti, ko bodo turisti pojedli več mesa ali se bo morda bolj odprl izvoz?
Na tem poslovnem združenju so hkrati povedali, da je ponudba pitanih prašičev močno presegla zmogljivost klavnic. Da pri odkupu ne bi nastal zastoj kot lani pri govedih, so zveznim materialnim rezervam predlagali, naj odkupijo za svojo zalogo 100.000 prašičev. Tako je zdaj. Nihče pa ne ve, kako bo čez nekaj tednov ali mesecev.
Odkupne cene, določene po stroških reje, še vedno visijo v zraku. Obljubljeno je bilo, da jih bodo določili do konca marca. Pri sedanji preskrbi s koruzo pa je to zelo težko. Ali ni čudno, da je pri nas lahko koruze premalo in hkrati preveč? Za-
radi pomanjkanja in previsoke cene je živinorejcem bil dovoljen uvoz. Pridelovalci koruze pa zahtevajo, naj bi jim dovolili izvoz, češ da je ne morejo prodati. A dokler koruza ne bo imela ustreznejše in stabilnejše cene, je težko določiti zajamčene cene živine.
. Prava zmešnjava je v tem kmetijstvu. A kdo jo povzroča? Po dejstvih sodeč kmetovalci. Na svetovnem trgu se je koruza močno pocenila, pri nas pa se še vedno draži, čeprav na blagovni borzi v Novem Sadu ugotavljajo, da je premalo kupcev. Za 1 kg je treba plačati že precej več kot 3 din. V Avstriji, kjer vzdržujgo precej trdne cene, je na blagovni borzi po 2,60 din. Tuji trgovci pa jo ponujajo po 2,30 din za kilogram. Ali bi se pri taki ceni našim pridelovalcem splačalo izvažati koruzo? Ali menijo, da bo na svetovnem trgu cena spet močno porasla? Če mislijo tako, se gotovo mptijo, kajti tudi drugod živinorejci ne morejo pitati živine s predrago koruzo in se je poraba zmanjšala. Sprijazniti bi se morali z resnico: sedanja cena koruze pri nas je previsoka, ne le za rejo živine, ampak tudi v primerjavi s pšenico in drugimi poljščinami.
Zmešnjavo povzročajo pred-vsem kmetovalci. Kdo naj jim
Iz zadnjega PAVUHE
SINGAPUR — Osvobodilne sQe.v Kambodži utijujejo obroč dedi javnega mesta Phn ^ kontrolirajo pa tudi vse cestne in vodne poti do prestdnice. Ži^jenje v glavnem mest^ trenutkom, ko se začenja konec. Da je Phnom Penh res „mesto beguncev, vojnih ^ dobičkaijev ter sestradanih otrok, priča tud slika, ki kaže kamboške otroke, kako v riževo juho, k^ti prehrana v begunskih taboriščih je strogo radonirana. Tuje agencije umrljivost otrok za lakoto že precej velika, pri čemer pa lakota ne prizanaša prebivalcem. Ameriška pomoč oUeganemu mestu in osovraženemu režimu je samo s® primeijavi s potrebami. — (Tdefoto: UPI)
pomoY me pelji, hik, da bom spet lahko tri hišne voeale podpirala!
uskladi cene živine in koruze, če ne sami? Kdo naj vodi pregled, koliko živine je v pitanju, če ne njihove organizacije? Družba idhko pomaga s premijami. Take možnosti pa so omejene, ker je sredstva za i^ih treba od nekod dobiti. Zato naj bi cene usklajevali najprej kmetovalci s pametnimi in poštenimi dogovori. Tak je naš sedanji sistem.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Osrednji politični dogodek prejšnjega tedna dni je bila seja centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, na kateri so — pod predsedstvom tovariša Tita — obravnavali tudi vprašanja glede nadaljnje idejnopoli-tične ter organizacijsko kadrovske krepitve ZK in, slednjič, izvolili tudi nove člane predsedstva CK ZKJ.
Na seji centralnega komiteja je spregovoril tudi predsednik Tito — ki je predvsem opozoril na nujen boj proti vsem tistim, ki s svojim delovanjem nasprotujejo naši začrtani smeri razvoja, ki s svojim idejnim in tudi politično obarvanim delovanjem skušajo očitno metati polena pod noge našim družbenim prizadevanjem na čelu z avantgardo delavskega razreda. Zvezo komunistov Jugoslavije.
Na seji CK ZKJ je bila izražena posebna pozornost okrepitvi Socialistične zveze kot fronti vseh naših naprednih družbenih sil. Rečeno je bilo, da ZK — čeprav vseskozi kot avantgarda na čelu delavskega razreda — ne more vsega izvesti sama, pa to tudi ni njena vloga in namen v naši socialistični samoupravni družbi. Socialistična zveza je tisti kohezivni faktor, tista naša najbolj množična politična organizacija, ki združuje vse napredne družbene strukture, in v njej mora biti jedro našega boja za nadaljnje družbene preobrazbe, jedro naših akcij v tej smeri.
Sekretar v izvršnem komiteju predsedstva CK ZKJ Jure Bilič, kije imel na tokratni seji CK ZKJ uvodni referat, je posebej poudaril, da nam je sedaj — tako kot svoji^as ^ še kako potrebna močna ter enotna Zveza komunistov Jugoslavije, ki bo vodila boj za razreševanje dmžbenih nasprotij, za dosledno izpolnjevanje sedanjega programa naše revolucije, za trdnost naše večnarodnbstne skupnosti ter za nadaljrM razvoj socialistič-r.fga samoupravljanja. Ob tem je posebej po-iaril tudi to, kako nujna je idejna usposob-
Ijenost članstva ZK za takšno nalogo — usposobljenost, ki jo bo treba uresničiti prek začrtanega programa, sprejetega že v dosedanjih partijskih dokumentih.
Med sklepi, ki so jih sprejeli na tokratni seji CK ZKJ,je poudarjeno tudi to, daje treba sistematično pripravljati ljudi za sprejem v ZK ter omogočiti sprejem čim več delavcev in kmetov, kakor tudi intelektualcem in mladine v skladu s potrjenimi kriteriji.
Prejšnji teden - v petek - je bil na republiški konferenci SZDL Slovenije tudi sprejet statut te naše najbolj množične družbenopolitične organizacije, ki dobiva sedaj še poseben pomen v tokovih naših družbenopoli-
OKREPITEV SOCIALISTIČNE ZVEZE
tičnih prizadevanj. Statut SZDL Slovenije je prvi, novim ustavnim določilom prirejeni republiški statut SZDL v Jugoslaviji. Kakor je izjavil predsednik RK SZDL .Mitja Ribičič, so nosilci organiziranosti SZDL delovni ljudje - samoupravljavci, ki zavestno sprejemajo socialistično samoupravljanje ter so se zanj pripravljeni zavzemati se z vsemi močmi. Novi statut SZDL Slovenije je vsebinsko potrdila tudi obširna dosedanja javna razprava o vsebinskih vprašanjih delovanja te nate družbenopolitične organizacije.
Republiški izvršni svet je na svoji zadnji seji (prejšnji torek) posvetil največ pozor-
nosti programu izvajanja dogovora o politiki cen za letošnje leto — pri čemer je bilo poudarjeno (kot je tudi že dogovorjeno), da letošnja rast cen po stopnji' ne bi nikakor smela preseči lanskoletne. Rečeno je bilo tudi, naj bi bila v celoti letošnja rast življenjskih stroškov za kakšnih 5 % nižja kot lanskoletna. Tu bo treba storiti veliko naporov — pri čemer je jasno opredeljena odgovornost družbenopolitičnih skupnosti, ki se bodo morale glede cen dogovarjati ter se teh dogovorov tudi točno držati, sicer ne bo uspeha.
Izvršni svet je tokrat sprejel tudi dva ukrepa, posebej pomembna za kmetijstvo. Sprejel je zakonski osnutek o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (s čimer naj bi spodbudili bančna vlaganja, še posebej v obmejnih in hribovitih kmetijskih predelih), razen tega pa je IS sprejel tudi odlok o podaljšanju lanskoletnih premij za kravje mleko še za ves čas letošnjega leta.
Na zasedanju republiške skupščine prejšnji teden - v sredo - je bila sprejeta zakonska sprememba glede financiranja samoupravnih interesnih skupnosti (ki je. doslej veljalo samo za prve letošnje tri mesece, sedaj pa se stari sistem financiranja ter zajemanja prispevkov za SIS podaljšuje še za en mesec) in s tem je bila zakonsko zagotovljena časovna premostitev znane zagate, v katero je zaradi časovne stiske zašlo družbeno dogovarjanje v zvezi s skupno porabo za letos. Pomebno vprašanje družbenega dogovora glede letošnje skupne porabe mora biti razrešeno do konca marca - in sedanja akcija, ki še teče, je po vsem dosedanjem dogovarjanju ter ocenjevanju potreb in možnosti sedaj vendarle dobila že čisto konkretno uresničljiv urnik.
Republiška skupščina je z odlokom, ko je pooblastila IS za podpis ustreznega družbenega dogovora, naredila še en korak v smeri razvoja našega kmetijstva. Dogovor je, naj bi zagotovili vsa potrebna denarna sredstva za delovanje ter ustrezno razširitev kmetijske pospeševalne službe. Ta sredstva bodo po sedanjem dogovoru zagotovljena do leta 1980 ., se pravi dotlej, ko se konča prva faza izvajanja dogovorjenega dolgoročnega razvojnega programa za kmetijstvo v Sloveniji.
tedenski zunanjepolitični
Koroški Slovenci so po ne-delj&ih volitvah v celovški deželni zbor bogatejši za spoznanje, da se bodo morali tudi v prihodnje po svoje bojevati za pravice, ki so jim zagotovljene v državni pogodbi, na njihovo izpolnitev pa čakajo že desetletja. Kakšna moč se dcriva v pravičnih zahtevah naših rojakov za Karavankami priča že bežen po^ed na predvolilno kampanjo na Koroškem. Vodilna socialistična stranka se je morala spogledovati z desničarji in zaigrati celo na šovinistične strune, da bi si zagotovila vodilno mesto na Koroškem tudi v prihodnje. Vse jim je prišlo prav, samo da bi pridobili nemški del prebivalstva v deželi na svojo stran. Državo, ki se ponaša z demokratično ureditvijo in ki slovesno izjavlja, da hoče imeti dobre sosedske odnose z državami, s katerimi meji, je morala Jugoslavija z uradnimi protesti opozaijati, da se na njenem ozemlju dogajajo stvari, ki razveljavljajo še teko slovesne izjave o demokratičnosti. Če se spomnimo samo provokacije ustašev "v Celovcu, saj so si z vednostjo oblasti dovoljevali odkrite napade na Jugoslavgo, pa jih nihče ni zaradi tega poklical na odgovornost!
V tem desničarskem morju koroški Slovenci ne bodo uto-nfli, dokazali so, da znajo strniti svoje vrste in postavljati še odločnejše zahteve za enakopravno življenje z nemško manjšino.
Lahko bi rekli, da je v nedeljo padla tudi politična trdnjava voditelja zahodno-nemških socialnih demokratov Willyja Brandta, kajti socialni demokrati so na nedeljskih volitvah v Zahodnem Bedinu izgubili dolgoletno večino v mestnem senatu. Opozicij&a kiščansko-demokratska unija, katerega šefa so neposredno pred volitvami ugrabili teroristi gibanja „2. junij", je zdaj najmočnejša stranka v mestnem
senatu, kar je bil Vendar, sodaldempk1* ag koaliciji z liberala, V**. ^ v Bonnu, ostali na oH ^ Zahodnem Berlinu.y njih volitev pa bodo presoditi, kje so st0 ' Vse prevračati na ^ knzo in inflacijo, Je pt prelahek izgovor. . &
Dogodki v zvez« .t{; In prinašajo vedno n°va< eenja, poleg tega, pa « ta del sveta v vedi1 ^ zask rbljenost. P	t.
zadnji čas vse bolj fM\ pričanje, da je tre j d\ krize iskati s P°ffiX| obema narodnima sKK na otoku, pa čeprav viteljstvom, se nfc3*0 s Č ustaliti tudi P°l0Ž*jLj matičnih državah o*0!.« šin — v Turčiji in
Na azijskem ju8°!^o^(t priče dramatičnim Kambodži Medtem^0»' dilne sile zategujejo o ^\. glavnega mesta, ima # jfjj Pnom Penhu že vse ® ^ , trenutka, ko se b"** ptf konca. Pnom Fe1"1 fC zbirališče begunce*' tov ( dobičkarjev in sestradanih otrok.
treba dodati še res s«'m i izjavo šefa režima g®" A Nola, da je priprav^$e°t' piti, če je res sam0,® v v, da državljanke voj^ pr bodži ne more t"
Vsaka sprememba s režimu bi bila d°br^ ^
rtjoopazo^a,4eW#
čani pristali. Za zo^.^ jim je Lon Nol P°.
ne bi bilo toliko PflZL<js*Ji tveganja velikanskih s t pošiljanje pomoči Konec se bliža, ° ^ ^ dvomi, očitno pa j®' ur,% čani ne dovolijo ga napovedal PreL volji njim samim. >A\ s kamboškim lju^st pe A vprašanje, ki oči^^j*' i med strateške in p011 račune.	A
je pripeljala na polje t^^odneoa if„_„i	težke stroje za izkop
v BrezSv^ ^ predelovalni obrat Slo-Ijtitor je Slovin	1750 metrov. Inve-
(Foto: J. Xep	2 milijona dinar-
^arcujmo z ^■-EKTRIKO!
\\tn.^ t
v soboto so v Krškem slavnostno odprli novo blagovnico. Trgovsko podjetje Preskrba prodaja v zgornji etaži tekstilne izdelke in obutev, v spodnji pa ži\ila, tehnične izdelke in šolske potrebščuie. Nova prodajalna — nameravajo jo ie razširiti — je velika pridobitev za kraj. (Foto: M. Vesel)
Veliko denaija je stala čistilna naprava, ki si jo je omislil kolektiv ISKRE v Semiču in s pomočjo katere segreto vodo iz proizvodnje ohlajajo in jo spet uporabljajo. Ker je poprej voda sproti odtekala v kanale, so vasi okrog tovarne ostajale brez vode. (Foto: R. Bačer)
Na kraju predstave Jurčičevega Domna v izi^bi boštanjskih amateijev minulo nedeljo je predsednik občinske Zveze kultumo-prosvetnih organizacij Tone Zgonec (prvi z leve) s šopkom izkazal priznanje dolgoletni režiserid in kulturni dela\1d Minki Galetovi. (Foto: Železnik)
slovensifp 'l'jo 2 7^ ^e^oelektrame
p "lilijon kiloja?^ primanjku-ur na dan. mero^i°^° vzeti 2 električna ^ varče-^ov vS '^"ergijo. Ce po-po^tevali,	i "®
porabo Za ^ zmanjša-P^menipreS?«^ odstotke, kar »^1 ^*^0	'"^dukcijo. Ce
2 u^^.seslp^t^mreduk-voj ? Upadel ifav^ P'^iroeru, če
<^^^^°bjekt	proiz-
5 85	sej m u
kot ^esto^
617 so --po 410 do 9^520 do 750

Nenehne podražitve pri nas nikomur ne prizanašajo. Premišljeno in realno načrtovati je postalo težavno. Malokatera pogodba, dogovor, sporazum še obvelja v nespremenjeni obliki. Aneksi, kot pravimo učeno dodatkom (priključkom), so se že tako razpasli, da brez njih ne moremo več.
rL so n?	stare
prodal?	' ^"di 84
rt- so veii^f	Živali. ^ 711,50 do
OMt, clo Udin za-"!"^' "»telice ? 6^	Kilogram žive
„Komaj sem naposled tudi sam prišel na vrsto ..."
Regionalna splošna bolnišnica v Novem mestu se je lani znašla v pravcatem mlinu cen, aneksov in drugih dodatkov, saj je od pogodbe, sklenjene z zdravstvenim zavarovanjem, ost^o le okleščeno besedilo, veliko številk pa so morali zamenjati z novimi. Zlasti so večkrat spremenili cene za storitve in oskrbne dni. Nobena skrivnost ni, da so dokončno, lani veljavno ceno oskrbnega dneva (287,20 din), določili šele 27. decembra.
Križ je bil tudi z načrti, saj so jih lahko le delno uresničili. Število vseh oskrbnih dni se je v primerjavi z letom 1973 zmanjšalo za 668, na
l^etijski nasveti
odločilni trenutek
nriu^.
^8odai *5« °	za pšenico, ki je odločilno za njen
a Do<5i^°u	v prvi polovici, marca, še
^ To^	dognojiti z du-
M ^eg n^^^ja - v n	imenovana jugoslovanska metoda ^
P f	z italijansko, hladneje in običajno ^
^ ® O"™" pognojimo pšenici s	J
Krojih, ki se topijo počasneje in zato	^
1' rje. v tonn#v!)^^^ 1^ je z dušikom, ki ga je treba zaradi	j
ra7ma takrat, ko ga rastlina potre-	#
if/ ob zaepfu zadostuje, če ga poljedelec doda dva-	^
'L; U. ^ spomladanske rasti in drugič ob kolenče-	#
/'•lice	so	t
]i\	jeseni (deževje!) posevki pše- ^
rff ^ušik v-^ '	sicer. Da si bodo opomogli, ^
J' ^ten7i	rast in razrast. Kmetijski inštitut
S' rt i^Of i.'^^^ika	^ normalne rastne razmere večje
'J\ ^aio mo •\°	^8 čistega dušika na hektar,
I Ob Wr»i ^ P^.	Sa pšenici dali tudi ob drugem
V t'	uporaKr	^ Kutine pri
Prt nas 7H . dušično gnojilo, ta številka pome-^ejia P^^eni	uporabljano dušično gnojilo, ta
gojila ' P"^® v poštev tudi ustrezna količina
^	^ ^ dušikom, zlasti pri ruskih sortah,
^ Nnastanejo neprijetne posledice f n	nianjša odpornost ipd.). Zgodaj
uHiud- kla« predvsem nalogo. da poveča število U	enoto površine. Poveča gostoto in
^odan «K , in tvorbo beljakovin pa je odloči-'t '""ciaMl"'', ^»iMSenju. Pšenica kolen« pribUino v ' je čas za drugo dognojevanje.
Inž. M. Ir.

posteljah pa je ležalo kar 308 bolnikov manj kot leto dni prej. Število oskrbnih dni se je nekoliko povečalo le na štirih oddelkih, medtem ko se je na drugih sedmih zmanjšalo. Izraba postelj (ležišč) se je zavoljo tega zmanjšala za nekaj desetin odstotka.
Po sporočilu iz bolnišnice je bilo lani doseženih le 197.827 oskrbnih dni za zavarovane osebe ali za 0,19 odstotka manj, kot so predvideli z načrtom. V nasprotju s tem pa je bolnišnica načrt specialističnih storitev celo presegla, in sicer za 11,07 odstotka. Vse to pa pomeni, da v okviru razpoložljivega denarja ustanova s stroški ni pretiravala, zato tudi ni povzročila, nikakršnega primanjkljaja. Seveda bo podrobnejša anahza možna, ko bodo na decimal-ke natančno znani vsi dohodki in stroški.
I. Z.
Kmet kot divjad
Prizadeti kmetje kot da so se zbo-gali z usodo, prepričani, da je dosedanji lovski zakon za njih zato krivičen, ker so ga krojili „gospodje iz mest" - lovci, kmeta pa niso pustili do besede. Tak vtis je ostal, ko je našemu „letečemu uredništvu" Franc Novak, kmet iz Hinj, dejal, „da delamo samo za divjad"; kmet Franc Grm s Pleša, daje dobil za cn ar uničenega krompirja 72 dinaijev; kmet Tone Novak, da je namesto 4.000 din dobil le 1.300 din odškodnine ...
seh Suhe krajine. Bele krajine, obrobja večjih gozdov, više ležečih kmetij. Kme^e jadikujejo, lovci obljubljajo in sem ter tja pokažejo dobro voljo, tleča „vojna' med njimi in kmeti pa ostaja.
Kaže, da bo vendarle drugače. Novi zakon o lovstvu, ki ga pripravljajo, naj bi stvari postavil na prava mesta in pomagal vzpostavljati „biološko ravnotežje" v prizadetih predelih. Zadružna zveza Slovenije v imenu kmetov zadružnikov vztraja, kot je bilo poudarjeno na nedavnem izrednem občnem zboru, da „morajo biti kmetje zaščiteni vsaj taJko kot divjad", kar pa je gotovo še premalo. Ustava pozna načelo, daje treba zagotoviti nadomestilo tistemu, ki dela v slabšem položaju, tak pa je kmet ob lovskih revirjih. Novi zakon naj bi tudi omilil zahteve, po katerih je bilo doslej treba zavarovati njive pred divjadjo - ne da bi spraševali, koliko to kmeta stane - daje prizadeti sploh lahko upal na povračilo škode.
M. LFG.AN
fA

Obupali so — opuščena čuvajnica pri Žvirčah v Suhi krajini. V takih kmetiči varujejo svoje njive pred di\jimi prašiči.
Pritožbe, ki morda za meščane izzvenijo malenkostno, so že dolga leta problem številka ena v mnogih va-
Včeraj rudaiji, danes kovinarji. Nekateri so že spremenili svoj poklic.
Rešeni premog
Ob koncu lanskega leta so „nakopali" štirje deficitni slovenski premogovniki 13 milijonov dinarjev primanjkljaja. Beseda je o Z^orju, Laškem,. Senovem in Kočevju. Te premogovnike je imela družba namen že zapreti, vendar so zaradi energetske krize podaljšali njihovo obratovanje, čeprav je bilo vnaprej jasno, da bodo poslovali z izgubo.
Pred dnevi so na republiškem komiteju za energetiko sklenili, kako bodo pokrili ta primanjkljaj štirih nerentabilnih premogovnikov, med katerimi sta dva tudi z našega območja. Dogovorili so se, da bodo del primanjkljaja v višini 8 milijonov
dinaijev pokrili iz tako imenovanega anonimnega kapitala, razliko pa bodo doplačali iz sredstev sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij.
Tako so lanske težave rešene, kajpak pa ni mogoče upati, da bi bilo letos kaj bolje, zlasti še ker ni mogoče pričakovati, da bi federacija probleme cen prenesla na republike. Predsedstvo gospodarske zbornice se je zato zavzelo, naj bi že zdaj poiskali primerne rešitve. Zbornica je zato predlagala, naj bi omenjeni štirje rudniki v enem mesecu pripravili svoje programe. Njihovo uresničitev bo podprla tudi zbornica. Slabo bi namreč bilo, če bi se tudi prihodnje leto na en^ način lotili obravnavanja izgub štirih premogovnikov - še zlasti zato, ker družba ve, da bodo spet kopali premog z izgubo.
Majavi gugalnik
Iz gradiva za prihodnjo številko Novolesovega glasila povzemamo nekaj misli, ki jih" je v intervjuju povedal dipl. inž. Vili Pavlič.
Pavlič ocenjuje krizne spremembe v svetovnem gospodarskem položaju kot vzroke, ki vplivajo na prodajo, s tem pa tudi na proizvodnjo Novolesovega obrata drobnega pohištva. Novoles se na ameriškem tržišču bori z močno konkurenco tako cenejših ameriških proizvodov kot izdelkov s področja Pacifika. Prodaja gu-galnikov na ameriškem trgu pada, saj beležijo 20 do 30-odstotni padec
!)rodaje v primeri s prejšnjim četrt-etjem. V skladu s tem je vse manj novih naročil.
V tej prelomni situaciji se Novoles obrača k iskanju notranjih rezerv, ki so predvsem v večji produktivnosti, boljšem organiziranju, drugačnem odnosu do surovine in v povečanju delovne discipline.


KOAA UKUPUOGr prihma gkmaua
i
Oprostite, da niste morda zgrešili okenca?
(Subotičke novine)
Novolesov gugalnik se srečuje na ameriškem tržišču z Ročnimi konkurenti.
Vendar do pouebno delovati tudi glede na druge dejavnike. Predvsem bo potrebno izpeljati akcijo za realnejše ovrednotenje paritete dolar -dinar in za regulacijo izvoznih premij.
Vse to pa zaenkrat ne rešuje osnovnega problema, ki ga morajo v Novolesu rešiti. Odločitev se vrti v krqgu; ali še naprej proizvajati v taki meri ali zmanjšati proizvodnjo. V prvem primeru bodo naraščale zaloge, z njimi pa bo rasel tudi kup novih problemov.
GREGORJEV SEJEM
v sredo, 12. marca, bo na Veseli gori pri Sentrupertu „Gregorjev sejem" za govejo živino in konje. Obenem bo to tudi kramarski sejem za kmetijske pridelke, suho robo, sadna drevesca, trte, kovaške izdelke. Kupci in prodajalci se bodo lahko podprli in odžejali v prenovljenih prostorih gostilne turističnega društva v gradu.
fffedtut I®
gapisntM
•••
Minula seja vseh zborov skupščine občine Novo mesto ni prvič niti zadnjič sprožila vprašanja, ali so številke o bliskovitem gospodarskem razvoju novomeške občine res tako trdne, klene 'in občudovanja vredne, da je njihov seštevek skupaj z velenjskim gospodarskim čudežem nekakšen „mane-kenski" primer dobregq. občinskega gospodarjenja.
Novomeško razpotje
Nihče ne dvomi o številkah. Slednje drže in jih ne bomo ponavljali, objavljali so jih časniki od Gevgelije do Triglava. Gre za nekaj drugega. Napočil je čas, ko moramo odkrito priznati, da je bila dosedanja rast bliskovitega gospodarska razvoja novomeške občine tudi zelo enostavna posledica hitrega zaposlovanja, bila je torej do neke mere nuja, če smo hoteli spremeniti socialno strukturo prebivalstva. In slednje smo hoteli, ker smo imeli za to vse možnosti.
Ce bi zdaj šli z enakim tempom naprej, je takoj na voljo podatek, da potrebuje razvijajoča se novomeška industrija še 7500 delavcev. Ob tem pa se rodi vprašanje, ki ni niti najmanj preprosto. Ali razviti industrijo do take mere, da lahko sodobna tehnologija ceneje nadomesti 7500 parov delovnih rok, ali pa še naprej spreminjati, kot temu pravimo, socialno strukturo zaposlenih, torej zaposlovati?
Odgovor je navidez enostaven, saj vemo, dfi je dandanašnja tehnologija mimogrede sposobna izpolniti to zahtevo. Razen tega tehnologija ne potrebuje stanovanj, otroških vrtcev, zdravstvenega varstva itd. Je torej cenejša in bolj učinkovita, kot bi bih 7500 parov, delovnih rok.
V tem grmu pa tudi tiči zajec novomeške dileme, ki se je vsi v nekakšni zadregi zavedamo. Z neizpodbitno vednostjo, da jo nekoč bomo morali rešiti. Koliko^ prej - toliko bolje.
M. BAVER

dolbnjsđlllst
POSLEJ BREZ „OGLEDALA MLADIH'
Pred dobrim pol letom se je uredništvo Dolenjskega lista odločilo, da bo vsak teden namenilo celo stran mladim. Zaprosilo je vse predsednike otrčinskih konferenc Zveze socialistične mladine Slovenije oziroma njihove komisije za obveščanje in propagando za sodelovanje. Ker prošnja ni zalegla, je urednik strani sklical vse predsednike, da bi se natančneje pogovorili o delu. Na sestanek sta prišla le dva predstavnika mladine. Tako so tudi osebni stiki s predstavniki organizacij ostali brez pravega uspeha. Uredništvo je bilo prisiljeno najprej zmanjšati stran na polovico, po pol leta izhajanja pa jo celo ukiniti.
S tem seveda ni rečeno, da je mladim v našem časniku onemogočeno obveščanje. Vsaka občina ima v Dolenjskem listu svojo komun-sko stran in delo mladinske organizacije se bo poslej odrazilo na komunskih straneh in drugje, tako kot delo drugih družbenopolitičnih organizacij.
Uredniški odbor DL
Začeti na pravem koncu, a čimprej
Kako do enotnega srednješolskega centra v Posavju?
Kako do enotnega srednješolskega centra v Posavju? To je vprašanje, ki zaposluje šolnike in. politike. Komisija za idejnopolitična vprašanja in izobraževanje pri medobčinskem svetu ZKS je pripravila izhodišča za razpravo v šolskih kolektivih. Šele ko bodo prosvetni delavci povedali svoje mnenje, bo sledila analiza.
Besedno soglasje za skupno njali z združitvijo, vendar je pri
2E RAZISKOVALNA SKUPNOST
v ribniški občini so med prvimi na Dolenjskem ustanovili tudi občinsko raziskovalno skupnost, in sicer 13. februarja. Za predsednika skupščine te skupnosti, ki šteje 30 delegatov, so izvolili prof. Dragana Golijo iz osnovne šole Ribnica.
akcijo še ni dovolj. Tako je bilo pred leti z delavskimi univerzami. V Posavju so o njih veliko razpravljali in se načelno, stri-
PODPORA VODSTVOM ZK
Na zadnji seji občinskega komiteja ZK Kočevje so dah člani vso podporo organom ZK Srbije in ZK Slovenije pri urejanju razmer na filozofski fakulteti v Beogradu in fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Nadalje so razpravljali o bhžnjem praznovanju 50-letnice glasila ZKJ in ZKS „Komunist", o predlaganih spremembah v občinskem vodstvu SZDL in nekaterih drugih zadevah.
KOČEVJE: DANES PRIDE J. SMOLE
Za danes, 6. marca, jc napovedan v Kočevju obisk-člana predsedstva CK ZKJ in predsednika mestne konference SZDL Ljubljana Jožeta Smoleta ter sekretarja medobčinskega sveta ZK Ljubljana Ivana Godca. Gosta se bosta dopoldne pogovarjala s širšim političnim aktivom občine o aktualnih vprašanjih na področju zunanje politike, nato si bosta o^c-dala nekatere delovne kolektive, popoldne pa se bosta pogovarjala s sekretarji organizacij ZK, člani komiteja in nekaterih komisij o aktualnih nalogah ZK po 2. seji CK ZKJ.
tem tudi ostalo. Predstavniki treh občin so na skupnih posvetih podpirali umestnost integracije, do dejanj pa ni prišlo, ker so svoja stališča prilagajali interesom teh ustanov na občinskih sedežih.
Besede o povezovanju tudi v tem primeru niso dovolj, če ne
NOV JAVNI T02ILEC
Na zadnjih sejah občinskih skupščin Kočevje (26. februarja) in Ribnica (27. februarja) je bilo dano tudi soglasje k imenovanju Jožeta Tratnika za občinskega javnega tožilca v Kočevju. Javno tožilstvo v Kočevju opravlja delo za območje občin Kočevje in Ribnica. Doslej je bil javni tožilec Alojz Petek, ki pa jc bil lani izvoljen za predsednika izvršnega sveta občine Kočevje.
BRE2ICE: POČASTITEV DNEVA 2ENA
8. marec bodo v Brežicah počastili z dvema proslavama. Nocoj bo prireditev v prosvetnem domu, za katero je pripravila program OS bratov Ribaijev. V soboto, 8. marca, pa organizira Dom JLA gledališko gostovanje, na katero vabi vse ženske iz Brežic in okolice, posebej pa še članice Zveze borcev. Proslave bodo razen tega še v sedemnajstih krajevnih skupnostih.
bodo imele pristašev med kolektivi posavskih srednjih šol. Ti morajo sami spoznati prednosti skupnega centra in njegovo vlogo v bodočem usmerjenem izobraževanju. „Ta center naj bi povezoval šolstvo navzgor in navzdol," je na zadnji seji komisije izjavil Franc Šali. Predstavlja bo torej vez med osnovno šolo in višjo oziroma visoko šolo, služil pa bo predvsem potrebam združenega dela. Ustanavljal bo nove oddelke in jih odpiral na željo gospodarstva, zdravstva, šolstva ipd., pri tem pa usklajeval izobraževanje s sosednjimi regijami.
J. TEPPEV
SLAVNOSTNO OB DNEVU 2ENSK
Jutri, na predvečer 8. marca, bo ob 19. uri v avli trebanjske osnovne šole srečanje samo-upravljalk in družbeno aktivnih žensk iz vse občine. Ker prostor ni primeren za več kot 150 obiskovalcev, so po delegatskem načelu zajeh vse družbenopolitične organizacije, kolektive, samoupravne interesne skupnosti, društva in krajevne skupnosti. Slavnostni govor bo imel Roman Ogrin, v kulturnem programu bosta sodelovala trio Lorenz in tenorist Mitja Grego-rač.
»Dolenjski list« tribuna braScev
Josip Broz-Tito:
Spodbuditi najširše množice
Ni treba, da bi bili komunisti v boju proti vse.^ ^ nj-mentom sami. Zveza komunistov mora znati mob:-'lirično širše množice našega ljudstva. Zakaj imamo Soci zvezo? Socialistična zveza je najbolj množična or^aIr^v ji v kateri je tudi Zveza komunistov. Zveza konzulu ^ dolžna pomagati, da bo Socialistična zveza čimbolj Ne trdim, da Socialistična zveza ni bila dejavna. L>a» ^ dejavna. Pravzaprav je tako: v nekaterih vprasaHJ^^ membnih za naš družbeni razvoj, smo bili dejavni, ^ rih drugih pa nismo bili dovolj dejavni. Vsak naš čl°v ' j. naš državljan mora vedeti, kdo je za socializem, ^ onemogočiti tiste, ki se potegujejo za drugačne ob ^ bene ureditve v naši državi, ne pa za tisto,, ki jo socialistično, samoupravno. Naša država je socialisti0 ^ va proizvajalcev, v kateri imajo poglavitno ljudje kot ustvarjalci vsega, na čemer temelji naša s čna skupnost.	-
(Iz sklepnih besed predsednika CK ZKJ na 2. sej'
Jure Bilić:
Naša usoda je v naših rokah
V zadnjih letih bi zlasti zunanja propaganda, pa f • mezni notranji sovražniki hoteli med nas zanesti	H
gotovosti glede naše prihodnosti. Tovariš Tito je ve udaril, da je naša usoda v naših rokah. Smo Ysa in trdnejši in se nam za našo prihodnost ni bati. zgodovina in uspešni boj za socializem in	ju
dokazujeta, da smo enotni v varovanju naše jnfon"'' odvisnosti. Koje leta 1948 šlo za biti di ne	«
rojevski napad nismo reagirali z uvedbo trde roke re, marveč smo prav v tem času ubrali pot demo ^ in razvijanja samoupravnih odnosov.
Upravljavci Dolenjske banke in hranilnice o nameravani združitvi DBH z Ljubljansko banko - Nova podružnica LB v Krškem: uresničevanje ene izmed nalog koncepta o dolgoročnem razvoju Posavja - Pohvale na račun solidnega poslovanja DBH in LB tako na Dolenjskem kot v Posavju
Za nami so štiije zbori upravljavcev Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto: v Trebnjem, Metliki, Krškem in Novem mestu so se nosilci njenih denarnih sredstev prejšnji teden izrekli ali začeli izrekati o predlogu dokumentov, po katerih naj bi se DBH Novo mesto združila z Ljubljansko banko s 1. julijem 1975. Kako so razpravljali o tem pomembnem vprašanju upravljavci DBH, ki jih upravičeno moramo šteti med najbolj od^vome činitelje za preobrazbo banke v orodje združenega dela?
Kratek, pa zelo točen od- celo slovenske meie, tudi
govor- na zadnje vprašanje nam da prasnilo z vseh štirih ^OEOV; pooMaščeni delavci iz gospodarstva in družbenopolitičnih organizacij so se bj»2 i2g«me KK^kJi za priključitev r®H k Ljubl^n^ tanki, ki si je s svojo znano poslovno- aktivirasmo v zad-njilr letflt odp^rfa^atE -v- svet. Etoma kol Jia tujem si je LB ustvarila velik u^ed kot pomembna jugoslovanska bančna hiša, znana kot sodobno prganizirana denamo-kreditna ustanova, sposobna za uresničevanje načrtovanega razvoja SR Slovenije in številnih drugih n^log.
Pri tem seveda v Jidbenem pogledu Tie gre za „reševanje" kogarkoli: ne smemo namreč pozabiti, kot je na vseli štirih zborih v uvodu med drugim pojasnil predsednik izvršilnega odbora DBH Zdravko Petan, da so upravljavci DBH in LB že julija 1973, pred dobrim poldrugim letom torej (!), sklenili samoupravni sporazum, po katerem se je DBH vključila v sistem združevanja sredstev Ljubljanske banke za vse namene, kar je bilo takrat zgoden dokaz dobrega med-bančnega sodelovanja. Že odtlej poznamo razprave in razmišljanja o nadaljnji orga-niziranosri DBH - t^o v prostoru, kjer banka posluje, kot tudi izven njćga. DBH je sledila potrebam svojih komitentov, da terja združevanje v gospodarstvu, ki že dolgo presega občinske, pokrajinske in
meje,
čvrstejšo naslonitev na močnejšo bančno organizacijo, ki bo lahko pokrivala vedno večje zahteve razvoja in način enotnega kreditiranja s pomočjo združevanja* sredstev.
Lani je bilo sodelovanje DBH z LB še izrazitejše, saj je dalo s plodno in usklajeno poslovno politiko obeh bank dobro podlago za mesebojno povezovanje in širjenje stikov. Logičen razvoj takega sodelovanja je pripeljal končno do zasnov in osnutkov dokumentov o integraciji (združitvi) DBH z Ljubljansko banko. Podlaga za take osnutke dogovorov so.hUe seveda teze o nadaljnji organiziranosti DBH, predvsem-pa stališča in sklepi III. seje CK ZKS in ugotovitve ter predlogi političnega aktiva za Po-savje.
NOVO MESTO: GRE ZA ŠIRŠA G^OSPODARSKA POVEZOVANJA
Upravljavci DBH so na zboru v Novem mestu podčrtali, da ni nikakršnih potreb po sanaciji; nasprotno, predvidena integracija DBH z LB sloni na širšem zdravem gospodarskem povezovanju, ki ne prenese več ozkih področij občin in .nekdanjih okrajev, saj mednarodna delitev dela že zdaj terja preseganje tudi republiških meja. Ustanovitelji DBH v Novem mestu so hkrati svarili pred kakršnokoli osamitvi-
jo posameznih področij, saj ne poznamo več „gibanja ka-pit^a v starem pomenu besede". Smo priče prehvanja mi-lijardnih sredstev tako v socialnem zavarovanju, medobčinskih institucijah, inšpekcijskih službah, predvsem pa seveda v gospodarstvu. Novo mesto pri tem odločno odklanja sleherno namigovanje o „željah po centru", ker žal predobro pozna nehvaležno vlogo centra, preseglo pa je tudi nekdanje predstave o „primatu glede bančništva" v pokrajini in si takega vodstva ne želi niti ga ne potrebuje.,
Gregor IGančnik, predsednik. izvršilnega, odbora LB, je na zboru v Novem mestu opisal integracije LB v zadnjih letih, pri čemer so LB vodili predvsem načrti o novih kvalitetah dela in prilagajanje novim načelom ustavnega urejanja tega področja. Ugotovil je, da je DBH najbolj pristno in iskreno sodelovala z LB, saj je samoupravni sporazum obeh bank iz 1973 pripeljal do medsebojnega zraščanja obeh bank, končno pa do načrta o njuni integraciji.
TREBNJE IN METLIKA: ZA ENOTNO REGIJO
Zbora v Trebnjem in Metliki sta potrdila odločno namero upravljavcev DBH o njeni združitvi z LB. Pri tem so v Trebnjem poudarili, da ne gre le za vprašanje bančništva, temveč hkrati tudi za celo vrsto ostalih medobčinskih zadev, ki jih bo prav tako treba reševati z dobrimi medsebojnimi dogovori, kar velja zlasti za šolstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo in še kaj. Medobčinska politična vodstva čaka po mnenju Trebanjcev prav tu še precej odgovornega dela.
V Metliki so upravljavci DBH menili, da je predloženo gradivo primerno za razprave o delovnih organizacijah. V celoti podpirajo predvideno integracijo, sodijo pa hkrati, da nova organiziranost bančništva v pokrajini ne sme voditi k razdruževanju, temveč k poglobljenemu povezovanju širše pokrajine na vseh področjih.
KRŠKO: URESNIČEVANJE RAZVOJNEGA KONCEPTA POSAVJA
Ustanovitev samostojne podružnice LB v Krškem, ki naj bi združila upravljavce iz občin Brežice, Krško in Sevnica, sovpada z uresničevanjem dolgoročnega razvojnega koncepta Posavja, s katerim naj bi odstranili dosedanjo nepovezanost teh treh občin. Zaradi številnih reorganizacij na tem področju je Posavje v preteka losti predvsem izgubljalo, malo pa pridobivalo! To spoznanje je zdaj jasno na dlani. Ustanovitev ustrezne bančne organizacije je prav zato sestavni del uresničevanja sprejetega koncepta, ki ga [e Posavje po izjavi Ivana Ziviča plebiscitarno sprejelo in o njem podpisalo samoupravni sporazum treh občin.
Samostojna bančna 'podružnica v Posavju, integrirana seveda samo v močni banki, je perspektiva, ki naj bi zajamčila uspešnejše uveljavljanje regije kot celote. Tovariš Zivič je v imenu predstavnikov brežiške občine izrekel priznanje izvršnima odboroma LB in DBH za pripravljene osnutke o integracijah, so podlaga za začetek dobre javne razprave . o tem pomembnem gospodarsko-poli-tičnem vprašanju. Po njego-
vem mnenju naj zgled integra^ cijskega povezovanja v Posavju služi tudi za ostalo sodelovanje v regiji.
O veliki razdrobljenosti gospodarstva in razklanosti v treh občinah je govoril tudi Miro Kambič, sekretar medobčinskega sveta ZK Posavje; kritično je omenil dosedanje povezovanje gospodarstva tega območja predvsem navzven, znotraj regije pa integracij skorajda ni. — Na očitek, da so bili „upravljavci banke v Sevnici in Brežicah doslej zelo slabo obveščeni o pripravljanju teh integracij", velja omeniti odgovor tov. Petana, da ĐBH o tem ni mogla seznanjati upravljavcev LB, ki so iz brežiške in sevniške občine vk^učeni v celjsko podružnico LB — ker bo, oz. je to medtem že naredila LB sama. Zato so v teh dveh občinah to zdaj šele začetne razprave o nameravanih združitvah in ustanovitvi samostojne podružnice LB v Krškem. Oblikovana stališča izvršilnih odborov obeh bank so po izjavah vseh predstavnikov DBH in LB v Posavju ,,naletela na razumevanje". Take so bile izjave predstavnikov občine Krško, Brežice in Sevnica pa „Jedrske elektrarne Krško v izgradnji", Agrokombinata, Agrarie, Laboda, tovarne papirja in celuloze. Kovinarske, SOP in drugih.
Več delegatov iz podjetij v krški občini se je pri tem posebej zalivalilo DBH za zgledno sodelovanje in razumevanje, kar potrjuje, da je bila poslovna politika DBH vseskozi pravilna. Združeno na skupni imenovalec, bi razpravo na zboru upravljavcev DBH in LB v Krškem Idiko ocenili s'stavkom enega izmed razpravljavcev:
,,Združitev našega območja z Ljubljansko banko je nujna in logična posledica dosedanjega razvoja."
NEVARNOST PRED „ATOMIZACIJO" LB
Nekaj negodovanja je povzročil osnutek o „Dogovoru za opravlja-
k
ptiz
dov i"stJ
nje skupnih bančnih p° ^qV0 ja? ritev v podružnici LB sto". Seveda je stvar up vsake izmed podružnic 'gfit kako bo zaradi večje sm j^tet učinkovitosti opravljala >c- j zahtevnejše bančne P°J. p»|o I vem mestu, Celju ali 111 oJp$'! Ljubljani. Razprava o ^jiH ciji bančne mreže vr s» & -jrf šele stekla in dovolj b° - #i metne dogovore tudi ° .0p!*J šanju, ki nikakor ne bi s ^ . sicer zelo jasno	dji#!
gov za sodobno or^ tefl* I bančnega poslovanja n močju.	i
Iz razprave na z^0^estuH ljavcev v DBH v Novem n đr# kaže vendarle še p°^c ceno misel tovariša org3[t-Klančnika, ko je g°v°r~ fja ziranosti LB v bodoc -
stanku predsednikov vse nic LB so pred kratku* fi na nevarnost „atomjza J.^#
stoječih podružnic LB » ne Povelika razdrobljenost-j-jni*1'
nesla tega, kar z integra mo doseči. Verjetno ne jli * cionalno sedanje število * ^ podružnic razširiti na lp se • bodočih 30 podružnic- ^ f ■ verjetno razdelila n* ^jce dročja, kjer bodo p°d vPr^i mostojno urejale mn°8* -*^iiti ki so zdaj v pristojnosvf
LB. Tudi to pa je ^ jnul^! sanje, ki ga bodo reševal« U y J i upravljavci banke sam'-»z pP \ loti podpira integracijo> & j ker je združevanje v .arjl t0> skem interesu," je p°u Klančnik v Novem meS • ^ ^
„Osrednje vprašaj6 poslej: kako nadalje ^ LB kot celoto m kak ^ zj ;| izpeljati delo od TOZU . banke," je med drug"1 ^ na zboru upravljavcev ^ l£ : mestu Jože Benčina, eSjiiC'i,i Vsebinski pristop do .jjCM pravih delegatskih razm najvažnejša naloga.
Razprave na vseh upravljavcev DBH, ki ^1]., Krškem pridružili tu jtc o^ij LB iz brežiške in sevnis* ^ potrjujejo, da je bila 6'\f; naloga dobro razumjj1' .,apl^jii preprosto, čeprav sila vprašanje in dolžnost- pnfT vse tisto, kar nalaga u.s jn ditvi novih razmerij darjenju z denarjem.	J
0 sv <
Udeleženci štirih P^o bodo zdaj prenesli fa delovne organizacij®- pflt
marca bo občni zb° v konec aprila pa z 0# dotlej bosta izvršili111 .a d obeh bank izoblik?*cl,t"
končne predloge dok ^
o integraciji DBH 1 njej pa bosta odloc upravljavcev obeh ba> .jj;
tone^ J

i
Odločili bodo upravljala obeh bank
^0 stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
Kulturni praznik J^jih zdomcev
^^va v Stuttgartu
^a^en"wuerttenvbcrg 8»iao v	smo Slovenci, ki
nnln-t. p,r,os^avi1' slovenski C« Y R«hru - Stut-Nstavniicj „ , steyilni gostje, ^Rj, predcpH0-!1 -nega konzulata SatiSadlUk Ju8°slovanskega Pijanske kf u centraJ sodelavci
fc»>sr'™SK™w
ori^if°o?rJe imela Nunčičeva, Ritega Prešorn r?1 m del° našcga
^camir^9rrjezaključi-
?0vino kaknr ."4ubimo svojo do-: t^n, in vrafa JC ^ubil naš vcliki
' yieno vibcrt« 86 vsak v sv°j°
programa so na-■ v in člani dr!!mVtnske doP°lnilne J Jttv. Deklami. sek.cije SKUD pe®ii. Med nn S° Vcč Prešerno" h lu "čenča f7 nmeznimi točka" . ^ ^tmoniko Z1agerl°clla igrala I Ki. °n,1(0 slovenske narSdne
He-V&P°fel?bl,rno navdu-_ zahvala na pr J0(C1,S0 se potrudili enskim učitnr vscm štirim otroke eljICam' ki Poučuje-
»Višja sila« le za nekatere?

Siovenskr pisateljih Branka Jurca na oliisku v krški šoli.
Pisateljica pri pionirjih
Branka Jurca je podelila bralne značke pionirjem osnovne šole »Jurij Dalmatin« v Krškem
'^ARIJA STERMECKl jfj^	Stuttgart
|N;odov^
pesti
POmiijkUjf'^'^^^si spet zelo pe-' ¥P?^GoSi'xf^>liki Cc?o-vffisc v vsaka so skoii • celo dva,
JS®'" vodnjaki T	v
poln	do ne-
p^wld„^° "»alo vo-
S&i iS	ljudi z
•	Vodo L • velikimi vPOnjalca ^ ^ je treba vleči iz
se s strah popravil.
^ ij^'dje že^i^ '°de.
*	l!>rili^'"j,p"peljali ^^omunalo, ^Cudn imaio , ^'p^soodgo-
^KV''pokvaren.
tS	bi /o n?°r• Tudi
iRer	^ P'^P'^ljallezaen
večkrat
:	rešitev.
JOŽICA UCMA.N Vel. Ccrovec 8
i,J|stitka
Dim
liui J 8a dobili oh' ?^^l^°vanju, Vsagj "nnogo g;« živel še
sliši • " i'ii
IVAN BARBIC, Bregana
Pionirski odred Karla Destovnika-Kajuha iz krške osnovne šole „Jurij Dalmatin" praznuje 21. februarja pionirski praznik. Letos so ob tej priliki podelili bralne značke. Na slovesnost so povabili mladinsko pisateljico Branko Jurca, ki seje vabilu ljubeznivo odzvala.
Pionirji so se zbrali v telovadnici in iz rok pisateljice prejeli 65 bralnih značk, od tega 40 zlatih, 56 srebrnih in 69 bronastih. Ob podelitvi so pionirji izvedli krajši kulturni program.
Branka Jurca je obiskala tudi člane literarnega krožka na šoli. Mladim literatom je prebrala odlomek iz svoje nove knjige, potem pa se je pogovarjala z njimi o svojem delu, doživeljih in jim dala nekaj nasve-
' KONCERT ^ ZA VOJAKE
Te dni je v novomeški vojašnici Milana Majcna gostoval ansambel Dubrovniški trubadurji. Izvedel je dva koncerta: enega za vojake in enega za starešine. Tisoč poslušalcev je navdušeno pozdravilo nastopajoče. Mnogi vojaki so izrazili željo, da bi do podobnih nastopov se prišlo, kar je načelnik Doma JLA, Miloš Džudovič, tudi obljubil.	L. D.
MLADINSKE ORGANIZACIJE V VOJSKI
že dalj časa se v enoti Rade Petroviča pripravljajo na volilno konferenco 21SMJ, ki bo predvidoma v mesecu marcu. Sklepi, podani na 3. konferenci ZK in na X. kongresu, o osnovanju mladinskih organizacij V enotah JLA so vodilo priprav.
Vse enote so dobile popolno gr^ divo IX. kongresa ZSMJ, kar je omogočilo vojakom dober vpogled v poglavitna načela. V vseh enotah so pripravili sestanke, na katerih so^e o nalogi in vlogi mladinskih organizacij v armadi podrobno pogovorili. Po vseh teh pripravah so konstituirali mladinske organizacije in izbrali vodstva ter delegate za volilno konferenco ZSMJ. V enoti vlada prepričanje, da bodo mladinske organizacije v marsičem vplivale na izvrševanje vsakodnevnih nalog in tako povečale bojno pripravljenost enot. Poleg tega sc bo z njimi razširilo ustvarjalno uveljavljanje mladih.
L. DRAŽIC
tov, kako naj sučejo pero, da bo njihovo pisanje izvirno. Pionirje je razgovor močno pritegnil, še posebno pripovedovanje o vojnih časih, ko je pisateljica delovala kot partizanska kurirka.
Zadovoljni z obiskom so pioniri izrazili željo, da bi šolo ob podobnih priložnostih obiskal še kateri od slovenskih mladinskih pisateljev.
B. MLAKAR L. ŽUPANC OS Jurij Dalmatin, Krško
Hudo pomanjkanje snega celo v naših znanih zimovališčih turističnim delavcem v teh krajih beli glave, ker so domovi pač prazni. Stanje povzroča tudi naslednje sitnosti, kot jih ima trebani^ smučarski klub.
Se pred lanskim praznikom republike so se predstavniki kluba dogovorili z Viatorjem za smučanje na Veliki planini, kamor so želeli popeljati svoje člane na trening. Klubu seveda ni moglo biti vseeno, ali bodo v planinah imeli sneg ali ne, zato so se pri vremenarjih zanimali za snežne razmere.
Pet dni pred smučanjem je postalo jasno, da snega ne bo, zato so smučanje odpovedali. Tu pa se je zatem zapletlo. Sele 6. januarja so Trebanjci dobili od Viatorja pouk, češ: „Organizacija ne prevzame odgovornosti za škodo, ki bi nastala zaradi spremembe programa v zvezi z višjimi silami." Kaže torej, kot da hočejo imeti v primeru, če naročnik odpove naročilo tri tedne pred rokom, 15 odst. plačila usluge, za odpoved dva tedna poprej 25 odst, za odpoved teden dni prej 50 odst., pod tednom dni pa kar 80 odst. Toliko so zaračunali tudi trebanjskemu klubu.
Klub, ki nima denarja, sc temu plačilu seveda upira. Resnici na ljubo je treba še povedati, da so pri Viatorju pričeli govoriti o znižanju šele, ko je smučarski klub odklonil plačilo. Turistični delavci so se pred nevšečnostmi vremenarske delavnice torej dobro zavarovali, seveda pa po drugi strani nikjer ne navajajo, koli-
ko bi popustili smučarjem, če bi v resnici bili v domu, smuči pa bi morali zaradi pomanjkanja snega pustiti na prtljažnikih!
A. Ž.
MLADINSKI SOLSKI RADIO
v tem šolskem letu smo mladinci na osnovni šoli „Miran Jarc" v Črnomlju zelo aktivni. Poleg številnih krožkov smo 24. februarja ustanovili tudi mladinski šolski radio, ki ima svoje oddaje vsak ponedeljek zjutraj. Radio nas obvešča o šolskih dogodkih in o drugih novicah. Uredništvo radia sestavljajo: Mateja HorVat, Mojca Tome, Vesna Povše, Mojca Cemas, Andrej Čufer in Du-. šan Sašek. Naša naloga je, da seznanjamo učence z zanimivostmi.
Mateja Horvat in Mojca Tome, 8.a
ČESTITKA
Ob 25-lctnici obstoja Dolenjskega lista čestitam in se zahvaljujem uredništvu, upravi in vsem. sodelavcem za prijetno in koristno sprotno obve^anje o vsem, kar nas zanima, in o vsem, kar sc okoli nas dogaja. Prepričan sem, da želijo enako Dolenjskemu listu vsi zvesti bralci iz Ortneške doline, pa čeprav tega nismo sprejeli na zboru bralcev Dolenjskega lista.
VLADIMIR PREZELJ
8. MAREC V PREČNI
Mladinski aktiv iz Prečne je za 8. marec pripravil prireditev, ki fco ob 15. uri v prosvetnem domu. Mladini sd pripravili kulturni program in k sodelovanju povabili tudi učence iz osnovne šole Bršljin. Na prireditev vabijo vse okoliške prebiv^e in želijo, da bi se med njimi vse žene in matere prijetno počutile.
Nova stavba v kasarni
Vojaki v Novem mestu dobili novo pralnico, kopalnico, kemično čistilnico, brivnico
v vojašnici v Novem mestu je pred dnevi Rade Petrovič prerezal trak in tako simbolično predal enotam JLA v uporabo stavbo, v kateri je nova pralnicaj kopalnica, kemična čistilnica, frizerski oddelek ter še nekaj drugih prostorov. Stavba je opremljena z najmodernejšimi napravami. Skupna vrednost vseh del znaša okoli 5 milijonov dinarjev.
Svečani predaji so prisostvovali tudi predstavniki ljubljanskega armadnega okrožja. Rade Petrovič je v krajšem govoru orisal pomen novega objekta za izboljšanje življenjske ravni vojakov. Poudaril je skrb in
ANA KASTELIC
27. februarja smo se na kočevskem pokopališču poslovili od Ane Kastelic, ki je bila rojena v Podgori pri Dobrepolju leta 1889.
Ko je bila stara komaj 9 let, je morala služiti pri tujih ljudeh. Le^ 1934 je prišla v Kočevje. Tam jo je leta 1941 doletela druga svetovna vojna. Maja 1943 je odšla njena hčerka Katica v partizane, ob koncu leta 1944 pa ji je v Podgorski ulici skupaj z Lenasijem in Galičem padel mož.
Po vojni je s hčerko Katico in njenim možem Alojzem Rauhom, kije . nosilec spomenice 1941, živela y raznih krajih Jugoslavije, zadnji dve desetletji pa spet v Kočevju.
Ano Kastelic so imeli povsod radi. To dobro ženico, članico Zveze borcev NOV, bomo ohranili v lepem spominu.	^
pomoč komande ljubljanskega armadnega okrožja pri postavitvi in se zahvalil načrtovalcem in izvajal-. cem del.
Predstavnik ljubljanskega armadnega okrožja Mirko Jerkič pa je med drugim dejal: „Veseli me, da sc bo dvignila življenjska raven vojakov, prav tako pa me veseli, da bo delovno osebje, ki je do sedaj delalo v zelo težkih razmerah, imelo sedaj odlične možnosti za delo."
L.'DRAŽIC
Rade Petrovič je prerezal trak in odprl potrebno stavbo v vojašnici Milana Majcna v Novem mestu.
Odprto pismo
kulturnih skupnosti Doleniske in Gorenjske
Udeleženci posveta, predstav-,niki kulturnih skupnosti Jesenice, Kranj, Radovljica, Tržič, Domžale, Kamnik, Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Metlika in Krško, so po razpravi o solidarnostnem in vzajemnem financiranju kulture v okviru skupne in splošne porabe ugotovili: "
-	Obvestilo kulturne skupnosti Slovenije z dne 24. 2. 1975, ki temelji na podlagi sestanka predstavnikov izvršnih svetov občinskih skupščin in podatkov Zavoda za plan SRS in vsebuje maso bruto OD za vsako občino, nas obvešča, da so sredstva za vzajemno prelivanje že upoštevana pri tistih skupnostih, ki financirajo zavode skupnega pomena, in da sc zaradi tega sredstva v ta namen sploh ne bi združevala. Zato je v priloženi tabeli skupna stopnja znižana na 0,54 odstotka, stopnja za program skupnih nalog KSS ostane 0,17 odstotka in potemtakem stopnja vzajemnosti 0,20 odstotka. Udeleženci posveta se s tem ne moremo strinjati.
-	- Program skupnih nalog KSS je v javni razpravi že dalj časa, o njem se bodo odločile skupščine kulturnih skupnosti občin in skupščina kulturne skupnosti Slovenije. Prav nič pa občinske kulturne skupnosti, zbrane na tem posvetu, ne vemo in ne poznamo programov zavodov in njihovih usmeritev, ki bi jih morali financirati vzajemno. Tudi za njihove programe velja enak postopek,, kot ga določa 21. člen zakona o kulturnih skupnostih, ki izhaja iz temeljnega ustavnega načela, da delavci odločajo o dohodku, torej tudi o preseženem delu. To urejajo z družbenim dogovorom, ' zakonom in s samoupravnimi sporazumi.
-	Predlog samoupravnega sporazuma o financiranju skupnih nalog KKS, ki je bU obravnavan na ustanovni skupščini KSS, je bil popravljen v 10. členu s tem, da višino prispevka za ta program, izraženo v stopnji verificira skupščina KSS po predhodnem soglasju kulturnih skupnosti občine. Sprememba je bila
izglasovana, stopnja pa ne, ker delegati niso imeli pooblastil svojih skupščin.
Predlog o vzajemnem financiranju zavodov skupnega pomena je bil udeležencem -ustanovne skupščine KSS dan na seji, brez imena sestavljavca ali predlagatelja predloga. V zvezi s tem je skupščina sprejela naslednje sklepe: potrebno je uskladiti stališča na relaciji izvršni svet občine - kulturna skupnost občine; usklajevanje nadaljevati na področju regije; iskati nasprotne predloge o prispevni stopnji 0,17 odstotka oziroma 0,20.
-	Udeleženci posveta ugotavljamo, da vzajemno financiranje vertikalno ni usklajeno in se sprašujemo, kdo je odboru podpisnikov družbenega dogovora to zagotovil. Sprašujemo se, zakaj se ta stopnja 0,20 odstotka še upošteva v občinskih bilancah in ^upno stopnjo znižuje od 0,74 odstotka na 0,54 odstotka in ne upošteva pro^amov zavodov, ki so sestavni del pro^a-mov izvajalcev kulturnih dejavnosti.
-	Enotni smo v tem, da jc treba do konca uresničiti resolucijo o družbenoekonomski politiki SRS za leto 1975 in jo realizirati z družbenim dogovorom v okviru republike in občin. Zato so občinske bilance sestavni del republiške bilance, ki porabo usmerja in jo mora usmerjati. V tem primeru pa ugotavljamo, da se nekdo dogovarja brez nas, to je brez občinskih kulturnih skupnosti.
Od predsednika skupščine KSS zahtevamo pismen "odgovor glede predloga in sklepov skupščine o vzajemnem financiranju. Stališče udeležencev posveta bomo preverili z drugimi delegati ustanovne skupščine in z drugimi občinskimi kulturnimi skupščinami. Če bodo stališča enotna vsaj- v eni tretjini delegacij skupščin kulturne skupnosti, b^ mo zahtevali sklic izredne seje skupŠIŠine kulturnih skupnosti. Vsekakor pa moramo priti do usklajenega predloga pred rednim sklicom skupščine KSS, ki bo 14. marca.
Drago plačana (dez)informacija
Čudna dejstva iz knjige »Jugoslovenska privreda« (Beograd, 1974)
ksT-,ežka
Ht,i^nfcke" "Suva vojvo-
vj*' «a o£Prav * *>rez H^v t j *° /azkošna -
*i, <> • h pod£°5 Ve"sfcc Pri-%H ;o je N a le razbra-
SketU1 v°dič" n h kot ^mu1 80 po JuSoslo->A ki Sn podarstvu. Na-
%> hako^trri^0 starih
\ ' So 10 dobl/F V Novem
%.	ll v uporabo
kla ven,
Ss/e bil n°Ja irneH izdaja-
H!i lyivs?ohZmno d°ber:
(%i1 2 Skvnim1-^ V Ju8°sla-\ jfodatft : ' karakteristi-
lb<č>e ofranf0 tesa še
s ^mZzac:ie v vseh
^ekt^VpJf ukvarjajo in
<'l>: CTJ0™'™ ki * m i£Sl
^vek
^^i^SEauEa
listanja po tej zajetni ediciji, ko pa začne brati in se poučevati o tem in onem, ne more biti več zadovoljen. Še več, kadar naleti na popačeno slovenščino (slovenske občine so predstavljene v „slovenščini") in popačena dejstva, je zadovoljstva konec. Da ne bo videti, kot da lovimo izmišljene puhlice, preidimo k dejstvom (citatom)!
Na straneh 574 - 578 je „predstavljena" občina Novo mesto, kajpak pod zemljevidom (skico), id hoče dati okvirni očrt te občine. Na to predstavitev ni pripombe, toda na tekst pod njo ... (? !) Berimo: ,J^a-seljeni kraji ( v novomeški občini) so: Dolenjske Toplice, Dvor pri Žužemberku, Otočec ob Krki, Straža, Zalog, Žužemberk." (Pika.) Novo mesto, Šentjernej, ' Žužemberk,
Škocjan, Šmarje ta, Mirna peč -da o drugih 353 (!) naseljih v občini, kjer živi m 759 km2 nad 50.000 prebivalcev, ne govorimo - po tej knjigi niso naseljeni. (Tukajšnjim osnovnošolskim bučkam torej zaman vcepljajo znanje o nečem, česar ni!)
Nekaj niže beremo „veliko resnico", da je „največji kraj vzhodne Slovenije na robu Panonskega bazena Dolenska Krkw" (konec citata). In nekoliko naprej stoji črno na belem, da „največje naselje na Dolenjskem je Novo mesto" (odkod pa zdaj to?), ki ima ime „zaradi starega mesta Kostanjevice". Kajpak sodi k predstavitvi občine tudi podatek o občinskem prazniku. V „Jugoslo venski privredi" beremo za novomeško občino - borci, posluh! - tole: „Občinski praznik je 29. okto-
ber - prvi napad na novomeške partizanske čete." (Jojmene, pa ne da bi naši spomeničarji dobivali priznavalnine zato, ker so napadali novomeške partizanske čete!!!}
Človek tudi ne razume, zakaj stojijo Novomeščani v vrsti za premog, ko pa „imajo" premogovnik pred nosom. „Jugoslovenska privreda" namreč trdi, da je v „neposredni okolici Novega mesta premogovnik Krmelj". (Kajpak tega ne omenjamo zato, da bi zanetili lastniški spor med Novomeščani. in Krmeljčani.)
In še takle „zanimiv" spored po novomeških zanimivostih (namreč z „Jugoslovensko privredo" na triciklu, ker je pretežka, da bi jo človek na takem sprehodu držal v rokah): „Novo mesto je za turiste zanimivo zaradi arheoloških mjdb iz rim-
skih časov, frančiškanskega samostana, frančiškanske cerkve s slikami Mecingera, župnijske cerkve, na glavnem oltarju katere je sv. Nikola - delo Tintoreta. .. Znane so še mestne hiše, (1720) Bermahove hiše (arkade) ter v bližini gradovi Grm, Pamen in Najhof..."Seveda „zanimivosti" (v slogu „Jugoslovenske privrede") ne bi i}ilo konec, če ne bi na novomeškem Glavnem trgu stal „spomenik Janezu Tribini", če ne bi bil iz Novega mesta „doma slikar Božidar Jahač" itd.
Kar se tiče „Doline gradov", „Jugoslovenska privreda" dopolnjuje bralčevo znanje z novimi odkritji, ko trdi, da je v tej dolini „15 bolj ali manj ohranjenih srednjeveških gradov. Najlepši grad Žužemberk je v ruševinah, restavrirani pa so^ Gracarjev turen, Otočec, Lu-kenjski grad." (Le po kaj hodijo ljubljanski spomeniško-varstveni delavci k nam in narri odžirajo kulturne dinarje, ko pa so naši gradovi že tako lepo urejeni in jih je sploh ena sama lepota!? )
Pa še tole drobtinico poberimo iz stolpcev, kjer „Jugoslovenska privreda" prinaša skope podatke o novomeških podjetjih in organizacijah. Pod debelim naslovom Dolenjske turistične zveze beremo, da je „tajnik izvoza Niko Paulič".
Nabrali smo le glavne cvetke in „resnice", s katerimi soli pamet „Jugoslovenska privreda" vsakomur, komur se zahoče vsaj nekaj malega vedeti o novomeški občini. Cvetke, ki ne pačijo samo resnice o delu Slovenije in Dolenjske, marveč prav žalijo tudi slovenski jezik z zavijanjem y čudne spakedranke. Ob vsem tem je najbolj žalostno dejstvo, da je treba tako skrpucalo mastno plačati,, saj bi vsaj Novomeščani v nobenem primeru ne mogli reči, da so za pošten denar dobili tudi pošteno blago. Na koncu koncev se je treba tudi vprašati, ali je naša družba res že tako bogata, da bo denar trošila za vse in za vsakogar, ki ji bo kazal mačka v žaklju.
I. ZORAN
Vse leto naj bo 8. marec
Ob letošnjem proslavljanju 8. marca se bomo v Sloveniji zavzemali za to, da bo ta dan vsebinsko odražal svoje poslanstvo, predvsem s pogjedom naprej, s podvojenim prizadevanjem za hitrejše reševanje vseh perečih vprašanj, ki zadevajo ženino polno uveljavljanje, da bo lahko proizvajalka in aktivna v družbenopolitičnem delu. Prav to nas je vodilo k akciji: obiskati predsednice konferenc za družbeno aktivnost žena v vseh devetih občinah in z njihovimi izjavami prikazati, kakšen je dejanski položaj žene na našem -območju. Pozornost na praznični dan je sicer hvalevredna, nageljni pa bodo oveneli in težave ostale, če jih ne bomo z združenimi močmi premagovali vse leto.
♦ ******************** )f
zajetih v organizirano varstvo, vse več žena pa je zaposlenih. To stanje bo že v letu 1976 bistveno boljše, saj gradimo v Črnomlju vrtec za 140, v Semiču pa za 80 ot^ok. Zaposlovanje žena ni problem, saj ima službo skoro vsaka, ki jo želi.
Ženske povsod zastopane
,,Za nami je volilno obdobje, čas, ko se je tudi sekcija za družbeno aktivnost žensk pri občinski konferenci SZDL v Brežicah zavzeto posvetila evidentiranju, kandidiranju in drugim volilnim pripravam," izjavlja predsednica Silva Kljajić. Prepričana je, da je bilo opravljeno pomembno delo, saj so ženske zadovoljivo zastopane v občinski skupščini in samo-j^ravnih interesnih skupnostih. To pa zagotavlja njihov vpliv pri reševanju problemov, ki jih tarejo.
Neurejeno varstvo že sodi mednje. V programu so novi prostori za varstvene ustanove v Dob ovi in na Bizeljskem, pa tudi v Brežicah še ni vse idealno rešeno.
Tovarišica Kljajičeva želi, da bi na pobudo sekcije čimprej uresničili načrt za usposabljanje in nadziranje tistih žensk, ki sprejemajo otroke v zasebno varstvo. To velja predvsem za stanovanjske bloke v mestu, kjer pazijo ženske na več otrok hkrati. Napotke naj bi jim dajalo osebje otroškega vrtca, ki bi prevzelo tudi 'občasni nadzor zasebnega varstva.
V sekciji za družbeno aktivnost žensk pogreša Silva Kljajičeva predstavnico Tovarne pohištva. V tem podjetju je še nekaj nočnega in za ženske tudi neprimernega dela. O teh stvareh: bi se v sekciji laže pogovorile, če bi iz podjetja delegirali vanjo- svojo članico. Pripombo ima tudi k premajhnemu vključevanju kmečkih žensk v družbenopolitično življenje. Da so delavne in sposobne, dokazuje njihova izredna prizadevnost v organizacijah Rdečega križa. Delegatke iz kmečkih okolišev želijo pomoč krajevnih skupnosti, pa tudi pomoč organizacij Zveze komunistov.
Samokritično pa moram povedati, da konferenca za družbeno ^tivnost j)ri nas ni to, kar bi morala biti. Se vedno je mnogo nalog, ki se jih sploh nismo lotili, ker smo vse članice sekretariata precej obremenjene s službenim delom in drugimi funkcijami. Poglobljenih in načrtnih akcij se ne lotevamo. V prihodnje bi morali to napako odpraviti, po mojem z akcijskim programom, ki bi nas zavezoval, da sprejete naloge prenesemo v življenje."
»Ne moremo biti zadovoljni«
Inž. Malka Štefanič, predsednica konference za družbeno aktivnost žensk v Črnomlju: „Delež -žena v javnem življenju je pri nas že od časov NOB dalje znaten, vendar pa žene v javnem življenju zadnja leta niso bile zastopane tako, kot bi jim pripadalo glede na njihov delež pri ustvarjanju dobrin. Delegatski sistem in nova ustava sta v tem prinesla izboljšanje, saj je po novem več tovarišic izvoljenih za delegate v občinsko skupščino, v samoupravne interespe skupnosti, pa tudi v krajevne skupnosti, čeprav je tu najmanj napredka. Največ žena pa sodeluje v raznih sarnouprav-nih organih v delovnih kolektivih.
Glavna problematika, ki zadeva žene, hkrati pa vso našo družbo, je v premajhnih zmogljivostih za otroško varstvo: V naši občini je le 7 odst. otrok
DOLENJSKI LIST
Praznik kot vsi drugi
ANČKA MAVSAR, evidenti-čarka v metliški Beti:
,,Včasih je 8. marec praznovalo le malo žena, danes ga skoraj vse in prav je tako. Moti pa me, ker je sicer lepi praznik postal le navada. Žene prevečkrat poskušajo odpraviti z lepimi zahvalnimi besedami, s šopkom rož ali celo darilom. Ali ne bi bilo bolje, ko bi vsako podjetje denar, namenjen za dan žena, namenilo v poseben sklad, na primer za vrtce? Če se ne bi nabralo dovolj denaija v enem letu, bi se v dveh, treh. Lahko bi se dogovorilo več podjetij in varčevalo denar za te potrebne ustanove. In namesto daril bi ženam v občini lahko ob 8. marcu poklonili vrtec. Tako darilo bi bilo prav gotovo najlepše in najbolj dragoceno. Vsaj za nas, matere v metliški in črnomaljski občini. Tako pa se še prenekatere matere vsako jutro, ko gredo v službo, ubadajo z enakimi težavami, kam z malčkom.
In kaj me moti pri praznovanju 8. marca? Predvsem to, da v mnogih podjetjih pretiravajo, predvsem po pisarnah, kjer delo večkrat prekinejo že po deseti uri. Sedaj, ko smo v letu varčevanja, bi lahko tudi praznovali bolj' skromno. Me žene bi se lahko marsičemu odpovedale, saj smo na to že navajene. Upam, da se z menoj strinjajo prav vse žene!
Ob koncu; z malo volje bi bil lahko praznik žensk res dan žena. Tako pa se še kar naprej dogaja, da je le praznik kot vsi ostali, praznik, kije že pred leti izgubil svoj lepi namen."
Vedno bolj upoštevane
Rezka Ožura, predsednica sekcije za družbeno aktivnost žensk pri občinski konferenci SZDL Kočevje:
,,Doslej smo v občini Kočevje uspešno rešili že skoraj vse zadeve, ki zadevajo ženske. Kočevska občina je imela namreč vedno izreden posluh za urejanje vrtcev, šol in drugega, kar smo reševali na vse mogoče-načine, če ni šlo drugače, pa s samoprispevkom. Moški so nam vedno pomagali. Sicer pa se ženske in moški zavedamo, da so vsi problemi, ki se porajajo, problemi vseh, ne le žensk, in jiln zato tudi . složno rešujemo.
Največ težav, ki jih tudi skupno rešujemo, imamo z zaposlovanjem mladih deklet, ki so končala le osemletko. Fante takoj zaposle trgovina in drugi. Dekleta pa bi rada vsa v Teksti-lano ali kemično tovarno, kjer so primerni osebni dohodki, a nazadnje običajno pristanejo v Trikonu, ki dobi vse mlado in ima velika težav, preden jih priuči za delo. Za usposabljanje deklet s končano osemletko naredi veliko tudi Delavska univerza.
Seveda pa rii težav pri zaposlovanju vseh ostalih žensk, ki so končale šolo, oziroma si pridobile kakšno kvalifikacijo.
Ženske smo zmeraj bolj zastopane vsepovsod. V vseh delegacijah je tudi po več žena. Res pa je, da so ženske razen v službi še precej obremenjene z delom doma, zato se še vedno ne morejo dovolj posvečati družbenemu delu.
Najbolj pa so obremenjene z delom ženske na podeželju, pa čeprav uradno niso nikjer zaposlene. Ves dan so na polju, gozdu, pri živini in drugod, vedno delajo, a nimajo na primer niti porodniškega dopusta, čeprav delajo veliko več kot zaposlene ženske."
želi za svojega otroka nekaj družbene vzgoje."
Del načrtov bo šel po vodi
Rezi Pire, dolgoletna družbenopolitična delavka v krški občini:
„V naši občini je zaposlenih okrog 30 odstotkov žensk, razen tega pa imamo še kmetijske proizvajalke. Sodim, daje varstvo otrok za zaposlene matere najtrši oreh, ki mu same ne bodo kos. Prav zato sta se občinska Zveza prijateljev mladine in skupnost otroškega varstva odločili za anketo med delavkami in kmečkimi ženskami. Njen izid bo pokazal, kje bomo morali te stvari hitreje reševati.
Ne zdi se mi prav, da so sredstva za občinsko skupnost otroškega varstva tako skopo odmerjena. Nikakor ne morem razumeti, da na eni strani toliko govorimo o prednosti otroškega varstva, na drugi strani pa nam daje plan manjše možnosti kot lani. Okoli 750 tisoč dinarjev bomo dobili manj, kot smo pričakovali po prednostni listi. Nadejali smo se, da bomo iz prispevka 0,43 odst. deležni še kakih 400 tisoč dinarjev za pospeševanje otroškega varstva. Pa ne bo nič iz tega. Lepo zastavljeni program, v katerem smo predvideli veliko prostovoljnega dela članov DPM, bo žal delno splaval po vodi.
Zatrdno pa smo še ta mesec sklenili organizirati -potujoče vrtce. Z njimi bi obiskovali vsak teden kakih štirinajst večjih krajev v občini. Poklicna vzgojiteljica, učiteljica ali usposobljen družbenopolitični delavec bo za tri ure zbral ob sebi otroke, ki nimajo organiziranega varstva, in jih navajal na kolektivno delo, da jim bo laže, ko bodo prišli v malo šolo.
Naše matere izražajo v anketi tudi željo po varstvu v popoldanskem času, pa tudi po dežurnem varstvu. Vsaka druga
Otroško varstvo je pereče
Fanika • Gelze, predsednica sekcije za družbeno aktivnost žensk pri občinski konferenci SZDL Ribnica:
„Najbolj pereče je pri nas otroško varstvo. Vendar vse kaže, da bomo vrtec letos zagotovo dobili. Na zadnjem sestanku smo se že pogovorili, kako velik naj bo in kje bo stal.
Težave so tudi s kuhanjem hrane za šolarje. Šolsko vodstvo želi, da bi hkrati z vrtcem zgradili večjo kuhinjo za potrebe vrtca in šolarjev. Nekateri so za ta predlog, drugi pa proti njemu, tako da dokončen sklep o gradnji kuhinje še ni sprejet.
O celodnevni šoli pravijo v glavnem, da bo v redu. Tega se vesele predvsem zaposlene žene. Vendar bodo ^nekatere družine, ki imajo več otrok in majhne dohodke, verjetno težko plačale celodnevno prehrano v šoli. To bo treba prej nekako urediti.
Proti celodnevni šoli bodo verjetno kmetje. Na deželi namreč otroci po šoli delajo na kmetiji in tako pomagajo staršem. Zaposleni so ves dan. Mestni otroci, katerih starši so zaposleni, pa so precej prepuščeni sebi in ulici. Zato je celodnevna šola za mestne otroke res K^oristna.
O ribniških in vaških trgovinah pa naj povem, da so založene v glavnem z vsem, kar potrebujejo povprečne ženske. Tiste, ki imajo več denarja, pa morajo po blago, ki bi šlo pri nas bolj redko v promet, v Ljubljano, Kočevje ali drugam."
Sevnica: brez * predsednice
Naša akcija razgovorov s predsednicami sekcij za družbeno aktivnost žensk,pri občinskih konferencah SZDL v Sevnici je pokazala, da v tej občini pravzaprav nimajo predsednice te sekcije. V pisarni občinske konference SZDL so nas napotili k tovarišici Zinki Gabričevi. Le-ta je ob obisku odločno odklonila, da bi bila še predsednica te sekcije, češ daje po več kot desetletnem delu na tem položaju .že čas, da prevzame delo druga, in nas napotila k sekretarju občinske konference SZDL Slavku Štruklju.
Tako smo se torej vrnili tja, kjer smo že bili. Tovariš Štrukelj nam je dejal, da bo treba vprašanje te sekcije urediti po volitvah v SZDL. V občini je med zaposlenimi nad 52 odst. žensk, ki ustvarjajo nad 60 odst. družbenega proizvoda. Mučen kadrovski zaplet, ki bi se ga dalo prav gotovo rešiti, ne da bi prišlo do zastoja!
Sproti rešujemo, kar moremo
Rozi Drnovšek, predsednica sekcije za družbeno aktivnost
žensk pri občinski konferenci SZDL Trebnje, je, razmišljajoč o težavah žensk, navedla svetlo plat prizadevanj trebanjske Kmetijske zadruge pri izobraževanju žensk na vasi. ,,Mnogo so jih pritegnili, to priložnost bi morali izkoristiti tudi za politično in družbeno aktivnost žena, ne le za strokovno usposabljanje."
Največja težava je še vedno pomanjkanje prostora za otroško varstvo. V Trebnjem je v varstvu le 4 odst. otrok, v varstvo laliko sprejemajo le najnujnejše primere. Potreba je tudi za jasli, vendar za dojenčke sploh ni prostora. Težko je tudi na Mirni. Staro šolo so preuredili v glavnem za vrtec, vendar je sedaj v njem še posebna šola z internatom. V zagati je tudi posebna šola, ki prihodnje leto ne bo imela kam dati 7. razreda. Pri republiški skupnosti otroškega varstva so zaprosili za posojilo, vendar je bila prošnja odbita.
Moti tudi financiranje varstva. Po minimalnem slovenskem programu izobraževanja daje republiška izobraževalna skupnost po 350 dinaije^v na otroka mesečno, kar zadostuje komaj za vzgojiteljice, ostale stroške pa bi morali nositi starši. Kljub diferencirani stopnji bi, kot smo ugotavljali, ob nadaljnjem povečevanju cene varstva starši jemali otroke iz vrtcev. To pa ni naš cilj," pravi o terri Rozi Drnovšek.
,,Nepomembni tudi niso medsebojni odnosi. Ob razpravi o statutu SZDL je čutiti tudi pobude glede ogovaijanja s tovarišem in tovarišico. Ker se je to porodilo že med revolucijo, ne bi smelo biti razloga, da se ne bi tako ogovarjali danes. Na videz drobna stvar, ki pa lahko navsezadnje tudi prispeva k pristnejšim odnosom!"
Same v boj s težavami
Marija Suhy, predsedhica konference za družbeno aktivnost žensk v Novem mestu: „V primerjavi s prejšnjimi leti je danes položaj žensk pri nas precej boljši. Ženske so zastopane v skoraj vseh družbenopolitičnih organizacijah in se vedno bolj aktivno vključujejo v delo na vseh področjih.
Vendar ne smemo pozabiti, da je danes večina žensk še vedno dvojno zaposlena: v službi in doma. Marsikaj bi bilo še po trebno urediti, da bi ženske raz bremenili vsakdanjih drobnih skrbi, zlasti pa je pereče vprašanje otroškega varstva in druž bene prehrane. To še posebej čutijo matere z majhnimi otro ki.
Je pa zadnje čase družbeno politično delo žensk veliko bol razgibano, veliko žensk čuti po trebo po takem delu. Če bi s( še bolj množično vključevale bi se njihov položaj izboljšal. Zlasti se morajo bolj konkretno vključevati v delo na tistih področjih, kjer težave najbolj poznajo.
Napredek pa je, in to velik. Dovolj pove že podatek, da so bUe pred lanskimi spomladanskimi volitvami v občinski skupščini samo 3 odbornice, sedaj pa jih je: v zboru združenega dela od 630 članov 213; v zboru KS od 214 članov 42; v družbenopolitičnem zboru od 30 članov 10 in v delegacijah SIS od 1759 članov 584."
Silva Kljajić
Rezika
V
\ -
Ančka
inž. Malto



Re^aO^

Panika Cel2^
Marija
Št. 10 (1337)
6
Enakopravnost le na papirju?
Družbeni dogovor o skupni porabi kulturi ni naklonjen
slovenskih lut-f ! »boto	železarne se
'"kovnih skimin cf^° srečanje ^ * ^O-letrŽc nf	posveče-
Svobode i" t fcbruaria	trajalo
so si nK^i "^larca. V tem lutkovnih lahko ogledali
^nice,	jz Kranja,
žaj pa predsednik zbora izvajalcev.
S. MW!ke So"?Pionirskega
Sobote
^utkarski
Na Icnn ' Dravelj in iz _ lutkarski ka?-^" vsakega dne so "^^tovanja.	~ strokovna
„Želimo, da bi kulturna skupnost Slovenije zaživela enakopravno z drugimi dejavnostmi v družbi. Enakopravnost resda zagotavljajo številni družbeni dokumenti, vendar pa je praksa marsikdaj drugačna."
To je med drugim poudaril na ustanovni skupščini republiške kulturne skupnosti novi predsednik Miloš Poljanšek in to misel ponovil nekaj dni kasneje tudi v televizijskem intervjuju. Tedaj je tudi napovedal,
da delo v kulturi tudi letos ne bo lahko. Da bo delo skupščine demokratično, samoupravno in učinkovito, je v veliki meri odvisno tudi od njenih organov.
Ivo Tavčar vodi izvršni odbor,
ekonomistka Joža Miklič iz Novega mesta je predsednica zbora uporabnikov, režiser Franci Kri-
^.^po^MRC , portret, olje in platno. Delo, nastalo
Inici J?}& Božidar i ?■ lmenovani „novomeški pomladi", je avtor, svoivlr3113 Jarca n' nov°meški rojak, podaril Študijski knjiž-Vodct?U Velikemu - c * Je s tem oddolžil Miranu Jarcu kot kjer i j knjižnice ?riJate^u/ po katerem ima knjižnica tudi ime. i ^jskft ?.stoPna za^C ?°farjeno slik° namestilo v veliki čitalnici, I ^jižnice. (Fot • I največjemu številu obiskovalcev štu-
■
•ttejJANA.
P0dtaIn° Petorki mi^ Jrančo"- Igra S£j V°S knl Pripadnikov
% \< a8en a ^akubiti okupa-
'ko le bUa LiuSSba je iz &»
Liuhliana pQd italj
v,Jbi p .
»a zaD„? reP»bliškega W 3tt.&lovanjeinvpo-
% ^'kim A?r| 0svobodit^
Wy*\ DeJ na osnovni
M^vki^T1,8021^-
S?h ^,e«jskih Vali tudi Novega mesta

IZOBRAŽEVANJE DOBILO „VLADO"
Imena ljudi, ki so zasedli najodgovornejše funkcije pri republiški izobraževalni skupnosti, so znana: predsednik skupščine je Franc Bra-niselj (generalni direktor LTH). podpredsednik Mehamedali Djonlagić (profesor VTŠ Maribor), predsednik izvršnega odbora Jože Deberšek (delegat KS Gornji grad), podpredsednica Milena Borovac, predsednik zbora uporabnikov Tomaž Bizajl (urednik Primorskih novic), predsednik zbora izvajalcev dr. Oto Nor-čič (docent ekonomske fakultete v Ljubljani). Skupščina se bo na začetku zlasti zavzemala za reševanje nalog v zvezi s solidarnostnim financiranjem osnovnega šolstva, za investicije, boljše kadrovanje v pedago ške poklice in podobno.
jansko okupacijo. S posredovanjem sarajevskega TV studia si bodo po izteku beograjske nadaljevanke „Odpisani" to igro lahko ogledali tudi gledalci drugih jugoslovanskih televizij.
LJUBLJANA: 4. 5RECANJE ZAMEJSKIH KUD - V Essnu (ZRN) bo 3. maja četrto srečanje slovenskih kulturno-umetniških društev in klubov, ki delujejo v deželah zahodne Evrope. Namen siečanja je utijevanje stikov med društvi in klubi naših delavcev v tujini, spodbujanje k medsebojnemu-sodelovanju, dajanje pomoči pri nadaljnjem samoorganizirariju in razvijanju socialističnega patriotizma. Hkrati bo to priložnost za pregled dosedanjega delovanja in spodbuda za nadaljnje tvorno sodelovanje. Program, v katerem bodo sodelovale številne" skupine naših kulturno-prosvetnih in Športnih društev ter klubov v zamejstvu, bo obogatil znani slovenski narodnozabavni ansambel bratov Avsenik. Pokroviteljica srečanja bo republiška konferenca SZDL.
IVANCNA GORICA: MARCA „POMLAD 1975" - Kulturno-prosvetno društvo Ivančna gorica bo priredilo 30. marca ob 19. uri tekmovanje dolenjskih ansamblov in pevcev narodnih viž „Pomlad 1975". Prijave bodo v društvu sprejemali do 12. marca.
ŠENTVID: NASTOP 74 ZBOROV - V Šentvidu pri Stični je bil nedavno posvet pevovodij iz vse Slovenije, ki bodo 6. julija, na nastopu v okviru VI. kulturnega tedna v tem k^aju dirigirali kar 74 pevskim zborom. Srečanje, kf sc ga bodo udeležili tudi pevski zbori iz Zagreba in i? zamejstva, bo v počastitev 30-letni-ce osvoboditve in 40-letnicp zleta Svobod.

Po najnovejšem predlog republiških računaijcv naj bi kulturne denarje zbirali letos v občinah po stopnji 0,54 odst. Ta predlog ^a je samo omiljena inar čica prejšnjega, ki je sicer predvideval višjo stopnjo, vendar pa v njej tudi obvezen solidarnostni del. Nobeden pa ne ustreza, saj bi po predlagani stopnji mnoge kulturne skupnosti „pokrile" komaj dve tretjini potreb, več, med njimi tudi novomeška, pa bi dobile celo znatno manj dcnaija kot lani in bi žc obvezno financiranje poklicnih kulturnih ustanov viselo na nitki, da o nujnem zastoju amaterizma zavoljo tega niti ne govorimo.
Ogenj je skočil v streho neposredno po tem, ko so delegati na ustanovni skupščini republiške kulturne skupnosti slišali za
Siromašenje
stopnjo in razrez, kiju objavljeni predlog družbenega dogovora ni vseboval. Delegati so namreč dobili vtis, da je vse to vsiljeno, saj med drugim niso „imeli s seboj" niti osnovnih stališč. Ki bi se nanašala na spremembe tistega, kar so prej brali in propagirali iz objavljenega predloga družbenega dogovora. Zato soglasja k spremenjeni stopnji za kulturo ni bilo niti potem, ko so predstavniki republiške kulturne skuypnosti sondirali teren.
Se več: na posvetu v Kranju so predstavniki dolenjskih in gorenjskih kulturnih skupnosti, nezadovoljni ž odločitvami, do katerih ni prišlo na pobudo „od spodaj", zahtevali izreden sklic republiške kulturne skupnosti, kjer bi ob demokratičnem „pre-
fmčevanju z argumenti" odloči-i, kakšen družbeni dogovor bi podpisali, da bi bilo za vse prav. Kajpak predstavniki teh kulturnih skupnosti iz svojega besednjaka niso črtali solidarnosti, marveč so za tako solidarnost, za kakršno se lahko sami samoupravno dogovorijo. _J. JUST
Delo bo precej lažje in si bodo mnogi oddahnili, ko bo podpisan družbeni dogovor o skupni porabi v letu 1975. Že dosedanja razprava o njem je razkrila hudo nezavidljiv položaj kulturnih dejavnosti, Id se v luči razreza sredstev, kakor ga omenjajo dopolnila k predlogu" družbenega dogovora, še otežujejo.
Sredstva, ki bi jih po takem predlogu dobile kulturne skupnosti, bi komaj zadostovala za plačilo minimalnih programov, ponekod (npr. na Dolenjskem) pa še za to ne. Nekateri se zavzemajo za to, da bi mainjkajoča sredstva dobili v obliki prispevkov od čistega dohodka občanov.
Joža Miklič: predsednica ,^e-publiškega" zbora uporabnikov.
Seme že poganja kal
Klub kulturnih delavcev ob Rinži je zaoral globoke brazde v kulturno življenje
„Zdaj nas je petintrideset, to pa gotovo ni zadnje število navdušencev za kulturo, ki sc zbirajo v našem, se pravi kočevskem kulturnem klubu," pravi Marjanca Colarič, po volji članov predsednica tega kluba, pesnica, ki se čedalje bolj uveljavlja, službeno pa učiteljica na osnovni šoli. In kako deluje ta klub?
„Sestajamo se vsako sredo, za zdaj v hotelu Pugled, kaže pa, da bomo dobiU stalne prostore drugje. Pogostno sestajanje je na začetku delovanja kluba pomembno, ker sc ljudje le tako navadijo na red in disciplino, ki je pri takem, bi rekla, ljubiteljskem delu še posebej potrebna.
prizadevanjem vseh sodelavcev, pri čemer so se le-ti vnsnrej odreldi honorarjem in tudi sami skrbijo za razpečavanje. Ob drugi številki, ki jo nameravajo izdati maja ob kočevskem krajevnem prazniku, bo nedvomno brez pomanjkljivosti, ki se vselej pojavijo pri rojstvu;
Pogovarjamo se o marsičem, o literaturi, reviji, glasbi. Načrti so obsežni. Med drugim nameravamo prirediti več srečanj s književniki, organizirati samostojne ali skupinske manifestacije naših članov, spodbuditi amaterska gledališča, prirejati literarne večere."
Do zdaj je osrednja beseda veljala reviji Kočevski razgledi, katere prva številka, napolnjena z že objavljenimi deli pišočih iz kočevske občine, je izšla nedavno za slovenski kulturni praznik. Sodelavci in izdajatelji, v glavnem člani kluba, pravijo, da je največ vredno p3Č to, da prebijajo led in da jih pri tem povezuje skoraj nepojmljiva zagnanost. Mimogrede naj povemo, da je revija izšla z zastonjkarskim
Maijanca Colarič: klub združuje kulturne delavce.
Oddaljenost od drugih kulturnih središč in želja po oživljanju kulturnega dela številčno krepi in vsebinsko bogati klub kulturnih delavcev v Kočevju. Zdaj se b<^o v Idub vključili še gimnazijci, vabijo pa tudi sodelavce iz sosednje ribniške občine. Klub naj bi slej ko prej postal odločujoče jedro vsega snovanja in načrtovanja na kulturnem področju v kočevski občini. Takega mnenja pa je tudi njegova predsednica Marjanca Colarič.
I. ZORAN
Spomeniki - vest sedanjosti!
V Sloveniji je okoli 2.000 arheoloških spomeniških lokacij
Reševanje in varovanje kulturne dediščine na Slovenskem je gotovo velikega pomena. Tega se je zavedal že SNOS, ki je 27. januarja 1945 izdal „Odlok o zaščiti knjižnic, arhivov in kulturnih spomenikov". Od tedaj dalje se je razvijala strokovna spomeniškovarstvena dejavnost in dandanes sta Skupnost zavodov za spomeniško varstvo Slovenije in Slovensko konservatorsko društvo nepogrešljiva pri ohranjevanju kulturne de^ščine pretel^ rodov.
Na novinarski konferenci 26. februarja v Ljubljani so strokovni sodelavci konservatorskega društva pojasnili naloge in probleme, ki tarejo društvo ob jO-letnici varovanja kulturnih spomenikov. Najbolj pereče je pomanjkanje strokovnjakov; na področju restavratorstva npr. dela trenutno saiTiO pet ljudi. Zaskrbljujoč je tudi odklonilen odnos arhitektov do spomeniške dediščine, kar ima za posledico dehum^iizacijo človekovega bivanjskega prostora in okolja.
Na področju varstva etnografskih spomenikov, to je posameznih kmečkih stanovanjskih in gospodarskih poslopij ali celih naselij, se dva stro-
kovnjaka srečujeta z dejstvom, da so ti spomeniki največkrat naseljeni, kar otežuje njuno raziskovalno delo in preprečuje konservatorske in varovalne j)0scgc. V Sloveniji so predeli, ki se niso raziskani in ovrednoteni.
Na Slovenskem je okoli 2000 arheoloških spomeniških lokacij, kjer bi bilo nujno začeti ali nadaljevati raziskovanje, toda zaradi pomanjkanja strokovnjakov in denarja ter drugih okoliščin dela počasi napredujejo. Enake probleme je opaziti pri obnavljanju in varovanju gradov, s^cralne in profane arhitekture, dalje pri ohranjevanju srednjeveških , mestnih središč in obmorskih mest.
V jubilejnem letu osvoboditve bo treba storiti marsikaj tudi za ^ome-nike NOB in izgradnje ljudske oblasti. Mnoge je že načel zob časa.
S takimi nalogami in problemi se srečuje Slovensko konservatorsko društvo, ki bo s Skupnostjo zavodov za spomeniško varstvo Slovenije 17. septembra letos odprlo v Narodni galeriji v Ljubljani razstavo ob tridesetletnici varovanja kulturnih spomenikov. Namen razstave bo približati* ljudem kulturne spomenike in pomen spomeniškovarstvene dejavnosti. Razstavo, ki bo „čmo-bela knjiga" o delu na tem kulturnem področju, si bodo lahko ogledali tudi v 17 večjih središčih na območjih regionalnih zavodov za spomeniško varstvo.	"
Na koncu zapišimo še, daje Novo mesto edino pokrajinsko središče v Sloveniji, ki nima regionalnega zavoda za spomeniško varstvo.
D. RUSTJA
Spomin na pesnika živi
Kostanjevica proglasila Cvelbarjevo leto
Letošnji kulturni praznik so v Kostanjevici posvetili spominu pesnika, pisatelja in slikarja Jožeta Cvelbarja, rojenega 8. febniaija 1895, ki bi letos slavil 80-letnico rojstva, prihodnje leto (11. julija) pa bo 60-letnica njegove tragične smrti. O Cvel-baiju je govoril predsednik Dolenjskega kulturnega festivala Lado Smrekar, predavanje pa je 'ponovil še v pesnikovi rojstni vasi Dolenji Prekopi.
Ze pred petnajstimi leti je festival omogočil skupaj s pesnikovimi svojci postavitev spomenika (delo kiparja Staneta Jarma) pred nekdanjo rudno hišo na Prekopi. En odlitek je postavljen v parku kostanjeviške š^ le, eden pa v veži Dolenjske galerije v Novem mestu. Festival je v sodelovanju z Dolenjskim muzejem, ki je prispeval marmor, dal vklesati Cvelbarjevo oporoko in jo vzidati v veži kulturnega doma v Kostanjevici.
Mladi Jože Cvelbar je svojo opo-.roko napisal na zadnji strani vojaške
knjižice. Takole sc glasi: „Slovenec sem; nič ni zaihe bolj strašnega, kakor v mrtvi tuji prsti spati večno spanje. V sveti domači zemlji, t^ je sladko sanjati večni sen, kjer zemlja tudi za mrtve živi in rože tudi zanje cveto, v moji dragi, preljubi, dolenjski deželici, v Kostanjevici. O, kako bi danes vedel, da ni tudi ta želja prav tako nespametna, kakor so bile druge."
V jubilejni spored je Dolenjski kulturni festival vnesel tudi izdajo Cvelbarjevih pesmi. Izbor pripravlja 'pesnik Janez Menart, festival pa bo knjižico založil. Po Jožetu Cvelbarju bodo v Kostanjevici imenovali eno od ulic, hkrati pa bo še več drugih akcij. Po odločitvi festivrla bo od 80-letnicc rojstva do 60-letnice smrti Cvelbarjevo leto.
Cvelbarjevo 8u-letnico rojstva so slovesno proslavih tudi v pesnikovi rodni vasi na Dol. Prekopi. Spominsko predavanje o pesniku je bilo v dvorani gasilskega doiha. Predstaviii--ki festivala so k spomeniku položili venec, kostanjeviški oktet pa je zapel nekaj pesmi.
MLADINA SI 2ELI ISKRENOSTI
Prav v pubertetnih letih in težavah mlad človek dobro čuti, kdo ga zares razume in prizna, kdo se zna in želi iskreno pogovoriti z njim, komu ni nadležen, če poišče pri njem nasvet, in zato išče oporo in tolažbo tam, kjer jo je že tol^o-krat resnično našel. Otrok in pubertetnik dobro čutita, kdaj je odnos starejših do njih iskren in kdaj se samo silijo k temu, da bi se približali mlademu človeku. Zato naj bo odnos do mladine vedno samo iskren in neprisiljen, naj bo prirođen in spontan.
Vedeti pa moramo, da odnos do mladine in neposredna ljubezen do nje ne pomeni neke mehkobnosti in prevelike nežnosti, ne pomeni prevelike obzirnosti do otroka ter absolutne pripravljenosti, da bi skušali vse raztimeti in vse odpustiti ali spregledati. Pedagoški eros ohrani v družinskem in šolskem življenju vso resnobo in zahtevnost, se druži z zahtevo po delu in temeljitem znanju, vsebuje moč in voljo, otroka res pravično oceniti in ga nič preveč ne hvaliti.
Dr. Stanko Gogala: Obča metodika, str. 31-32
ISKRENOST MORA SIJATI IZ OCl
Kako gnil in lažniv je človek, ki začne: Sklenil sem iskreno govoriti s teboj. — Kaj tHe treba takega uvoda? To mora biti samo po sebi vidno. Že na čelu ti mora biti zapisano, kako misliš. Iz oči ti mora sijati, kakor utegne, kdor ljubi, že v samem pogledu ljubega bitja razbrati njegove misli. Sploh mora biti is^n človek v svojem okolju nekako to, k^ je neblago dišeči v svojem: komaj mu stopiš blizu, že ga hoti ne hoti občutiš. Pregnana skrbljivost pa je iskrenosti nož v rebra. Nič ni sramotnejše od volčjega prijateljstva!
MarkAvrelii: Dnevnik, XI. knjiga
Stran uredil: IVAN ZORAN

PROSTA DELOVNA MESTA!
TAM MARIBOR, TOZD BELOKRANJSKA 2ELEZ0LIVARNA IN STROJNA TOVARNA
BELT ČRNOMELJ
- RAZPISUJE prosto vodilno delovno mesto
VODJA LIVARSKEGA OBRATA
Pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba metalurške smeri z najmanj 5-letnimi delovnimi izkušnjami na podobnem delovnem mestu
—	višja šola za organizacijo dela z 8-ietnimi delovnimi izkušnjami na podobnem delovnem mestu
—	srednja strokovna izobrazba metalurške smeri z najmanj 10-letnimi delovnimi izkušnjami na podobnem delovnem mestu.
Pasivno znanje eniega od svetovnih jezikov.
Kandidati, ki morajo biti moralno-politično neoporečni, naj pošljejo prijave v roku 15 dni po objavi na Belt Črnomelj. Prijavam naj priložijo spričevalo o končani šoli in drugo dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 10 dneh po zaključku razpisanega roka.
Razpisna komisija
PROSTA DELOVNA MESTA!
TOZD PROIZVODNJA KONFEKCIJE „ŠPORT"
vabi k sodelovanju
VEC ŠIVILJ, KROJACEV IN KROJACIC,
ki bi se želeli zaposliti v naših obratih v Novem mestu. Komandanta Staneta 18, in v Sodražici. Kandidati, lahko kvalificirani ali priučeni, naj pošljejo pismene ponudbe na sedeže obratov, oz. naj se tam zglasijo osebno.
TOZD TRGOVINA „ELITA"
vabi k sodelovanju TRI PRODAJALCE OBLAČILNE SMERI,
ki bi se želeli zaposliti v blagovnici v Novem mestu. Komandanta Staneta 18. Kandidati, ki naj imajo dokončano šolo za prodajalce, so lahko tudi začetniki. Kandjdati naj pošljejo ponudbe na naslov blagovnice, lahko pa se tam tudi osebno zglasijo.
/ \
PROSTA DELOVNA MESTA
OZD KONFEKCIJA LISCA SEVNICA
razpisuje prosti delovni mesti
1.	DIREKTORJA TOZD KROJILNICA
2.	DIREKTORJA TOZD TONČKOV DOM
POGOJI:
1.	— visoka ali višja izobrazba konfekcijske, ekonomske ali pravne smeri in 5 jet-prakse na ustreznih delovnih mestih ali
—	srednješolska izobrazba konfekcijske ali ekonomske smeri in 8 let prakse na ustreznih delovnih mestih
—	moralno-politične kvalitete	•
2.	— srednješolska izobrazba gostinske ali ekonomske smeri in 8 let prakse na ustreznih delovnih mestih v gostinstvu ali
—	poklicna šola gostinske ali trgovske smeri in 8 let prakse na ustreznih delovnih mestih v gostinstvu
—	pasivno obvladanje nemškega jezika
—	moralno-politične kvalitete
Interesenti naj dostavijo prijave z dokazili v 15 dneh po I razpisu na naslov: OZD Konfekcija LISCA Sevnica, kadrovski sektor, 68290 Sevnica.
LICITACIJA!
TRGOVSKO PODJETJE, SEVNICA
razpisuje JAVNO LICITACIJO
ZA PRODAJO RABLJENEGA TOVORNEGA AVTOMOBILA TAM-2000, NOSILNOST 2 T. Avto je v voznem stanju. Izklicna cena je 45.000,— din.
Licitacija bo v ponedeljek, 17. marca 1975, ob 9. uri za družbeni sektor, za ostale pa od 11. ure dalje. Dražba bo na dvorišču uprave podjetja. Glavni trg 25, Sevnica. Pred pričet-kom licitacije morajo interesenti položiti pri blagajni podjetja varščino v višini 10 % od izklicne cene.
DOLENJSKI LIST
PROSTA DELOVNA MESTA!
r=icz3r^ir^
isjovo mesto
Odbor za kadrovsko socialne zadeve SGP „PIONIR", TOZD gradbeni sektor NOVO MESTO
razglaša prosta delovna mesta:
1.	POMOČNIK DIREKTORJA TOZD
2.	VODJA KOOPERACIJE .
Pogoji:
Pod 1. — Visoka strokovna izobrazba gradbene smeri, 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih in pooblastilo.
—	Srednja strokovna izobrazba gradbene smeri, 7 let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih in pooblastilo.
—	Moralno-politične kvalitete.
Pod 2. — Visoka strokovna izobrazba gradbene smeri in 5 let delovnih izkušenj.
—	Srednja strokovna izobrazba gradbene smeri in 7 let delovnih izkušenj. ^
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe v 8 dneh po objavi na nvvslov: SGP „Pionir", TOZD gradbeni sektor Novo mesto, 68000 Novo mesto. Jerebova 19.
PROSTA DELOVNA MESTA!
Razpisne komjsije
KMETIJSKEGA KOMBINATA „ZASAVJE" SEVNICA,
razpisujejo po sklepih samoupravnih organov prosta delovna mesta za:
1.	DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE
2.	VODJA GOSPODARSKO RAČUNSKEGA SEKTORJA
3.	VODJO SPLOŠNEGA SEKTORJA
4.	RACUNOVODJO TOZD „PROIZVODNJA-TRGOVINA"
5.	VODJO HRANILNICE IN POSOJILNICE
Na razpisana delovna mesta se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo poleg splošnih pogojev še naslednje:
—	pod 1.: visoka ali višješolska izobrazba biotehnične, ekonomske, komercialne ali pravne smeri z najmanj 3 leti prakse na ustreznih delovnih, mestih, ali srednja izobrazba kmetijske ali ekonomske smeri z najmanj 8 leti prakse na ustreznih delovnih mestih;
—	pod 2., in 3.: visoka ali višješolska izobrazba ekonomsko-komercialne, pravne, organizacijske ali pravno upravne smeri in 3 leta prakse na podobnih delovnih mestih, ali srednja izobrazba ekonomsko-komercialne smeri in 8 let prakse na podobnih delovnih mestih;
—	pod 4.: visoka ali višješolska izobrazba ekonomsko-komercialne smeri in 3 leta prakse na podobnih delovnih mestih ali srednja izobrazba ekonomsko-komercialne smeri in 8 let prakse na podobnih delovnih'mestih;
—	pod 5.: visoka ali višješolska izobrazba kmetijske, ekonomsko-komercialne smeri in 3 leta prakse na podob-nih.delovnih mestih ali srednja izobrazba v istih smereh in 8 let prakse na podobnih delovnih mestih.
Za vsa delovna mesta se zahteva še moralna in politična neoporečnost.
Rok za vložitev prijav na ta razpis je 15 dni po dnevu objave. Prijave vložite na naslov: Kmetijski kombinat „Zasavje",
PROSTA DELOVNA MESTA!
„MELX\MIN" KEMIČNA TOVARNA KOČEVJE	* '
Na podlagi 41. člena statuta ter sklepa delavskega sveta z dne 26. 2. 1975
1
razpisujemo vodilno delovno mesto
FINANČNEGA DIREKTORJA
2. VODJA VEHNICNEGA SERVISA,
(za nedoločen čas s polnim delovnim časom 3-mesečno poskusno dobo)
in
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pori 1) — da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri in najmanj tri leta ustreznih delovnih izkušenj
—	da imajo srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri in najmanj pet let ustreznih delovnih izkušenj
—	da so tri leta opravljali devizno-finančne posle
—	da so moralno-politično neoporečni Pod 2) — diplomirani inženir lesne stroke
—	2 leti delovnih izkušenj
Pismene prijave sprejema splošni sektor z oznako „Razpis" do 10. 3. 1975. O izidu razpisa bod& kandidati obveščeni do 31. 3. 1975.
vsak četrtek

OBVESTILO!
PRANJE	J .
AVTOMOBILOV!
Cenjene stranke obveščamo, da peremo vozila v avtomot^ ski pralnici vsako soboto od 7. — 12. ure.
Priporočamo se za obisk!	—i iHlJI
novotep
servis	'
Šmihelska 12, Novon^j^^j
I
Vil.
h ^1 iiesh
odig{;
H
PROSTA DELOVNA MESTA' TRANSPORT KRŠKO t;
I'
objavlja	J
na. podlagi določil samoupravnega sporazuma o me razmerjih v združenem delu
7 prostih delovnih mest voznikov^ # tornih vozil.	|f>
Pogoji: — urejena vojaška obveznost,
—	kategorija C in E,
—	poklicna šola za voznike motornih vozil,.
—	poizkusna doba traja 2 meseca.	a Nastop dela po dogovoru. Objava velja do 21. ^
PROSTO DELOVNO MES1«
v,
Spiošno gradbeno podjet^e „Pionir" Novo mesto, ^
II. mij^..I delovna skupnost skup""" ^
ikknm 1x1 n i	8c
* ni
sprejme takoj	.« m y
programerja za računalnik ibm , 5.	n
k
Pogoj:	ti
— končana visoka, višja ali srednja šola.
Izkušnje v programiranju so zaželene.	kaz'"C
Prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in oo . jj'*
polnjevanju pogojev sprejema splošna služba podle
3.1975.
PROSTA DELOVNA MESTA'
raicarsiir^
NOVO MESTO
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE „PIONIR" NOVO MESTO,
TOZD MEHANSKO KOVINSKI OBRAT,
SPREJME NA DELO:
1. 4 KLJUČAVNIČARJE,
2.4 AVTOMEHANIKE ZA TOVORNA
IN GRADBENO MEHANIZACIJO, 3. 1 2ELEZ0STRUGARJA.
Pogoji:	. j/
Pod 1 — končana poklicna šola kovinske stroke ifi . leta prakse.
Pod 2 — končana poklicna šola avtomehanske ^ najmanj 3 leta prakse,	.
Pod 3 — končana poklicna šola strugarske stroke'
trj leta prakse.
Ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjega® ma kadrovski oddelek SGP „PIONIR" Novo mesto 1975.
PROSTO DELOVNO mest«!
OlrnjetiLikcu
v
OJmjiMueSJif Kolodvorska c. 39
Komisija za medsebojna razmerja delavcev pri KZ Črnomelj
objavlja razpis za
MESTO TRGOV^^
\J0 PROIZVOP
PROSTO DELOVNO POTNIKA ZA PRODAJO TOVARNE BELSAD.
Prednost imajo interesenti z daljšo praks" tem poklicu.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Št. 10 (1337) -.6- lL*m
8
Krka - dvakrat poraz
" republiški kegljaški ligi Zahod so N ovome š-_ čani doživeli dva poraza
feu r ^en je na ke-mestu " ^anc'" v Novem ^igrann ? m 113 Čatežu ne ^e ,. ^u8° kolo II. zahod-7«* Na obeh ^jači nnJ0 nastopali tudi t^omcškekfke.
^oUko rSn^ .-S0 Nov°meščani
n?e'atsaj80 izgubUi £ kegljev nk teŽU S0 Podrli °3- PodohiU ■ i. v nasProtnik pa
jnu. krkaši Je * v novem h 'gralci c.l0 P°drlf 6608 keg-^gljevveč.' nya ceste" pa 222
fcl^inace!o70tasl0s1oli vesel 856> ivese1819'
fS i5. in i?°m bodo tegljači esenicah. ' v Kranju in
d. bratož
enkr?!Nci - SE „ T ODLIČNO
•.G.O'janci-v . jSo tekmovan- PreJsnji teden rf^mk za d°VanJe mladincev in S?1 jT^Sjno reprezentanco
^^ovalcev in g1® ^o po .12 lekm°valk, ker je na
i
prejšnjem turnirju, ki je bil prav tako izbirni, odpadlo osem nastopajočih.
Mladi kegljači in kegljalkc so se tudi na drugem novomeškem nastopu izkazali in dokazali, da je lahko tudi na težkem kegljišču podreti več kot 900 kegljev. To sta dokazala Grujin (907) in Jager, ki je podrl 911 kegljev. Zelo dobro so metale tudi mladinke. Najboljše med njimi bi lahko nastopale celo v mladinski konkurenci.
Državno reprezentanco bo sestavljalo po sedem mladincev in mladink. V najboljši mladinski ekipi sta tudi dva Slovenca: Petclinkar (Medvode) in Nagode iz Logatca. Slovenske mladinke so bile bolj uspešne, saj bodo v reprezentanci nastopale kar tri predstavnice slovenskih kegljaških klubov: Vargova (Murska Sobota), Rakitova (Žalec) in Mlakarjeva iz Portoroža.
D. B.
MURGELJ JE Z OTOČCA
Prejšnji teden smo v podpisu k sliki z občinskega pionirskega prven-« stva v namiznem tenisu pomotoma zapisali, da je tretje uvrščeni Murgelj iz Šmarjete. Za napako se pionirju opravičujemo.

V nedeljo se je v telovadnici osnovne šole Bršlin končalo zimsko odbojkarsko prvenstvo za moške. Brez težav so zmagali igralci Novega mesta, ki so v finalu odpravili ekipi Žužemberka in Kočevja. Na sliki: s srečanja med drugo ekipo Novega mesta in Trimom.
Pokal odbojkarjem Novega mesta
Na zimskem prvenstvu Dolenjse nastopilo 10 ekip - Pokal Dolenjskega lista osvojili Novomeščani - V Kočevju zmagale Ljubljančanke
V nedeljo se je v Novem mestu v telovadnici OŠ Bršlin končalo prvenstvo Dolenjske za moške ekipe. Nastopilo je 10 moštev, ki so se za zimskega prvaka pomerila v treh skupinah.
Prvenstvo je organizirala novomeška občinska Zveza za telesno kulturo, pokrovitelj tekmovanja pa je bil Dolenjski list. Prvo mesto in pokal so brez težav osvojili odboj-karji Novega mesta. V finalu so se pomerili z vrstniki iz Kočevja in zmagali 2:1.
Sodražani zmagali in so tretji
__^ ^ slovenski ligi Novomeščani izgubili s Prestrankom
morali Metlicam odigrati v Ljubljani. Ob določenem času so gostje prišli, toda domačih igralcev ni bilo. Zato Bclokranjci upajo, da bo tekmovalna komisija to srečanje registrirala s 5:0 za Beti.
Rezultati: I. skupina - Novo mesto I. - Občinski sindikalni svet 2:0, Novo mesto I - Trimo II 2:0 in Trimo II - Občinski sindikalni svet 2:0; II. skupina: Kočevje - Trimo II 2:0, Kočevje - Novo mesto II 2:0 in Novo mesto II — Trimo II 2:0; III. skupina (v telovadnici OŠ Grm): Žužemberk - Črnomelj 2:0,. Žužemberk — Mokronog 2:0, Žu-»žemberk - Bršlin 2:0, Mokronog - Črnomelj 1:2, Mokronog - Bršlin 2:0, Črnomelj - Bršlin 2:0.
Finale: Žužemberk - Kočevje 0:2, Novo mesto - Žužemberk 2:0 in Novo mesto - Kočevje 2:1.
Končni vrstni red: 1. Novo mesto I, 2. Kočevje, 3. Žužemberk, 4. Trimo I, 5. Novo mesto II, 6. Črnomelj, 7. Občinski sindikalni svet, 8. Trimo II, 8. Mokronog, 10. ŠD Bršlin.
1. LJUBLJANA
V dvorani doma telesne kulture v Kočevju je bil prejšnji teden ženski odbojkarski turnir. Nastopile so ekipe Viča, Ljubljane, Jesenic in Kočevja. Odbojkarice Ljubljane so premagale vse nasprotnice in brez težav osvojile prvo mesto. Najzanimivejše je bilo srečanje ekipe Ljubljane s svojimi tradicionalnimi neugodnimi nasprotnicami, ekipo Viča. Zmagale so Ljubljančanke z 2:1. Zanimiv je bil tudi dvoboj med igralkami Viča in Kočevjem. Domačinke so bile v drugem setu tik pred zmago, vendar so bolj izkušene Vičanke vseeno zasluženo zmagale.
Rezultati: Vič - Kočevje 2:0, Jesenice — Ljubljana 0:2, Vič - Jesenice 2:0, Kočevje - Ljubljana 0:2, Jesenice — Kočevje 2:0 in Ljubljana - Vič 2:0.
Vrstni red: 1. Ljubljana 6 točk, 2. Vič 4, 3. Jesenice 2 in 4. Kočevje brez točke.	Z. FAJDIGA
Lg0steh so cink nu les*vice.
n"£ J0 j'h domači H'toda Wjub
toraz, tako maščev^flf•Cmag^i y" .	al1 za jesenski
fe>«°livPurae!"b"i,tekmi ena}. ^ iijefbU5ki
lven pomembno
drugo 2v#zno iig0
^alci beti-sp n
^ dan ^ansk^m deluCniv0vanje Tehnik Časa redno 1 prvenstva
fsl°venskf tench°:
poprav0fut Sm ugarske
najbo^L^csece ni ' že več ^utovjf igralcev negv izmed luži « ■ Sedai i,. ' n eselina
Wrovskf 80sl°vanski mju' kjcr «5 r°k- Prort h ornarici v mejila je yc-^jielr- °PUst O , Z1? nekaj-.&l«povcda1v°)asčini
^ naiK8,0tovo ie Ho •
niji Pb<>l Šimi J• • da Je Beti treni ?amivSlove-
5»u*iu"$ nSio^?' po*°
°ndici- ?ledc na	Pfecej
da brvi 0 dobrn : so tudi stopiu 0 v prihnH^^1Pravyeni in
kleo ? n°v'm vsjj? 8(520111 nada b0mpravičeno^lnx c,entram, M ^ak0° prvi v ligi. a jemo>
»ft upogr®°amtukoš vulju?
°jnik! ?Pam, da u arkarsko
tr krMu dovnrr°do pred"
evni.rati- Kako k ' da bom bl °^kem ,lb? P° kon-
S ,tak°j!ko ?kuJ uPam, Heti. Kža'gral v dv*r b?m vrnil, nik M si žeii dvanaJsterici v '"lam ,a cel kun i rSak šport-Sjeme nekaj. Da h-Ja» Jaz Jih }' dob! p^nstvu ?bl be,ti v lc-!n k „ ,'grala v i 83'3 in da ekaj- rvi zvezni ligi
su	„mcd
• U J dvanajste-^ lcr\x sem v w kdaJ slabi Ta-
setlikearkaiii novel0 prišel jaz, stn dnackako niga ",esta in
N ;ada Je to venu azu meli.
bi , d°bre šn!lka škoda in StL ahko 8up rtne ^nose H0ristili. ^ub°ma drugage Pani, da bo v
j- pezelj
\v
zmago v srečanju z igralci Bežigrada. Po izenačenih tekmah so zmagali s 5:3.
PRESTRANEK-NOVO MESTO 5:4
Rezultati: Čampa^- Kapš 0:2, Stankovič - Žabkar 2:0, Pire -Somrak 2:0, Stankovič - Kapš 1:2, Čampa — Somrak 1:2, Pire - Žabkar 2:0, Stankovič - Somrak 0:2, Pire - Kapš 2:0 in Čampa - Žabkar 2:0.
SODRA2ICA -BEŽIGRAD 5:3
V	derbiju kola so Sodražani z dobro igro premagali neposredne-tekmece za tretje mesto in si tako močno povečali možnosti, da ob koncu tekmovanja osvojijo celo drugo mesto. Rezultati: Gašperič -Uranič 2:0, Mrgole - Lajevec 2:0, Lovrenčič — Tomažič 0:2, Mrgole
-	Urančič 2:0, Gašperič - Tomažič 0:2, Lovrenčič — Laje,vec 2:0, Mrgole - Tomažič 0:2 in Lovrenčič
-	Uranič 2:0. .
T. JORAS
KOČEVJE - MOSTE 3:5
V	prvenstveni tekmi ljubljanske področne namiznoteniške lige so v Kočevju gostovali igralci Most. Oražem in Osterman sta sicer z zmagama povedla, ob koncu pa so vsi trije Kočevarji popustili in pomembno srečanje izgubili. Poudariti moramo, da za domačo ekipo tokrat ni nastopil Obrenovič.
Rezultati: Oražem - Udir 2:0, Osterman — Znidaršič 2:0, Adlcšič
-	Kralj 0:2, Osterman - Udir 2:1, Oražem - Kralj 0:2, Adlcšič -Žnidaršič 1:2, Osterman - Kralj 1:2 in Adlešič - Udir 1:2.
V	zadnjem srečanju je Adlešič vodil že 20:13, pa je Udir po zanimivi in zbrani igri vseeno zmagal.
Z. F.
BETI - P KLUB 5:0
Prvenstveno srečanje ljubljanske področne namiznoteniške lige bi
Itas II zmagal
V okviru delavskih športnih iger so se prejšnji teden pomerile na • kegljišču v Kočevju sindikalne ekipe in dosegle nekaj dobrih rezultatov. Nastopile so v 4 x 50 lučajev, vsega skupaj pa je tekmovalo kar 45 ekip. Pri moških se je pomerilo 35 moštev, pri ženskah pa 10.
Rezultati - moški: 1. Itas II (Legan, Rus, Bončina, Slavič) 1672, 2. Itas I 1602, 3. Itas IV 1601; ženske: 1. SGP Zidar (Ščap, Perič, Cetinski, Vidervolj) 719, 2. SDK 627. 3. Avto Kočevje 622.
Med posamezniki je bil najboljši Marjan Kosten (SOb Kočevje); podrl je 246 .kegljev. Pri ženskah je bila najboljša članica SGP Zidar Tilka Ščep, kije podrla 193 kegljev.
rokomet
Inles na zimskem prvenstvu tretji
Na prvenstvu SRS so nastopali še iigralci Dobove, Krškega in Sevnice
Letošnji republiški prvaki v rokometu so igralci ljubljanskega Slovana. Z odličnimi igrami so prekinili petletno zaporedno premoč Celjanov in tako prvič osvojili naslov zimskih prvakov.
V skupini A—1 so
nastopili tudi rokometaši Dobove. V sedmih srečanjih so doživeli dve zmagi, dva poraza, tekmi pa so dvakrat zaključili z neodločenim rezultatom. V tej skupini so nastopili rokometaši Slovana, Slovenj Gradca, Pirana, Šoštanja, Olimpijc, Mli-notesta in mladinska vrsta SRS. V
nogomet
Aktiv ZK v NK Elan
Aktiv Zveze komunistov v novomeškem nogometnem klubu Elan je bil ustanovljen že prejšnje leto. Na drugi seji aktiva, ki je bila pred kratkim, so člani ugotovili, da je novi upravni odbor, ki ga je vodil Franci Cvelbar, delal dobro.
Tako so vse komisije v okviru nogometnega kluba po občnem zboru pripravile delovne programe, po katerih so si zastavili delo. Nekoliko slabše so delali v tehnični in gospodarski komisiji, predvsem zaradi pomanjkanja strokovnega kadra in majhnih finančnih sredstev.
Nogometaši so pričeli z rednimi treningi že pred dvema mesecema, odigrali pa so tudi tri prijateljske trening tekme. Mladinci in pionirji so pričeli trenirati v začetku marca. Rezultata dveh prijateljskih tekem:
CELULOZAR - ELAN 2:1
Z. FAJDIGA
Elanovi nogometaši so se najprej pomerili z enajstcrico Celulozarja. Kljub temu, da niso igrali v najboljši postavi, so se dobro upirali grobim Celulozarjevim nogometašem. Poudariti moramo, da sodniki ne bi smeli dopustiti tako grobe igre nekaterih igralcev.
BREZICE — ELAN
3:4
Naslednjo tekmo so Novomeščani^' gostovali v Brežicah. Zaigrali so pre-. cej bolje kot v Krškem in tekmo zasluženo dobili. Obe ekipi sta se izkazali z domiselnim nogometom. Če bi v tej prijateljski trening tekmi zmagali domači igralci, bi bila njihova zmaga prav tako popolnoma zaslužena.
zadnjem kolu zimskega prvenstva so rokometaši Dobove igrali z Mlino-testom in tekmo igrali neodločeno. S šestimi točkami so osvojili dobro četrto mesto.
V	zadnjem kolu tekmovanja v drugi skupini sta se v najbolj zanimivi tekmi kola pomerili igralci Celja in Inlesa. Ribničani so vodili skoraj vso tekmo, tik pred koncem pa so močno popustili in izgubili s 17:15. Krčani so v srečanju s Trži-čem dobro igrali. Tekma je bila ves čas izenačena, ob koncu srečanja pa sta se ekipi razšli z neodločenim rezultatom 18:18. Sevničani so se v 7. kolu pomerili z Jadranom. Prvi polčas so zaključili z zadetkom prednosti, v drugem delu pa so popustili in Jadranovi igralci so zmagali s 17:16. V skupini A-2 so nastopila naslednja moštvar Celje, Inles, Jadran, Sevnica, Minerva, Tržič, Krško in Slovan B. Naše ekipe so zasedle naslednja mesta: 2. Inles, 4. Sevnica in 7. Krško.
V	nadaljevanju tekmovanja, v malem finalu, so prepričljivo zmagali Ribničani. Pomerili so se z ekipo Slovenjgradca. Tekma je bila sicer izenačena, toda Ribničani so bili kljub številnim zapravljenim možnostim precej boljši.
Rezultati: za 13. mesto - Krško - Olimpija 24:26, za 7. mesto -
NOVO MESTO -KRMELJ 21:26
V	pripravah na spomladanski del prvenstva v drugi republiški ligi so rokometaši Krmelja v soboto gostovali v Novem mestu in v prijateljski trening tekmi prepričljivo zmagali z 21:26. Največ zadetkov za goste sta dosegla Kolovrat 8 in Klatinuš 9.
B. D.
RIBNICA B : > SODRA2ICA 19:29
V	pripravah na spomladanski del prvenstva v dolenjski rokometni ligi sta se v Ribnici pomerili ekipi Ribnice B in Sodražicc. Po zanimivi in borbeni igri so dokaj prepričljivo zmagali Sodražani z 29:19. Tekma je trenerjema Radiču in MateliČu služila kot uigravanje ekip. Opaziti je bilo, da nasprotnikoma manjka trening tekem. Boljšo igro od ostalih so pokazali pri Ribnici Karpov in Putre, pri Sodražici pa D. Vesel, Janež in Ruparčič.
Postavi ekip: RIBNICA: Horžen, Gelze, Karpov, Merhar, lic, Batinič, Kranjc, Putre, Divjak, Andoljšek; SODRAŽICA: Kersnič, Ruparčič, Tomšič, Lovšin, Levstek, Urh, D. Vesel, B. Vesel, Janež, Mam.
PklilMlS
PODBOČJE - Prejšnji teden so imeli učenci osnovne šole „Bratov Staničev" športni dan na snegu. S kombijem so se pripeljali do Pušinje vasi, nato pa so pOt nadaljevali do Planine. Snega sicer ni bilo veliko, ljub temu pa so se vsi pošteno na-smučali in nasankali, ob koncu športnega dneva pa tudi nakepali. (B. V.)
STARI TRG OB KOLPI - Šolsko športno društvo Poljane je pripravilo šolsko tekmovanje v smuku in sankanju. Rezultati: smuk: 1. Veber, 2. Gorjup, 3. D. Šterk idr; sankanje — mlajši pionirji: 1. Pešelj, 2. Grego-rič, 3. Smaljcelj; starejši pionirji: 1. Jancžič, 2. Vajdetič, 3. Samec; rriajše pionirke: 1. Majerle, 2. Štefane, 3. Šneljer; starejše pionirke: 1. Rom, 2. Gregorič, 3. Župan idr. (V. K.)
ČRNOMELJ - Prejšnji teden je TTKS Črnomelj pripravila občinsko strelsko prvenstvo za pionirke in pionirje. Rezultati: pionirji ekipno: 1. ŠŠD Črnomelj, 2. ŠŠD Semič, 3.
'ŠŠD Stari trg, 4. ŠŠD Vinica, 5. ŠŠD •Dragatuš; pionirke ekipno: 1. ŠŠD Črnomelj, 2. ŠŠD Stari trg 3. ŠŠD Vinica, 4. ŠŠD Dragatuš, 5. ŠŠD Semič.
Pionirji posamezno: 1. Veber (Stari trg), 2. Čas (Semič), 3. Čmič (Črnomelj); pionirke: 1. Standocker (Črnomelj), 2. Malerič (Črnomelj), 3. Rom (Stari trg).
Sevnica - Dobova 20:16, za 3. mesto: Inles - Slovenj Gradec 16:14.
Končni vrstni red: 1. Slovan, 2. Celje, 3. Inles, 4. Slovenj Gradec, 5. Jadran, 6. Piran, 7. Sevnica, 8. Dobova, 9. Minerva, 10. SRS, 11. Tržič, 12. Šoštanj, 13. Olimpija, 14. Krško, 15. Slovan B in 16. Mlino-test.
SLOVAN - INLES
22:11
V prijateljski trening tekmi so Ribničani gostovali pri članski vrsti Slovana. V regularnem času so tekmo končali z neodločenim rezultatom, v tretjem polčasu pa so bili boljši, in zmagali 35:36. V Ljubljani so bili tudi rokometaši Ribnice, ki nastopajo v dolenjski rokometni ligi. Pomerili so se z drugo vrsto Slovana in jo v lepi tekmi, ki se je odlikovala po številnih zadetkih, premagali s 30:33.
m. g.
INLES-SLOVAN 23:9
Na zimskem pionirskem rokometnem prvenstvu Slovana so sodelovali tudi pionirji ribniškega Inlesa. V prvi tekmi so se pomerili z vrstniki Falberhta in zmagali s 16:8, nato pa so premagali še domače .pionirje in osvojili prvo mesto ter lep prehodni pokal.
m. g.
V KOPRU KAVSKOVA
Na dvodnevnem gimnasti-čnem tekmovanju za „POKAL GIMNASTIKE" v Kopru, kjer so v članski konkurenci nastopali vsi najboljši jugoslovanski telovadci in telovadke, je nastopila med pionirkami za „PIONIRSKI POKAL SLOVENIJE" tudi Novomeščan-ka Matejka Kavšek, ki je zasedla med sedemnajstimi pionirkami 9. mesto. Novomeška telovadka Jasna Doki ni nastopila, ker se je tik pred tekmovanjem poškodovala.
Med članicami je Maja Doki zasedla drugo mesto, v finalu pa je osvojila dve zlati ter eno srebrno in bronasto odličje.
V soboto bodo novomeške telovadke tekmovale v Zagrebu na tradicionalnem gimnastičnem tekmovanju za „POKAL 8. MARCA". Nastopila bo vrsta novomeških pionirk, ki jo sestavljajo Jasna Doki, Mateja Kavšek, Leja Moro, Vanja Požar in Nataša Kočevar.
. RIBNICA - IVANCNA GORICA 7:0
Na spomladanski del prvenstva so se začeli pripravljati tudi ribniški nogometaši. Kot kaže rezultat prve tekme, so njihovi treningi kar dobri in obetajo, da bodo Ribničani v prvenstvenih tekmah spomladi še boljši kot so bili v jeseni. Ribniški napadalci so se razigrali predvsem v drugem polčasu, ko so dosegli kar 5 zadetkov. Za domačo ekipo so zadetke dosegli Stamenkovič 4, Nosan 2 in Hojč enega.
M. G.

Stran uredil: JANEZ PEZELJ
Košarka je v Kočevju med mladino močno priljubljen šport, zlasti med študenti. Na sliki je ekipa študentov, ki je na enem izmed zadnjih turnirjev v Kočevju brez težav osvojila prvo mesto. (Foto: Jure Podržaj)
DOLENJSKI LIST
jj?** Lendave^6 mo^e rePubliške lige so Ljubljančani premagali rtov«di Dri pil ^ uvrstili na drugo mesto. Novomeščani so Istranku in srečanje tesno izgubili.
I 9
BEBA MURN
IKEBANA
Oguljene vrbove vejice dajejo značilnosti cvetlični dekora-cijf, ki jo predstavljamo danes. Zraven uporabimo še vejico temno zelenega božjega drevca in vrtnice. Aranžmaje moderen in primeren za večje predsobe.
Še ječe v okovih
•JUGOSLOVANSKA ŽENA se je po osvoboditvi vključila v aktivno sodelovanje na vseh področjih družbenega in politične- ^ ga življenja. Nagel razvoj, izredne povojne razmere, prehod na socialistično gospodarjenje — vse to je zahtevalo mobilizacijo vseh sil. Po normalizaciji razmer se je marsikatera žena umaknila iz javnega življenja, da bi lahko zadostila svojim materinskim in gospodinjskim dolžnostim. Kljub temu je število žena, ki sodelujejo v javnem življenju, pri nas sorazmerno večje kot kjerkoli na svetu. Ob 8. marcu se spomnimo vseh tistih žena, ki še ječe v okovih kapitalističnega suženjstva, ki se še bore za osnovne člo-večanske pravice, in jim v njihovi borbi nudimo moralno podporo.
NAPOVEDOVALCEV in prerokov, ki niso nič drugega kot stoprocentni nasprotniki socialističnega razvoja in sodelovanja, se bo dobilo tudi drugod in ne samo v Škocjanu in Straži. Ne nasedajte jim, pač pa jih razkrinkavajte. Videli boste, da so to največkrat ljudje, ki se ves čas drže zadaj pri graditvi socializma, sedaj pa bi radi izkoristili široko demokracijo in kalili čiste vode.
TEDENSKA TRIBUNA je priobčila črtico, v kateri pisec prav neženirano opisuje spolni odnos. Celotno ljubezensko idilo podkrepi še slika obeh nagcev. Ni treba biti prehud črnogled niti ne prestrog moralist, da se človeku, ki gleda na današnjo doraščajočo mladino s povsem drugim pogledom, tako pisanje in taka slika zagabi in se mu zdi vse to vendarle malo prehudo za naše otroke.
SILEN VIHAR, ki je divjal v noči od predzadnje sobote na nedeljo, je prevračal kozolce v Šentjerneju, Dol. Brezovici, Vrhpolju in drugod ter povzročil veliko škodo. Tudi škoda na strehah je precejšnja. Pametni gospodarji imajo tudi proti vremenskim nepriliicam zavarovana poslopja.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 4. marca 1955)
MSKTUmU
SPREMENIL JE MNENJE -Walter Lipmann, znani ameriški novinar in komunist, ki jc umrl lani v 85. letu starosti, je zapustil pol milijona dolarjev oddelku za novinarstvo na harwardski univerzi. Vsa stvar niti ne bi bila zanimiva, ko bi Lipmann za časa življenja ne trdil velikokrat, da je novinarstvo poklic, ki se ga ne da naučiti v nobeni šoli!
NOVE CENE - Britanski politik Henry G. Howe je izračunal, kakšne bodo leta 2000 tene nekaterih predmetov za široko potrošnjo, ako ne bo zaustavljena današnja rast inflacije. Za sendvič, imenovan ,.hamburger", bo treba odšteti 600 dinarjev, znamka za navadno pismo bo veljala 240 dinarjev itd. Da bi obdržala današnjo stopnjo osebnega standarda, bi morala imeti na prelomu stoletja navadna tajnica 240.000 dinarjev (24 siarih milijonov!) plače na mesec. Gospodinje, žje zdaj kupite koše za denar!
-5LABI Časi - za koga? -
Francoskim filmskim producentom, distribuciji in kinematografiji sploh se obetajo slabi časi. Že zdaj precej prazne kinodvorane bo še bolj izpraznila nova programska usmeritev francoske televizije, ki namerava v kratkem začeti predvajati po 11 (enajst!) filmov na teden. Med teh enajst seveda niso všteti serijski filmi in televizijske drame, ki jih je že zdaj dovolj.
POMOČ - Energetska kriza je docela omajala ameriško avtomobilsko industrijo, ki jo zdaj poskuša reševati iz zagate celo - televizija. Ne\vyorška televizijska postaja WPIX je namreč sklenila v bodoče popolnoma brezplačno objavljati Kakršne koli reklame, ki se nanašajo na avtomobilsko industrijo, ter tako pomagati pri prodaji neštetih avto-mot)ilov, ki so obstali na tovarniških parkiriščih.
NOVA „ZNANOST" - Ljudje, ki so stari j80 let, so porabili 300.000 ur za hrano in spanje, 80.000 ur za delo ter imeli prostih 320.000 ur. Učenjaki so ugotovili, da prostega časa niso izrabili tako, kot bi ga lahko, za kar so bile največ krive navade iz otroštva. Sploh je pametno izkoristiti prosti čas dandanes že prava umetnost, zato so v Zahodni Nemčiji začeli odpirati šole, v katerih poučujejo ,,izkoriščanje prostega časa". S tem predmetom se ukvaija „znanost", ki jo imenujejo pedagogika prostega časa. Ob tolikšnem uvozu bi kazalo k nam uvoziti tudi ta najnovejši „izum".
KRALJEVSKE ZDRAHE - Izjavi, ki nista kar tako: ,,Jasno bi moralo biti, da se kralj nikakor ne more in ne sme tajno zaročiti!" in ,,Samo kralj odloča, ali se bo, kdaj se bo in s kom se bo zaročil!" sta prišli iz ust švedskega kralja Karla (iustava XVI., ki se je zapletel v rahlo smešen spor z domačim tiskom. Le-ta namreč na veliko razpihuje (po kraljevem mnenju) lažno vest, da se bo švedski suveren poročil z lepo Nemko Silvio Sommerlaht. Nihče ne more ubežati - usodi!
Kaj so pred 80 leti pisale Dolemskis Novice.
Narod meče sebi pod noge
(Sklep kranj,skega) deželnega zbora je bil kaj čuden. Poslanci so se precej hudo udarili med seboj. Najbolj neslano je govoril neizogibni Šuklje, ki seje bahal, koliko je storil za kranjsko deželo, zlasti pa je bil ponosen na to, da se mu je uprav zadnji čas posrečilo zbližati in skoro zediniti slovensko liberalno stranko z nemško; z drugimi besedami: bahal se je, da je zopet ustanovil nemčursko stranko na Kranjskem. Žalostno! Prešimi mogotec slovenski, ki se redi iz vladnih jasli, se dviga s tem, da svoj lastni narod meče sebi pod noge in hodi po njem. In rojaki ga podpirajo, poveličujejo! Oj časi!
(V 1 n s k a letina) na Kranjskem je bila lani mnogo slabša nego predlanskim. Lani se je pridelalo vina samo 58552 hektolitra; torej polovico manj kot predlanskim.
(Grozna hudobija.) Na pardubi-škem kolodvoru so zasačili moža po imenu Ivan
Prohaska, kateri je pri policijskem zaslišanju priznal, da posreduje kupčijo z otroci, ter jih pošilja neki tvrdki, kjer jih z umetno hrano v rasti toliko časa zadržujejo, da ostanejo pritlikovci (Liliputaner), in jih potem po svetu za denar kažejo. Omenjena tvrdka plačuje takim brezdušnim starišem 200 goldinarjev za otroka, in če se otrok vzdrži več kot^ve leti, pa še 200 goldinarjev. Mož je povedal, da drži doma še enega otroka, ki je tja namenjen.
(Ogla s.) ,Prodajalnica z vso opravo, ležeča v sredi velike vasi blizo farne cerkve, pripravna za vsako kupčijo, daje pod ugodnimi pogoji, takoj se v najem v Brusnicah.
(Leta) ko je trta brez gnojitve in pri površnem obdelovanju rodila, so minila in povrnila se ne bodo več.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. marca 1895)
Grozni Jeti je povsod
Skrivnostno bitje se pojavlja po vsem svetu
Leta, ko je tudi stolpce naših časopisov polnilo pisanje o skrivnostnem himalajskem snežnem človeku Je-tiju, so minila. V pozabo je šel tudi pralni prašek s tem imenom. Skratka, vse je kazalo, daje Jeti enkrat za vselej pozabljen. Vendar ni tako. Jeti je še kako živ. Takega mnenja so nekateri znanstveniki, ki ne vržejo tako hitro puške v koruzo. Še več, Jeti ni samo živ, ampak postaja svetovni fenomen.
Po pisanju angleškega časopisa Britanskega društva za ohranitev favne se z vprašanjem Jetija na veliko uk(^'ajo v Sovjetski zvezi. Njihovi raziskovalci iščejo tako imenovane almane, člo-večnjake, ki žive menda na Ka\4^u. Po analizah ostankov hrane sklepajo raziskovalci, da gre za bitje zelo visoke rasti in tudi drugače telesno mnogo bolj razvito, kot je človek.
Največ vesti o človeku velikanu pa prihaja iz Kanade. Očividci kporočajo o „snežnih ljudeh" visoke rasti, ki žive baje ob obalah nekaterih severnih kanadskih jezerih, kjer si iščejo hrano. Menda so jih videli tudi pri plavanju na bližnje otočke na jezerih.
Vesti o Jetiju pa so prišle celo iz Kalifornije ter s samotnih ameriškši obal na pacifiški strani.
Tisti, ki jim Jeti noče iz g^ave, pravijo, da so si vsi opisi tega čudežnega bitja, t^o podobnega človeku, močno podobni. Zatorej sklepajo, da gre za živo bitje, ki ga bomo morali prej ali slej priznati in spoznati. Do takrat pa-nam ne ostane drugega kot veijeti „očividcem" in zagnanim raziskovalcem.

Hudič if sveto o|
igle proti naricomanom
Zanesljivo zdravilo za uživalce mamil?
v nekem medicinskem centru v Singapuru, kjer že dolgo uporabljajo pri zdravljenju staro kitajsko akupunkturo, so začeU zdraviti tudi narkomane. Sprejemajo predvsem mlade, a težke zasvojence mamil, katerih zdravje je zelo resno načeto in se jih običajni zavodi niti sprejeti ne upajo. Uporabljajo tako imenovano elektroakupunkturo in zaenkrat beležijo same uspehe.
Doktorja Keng Ngo in Siu Jong Fong sta prve svoje paciente vzela s klinik, kjer so klasični načini zdravljenja odpovedali. Menita, da je treba težkim narkomanom zagotoviti anonimnost, ker je le t^o mogoče uspešno zdraviti te težke bolnike, ki čestokrat bolehajo tudi v svojem odnosu do okolice.
Samo zdra\djenje poteka takole: igle zabodejo v obe ušesni školjki in za trideset minut dolgo spuste po iglah električni tok devetih voltov napetosti. Ta proces ponavljajo deset do štirinajst dni. Učinek je skoraj neverjeten. Bolniki se povsem odvadijo jemati mamila, popravi pa se jim tudi poškodovani organizem.
„Zdravili smo predvsem mlade narkomane, ki so uživali mamila po pet ali šest let. Čeprav so bili že težki bolniki, se jim danes to skoraj ne pozna več. Našo kliniko so zapustili povsem ozdravljeni. Morda je delček našega uspeha prav v tem, da zdravimo mlade ljudi."
Tako pravi doktor Siu Keng Ngo, ki se z akupunkturo ukvaija že več kot deset let in pozna mnoge skrivnosti tega, še ne povsem pojasnjenega načina zdravljenja.
i
i
i
i
Preženimo nadlogo!
že dobro leto kar naprej tarnamo in svarimo pred hudo nadlogo. To'so naše smeti, ki so za vsakim oglom in grmom na tleh, v zraku in vodi. Teh je že toliko, da bi jih sto Krpanov s kobilicami vred ne moglo odnesti.
To je zato, ker lahko vsak dela, kar hoče. Vsepovsod odmetavamo stare reči, ki bi jih lahko s pridom upora-'bili. Najlaže je kazati na otroke in šolo: oni so dolžni, da zbirajo star papir, stare cunje in železo! Tako početje je podobno tistemu, ko bogatin meče novce v prah in blato pa kliče: ,JVa-te, ljudje, pa pobirajte! Jaz sem dobrotnik."
Vidite, tako ne gre. Pa tudi to ni prav, ko nekateri postavljajo hiše sredi najlepših njiv. Nihče jim ne brani, akoravno bomo že jutri ali pa čez nekaj let zavoljo tega lačni.
Za vsako sekiro se najde toporišče, pa tudi nadloga-se da pregnati. V davnih časih ljudje njivam in travnikom
niso gnojili, zato so imeli lakoto često v gosteh. Veliko truda in dopovedovanja je bilo treba, da so se navadili gnojiti. Kaj pa dandanes? Gnoja in gnojil je premalo in med ljudmi je slišati, da je slab gospodar tisti, ki gnoj prodaja od hiše.
Ne smemo biti piskrovezi, da bi popravljali, ko je lonec v črepinjah. Misliti moramo na boljši pridelek, na njivah in v tovarnah, pa tudi na zdravo in čisto okolje,'da ga do konca ne uničimo. Ni treba biti čarodej, le na prihodnost je treba misliti. Ne smemo čakati, da bodo mrli ljudje in živina ali pa da se pridelek posuši, sicer si bomo kaj kmalu voščili zadnje dobro jutro na tem svetu.
Mogoče boste dejali: „Kmet je kmet, saj nima pameti, kot jo imamo mi!" Tudi Krištofu Kolumbu so se smejali, pa mu vendar še danes pojemo hvalo, da je odkril Ameriko.
MARTIN KRPAN
Posli zelo svc^®
tovščine
in ko"'

Včasih človek mu bi se bolj goljufov ali ne Gotovo je le en" ,, st
tudi prvega ne bi , poglejmo
^redtednin^JI.
Francija,
obrazov m
Na tržišču se] ^ vilo novo naj bi nadvse števUne male teg^ človeka, od prer^,
bolečin
jeter.To zdraho neče mie stvarniki P^, fcaS)!
toda za to
Roger Melcluor> ne zelo svetft časno ukvaijaia
ZdravUoje
met. Česa vsega kupuje? In .giili' krožilo po ijj,y
in drogerijah, k j ^ tovščina"	\
nekega	sJ
pogrešanega de vse sile, da dobe^ pri tem jim je P moč tudi nico našli p^
srca, se je ^
Dekle je pof nimivega o ga zdravUa. je pokazala,
lahko pnpr^^ .voV/ brez velikih str palni kadi,	J
Bratje so p j^jef svetost in	,
vah ubežnegad^^ p v njihovih
Sledila je	^
zočaranje olja ...
V'
2. Vrgla je drzno kot n® ^ ^
objel Paradiž^, J.(,
vedla pivi
Paradižn^%^(4^ o^opil	f
ričetom. ^ ^ v,
telo po koste»
prejšnje križanke ^
^^iBSBiBaga
ISraEsaconn 3dqq taoqda
3jqqq[i^qdb |. genaaaocsha
i ^SSSEcinnass
I »nSiJSiaa^sana
liMai
(Ne)resnice z napako
kerc-' ^ ne bo na
Vso ^ POlna (bolna^-
s°sedai D0C S0 močili (motili) so v veUkem
ujesti stanovanju sredi
DL Sera latvica mesto k|°VaNAa kovanju Sca Kci slIkar1 dl
meur	mm
/ ! i \	član
/ i i \ mirni
/ \ \ \	stranke	______
/ j \ \ domače	svetinov
j	---v sukno	roman
y \x g m: ~!™e
pregri-	nem.	ohlapnos
n.imo____denar___^__
v	češki az.
'	kralj polotok
ieg.b0g	raztele-
m travna ......, sonca	sevalec
____^_«k________
MU.	™I
pisatelj	sesana
očka	kambodz.
etui	'	nagon p0litik
______^______proga_____
i"	razteg-
epopeja	lu™
______tantal_______;____
kdor se
ukvarjaš	lij
politiko__.___________
, ar.	ženski	p.p.p.
ZREBEC	TEDNIK	PAP,GA
skih'f]phJe w -na Ju8°slovan-
ko lepe'^blHbilehkrati ta-2rmania y,e' kot Je Uca1' ki'n matlnska -lepo-znova nrpf Sai?° da zmeraj
nenavadnimin^a J- Svojimi mi soteski sknvnostni-
i ®*«a cel^1'	je
86 ne morejo Sljeplsce> ki je. pravzanrav i ilniti' k°liko nij°, da je Z °lga- Eni me-?a ^viri ^ma?e8akraške-bočjih vel^./Zh°dnih po-
\ novigrad^ pa iz^va ^ ?0lje d°lga
rje mališa ^dru& trdij°>
kar2a^C^oftjipa
Zrmanja se za tovrstna ugibanja ne zmeni. Zdaj žubori počasi, potlej se zareže globoko med skalne pečine, preskakuje grebene in se končno prebije skozi dolg in več kot sto metrov visok kanjon ter se izlije v moije. Ves tok reke je prepleten s slapovi; nižjih od 20 m je kolikor hočete, najvišji pa meri 50 m. Ko so ljudje začeli spoznavati veliko moč voda, so izkoristili tudi naravne slapove Zrmanje. Dandanes je ob toku reke videti nič koliko zapuščenih mlinov, ki dokazujejo, da Iju-
'j^di nešlaverfWjubovala vsiljivosti ljudi, preti prav ""'••iliniiii
^Ed
dem nikoli ni uspelo docela ukrotiti divje Zrmanje.
Zgodovina ve povedati, da so bili bregovi Zrmanje pogosto prizorišča uničujočih bojev med ljudmi. Turki so na obronkih njenih sotesk gradili mogočne utrdbe, s katerimi so se postavljali v bran vpadom senjskih Uskokov. Iz tistih davnih časov je preživela samo Zrmanja, kajti od utrdb so ostale le razvaline.
Toda ponosna Zrmanja ne more ubežati zahtevam današnjega časa. Stoletja je kljubovala vsiljivosti ljudi, zdaj pa le-ti odpirajo nedra njenih bregov z bagri in vso ostalo sodobno mehanizacijo ter kopljejo boksit, osnovno surovino za pridobivanje aluminija. S tem uničujejo že tako redko zelenje ob reki, onesnažujejo njeno' bistro vodo ter pretijo s še večjo nevarnostjo: na mnogih mestih globoko izpodko-pujejo strme bregove, zato se na nekaj mestih že sproža: jo veliki plazovi. Učenjaki, ki jim Zrmanja pomeni več kot minljiva ruda, opozarjajo, da se utegne ravnotežje narave nenadoma porušiti, bregovi bodo zdrsnili v reko in — tisočletni trud narave bo v hipu uničen.
SVETIMI KRAVAMI
*
i

C*1 v*. j
k. ata i« iz-
NSo^m "s£ s?re'e-
^ »' bilo
se je začel odvijati.
Skrtalo je kot za stavo. Kot v kilometr^em števcu so letela leta, desetletja in stoletja. V istem ritmu se je spreminjala zemlja ^oboko spo^j. Sivi srednji vdc se je razkadil, kot bi ga jutranja zaija. Ugasnili so ognji pod grmadiami in čarovnice so se spet lahko po mili volji spreh^ale naokrog, jahale na metli in hodile na .^andi" s h^ičem. Nihče jim ni skrivil lasu — prosvet-Ijeni vek je bil na obzoiju.'
Mah je prekril mrke gradove — tudi Kukenberki — zrasla so mesta in sadovi iščočega uma so pričeli osrečevati svet: vsak čas bodo tu: parni stroj, elektrika, telefon, fotografski aparat, dinamit in čarlston ... Svet je bil na tem, d? postane tak, kot ga vidimo dandanes, ko je Klara še enkrat krepko pritisnila na plin.
Toda tokrat, dragi bralci, je pretirala!
Dr. B020 OBLAK
Vpliv okolja na zdravje
zdravnik svetuje
Ker je torej odvisnost ždra\ga in bolezni tako tesna in sta po tej razlagi pojma zdravje in bolezen skoraj identična, moramo posebej poudariti, da vsi dejavniki življenjskega okolja, ki so važni za nastanek bolezni, istočasno pomenijo tudi izboljšanje zdravja. Vse je odvisno od tega:, če pogoji okolja delujejo na človeka v dobrem ali v slabem smislu. Ljudje smo najviše razviti vretenčaiji in sesalci, obdarjeni z visoko sposobnostjo mišljenja in dela, kar neprestano deluje na naravne sile in ustvarja vse boljše možnosti za življenje. Izboljševanje zdravja dosegamo s krepitvijo človeka in z uničevanjem, odpravljanjem ter izogibanjem neposrednih povzročiteljev bolezni in pa z razvijanjem in urejevanjem živega, neživega in družbenega okolja. Tako se razvijajo in krepe pogoji, ki so boljši za vzdrževanje zdravja in podaljšanje življenja.
Končni cilj zdravstvene službe in naše družbe pa je prav to: podaljšati življenje, izboljšati zdravje in napraviti življenje prijetnejše in udobnejše.
KONEC
Zdravje v krilcih
Znanost je pogledala pod škotska krila
Skoti niso znani samo po svoji legendami skoposti, drugo -najmočnejše razpoznavno znamenje so njihova krilca - kilti, katerih se severni prebivalci Britanskega otočja z žilavo vztrajnostjo oklepajo in v zgražanje vsega naprednega moškega človeštva nočejo zamenjati za spodobne hlače. So Škoti prismuknjeni in nazadnjaški?
Lahko, da so, saj je takih ljudi mnogo, toda vrednost njihovih krilc je kar naenkrat zrasla. Temu je botrovalo čisto naključje, in da bi bila stvar bolj spoštljiva, se jih je lotila celo znanost. Angleška znanstvenica dr. Anne Chandly, ki že dolgo vrsto let raziskuje pogoje rodnosti, je namreč ugotovila, da v Angliji odstotek družin, ki ne morejo imeti otrok, raste ter da imajo v tem porastu del „krivde" prav neplodni molki. Njihova zaplodna tekočina ima premalo spermatozoidov. Znanstvenica je prišla do sklepa, daje temu vzrok topla obleka in tesno oprijeto spodnje perilo, kar neugodno deluje na razvoj semenčic.
Da bi svoje trditve podkrepila z drugimi raziskavami, je poslala sodelavca svoje ekipe v centralno Afriko raziskovat neko pleme, ki še ni okusilo „hlačnega napredka". Istočasno pa je sama izvršila nekaj raziskav med Skoti, ki so jim hlače prav tako tuje. In kot je predvidevala: dobljeni rezultati so bili enaki. Tako njen sodelavec v vročini ekvatorskega podnebja kot ona v hladnem podnebju škotskih hribov sta našla odgovor, da hlače in tesno perilo zmanjšujeta plodnost moških.
Seveda to ne pomeni, da bomo zdaj kar naenkrat vsi začeli nositi škotska krilca, še manj pa, da bomo goli tekali okoli. Vse te raziskave so ostale le droben delček v prosluli misli o degeneracijskem učinku civilizacije. In morda v tiho zadoščenje Škotov.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dobrega in skrbnejga moža, ata, starega ata, brata, strica in svaka
JOŽETA GABRUELA
elektromonterj^ v pokoju iz Prapreč pri Trebnjem
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od pokojnika, ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali toliko cvetja ter nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Iskreno si> zahvaljujemo Elektru Trebnje in Novo mesto ter tovarišu Jeraju za poslovilne besede. Najlepša hvala Društvu upokojencev Trebnje, skupščini občine Trebnje, kolektivu osnovne šole Sevnica, kolektivu otroškega vrtca Sevnica, kolektivu otroškega oddelka bolnice Novo mesto in LD Studenec. Prisrčna hvala dr. Vilfanovi za skrb in zdravljenje ter dekanu, pevcem in godbenikom za spremstvo.
Globoko žalujoči: žena, otroci z družinami In drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
MARTIN ARH
iz.Kobil
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem za podarjene vence in cvetje ter za izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo kolektivu tovarne celuloze in njeni godbi, osebju zdravstvenega doma in pogrebnemu zavodu iz Krškega, kolektivu Cestnega podjetja iz Novega mesta ter pevcem iz Brestanice. Enako se zahvaljujemo tudi duhovščini za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Terezija, sinovi Tine, Lado, Franci z družinami in Jože, hčerke Minka, Rozi, Anica z družinami, brat Ivan ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
v 81. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče in strie
ALOJZ VIDMAR
iz Prapreč pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje in sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih, podarili pokojniku vence in cvetje ter ga pospremili k zadnjemu, jjočitku. Zahvaljujemo se vsem gasilskiui društvom za spremstvo ter duhovščini za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerka Nežka z možem Karlom in sinom Božom tej* drugo sorodstvo
zahvala
Ob boleči izgubi naše drage, nepozabne mame, stare mame, prababice in tašče
MARIJA ARH
iz Leskovca pri Krškem
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem Leskovčanom, ki so pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrazili sožalje in v težkih trenutkih sočustvovali z nami. Posebno zahvalo za pomoč in dobroto smo dolžni sosedi Mariji Bizjak. Hvala tudi godbi in duhovnikom za ganljivi obred. Se enkrat vsem prisrčna livala!
Žalujoči vsi njeni Leskovec, Maribor, Kamnik, Traunreut, Holzminden
Rožena divja »lepotica«
2niJ,'dtiS°Č,etja ^'Str* ln neukrotljivi dalmatinski »lepotici«,gro----1° bodo zasuli lastni bregovi ■ Ljudem gre za boksit
i\ sr«/ §_i
Prevladujejo poneverbe
Lani je bilo v občinah Brežice, Krško In Sevnica 1 tO primerov gospodarskega krtmmala
Dežurni lloročaj#
IZGINILO Z MOPEDA - 24. februarja je neznan tat ukradel Jožetu Kupleniku iz Šmarjeških Toplic vetrobransko steklo z mopeda. Lastnik je oškodovan za 300 din.
PRI TOČILNI MIZI OB DENARNICO - Alojz Fišer z Lovrenca na Pohoqu se je 24. februarja zvečer mudil v hotelu Metropol. Bil je ob točilni mizi, pri tem pa mu je spreten zmikavt smuknil denarnico s 1.200 dinarji.
VINJEN OBLEŽAL - 26. februarja so šentjernejski miličniki pridržali do iztreznitve Borisa Brajdiča iz Mihovice. Ta se je vinjen vozil s kolesom proti Rojam in padal po cesti, dokler ni obležal. Tako je oviral promet. Prijavljen je sodniku za prekrške
V Posa'^u go^odaiski krim^ nal v pieteklein ietu ni doživel poseb^ sprememb, če ga pri-meijamo s prejšnjimi leti. ni UJV iz Celja in miličniki so v breži^ občini raziskali 74 takih primerov, v krški občini jih je bUo 21 in na območju občine Sevnica 15 primerov.
Največ je še vedno poneverb in ponarejanja listin; nekateri zlorabljajo položaj iz koristo-Ijubja, nekateri skušajo utajiti davke, spet drugi se gredo nedovoljeno trgovino, nekaj primerov pa je bilo tudi nevestnega gospodarskega poslovanja. >
Med hujše primere prilaščali družbenih sredstev v teh posavskih občinah ^ada grabež pri podjelu Agraria v Brežicah, veliko dela pa so imeli z raziskavo grabeža in jemanja podkuje nine pri brežiški delavski univerzi. S podkupninami so se ukvarjali nekateri pri Obrtnem podjetju v Dobovi, skupina 13 železničarjev pa je v Dobovi kradla razne avtomobilske dele.
Kot so povedali na UJV v Celju, so več^ primerov davčnih utaj odstopili komisijam za družbeni nadzor v posameznih občinah. Kaj so tam ukrenili, še ni znano.

S kontrolo cestnega prometa zalotijo miličniki dosti kršiteljev. Marsikateri vozi brez dovoljenja, naletijo na ukradena vozila, prene-kateri avto ali kamion pa ima tehnične pomanjkljivosti. Posnetek je bil narejen pretekli teden v Krškem. Izrečenih je bilo precej mandatnih kazni. (Foto: Ria'Bačer)
Z nožem zabodel lastnega otroka
Da alkohol poživini človeka, kaže primer Antona Štrusa iz Zagorice pri Trebnjem, ki je zaradi poskusa uboja 11-letne hčerke odgovarjal pred novomeškim okrožnim sodiščem
v smrtnem strahu je 11-letna Tončka 14. septembra lani zvečer zavpila: ,Ate me je zabodel!" potem pa je otrok z nožem v hrbtu pobegnil k sosedom. Spet primer hude družinske tragedije zaradi alkohdizma, Id se je razgrnila pred novomeškim okrožnim sodiščem, ko je nedavno tega obravnavalo Štrusov primer.
roke hčer, jo zabodel z nožem v boko rano. Dekletce se je pri-hrbet in ji povzročil 3 cm glo- vleklo še do soseda Matije Pan-
DENAR V AVTU - 1. marca dopoldne je bilo iz avta, parkiranega na Ljubljanski cesti v Novem mestu, ukradeno na škodo Marije Potočar 12.600 din in 2 osebni.izkaznici. To je imela lastnica v torbici na zadnjem sedežu.
BIL JE VESC - V noči na 1. marec je bilo vlomljeno v osebni avto Djorja Tupanovića v Črnomlju. Avto je stal pred blokom Pod smreko 8. Vlomilec je odnesel obe luči, vplinjač, razdelilno kapo in več drugih delov. Naredil je precej škode.
IZTREZML SE JE ZA KRKO -
1. marca ponoči so pri Čatežu zalotili 31-letnega Ludvika Kuhajja z Vinjega vrha pri Brežicah, ki je vinjen vozil motorno kplo. Miličniki so mu prepovedali nadaljevati vožnjo in mu odvzeli dovoljenje, vendar je Kuhar znova sedel na vozilo. Zalotili so ga vdrugič in ga pridržali do iztreznitve.
VINJEN DELAL NERED - 1. marca zvečer so novomeški miličniki odpeljali na iztreznitev Milosava Trifunovića iz Novega mesta, ker je v hotelu Kandija opit delal nered in se pretepal.
Obtoženec, 45-letni mizar iz Zagorice pri Trebnjem, oče treh otrok, od katerih sta dva še mladoletna, je kroničen alkoholik. Opit je nevaren, divjaški, grozi, tepe. Ne boji se ga samo družina, temveč vsa vas.
Povsem poživinil pa se je 14. septembra lani. Ta dan so obto-ženčeva žena, hčerka in tašča . na njivi pobirale krompir. Med delom je prišel na njivo. Ne pomagat, ampak grozit. Ženi in materi je tako grozil, da so delo pustile ui se skrile v gozd. Proti večeru si žena in otrok nista upala domov. Hiša je bila tudi zaklenjena. Zatekli sta se k sosedi Verbičevi, vendar je za njima prišel oče, ki pa tega imena ne zasluži. Hotel ju je prisiliti, da gresta domov, in mahal je z lovskim nožem.
Žena je vsa v strahu zbežala v sobo in tiščala vrata, za njo je hotela skočiti še 11-letna Tončka. Toda nesrečna mati je tiščala vrata, misleč, da po njih tolče razjarjeni mož. Tako je Anton Štrus pri vratih dobil v
Kazen je, a človeka ni
Franc Vimpolšek iz Bukoška spoznan za krivega prometne nesreče s smrtnim izidom
34-letni Franc Vimpolšek iz Bukoška pri Brežicah, poklicni šofer, je bil pred okrožnim sodiščem v Novem mestu obsojen na 7 mesecev zapora, vendar sodba še ni pravnomočna.
9. junija 1973 je obtoženec vozil tovor^ak TAM po cesti II. reda med Čatežem in Brcžicami. Vozil je z zasenčenimi lučmi, dokaj blizu desnega roba ceste in spregledal Ivana Ocvirka, ki je šel pes ob robu ceste in vodil ob sebi kolo. Tovornjak je Ocvirka zadel, ga odbil na njivo in ga tako zmečkal, d& je bil takoj mrtev.
Da se je to zgodilo, ima sodišče za dokazano, in daje Vimpolšek zadel z vozilom pešca, pripisuje premajhni previdnosti. Obtoženec je sicer pred senatom, ki mu je predsedoval Janez Smolej, navajal v zagovor, da je bil zaslepljen zaradi luči naproti prihajajočega vozila, toda priča Godlerjeva ni videla ne slišala
kakega drugega vozila ob tragičnem dogodku.
Voznik Vimpolšek je bil pri vožnji malomaren, kriv je nesreče, vendar so kot olajševalno okoliščino upoštevali to, da je ponesrečenec delno sam pripomogel k nesreči in pa ima Vimpolšek, na skrbi 4-člansko družino in bolehno ženo. Obtežilno zanj pa je, da je bil že dvakrat kaznovan.

Novinarji Dolenjskega lista so bili pred kratkim v Hinjah in v članku zapisali, da so „prisluhnili besedam vseh, ki so obiskali naše .uredništvo v gosteh1 in izluščili podobo tega kraja in Suhe krajine Prepričljivo so nam prikazali, da lahko industrijski obrat, boljše prometne zveze in boljša zdravstvena služba osvetli sedanjo temno sliko te krajevne skupnosti. Prizadeto pa smo tudi brali soglasne izjave kmetov, da kmetije propadajo in da-je eden izmed vzrokov divjad, ker dela na posevkih veliko škode, dobijo pa smešno nizke odškodnine".
Kot pravnika in lovca so me še posebno zanimale te izjave in sem se vprašal, ali dajejo naši pravni predpisi kmetu zadostno pravno varstvo, t. j., ali dobi oškodovani kmet, če že ni moči škode po divjadi preprečiti, vsaj
Eravično odškodnino in tudi, ali met pozna pravno pot, in če, ali se je tudi poslužuje.
di, npr. divji prašič, medved izven zaščitenega območja, vse to pod nadaljnjim pogojem, da živi taka vrsta divjadi stalno v tem lovišču. Zato npr. lovska družina ne bo odgovarjala, če bo dokazala, daje škodo povzročila divjad, ki je bila na prehodu, sicer pa taka vrsta divjadi ne živi stalno v tem lovišču.
Po zakonu so dolžne organizacije, ki gospodarijo z lovišči, in kmetje oz. uporabniki zemljišč, na katerih je lovišče, s predpisanimi ukrepi'preprečevati škodo, ki jo lahKo napravi divjad. Za lovske organizacije so taki ukrepi na primer znižanje števila divjadi, redno oskrbovanje krmišča, čuvaj in drugo. Novi zakon o gozdovih pa nalaga gozdnim organizacijam, da pri gospodarjenju z gozdovi vzdržujejo naravno ravnovesje med rastlinskimi in živalskimi vrstami v gozdu in, če je to pomembno za redno prehrano divjadi, ohranjajo naravno
Lovska škoda
Temeljni predpis je sedaj še v zveznem zakonu o lovstvu, ki ga dopolnjuje republiški zakon o lQVstvu. Člen 37 določa „Za škodo, ki jo napravijo zaščitena divjad in določene vrste nezaščitene divjadi, je odgovorna organizacija, ki gospodari z loviščem, na katerem ta divjad stalno živi; pogoj pa je, da jc oškodovanec ukrenil vse, kar je bil po zakonu glede na vrsto divjadi in druge okoliščine dolžan ukreniti, da bi škodo preprečil". To pomeni, da mora povrniti škodo lovska družina ali druga lovska organizacija ali pa gospodarska organizacija, ki gospodari z loviščem, v katerem je povzročila divjad škodo. Toda te organizacije odškodninsko odgovarjajo samo za škodo, ki jo povzroči zaščitena divjad, npr. zajec, srnjad, jelenjad, medved v zaščitenem območju, ali določena vrsta nezaščitene divja-
sestavo drevesnih in grmovnih vrst ter z drevjem neporaslih osredkov v ^ozdu (jase). S takimi ukrepi je moči zadrževati divjad v gozdu, da ne išče hrane
Ro poljih. Občinska ^skupščina v lovem mestu je v letu 1972 sprejela odlok o ukrepih za preprečevanje škode po divjadi in z njim točneje določila obveznosti organizacije in kmeta. Tako je organizacija dolžna nabaviti zaščitna sredstva in jih brezplačno razdeliti uporabnikom zemljišč, ti pa so dolžni zaščititi svoje zemljišče na krajevnim razmeram primeren način. Strnjeni sadni nasad in gozdno drevesnico je treba zaščititi z ograjo, posamezna drevesa z ustreznim mehaničnim ali kemičnim sredstvom, druge kmetijske posevke pa npr. z navezavo krp ali kon-zervnih škatel ali z uporabo fe-nolina.
Toda še tako vestno izvajanje zaščitnih ukrepov ne more povsem preprečiti škode. Najbolje je, da lovske organizacije in prizadeti z medsebojnim sporazumom (zavarovanje pri zavarovalnici, pavšalna odškc^nina) uredijo vprašanje povračila za škodo ter da se poravnajo. Tu ne bi smelo biti večjih težav, saj smo v stalnih stikih z obdelovalci kmetijskih zemljišč, jih tudi potrebujemo in poznamo njihov trud, kar vse terja, da se to primerno vrednoti, t. j. s pravično odškodnino. Tako bodo odpadli očitki, ki niso bili izrečeni samo v Hinjah, da dobi kmet premajhno odškodnino. Pošteni odnos lovcev do kmeta se bo lovstvu obrestoval, saj bo zato tudi odnos kmeta do lova in do divjadi drugačen, npr. ne bo uničeval, ampak zaščitil gnezda, jajca, mlado divjad, in odnos do lovcev bo prisrčnejši.
Oškodovanec ima pravico in dolžnost, da v petih dneh prijavi škodo organizaciji, ki gospodari z loviščem, in ta se je dolžna prizadevati, da v nadaljnjih sedmih dneh doseže poravnavo. Ne glede na tako praktično določilo v občinskem odloku ima oškodovanec pravico - tako mora tudi ravnati, če do poravnave ne pride - da vloži v 15 dneh od dneva, ko je zvedel za škodo, vendar najkasneje v dveh mesecih, odkar je škoda nastala,
a)	odškodninski zahtevek pri občinskem upravnem organu, pristojnem za lovstvo, če zahtevana odškodnina ne presega 250,00 din;
b)	odškodninsko tožbo pri pristojnem sodišču, če zahtevana odškodnina presega 250,00 din.
Bežen pregled odškodninskih tožb pri sodiščih je pokazal, da so tovrstni sodni spori izjemni, kar upravičuje domnevo, da lovci pn povračilu lovske škode vendarle niso tako skopi in nerazumevajoči, kot bi bilo moči sklepati iz posameznih izjav oškodovancev.
Štefan simonCiC
Kar naprej požari
Ob močnem vetru je kurjenje nevarno
Konec prejšnjega tedna, ko je močno pihalo in so ob lepem vremenu ljudje na več krajih čistili travnike in Mmičje, potem pa zažigali, je prišlo do požarov. Veliko je bilo strahu in požrtvovalnega gašenja, s čimer so preprečili, da ni nastala večja škoda.
Začelo se je 28. februarja popoldne, ko je Alojz Kokolj z Gor. Suhorja čistil pašnik in za-žgal travo. Ogenj se je razširil in zajel nad 2 hekt^a pašnikov. Pogasili so metliški gasUci in občani, nevarno pa je bilo, da bi požar prišel do gozda.
Ta dan zvečer je gorelo tudi v ^zdu nad Semišlco cesto v Crnojnlju. Domačinka Katarina Butala je čistila grmovje, ob robu gozda zažgala odpadke in ogenj poteptala, preden je šla domov. Najbrž pa jc veter še tlečo žerjavico razpihal, tako da je začel goreti gozd. Na pomoč so prihiteli črnomaljski gasilci in preprečili večjo škodo.
1.	marca dopoldne so dclavci novomeškega Vodovoda zakurili pri črpališču nad Družinsko vasjo, ogenj pa je zajel vso planoto. Vodovodatji so sami gasili, vseeno pa je pogorelo okrog 2 hektarja suhe trave. Ta dan sta bila dva požara še v romskem na-, selju Žabjak. Pogorelo je pol hektarja suhega grmičja, razen tega pa lesena baraka.
2.	marca je začela goreti trava blizu Zadrage pri Sentrupertu. Ogenj se je naglo širil, domačini, ki so delali v vinogradu, p'a so začeU vneto gasiti, vseeno pa je plamen zajel zidanico, krito s slamo, in naredil precej škode. Tega dne popoldne je veter raz-nesel ogenj tudi na Ljubnu, koje Angela Jazbec čistila travo na svoji parceli in odpadke zažgala. Pogorelo je I hektar pašnika.
durja, od tam pa so jo prepeljali v bolnišnico. In punčka še ni zdrava. Da so vsi pri hiši živčno razrvani, se razume samo po sebi.
Na razpravi, ki ji je predsedoval Janez Kramarič, obtoženec ni priznal tega, da je namenoma zabodel otroka. „Imel sem v rokah kruh in nož, bal sem se, da me ne bi žena. Zgodilo se je slučajno, po nesreči..." Take je stresal, seveda pa mu nihče ni veijel.
Obtoženca je pregledal tudi psihiater in ugotovil, da je tako hud alkoholik, da je zaradi tega že duševno prizadet. Tudi to zverinsko dejanje je storil v bistveno zmanjšanem prištevnem staiyu. Po psihiatrovem mnenju za Strusa tudi ne pride več v poštev zdravljenje proti alkoho-. lizmu, je menda prepozno! Sodišče je to mnenje upoštevalo pri odmeri kazni, ki se glasi: 1 leto in 7 mesecev strogega zapora. Sodba še ni pravnomočna. Kaj bo pa potem, ko bo Štrus prišel domov? Bodo morali spet čakati na vbod z nožem, da se ga bodo rešili vsaj za nekaj časa? Vsekakor bo potrebna pomoč socialne službe.
Storilci
odkriti
V Posavju manj smrtnih nesreč in težjih kaznivih d*
Jani______
Občine Brežice,
niča sodijo pod UJ Vjjo kjer so zbrani izčrpni'p**» jf varnosti občanov v pi ^ i tu. O tem smo se p l ^ Matkom Kosijem,
načelnika pri UJV Ce j i • .■
-	Koliko kaznivih® se je zgodilo v ietu. .^jt teh treh občinah i® ^
ostalo neraziskan^: „ ^ |
„Na območju obe n J J Krško in Sevnica srn ^
opravka z 965 ^azn?!^ 3l8(j $££*$»?&£&
ostalo malo nerazisK ^ ^
iskanih je ostalo v vs . V činah 221 kaznivih dej^ t
ga je veliko pnm«f se zgodijo na .tomin^ kih med Zidanim ino grebom. Ker se vi*
Dobovi, oškodovanci jo prijavo. Poudanti PaM da so vsa težja Kazn^^Jii raziskana in da so bili tem delu Posavja zeiojj^ Njihovo poprečje "
dejanj s področja dosti ugodnejše Od si m
-	Kakšno je bdo n, cestnem prometu ^ ^
val promet več smrtmn
in težjih nesreč?	J
„Ugotavljamo, da ujV p,
na celotnem obmocj tako v treh omenjen j js manj smrtnih žrtev } 7 piiit; jih prometnih nesreč-^.^31 povem, da je bilo le . ^
-	Torej se je čanov izboljšala. ru
zaslugi?	. •„ 0rit:'
„Veliko vlogo	rf
preventivne akcije, K pa54 raj pogosteje lotevam - ^ delovanje z obcani> .^1*» magajo pri odkrivanj ^ dejanj in tudi v drug« oCi> Največjo in množil •$&. smo dobili, ko smo 's*LeIVj
legaBoštjančka; tap	r
bil tudi za nas tako r K oreh leta 1974 v te'	0
savja. Da je varnost sploh boljša, P*/! ja<' more tudi obveS^"j p<M preko časopisov. Raot,vaijuF skemu listu se lepo zan • za dobro sodelovanje- g

V.
'i
ZAPELJAL PRED AVTO
26. februarja je voznik osebnega avta Berislav G mas iz Sevnice vozil skozi Log, s stranske ceste pa je pre-denj zapeljal kolesar 65-letni Anton Sircelj IZ Loga. Avtomobilist ga je zadel, pri čemer pa se je kolesar tako poškodoval, da so ga morali odpeljati v celjsko bolnišnico.
ČRNOMELJ; ZADETA NA PLOČNIKU ~ 28. februaija jc Jože Žalec z Brega pji Vinici na Kolodvorski cesti v Črnomlju podrl 46-letno domačinko Kristino Male-rič, ki je šla po pločniku. Poškodovano so odpeljali v bolnišnico.
IRCA VAS: ZAPELJAL PRED AVTO - 2. marca dopoldne je Ep-dij Jarc iz Soteske v Irči vasi pri hiši št. 21 z osebnim avtom podrl 46-let-nega Franca Jakliča z Broda, ki je pred avto zapeljal s kolesom s pomožnim motorjem z neprednostne ceste. Kolesarja so odpeljali v bolnišnico.
DOL. KOT; KAR S CESTE -Antonija Longar iz Stranske vasi pri Žužemberku je 2. marca vozila proti Dvoru, med potjo pa na ravni cesti zapelj^a v levo in zadela v avto Staneta Gorinška iz Žužemberka, ki je stal zunaj cestišča. Škode je za 8.000 din.
NOVO MESTO; VINJEN CEZ MOST - 2. marca zvečer se je 24-letni Franc Pintar iz Novega mesta z avtom čelno zaletel na novomeškem mostu v osebni avtomobil Muharema Subašića, prav tako No-vomeščana. Ugotovljeno je bilo, da je Pintar vozil vinjen.
METLIKA; NI SE PREPRIČALA — 25. februarja popoldne je Metli-čanka Marija Bošnjak zapeljala z osebnim avtom iz Gubčeve ulice na prednostno Karlovško cesto, tedaj pa je mimo pripeljal z avtom Novo-meščan Peter Starešinič, zato sta trčila. Starešiničev avto je nato odbilo še v levo, da je zadel tudi v tovornjak, ki je stal ob cesti. Pri tem je bilo za 9.000 din škode.
BRSLIN; SPREGLEDAL KOLESARJA - 26. februarja popoldne je Jože Vesel z Broda zapeljal s parkirnega prostora v Bršlinu in zavil proti mestu, pri tem pa je spregledi, da se mimo pelje na kolesu s pomožnim motorjem 64-letni Miha Kovač iz Novega mesta. Avto je Kovača
. -esair,
zbil, pri tem pa se je * „j. dovalinje moral z zlo«We bolnišnico.
ČRNOMELJ:
KRIVA - 69-letn. An^», Čudnega sela se je	^ ,
poldne peljal s k°le . cC$ t> proti mestu, na Ločrka , pred kolo pritekla	jjft
pri tem izgubil ravno ^j^o?1 ter se tako poškodoval,
peljali v bolnišnico.	, fi
V A VTA VAS:
LEVI - 27. februaqjz ^
Anton SemprimozniK M.* melj pod Šmarno go^jMj ljubljanske registracija t„, v j gi Dol. Toplice-Novo ^jA
vasi je po levi PnPe'Jnol. pedist Silvo Pirh trčil v prednji del avt p0Jk V nju se jc mopedist
ugotovili pa so, da je
niškega dovoljenja.
vsar>,;
28. februarja popojK vfj robu gozda igral otr? -afie^ici vo, veter pa Je ogenj dovnjak in bližnji . c|cK , f Brestanice in tamWWJ^ so prihiteli na pomoC preprečili še hujšo ^P?„tpo^ je pogorelo okrog hek škoda je velika.
PREHITP^
v OVlNč*
• }dCt\V
3. marca popoldne Jj- -j; j
čič iz Smolcnje vasi	^
proti Metliki, pri Jed' podfl^p v ovinku vrglo s ceste-	*
ni smernik, zadel živ - fCjjf; ustavil v jarku. Pri trf . (i/ škodoval sopotnik , .jjal' j.O1 katerega so pote ni oop •. ii Šnico, gmotne škode P din.
16
DOLENJSKI LIST
Stran uredila: RIA BACER
Št. 10 (1337)^Jj^^^
^RTKQV INTER%IU
jeneracij'a tožilcev
?	je med najmlajšimi namestni-
^ _ opcinskih javnih tožilcev v naši republiki
(riJ nov°fneške skup-nnJ S° dali S08lasje'k ime-nantp^' ntona Šporarja za estmka občinskega jav-
Suh t0žilca v Novem mestu. skrivParn° uradno obvestilo da J V ACbi tu£i Podatek, nik J6 on Sporar, pravdo „ Pr.avos°dnim izpitom, me či pnprav"ik pri novo-tožihtv ns^em javnem 1948 \rWdil 4- ™rca to žil m mestnik javnega Zllfi ima torej 27 let
mČ™da'Sem res med naj-DriČmiJ°žilci v Sloveniji " 5 dodah j16- ^porar in hkrati ! letnih "]e sl° lz njegovega *	pravni fakulteti
niso	.»Sodni spisi
Več kot in
tožilCe Pivnikov med Sfft
tožilce^,, pl™?, generacija ostoini °, ega J'e celo
"!• <C Z'ec' ***9-
°krQžnega ,-J* namestnik N°viGorici <<nega t0žilca v
™Pr°đ lPkorar ie dipbmi-
Tm mka T"; med sluie-
Wd$ki armnri- "8°slovansfci °5e>» meS ^oi vojak
branilstvu	v pravo-
g(j,
Veselje. AJen? m°raš imeti SuhoParni viri akti ne zde /. niih- In to l V?lienja je IeNa. yed esničnega živ-
Jrav°sodje£ se,m hotel v
zel'a *e mi je xu^v\uu%%1
Bodo revnj pomagali bogatim?
zdaj izpolnila. Sem zoper kabinetne sodnike, sodnik ali tožilec mora biti tudi družbenopolitični delavec. Prav zaradi tega ' občasno predavam na novomeški gimnaziji, kot predavatelj pa sem sodeloval tudi na politični šoli v Metliki.
Vsak človek ima nagnjenje do določenega poklica. Nas tožilce imajo nepoučeni za nekakšne preganjalce, vendar ni tako. Vsaka urejena družba potrebuje tako imenovano materialno resnico, zato tudi imamo pravobranilstvo.
Tožilčev poklic je, čeprav ljudje tega skorajda ne verjamejo, zelo dinamičen. Praktično si vedno v službi, torej ne samo takrat, ko sediš za uradno mizo, obloženo z akti.
Nikoli ne veš, kdaj boš med ljudmi zvedel za kršitev zakonov. Govorice so vedno hitrejše od papirja. In potem sledi seveda uradna pot do tiste materialne resnice, ki sva jo že omenjala. Seveda to ni edini način tožilčevega dela, omenjam jo samo zato, ker ljudje običajno mislijo, da so pravniki dolgočasni „čuki", ki premetavajo papirje.
Ugotavljanje resnice je težka in odgovorna naloga, mnogokrat - pripovedujejo starejši in bolj izkušeni kolegi - tudi nehvaležna. Ni torej čudno, da se tako malo pravnikov odloči za pravobranilstvo.
' Razen tega morata biti sodnik ali javni tožilec popolnoma neoporečna, z vseh plati te preverijo in pretipajo. Ko gre za resnico, ne sme biti nobenih dvomov.
In mjbrž ga ni med nami, ki bi mislil drugače, sicer se bo moral srečati z javnim tožilcem," se je na koncu pošalil namestnik novomeškega občinskega javnega tožilca Anton Šporar.
M.BAUER

rl^
MINI ANKETA:
KAKŠNO BO NOVO MESTO — V galeriji Dolenjskega muzeja so odprli razstavo elaboratov, ki so prispeli na javni anonimni republiški natečaj za podrobno urbanistično in idejno projektno obdelavo območja ob Cesti herojev v Novem mestu. Ocenjevalna komisija je podelila elaboratoma „K Bregu" in „Vrste" dve enakovredni nagradi v višini 35.000 din. Razstava, ki bi morala pritegniti pozornost vsakega novomeškega občana, bo odprta še jutri.
Kolikšen napredek do 1980
V javni razpravi je osnutek izhodišč srednjeročnega razvoja novomeške občine - V žarišču omilitev neskladij, ki jih je terjal napredek
Obdobje do leta 1980 bo čas velikih naporov, pa tudi prav takšnih uspehov. Tako so poudarili na seji vseh zborov
BORCI NA ODDIH VBANJOLE IN STRUNJAN
Občinski odbor ZZB NOV Novo mesto obvešča članstvo ZB NOV, da bo počitniški dom ZZB NOV Banjole pri Pulju odprt od 20. maja do 30. septembra. Pravico do 10-dnevnega oddiha imajo člani ZB in njihovi najožji svojci. Prijave sprejemajo najpozneje do 15. maja. V primeru večjega števila prijavljencev imajo prednost člani, ki se družbeno udcjstvujejo.
V Strimjanu imajo na voljo omejeno število mest za 10-dnevni oddih. Prijave sprejemajo za čas od 20. aprila do 30. junija in od 1. septembra do 30. decembra. Pripominjamo, da bo od 1. septembra dalje na voljo pokrit zimski bazen s toplo morsko vodo, naprave -za fizio- in hidro-terapijo, savno in pro-^stori za dnevno bivanje.
Prosilci so lahko le ■ osebni ali družinski invalidski upravičenci. Prijave za Strunjan sprejemajo do 1.4. 1975.
, riP0mbe n
°^' sp,ošOVOmešl<ega izvršnega sveta k družbenemu dogovoru o le-P°r3bi v Sloveniji - Kje so merila za bolj pravično porabo?
°bči ~
uvjš lnska skunš**
nemu svetu fIIlj ^ovo mesto je dala minuli petek svojemu
benJeg0vPredJHen, ele8at se Je vzdržal glasovanja) pooblastilo, 8a dogOVo	ob 11. urj v Ljubljani podpiše osnutek druž-
te'n°^alctično spI°šni porabi v SR Sloveniji v letu 1975.
°bčins. letošnjega tudl globalni njl1 n> Prorač,m novo'»«kega
<£»b° pSwatSprcJcma-
^ancna
Km1KC,JA vfiin , etljam
hodoI"!!;'!'"" novomeške
?°dfš?0rn°sti '^°dnj° Posvetili ^črta 2a izdelavo 7 osnutkl1
^insk(fa,2v°ja novo e-,njcročncga n°st J~ ^metije h °,mes^ občine
v1 <"*
N'KurV^A
,h„- iharju <■ N^S^thv i°bčinc N°™
5>2s
Mi PgUk0 TiiA^Ncmu
Xbfi„b I 'Zvolipn | skupSSi.
i." fz^^nik-
nje in potrošnikov. Proračunska poticaje torej razdeljena.
Žal je moral predsednik novomeškega izvršnega sveta Avgust Avbar delegatom skupščine povedati, da tudi letošnji osnutek družbenega dogovora o slovenski splošni porabi ne vsebuje meril za enotnejšo in pravičnejšo porabo. In to kljub lani sprejetemu sklepu, naj sekretariat za finance te kriterije pripravi, kar pa se ni zgodilo. Izhodišče je torej še vedno nekdanje stanje, kar je po mnenju novomeškega izvršnega sveta nesprejemljivo in nedopustno, .saj razlike med občinami še naprej rastejo, namesto da bi se zmanjševale.
Zaradi vsega tega bo splošna poraba v novomeški občini spet že v startu nižja, saj se poraba oblikuje na temeljih lanske dovoljene in na povečanju za 24,1 odstotka. Dejansko bo splošna poraba nižja za 2,8 milijona dinaijev ali okoli 6 odstotkov.
Novomeški izvršni svet je dejovni skupini za pripravo republiškega dogovora o , splošni porabi sicer predlagal, da je k dogovoru potrebno priložiti bilanco, iz katere bodo razvidni kalkulativni dohodki in obveznosti prelivanja, vendar novomeških pripomb, kakor tudi pri-
pomb nekaterih drugih slovenskih občin niso upoštevali.
Po mnenju novomeškega izvršnega sveta je tako ravnanje republike nerazumljivo in nedemokratično. Po sedanjem sistemu prelivanja (novomeška občina ga je podpisala, ker s političnega stališča gledano, drugače ni bilo mogoče) se med drugim lahko na primer zgodi, da neka slovenska občina z določeno porabo na prebivalca sprejme solidarnostna sredstva od druge slovenske občine, ki ima še enkrat manjšo porabo od prve. Absurd je več kot očiten, saj po sedanjih merilih revni solidarnostno pomagajo bogatim.
M. B.
novomeške občinske skupščine, ko so med drugim razpravljali tudi o osnutku izhodišč srednjeročnega družbenoekonomskega razvoja občine od 1976 do 1980.
Skrbno pripravljen dokument, ki je zdaj v javni razpravi, med drugim polidarja, da je treba pri ocenjevanju sposobnosti uresničevanja zastavljenih nalog upoštevati tudi tekoče gospodarske probleme, ki jim je žal ime inflacija, nelikvidnost, neskladje med izvozom in uvozom itd. Med najbolj poudarjenimi nalogami srednjeročnega razvoja novome.ške občine je razvijanje samoupravljanja, sistem samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja bo dobil ustrezno še večjo vlogo.
Srednjeročni razvojni načrt bo seveda temeljil na usklajenih razvojnih načrtih vseh OZD, TOZD ter krajevnih in interesnih skupnosti v naši občini.
Izvolili sodišče združenega dela
Delegati novomeške občinske skupščine so soglasno izvolili za predsednika splošnega sodišča združenega dela za območje občin Črnomelj, Metlika, Trebnje in Novo mesto Vladimirja Bajca iz Novega mesta, za sodnike pa Miroslava Šujico iz Metlike, Draga Žvaba iz Metlike, Milana Vajdo iz Metlike, Ksenijo Khalil iz Črnomlja, Antona Marentiča iz Črnomlja, Jožeta Vidervoja iz Črnomlja, Martina Tonetii iz Semiča, Janeza Gart-neija iz Trebnjega, Ivana Kosa z Doba, Franceta Sunto iz Mokronoga, Toneta Prparja iz Trebnjega, Franca Žuniča iz Novega mesta, Miroslava Lovka iz Novega mesta, Alfonza Bržiča iz Novega mesta, Jožeta Strugarja iz Novega mesta, Janka Petriča iz Novega mesta, Antona Krašev-ca iz Novega mesta, Franca Hočevarja iz Novega mesta, Jožeta Petriča iz Novega mesta in Jožico Hrast iz Novega mesta. Omejijene sodnike sodišča združenega dela volijo seveda tudi delegati skupščin občin Črnomelj, Metlika in Trebnje.
Ce upoštevamo samo ■ narodni dohodek na prebivalca, so poudariU -med razpravo, je novomeška občina sorazmerno zelo razvita, bolj teme-. Ijita ocena razmer na posameznih področjih pa hitro pokaže, da je bil dosedanji razvoj posameznili gospodarskih panog, infrastrukture in krajevnih skupnosti zelo neskladen.
Ena od prvih je odprava ali pa, če gledamo bolj realno, vsaj omilitev teh neskladij. V zadnjih letih seje v novomeški občini zelo hitro razvijala predvsem industrija.
Socialna -struktura prebivalstva se je zaradi množičnega zaposlovanja v povprečju sicer izboljšala, dobesedno na tleh pa je izobrazbena struktura zaposlenih. Manjka tudi stanovanj, vrtcev itd. Po statističnem povprečju imajo zaposleni v novomeški občini manj šol, kot sta slovensko in celo jugoslovansko povprečje; kar 6.000 delavcev nima dokončane niti obvezne osnovne šole.
Iz Dolenjske študira na visoki ali višji šoli en študent na 124 prebivalcev, slovensko in tudi jugoslovansko povprečje pa je en študent na okrog 80 prebivalcev.
Izboljšanje izobrazbene strukture prebivalstva torej ne bo pastorek med nalogami sredpjoročnega razvoja novomeške občine do leta 1980, razvoja, ki postavlja poleg že omenjenega v žarišče naših prizadevanj tudi izboljšanje učinkovitosti dela, izkoriščanje vseh zliiogljivosti, zmanjšanje porabe, odpravo ostankov nerazvitosti ter seveda večjo povezanost v okviru pokrajine, Slovenije in Jugoslavije.
M. B.
Letos je mednarodno leto žensk, zato bi lahko rekli, daje tako rekoč vsak dan ženski. Kljub temu 8. marec ni izgubil ppmima, slej ko prej ostaja še naprej d^, ki mnogim ženskam po svetu predstavlja enkratno prilr-ko za uveljavljanje enakopravnosti. Dejstvo namreč je, da skoraj nikjer ženske še niso tako izenačene z moškimi, kot v naši samoupravni socialistični družbi. Tokrat smo nekaj občanov vprašali, kaj jim pomeni dan žena:'
V neb i}l2neŠ deoo di}l2om
Boris'^ DOLINAR, delavec; „Cisto navaden dan v letu 8. marec ni, to je edini praznik, ki ga dejansko praznujejo samo ženske. Letos je še toliko pomembnejši, ker je celo leto mednarodno leto žensk."
Jože TROHA, gozdarski delavec: „Ženske težko pričakujejo ta dan, da ga lahko proslavijo same in na čisto svoj način. Ne glede na to, da je položaj žensk pri nas docela izenačen s položajem moških, ostaja 8. marec še naprej pomembna oblika ženske emancipacije."
Marko DRKUSiC, delavec v IMV: „Na ta dan bi morale biti vse ženske svobodne. Žal ni tako, celo pri nas je 8. marec za ženske prav tako delovni dan. Ženske delajo tako kot moški, doma še več, zato bi morale imeti pogosteje praznične dneve."
Ludvik BON, upokojenec; „Kaj naj rečem? Sem pač moški, zato zame 8. marec nima ni-kakega pomena. O tem naj razmišljajo ženske."
Nedeljko STOJAKOViC, avtobusni voznik; „8. marec je kar primeren đan zato, da moški izkažejo nekoliko več pozornosti ženskam, predvsem pa ženam. Kljub popolni, celo ustavno dolpčeni enakopravnosti z moškimi naj ženske imajo še naprej ta svoj dan."
D. R.
MILIJON UPOROV IZ ŠENTJERNEJA
Šentjernejska Iskra načrtuje, da bo leta 1980 izdelala milijon plastnih uporov, kar pomeni podvojitev sedanje proizvodnje. Poleg tega bodo zelo povečali tudi obseg proizvodnje tako imenovanih metalfilm uporov ter potenciometrov. Večji del izdelkov bo namenjen izvozu, računajo, da se bo po vrednosti povečal kar za štirikrat.
NOVOLES BO PODVOJIL OBSEG PROIZVODNJE
v Novolesu imajo načrte, po katerih naj bi v naslednjih petih letih podvojili obseg skupne proizvodnje. V tem času bodo investirali 300 milijonov dinarjev v surovinsko bazo, tovarno lahkih plošč, konfekcijo acryla ter modernizacijo in rekonstrukcijo sedanjih naprav. Število zaposlenih naj bi se do leta 1980 povečalo za 500.
Novomeška kronika
Suhokrajinski drobiž
!°VOMEŠKA tribuna
KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZZB NOV DVOR je imela v nedeljo občni zbor. Na njem so člani Zveze borcev pregledali delo organizacije v zadnjih dveh letih, obenem pa si zastavili naloge. Med drugimi sta se zbora udeležila tudi predsednik občinskega združenja ZZB NOV Novo mesto JOŽE BUTARA in član predsedstva tega združenja MILOS JANCiC, ki sta s svojimi izvajanji obogatila vsebinsko razpravo na občnem zboru. Izvolili so novo vodstvo KO ZZB NOV Dvor, ki mu predseduje upokojeni podpolkovnik JLA LJUBISA DJOROVIC.
VEC POŽAROV JE BILO V PRETEKLEM TEDNU na košeni-cah. Požari, ki so nastali zaradi lahkomiselnosti posameznikov, ,so bili ponekod nevarni, ker so so Sirili v smeri gozdov in proti vasem. Zara-
di požara na Kleku v žužemberškili ovinkih so aktivirali tudi gasilce.
OČIŠČEVALNO AKaJO obeh bregov Krke bodo v drugi polovici marca organizirali v Žužemberku in okolici. Pospravili bodo navlako, ki kazi okolje. Pobudo za akcijo sta dala žužemberški pododbor ribiške družine in krajevna skupnost.
TELEFON IN JAVNO RAZSVETLJAVO bi radi imeh tudi občani v Praprečah pri Žužemberku. Zato so minulo nedeljo sklicali sestanek in nanj povabili tudi predstavnika krajevne skupnosti. Na sestanku so se konkretno dogovorili za javno razsvetljavo, zanjo že imajo pripravljena svetlobna telesa, medtem ko bodo za telefon naročili izdelavo predračuna za več priključkov, nato pa .se bodo ponovno sestali in se dokončno odločili.
LUNA SIJE - O cestah, ki vodijo v Regerčo vas,' mestno četrt Novega mesta, tokrat ne bi govorili, čeprav so še bolj potrebne pozornosti, predvsem pa popravila kot svetilni stebri ob cestah, ki jih sploh ni. To-, rej ceste do Regerče vasi niso osvetljene, čeprav bi po vseh pravilih morale biti. Zaenkrat jih osvetljuje samo luna, zvezde in ogorki pešcev -kadilcev.
MESTO - PANO - Kljub temu da je v Novem mestu precej reklamnih panojev, jih je vseeno premalo. To dokazujejo s plakati oblepljeni stebri arkad, deloviščne ograje, drevesa itd. Bežni obiskovalec bi zategadelj kaj lahko dobil predstavo, da je Novo mesto en sam velik reklamni pano.
TRŽNICA - Ce kje, potlej je pomlad čutiti na novomeški tržnici. V ponedelje.k so branjevke s semenskimi živili zasedle skoraj pol prodajnih prostorov. Tudi cene so bile nekoliko nižje kot sicer. Kilogram solate je bil po 14 dinarjev, čebula po 4,50 do 5 din^ev, jajca so stala od 12,0 do 1,40 dinarjev, merica regrata je bila po 3 dinarje, merica smetane pa 9 dinaijev. Kilogram jabolk je stal od 5 do 6 dinaijev.
S TRANSFUZIJSKE POSTAJE - Prejšnji teden je na novomeški transfuzijski postaji darovalo kri 78 občanov, kolektivno pa so se najbolj odrezali delavci gozdnega obrata
Podturn; kar 18 jih je prišlo darovati kri.
ROJSTVA - Rodile so; Irena Šinkovec iz Lobetove 10 - Aljoša, Marija Golob s Kristanove 32 - Mateja, Marija Nosan s Poti na Gorjance 27 - Boruta, Marija Bon z Za-, grebške 6 a - Suzano in Nevenka Kovačič z Ulice v Brezov log 55 -Uroša.
SMRTI - Umrla je Marija Gašper iz Velikega Podljubna 28, družinska upokojenka, v 95. letu starosti.
Ena gospa, ki je čakala na vplačano katrco, je rekla, da a nikoli ni mislila, da je mogoče v Novem mestu tako dobro skriti kar 769 avtomobilov, ko vendar vsak ve, da je avto le nekoliko večji od šivanke.
17
Pevci iz Cericdj vadijo za jubilejni koncert. (Foto: Podgoršek)
Ko bodo oživela gradbišča
Zrasli bodo industrijski obrati, telovadnica, zdravstveni dom, stanovanjski bloki - Denar tudi za obnovo sadovnjakov in vinogradov
Začenja se razgibano investicijsko leto. Izpolnitvi lanskih načrtov se pridružujejo letošnji. Opekama Brežice, zdaj TOZD S^o-iiita Anhovo — bo gradila tovarno silikatne opeke. To bo velika nvesticija, ki se bo zapekla še v prihodnje leto. Vr^nost objektov iiove opekarne cenijo na več kot 70 milijonov dinarjev.
K lanskemu dolgu sodita še dva industrijska objekta — nova proizvodna hala Jutranjske za TOZD Orlico v Brežicah in modernizacija Dekorlesa v okviru ljubljanske Lesnine. Za novi obrat konfekcije je temeljni kamen v zemlji od minulega občinskega praznika. Vrednost te investicije cenijo^na deset milijonov dinaijev, za. modernizacijo Dekorlesa pa so predvideli enajst milijonov.
Posa>je je za modernizacijo trgovin in drugih obratov plam-ralo okoli deset milijonov dinarjev, za plinarno pa je na voljo šest milijonov. Tudi Tovarna pohištva napoveduje nadaljnje širjenje proizvodnih prostorov, v Globokem pa nameravajo nadaljevati gradnjo objektov za pridobivanje kremenovega peska.
Agraria žeH letos investirati nad tri milijone dinaijev. Za povečanje plantažnih nasadov sadnega drevja je namenila 400 tisoč dinaijev, za razne objekte 640 tisoč, za razširitev trgovine z reprodukcijskim materialom
O RESOLUCIJI PONOVNO
IzviSni svet občinske skupščine v Brežicah je predložil delegatom za sejo 27. februaija predlog resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine v 1975. letu. Skupščina bo o njem ponovno razpravljala. Ta čas jo bodo dopolnili s pripombami in mnenji, ki sta jih dda predsedstvo skupščine in družbenopolitični zbor.
530 tisočakov in za mehanizacijo poldrugi milijon dinaijev. Slovin Bizeljsko-Brežice bo dogradil klet, opremil obrat s transportnimi napravami in pomagal pri obnovi 50 ha vinogradov.
V Brežicah bo kmalu odprto novo gradbišče za zdravstveni dom, pri šolskem centru pa bo do novega šolskega leta dokončana telovadnica. Vodna skupnost gradi mestno kanalizacijo.
Solidarnostna' stanovanja
Vse delovne organizacije so te dni prejele v razpravo prednostno listo za dodelitev stanovanj, ki so oziroma še bodo zgrajena iz solidarnostnega sklada brežiške občine.
Komisija je obravnavala vloge prosilcev in si ogledala, v kakšnih razmerah živijo. Nato je sestavila prednostno listo. V prvi skupini je 22 prosilcev srečnežev, ki bodo dobili stanovanja še ta mesec. V drugi skupini je 29 upravičencev. Ti se bodo jeseni lahko vselili v stolpič, ki ga bodo zgradili ob stari Bizeljski cesti.
V listi so posebej tudi imena petih mladih družin, za katere delovne organizacije niso dale nobenega sklepa o ureditvi stanovanjskega vprašanja. V naslednji skupini pa je seznam 23 prosilcev, W so predložili komisiji pomanjkljive dokumente.
NOVO v BREŽICAH
VODO NA VAS. - Letos bo zgrajenih več vodovodov v občini. Dokončujejo ga v Kapelah, v gradnji pa sta še vodovod Brczina-Dečno selo-Globoko ter vodovod Brezina -Glogovbrod-Trebež-Pohanca. Naslednji bo vodovod Planina— Piršenbreg. Raziskati nameravajo še vodne vire na Bizeljskem, da bi nato naročili projekt za napajanje širšega okoliša.
VODOVOD DO DECNIHSEL
Ob koncu preteklega meseca so prebivalci Glogov broda in Dečnih sel končali dela pri gradnji glavnega voda v dolžini 5.800 m. Brežiški vodovod bo od tod dalje napajal tudi gospodinjstva v Globokem. Posamezniki sp prispevali po 3.000 dinaijev, poslej pa pričakujejo finančno pomoč še od občinske skupščine in Stanovanjskega komunalnega podjetja Brežice. V načrtu imajo podaljšek vodovoda do zaselka Planina, tako da bi šc letos dobilo pitno vodo okrog 100 gospodinjstev krajevne skupnosti Artiče.
V. P.
LE VETER POMETA. - Ce želite tale čas komu razkazati mesto, ga peljite na motel. Obeta se vam neskaljen pogled. Od daleč se niti malo ne vidi, kako so cestc in trate nastlane s papirjem, konzervnimi škatlami in polivinilom vseh barv. Najbolj pestro je med bloki, kjer veter neovirano raznaša šaro izpred smetnjakov in jo trosi po vsem naselju.
ZA ZELENJAVO NOV LOKAL.
-	Kmetijsko in trgovsko podjetje Agraria Brežice bo odprlo v mestu novo trgovino s sadjem in zelenjavo. Zanjo preureja lokal, v katerem je Slovin včasih prodajal pijače.
MODNA REVIJA. - Delavke iz konfekcije Beti bodo slavile 8. marec v dobovskem prosvetnem domu. Kulturni program pripravlja mladinska organizacija. Na sporedu bo tudi modna revija. Na praznovanje dneva žena so članice Betinega kolektiva povabile tudi upokojenke.
S TOVORNJAKI CEZ OBOKE.
-	Vhod na dvorišče brežiškega gradu ni primt-ren za tovorne avtomobile. Ti pravzaprav vozijo po obokih, ki niso bili grajeni za tako težo. Nekoč so bila tam dvižna vrata. Dostop s kamioni bo treba prej ali slej prepovedati.
breIiSke vesii
Pionir pa je prevzel gradnjo stanovanjskih stolpičev ob Bizeljski cesti. Obeta se torej živahna gradbena sezona.	J. T.
-->
Pišečanom za spomenik
Devetnajst let je tegfi, odkar so v Pišecah postavili spomenik padlim borcem, aktivistom OF in talcem. Lani so ga morali začasno odmakniti, ker so gradili trgovino in izpeljali mimo novo cesto. Za spomenik je rezerviran lep prostor ob novi trgovini. Ploščad bodo še letos uredili in zasadili z zelenjem. Žal pa starega spomenika ne morejo več postaviti nazaj: čas ga je tako načel, da se je sesul.
Pišece bodo poleti središče praznovanja tridesete obletnice osvoboditve v brežiški občini. Do krajevnega praznika v začetku julija želi tamkajšnja organizacija. Zveze borcev postaviti nov spomenik padlim. Veljal bo okoli 250 tisoč dinarjev. Toliko denarja sami ne bodo mogli zbrati, zato se te dni obračajo s prošnjo za denarne prispevke na delovne kolektive v občini in zunaj njenih meja. Zatrdno upajo, da jih zaprošeni ne bodo zavračali.
Pišece so med vojno veliko žrtvovale. Območje te krajevne skupnosti je dalo narodnoosvobodilni vojski 400 borcev. Enainšestdeset jih je padlo za svobodo, deset prebivalcev pa so Nemci ustrelili kot talce.
Krajevna skupnost Pišece šteje okoli 1500 ljudi. Na število prebivalcev so dale Pišece največ aktivnih borcev na Kozjanskem. Razen tega so vasi na Pišečkem nudile med vojno zatočišče več kot 400 ljudem, ki so pobegnili iz preseljenskega pasu ali iz nemških taborišč. Za vse to si je kraj zares zaslužil dostojen spomenik.
J. TEPPEV
PET LET JIH DRU2I PESEM
V soboto bo poteklo pet let, odkar so možje iz Cerkelj ubrano zapeli ob dnevu žena. Od takrat so ponesli pesem na najrazličnejša srečanja pevskih zborov brežiške občine in Posavja, zapeli so na Kozjem in Planini, na razstavah Hortikulturnega društva in Likovnega kluba, nastopili v Šentvidu, snemali za ljubljanski radio in televizijo. Zadnje tedne so se pod vodstvom Franca Baškoviča posebno skrbno pripravljali za jubilejni koncert. V soboto se jim bodo pridružili tudi pevci iz Cerkelj na Gorenjskem, s katerimi bodo zapeh v koncertnem pro^amu še 4 skupne pesmi. Sicer pa jih to poletje č^a še vrsta nastopov, vse od Šentvida do koncertov v d.veh odločnejših krajih nastopov za radio.
V. P.
Noč je za počitek
— Delavke v našem podjetju je najbolj mučilo nočno delo. Letos smo ga dokončno ukinili in t^o prihranili zaposlenim materam veliko skrbi, pa tudi zdravja. Podnevi se delavke ob družini težko odpočijejo, to pa z leti močno vpliva na njihovo splošno počutje.
Tako je predstavila svoj kolektiv Žito Ljubljana-TOZD Imperial Krško Anica Kukovičič. V tovarni čokolade se je zaposlila pred enaindvajsetimi leti. Tždcrat so se še stiskali v starem obratu v Sotelskem. Spominja se, da so tista leta tudi v upravi delali dopoldne in poppldne. V proizvodnji je bilo še veliko ročnega dela in prenašanja težkih bremen. Danes je vse drugače. Delo je lažje in v podjetju je poskrbljeno celo za prehrano, za tople malice. Delavke imajo možnost za različne oblike rekreacije. Rade sodelujejo v delavskih, športnih igrah, ne samo dekleta, ampak tudi poročene žene.
Anica Kukovičič se ne brani družbenih dolžnosti. Prizadevna samoupravljalka je, zato so jo že dvakrat izvolili za predsednico delavskega sveta in enkrat za predsednico upravnega odbora ter sindikata. To delo ji vzame marsikatero prosto urico, ki naj bi jo posvetila družini. Dve hčerki ima v osnovni šoli v Krškem. Je tudi članica sveta šole, zato se vključuje v razprave o celodnevnem pouku in prenaša zamisli na svoj kolektiv. Delavke iz vasi ji navajajo kopico pomislekov, predvsem iz sttahu, da se bodo otroci odtujili kmečkemu delu in da se bodo pozimi prepozno vračali, kajti iz Zdol morajo na primer nekateri pešačiti
še uro ali dve. Matere iz bližnje okolice pa to zamisel pozdravljajo, dasti tiste, ki za svoje otroke nimajo varstva.
J. TEPPEV
,. vid®11
Splošno gradbeno podjele Pionir Novo mesto graai iw upokojencev za krito občino. (Foto. J. Teppey)
Z mladimi se lepojjjj!
Skupni načrt rezervnih starešin in
Za tridesetletnico osvoboditve pripravljata Zveza rezerv-'' nih starešin in mladinska organizacija v krški občini več skupnih akcij. Mladi so med rezervnimi starešinami vedno dobrodošli, saj se je pokazalo, da tako sodelovanje rodi uspešne sador ve.
Tako je februaija letos na pobudo rnladih dobro potekel skupen pohod po poteh Štirinajste divizije. Razen mladincev in mladink iz krške občine so se ga na povabilo Senovčanov udeležili tudi mladi s Hrvaškega.
Borci s Senovega so na tova-riškem srečanju slovenske in hrvaške mladine spregovorili o bojih partizanov z nemškimi okupatoiji, med pohodom pa so jim pokazali vse pomembnejše kraje iz zgodvine NOB. Pohoda se je udeležilo. 80 mladincev, borcev in rezervnih starešin. Mladi Senovčani so dobili za organizacijo pohoda denarno pomoč komiteja občinse konference ZK in občinske organizacije ZB NOV.
Letos je dobro uspela tudi skupna izobraževalna akcija. Okoli 220 mladih ljudi iz občine je obiskalo predavanje o vojnopolitičnih razmerah pri nas in v svetu. V krajevnih združenjih so povabili na predavanja člane, pa tudi druge občane. Mladi so se zares dobro izkazali.
pa ne samo na teni p Z velikim zanimanjem" ^ šali besede o družbe ščiti, ki jim je nato si obveščevalni dejavno ■ p vatelj je bil podpolko Korošec.
dušaN
v krškem za0sn
marE d
Krajevna Krško prireja ju ^roSiavO U domu Svobode P ,Q c\0 žena. Nastopili ^ioniiji^<! otroškega vrtca miP ne šole Jurij Dabna« q ^
aSLSBfcflfrl
berio aktivnost zens* jelšnik.
delo opra^lj^
Komisija za in^°^a\ii?
in propagandno Jtp pri medobčinskein ^
Posavje je kott«J* V* prvo delovno nar0 nrc3i^ kot 40 delovnih cijah s skoraj l^jj* slenimi so njeni ^tr podatke-o oblikah obveščanja. Pisan hflj cijo o tej P°*e%v«C bodo v kratkem 0 jcoi% na skupni seji član0 W je in medobčins sindikatov Posavja
BODO SE TOLIKO DELALI?
Letos so v krški občini prvič nameravali nagraditi tiste prosvetne delavce, ki zbirajo šolarje pri prostovoljnih dejavnostih in jih tako vzgajajo ter ustrezno zaposlujejo v prostem času. Na šolah je to že tradicija "in v minulih letih so našteli po več tisoč ur takega vzgojnega dela. Prav zaradi tega bodo težko preboleli, da so vsi zneski za prostovoljno dejavnost letos črtani s prograjnov.
POŠTAR BREZ POSTE SKOZI VAS
—Prušenjčani smo siti tega, da nam poštar osle kaže, pravijo, čeprav tega ne mislijo dobesedno. Jezni, ker se že leta in leta borijo za dostavo pošte v vas, pa se ni še nič spremenilo. Po pisma morajo v Podbočje, čeravno se poštar iz Podbočja vozi mimo. Jože Stipanič iz Prušnje vasi, ki je bil v povojnih letih večkrat odbornik, tokrat ni hotel sprejeti delegatskega mesta v samoupravni interesni skupnosti, ker se je ves čas zaman prizadeval za dostavo pošte v svoj kraj.
J. T.
KRŠKE NOVICE
KAKO DO STANOVANJ - Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je na zadnji seji razpravljalo tudi o kriterijih za podelitev stanovanj, ki jih bo zgradil solidarnostni sklad. Menili so, da delovne organizacije, zlasti manjše, ne bodo mogle zagotoviti izselitev svojih članov v šestih letih, oziroma da družine s tako majhnimi dohodki niti ne morejo varčevati za stanovanje. Oboje pa je pogoj za pridobitev stanovanjske pravice.
DANES NA -GRAD! - V galeriji samorastnikov na brestaniškem gradu bo ob 18. uri otvoritev tradicionalne razstave gobelinov in drugih ženskih ročnih del. Krški likovni amaterski klub je za otvoritev zagotovil kulturni program.
BOLJŠE OBVEŠČANJE „Informacije", ki jih je pred leti izdajal občinski sindikalni svet, naj bi ponovno obudili. Izhajale bi vsaj enkrat na mesec, naklado pa bi tokrat povečali, tako da bi po en izvod prejemali tudi vsi poverjeniki sindikalnin skupin.
ZA VEČJO gram, ki ga je za # pripj.^' nov Zveze komunist a VP'i misija za idejnopo , pri komiteju ob.c anfrt0Z t [ zajema tudi predava
organizacijah s g
organizacij, v K'J., sen1' komisija pnp™)'11' aniZa vodstva osnovnih ojp
NOVI ČLANI '
delegati vseh treh z .. f[J\ skupščine potrdil' Jy0' t j člane za svet za p*e ^ oN
v cestnem prometu-tudi poslej deloval ^jiU' >}{ sfce skupščine, je ,
uspešno uresničeva gt.l jj ■ ne programe in tnj uspehe pri prom«-'	A
osnovnih Šolali.	j ^
USPEHI IN NASi zftVj < petek je bil letni oW« ^ c njeviškega „Jamarsk'-^ y jm pregledu uspešnega fj obdobju nameravaj,-Je
„odpreti" za obisk°v*
ško podzemno jamo- ,
KBŠKt TEDNIH
18
DOLENJSKI LIST
Stran uredila: JOŽICA TEPPEV
St. 10 (1337) ^
ZK v Jutranjki - številnejša
'nuJ' Četrtek so sprejeli v ZK še 12 novih članov, v kolektivu je sedaj -^_Ze ^6 članov - Odločna beseda o uresničevanju vsebine ustave
^central ^Utr^j^a. J® bila omenjena v.gradivu za decembrsko
"Mziran *<fa eja ^ zaradi pomanjkljivosti v samoupravni
tovarne m' p P° nov* us^av^- Na konferenci komunistov iz vse
iega sveta1 7v rte^' ^.so ^ Je udeležili tudi sekretar medobčin-
komiteiev 7v\J* P°savje Miro Kambič in sekretarji občinskih
v°iili o (Wh ' • ima Jutranjka svoje TOZD, so kritično sprego-uuseaanjem delu.
slcj videla več prednosti v povezovanjih z Muro in Lisco, kot pa s povezovanjem na Dolenjskem. Pripravljajo študije. Stvari bi bilo mogoče izpeljati do konca leta.
A. zeleznik
klovne orl_;	so na ravn
povez^nfaC1JC Približno 8 me-Vc#dar so v V SVet komunistov, obdobju nhr razmer°ma kratkem
*>S£ v™?™3" štcvilna Po-
"NkijivoJi Ja" Vsebinske po-[inosti, ki i.,sarnouPravne organizi-Hiisija in nrf,^0^,^aj° občinska bila ra^Hoi; ^^ZKS (članom ftai>ca Šalija ^ tUd- kritična ocena
SPredscds\v^CK12ŽS?ga k°m~"
defn po štpviiT, o	Je več,
^stavo Tozn m rc za neustrczno režijska l^°tlv' ki ^jučuje Pem°žeJnja io !!OVna mcsta- Delitev zd- mehan?7prav jcna lc po virih
^^enanizem ugotavljanja in
120 plesalcev
siCnih	»lid. V kla-
i"~ ^^amian	Kranjc
ter staša
^^otočlf D	enako
jmaga nrin;J^°	plesu je
Mirt.	Pani Geijevič-
zbena prehrana
krS^ ^ na po-
^®lju nrcH f	Sestali
t®	»bam-
lovskega	sevniškega f^jetja ter k- • ^^^tinskega
S'ta	zadrugi
^ po ohrof, ^^anill s po-
Pf®hrano, kier i? družbeno ^^naS^ Fn 500 obro-
J,proiekt Pripravi-«skiSu^ obrat, ^^stopiti nm Priprav-poštno ® trgovine *' "10 centralo.
delitve dohodka postavlja delavce v posreden odnos, saj sta ugotavljanje in delitev dohodka opravljena šele na ravni celotne organizacije, ne pa v TOZD. Ravno tako ni ustavno urejeno združevanje dela. Pomanjkljivosti so v opredelitvah kolektivnih in poslovodnih organov, nekatere pravice delavcev v TOZD so nepravilno prenesene na centralni delavski svet. Od ugotovljenih nepravilnosti je urejeno le vprašanje položaja delavcev na domu, reševanje drugih vprašanj pa povezujejo s pripravo študije, ki jo izdeluje republiški Zavod za produktivnost dela.
V praksi so v Sevnici sklicevali zbore delovnih ljudi vseh TOZD in skupnih služb skupaj; v zadnjem času je bila taka navada tudi pri sklicevanju delavskih svetov. Sekretar sveta komunistov v Jutranjki Ante Gla-van je v referatu ocenil tudi delovanje delegatskega sistema, ki so ga še premalo naslonili na delavce, kadrovsko politiko, poslovanje in drugo. Ravno tako niso zadovoljni z delom delavske kontrole. Za nadaljnjo nalogo so sprejeli tudi analizo samoupravnih aktov, predvsem pa, da se sprejmejo tisti, ki še manjkajo. V razpravi je bilo slišati zagotovila nekaterih predstavnikov skupnih služb o pripravljenosti za odpravo pomanjkljivosti v najbližji prihodnosti. V akcijo je treba vključiti tako sindikalno organizacijo kot tudi Zvezo socialistične mladine.
Vrsta razpravljalcev je obravnavala integracijska prizadevanja konfekcijske industrije. Jutranjka je do-
spet nove sole
Pri zavodu za kulturo in pro-sveto v Sevnici so se včeraj pričeli nadaljevalni tečaji nemSke-ga, francoskega in angleškega je zika. 18, marca se bo spet pričela večerna osnovna šola za 6., 7. in 8. razred. Že sedaj imajo tudi 25 prijav za tečaj krojenja. Delati bo začela tudi dveletna administrativna šola. Prijave so možne le še v tem tednu.
Zveza s svetom
Z Razboija vodi v Sevnico pot, dolga okrog 15 km. Marsikateri kmet je izgubil tudi po ves dan, če je moral po opravkih, zato so v teh krajih pod Lisco že lep čas želeli dobiti telefonsko zve-zo.
Želja se jim je slednjič uresničila predzadnjo sredo. Telefon imajo poslej v trgovini na Razborju, drugi pa je pri Pompetu na Križu. Da se danes l^o pogovarjajo ob nujnih stvareh z dolino po žici, so morali kar krepko pljuniti v dlani. Poslovodja v Nferxovi samopostrežbi v Sevnici Jože Imperl zato nima prav nič rad, če ga imenujejo vodjo akcije, češ da so delali vsi. Teh pa je bilo iz več kot 120 hiš.
Akcijo so pričeli že lani. Od Krakovega proti vasi je bilo treba postaviti povsem novo traso, vse do Kopitarne pa je bilo treba obesiti na drogove še dodatne žice. „Predračun je znašal 90 tisočakov. Ker pa smo večino del opravili sami, bo obračun pokazal mnogo manjšo številko. Prispevke vaščanov smo razdelili na tri kategorije: 1.500, 1.000 do 500 di-naijev, bodisi v denarju, materialu ali delu. Vaščani so kopali jame, prispevali drogove, zakopavali sidra in so delovali tudi pri zaključnih delih." Jože pohvalno govori o sovaščanih. Ob nekaterih akcijah se jih je nabralo celo preveč.
drtištvo „Anton Umek-Okiški" v Boštanju uspešno uprizorilo pred nabito društva nn	Vstopnice so razprodali že med tednom. Pobudnik za ustanovitev pro-
■ (Poto: Železnik)	nirtvilu je bil Rok Šalamon. Celotni igralski ansambel šteje 20
^ pjjg.P^povedP^-" je v veljavi
°3^Vjutranjih SrCi,nja alkoh«l-
Ure n; rah, v Krmeliu
kt,,«ib^Scd°b™S
^	opirajo kasneje.
$h kd^uri1^ tn* kruh _
Sil se zanese ,?b? čakati "a
NeSc, je v "a to' da ga bo Sov ez njega m "evamosti, da
V*- & gredo p'o ffv
?^0^SkB'd «*«* J^se ®ne8a 2dJr kl iolini imajo
K °m* »pindar so liiK? splošne
žf nadl0 zadovo^nf zrnjeg°vim
av. Vstw 6-000 ni( K. \cPrav je
Jotnobn1 Postaji	P"
5^e i b Zaenw !maj0 rešilnega
-SS^.^onsE
^ Ob V £uPsSjNa- MolnSt
s1evimiški paberki

avto prispel na kraj nezgode šele po dveh uran.
BIFE MANJ - Minulo soboto je stopila v veljavo začasna prepoved o obratovanju bifeja Olge Colner iz Dol. Boštanja. Poglavitne pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil sanitarni inšpektor, so razni objekti ob gostilni.
Cez progo po domaČe -
Velik del ograje ob železniški progi v Sevnici je močno načel zob časa, marsikje pa sploh ni mogoče govoriti o ograji. Podhod v Šmarju je ravno tako v žalostnem stanju, saj ne premore niti razsvetljave.
NEVSECM)STI Z ELEKTMKO - Odkar se je ponesrečil rajonski električar v Krmelju, v tem predelu občine nimajo na voljo drugega strokovnjaka. Na Kalu tožijo, da je električna napetost tako slaba, da nekateri gospodinjski stroji sploh več ne delajo.
sodniki združenega dela
Minuli petek so vsi trije zbori občinske skupščine na ločenih sejah potrdiirimenovanje sodnikov posavskega sodišča, združenega s sedežem v Brežicah. Za sevniško občino so imenovani; Jože Bogovič, Elka Grilc, Jože Jeke, Zvone Kranjc, Milan Levstek, Drago Lubšina in Tone Markelj.
največ šolarjev v izmenskem pouku
Sevniška občina po številu učencev, ki morajo obiskovati osemletko v izmenah, presega preostali dve posavski občini. V brežiški in krški občini obiskuje lahko pouk v eni izmeni kar 3.736 učencev, v sevniški občini pa le 317. V izmenskem pouku je v Posavju 4.800 otrok, od tega v sevniški občini kar 2.170! Te nezavidljive številke nazorno kažejo potrebo po gradnji novih šolskih prostorov.


Ob vsaki dolgotrajnejši suši presahnejo kapnice in drugi pičli viri vode v Suhi krajini. Ljudje si v takem pomagajo s prevažanjem vode v posodi, ki je pač na voljo. 26. februarja se je pri hidrantu na Brezi nabrala lepa vrsta vpreg in traktoijev. Prisotni niso pohvalno govorili o prevažanju vode, ki ga opravlja trebanjsko Komunalno podjetje. (Foto: Železnik)
Sindikat: premalo o gospodarjenju
Občni zbor! osnovnih organizacij: zaželeno več samokritike
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je na seji 24. februarja obravnavalo potek občnih zborov sindikalnih organizacij, o čemer nameravajo pripraviti še posebno oceno. Splošna ocena se vseeno že lahko glasi: veliko bolje kot prejšnja leta!
Vendar meni sekretar občinskega sindikalnega sveta Jože Klemenčič, da je bilo premalo rečenega o stanju gospodarjenja v delovnih organizacijah, kako daleč so z uresničevanjem ustave. Še bolj samokritični bi lahko bili do dela svojih osnovnih sindikalnih organizacij.
Spet je bilo slišati precej kritike na račun zastoja v stanovanjski gradnji v občini. V trebanj-
Z vsem seznanjeni
Igor Slak, vodja vzdrževanja v Novolesovi tovarni akrila v Treb-njerri, jc šele pred nedavnim postal sekretar aktiva komunistov-neposrednih proizvajalcev. Ob zavzetosti, ki jo je čutiti pri občinskem vodstvu ZK, predvsem pa tudi CK ZKS, saj so za sekretarje aktivov pripravili celo poseben seminar, se Igor ne boji, da bi delo aktiva ne zaživelo, kot je treba.
„Prva seja našega sedemčlanskega sekretariata je bila polnoštevilna. Razdelili smo si nekatere naloge. Delal sem že v vrsti forumov, vendar take udeležbe še nisem nikjer videl. Udeležba na samem aktivu je bila slabša, vendar domnevamo, da niso še povsod pregledali članstva, za Kar smo zadolžili osnovne organizacije," govori o prvih izkušnjah novi sekretar.
Med nalogami, ki bodo najprej na dnevnem redu, je obveščanje delavcev. „Analizo nam bodo naredili sindikati, stanje bomo ocenjevali na prihodnjem sestanku aktiva. Na splošno smo delovni program aktiva sestavili tako, da bodo člani vedno seznanjeni z vprašanji gospodarskega in družbenega razvoja občine. Seznanjeni moramo biti z dejavnostjo občinske skupščine, interesnih skupnosti in delovnih organizacij, kjer delajo naši člani. Zavzemanje stališč pred sejami občinskih konferenc je stalna naloga. Vabljen sem na seje komiteja občinske konference'ZK. Predvsem se ne smemo zanašati zgolj na program, temveč moramo biti dejavni ob vsem, kar" se dogaja v družbi. Udeležil sem se občinske politične šole. Tam smo bili v glavnem mladi, vrsta vprašanj pa bi bila zanimiva tudi za starejše člane, ki jih doslej nismo pritegnili k izobraževanju."
Igor Slak: „Sestava aktiva je pestra. Kot smo se dogovori li na seminarju pri CK ZKS, se bomo o izkušnjah posvetovali ob četrletjin po regi jah."
skem Komunalnem podjetju in Kmetijski zadrugi, Novolesu in tudi drugod so delavci izražali željo, da bi bila družbena prehrana bolj urejena.
V komunalnem podjetju so kritično govorili o delu delavske kontrole, češ da je premalo učinkovita. Pri delavski univerzi pripravljamo poseben seminar za člane teh kontrol. Veliko je bilo govora tudi o delavski rekreaciji. Marsikje izražajo željo, da bi komisija za delavske športne igre tesneje sodelovala s komisijami po sindikalnih organizacijah. Za vnaprej si obetamo napredek pri letovanju delavcev. Z Arena-turistom v Pu-lju se dogovarjamo glede zakupa zemljišča, ki bi ga uporabljala tudi „šola v naravi". Prizadevali si bomo, da bomo tam lahko že letos postavili prve prikolice in šotore."
Nekatere manjše sindikalne organizacije nimajo zavidljivih možnosti za delo. Ponekod ne premorejo niti pisalnega stroja.
DOBRO OBISKANI GOSPODINJSKI TEČAJI
Desetdnevni gospodinjski tečaji, ki jih je pripravila trebanjska kmetijska zadruga, so povsod izredno dobro obiskani. Minuli petek je bil končan tečaj v Dobrniču, ki se gaje udeležilo 22 deklet in žena. V Velikem Gabru so tečaj pričeli v ponedeljek, prijavljenih jih je bilo kar 36. Na Trebelnem in v Šent-rupertu je ravno tako obiskovalo tečaj po 25 žensk. Zaradi velikega zanimanja so bili povsod na tesnem s prostorom.
Tam tudi predvidene sindikalne skupine ne bodo imele lahkega dela. Tudi taka razprava kot tista o stanovanjski graditvi je pokazala zanimanje delavcev tudi tam, kjer prvotno stanovanjski skupnosti niso prikazah potrebe niti za eno stanovanje, kar samo po sebi sili k domnevi, da so odločali posamezniki. Večjo vlogo temeljnih organizacij združenega dela pri združevanju denarja za stanovanjsko gradnjo v občini za tista podjetja, ki imajo sedež zunaj občine, je pravzaprav teijala že občinska konferenca ZK
A. ŽELEZNIK
Dragocena voda
Suha Krajina: kapnice so presahnile
Nevšečno je, če manjka vode gospodinjam pri kuhi, še bolj neprijetno jc, če je ni za živino v hlevu, kjer so potrebne še večje količine. Ves del Suhe Krajine v trebanjski občini se v glavnem naslanja na pičle vire vode, zato ob suši, kakšna je zadnje mesece, seveda ni lahko.
Lojze Mežan, predsednik vodovodnega gradbenega odbora, ki naj bi slednjič rešil Dobmiško dolino pred pomanjkanjem vode, je do 20. februarja moral napeljati za svojo kmetijo že šest cistern vode. „Vsakič je komunalno podjetje pripeljalo 5.000 litrov vode. Ena vožnja do Knežje vasi velja 230 dinaijev. V^-eno, kot slišimo od delavcev podjetja, tega "dela niso veseli, saj jim menda prinaša izgubo. Zadovoljen sem z njihovo pripravljenostjo, meni so vodo vedno pripeljali, kadar sem jih poklical. Sedaj imam po.sode že skoraj pralne, poslej, če ne bo padavin, bom moral vodo spet sam voziti. Težko že čakamo začetka del na našem vodovodu. Pravijo, da bo grosupeljsko podjetje pričelo z deli v tem mesecu. Te dni bo tudi narejen razdelilnik prispevkov občanov." ■ Nevščenosti v preskrbi z vodo bodo ob tej veliki akciji ljudi prav gotovo samo še bolj združile.
A. Ž.
TREBANJSKE IVERI
KONEC SEZONE? - Minulo soboto so se člani smučarskega kluba še zadnjič odpeljali smučat, tokrat na Sorško planino. To zimo so šli trikrat za snegom v druge kraje. Toda zaradi pomanjkanja treninga sc to zimo niso udeleževali tekmovanj.
MIRENSKI NOGOMETAŠI VABIJO - Nogometni klub pri miren-skem Partizanu išče nove igjalce. Nove privržence žoge pričakujejo v klubskih prostorih vsak torek in petek od 16. ure dalje.
NIKJER GOSTILNE - Kadar govorijo o zaostalosti Trebeljanskega, ljudje ponavadi omenjajo tudi dejstvo, da vseh 25 vasi na območju krajevne skupnosti Trebelno ne premore niti enega gostinskega lokala.
MALA ŠOLA V BARAKI V minulem tednu se je v Trebnjem pričela letošnja mala šola. V obeh
majhnih razredih v baraki delavske univerze za garažami se stiska 50 malčkov.
SKUPEN DOM - Vse kaže, da bodo v Trebnjem gasilci le prišli do novega doma. Pripravlja se odkup zemlje in lokacijska dokumentacija ža dom, ki naj bi stal blizu meje Trebnjega in Pristave. Porajajo se zamisli, da bi s to gradnjo reševali vprašanje prostora za razne namene, od političnih organizacij do prostora za službe samoupravnih interesnih skupnosti. Združevanje denarja bi vsekakor približalo začetek gradnje.
KDO ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI - Na občinski upravi sploh ni človeka, ki bi skrbel za spremljanje dejavnosti krajevnih skupnosti. Za to bi bil primeren gradbeni tehnik, ki bi imel to delo sprva le polovičen delovni čas. Sedaj roma pošta v glavnem v predal.
TREBANJSKE NOVICE
Stran uredil: ALFRED ZELEZNIK
DOLENJSKI LIST
19

»Naf počakajo, kjer ni nevarnosti«
2e nič kolikokrat prečesan in postavljen pod drobnogled, letošnji občinski program javnih del še ni sprejet • Odložen v skupščini
Vseh petnajst točk dnevnega reda na zasedanj tidi zborov občinske skupščine Čmomdj 26. febnmja ni dai» toifleo tazprave kot ena sama: program javnih deL
Že decembra lani, ko so v primer pri nas, ni v redu. Na na-
Ze decembra lani, ko so v skupščinski dvorani obravnavali prvi predlog občinskih javnih del za leto 1975, je bilo vsem jasno, daje potreb preveč in denarja premalo. Vsem ustreči ni mogoče. Potem so predlog programa javnih del obravnavali občani na 38 sestankih SZDL po vsem črnomaljskem območju. Tu je bflo veliko pripomb. Še več ostrih pa so povedali delegati na tokratnem zasedanju.
Poudariti velja, da nihče ni oporekal, da ni potrebno in koristno, kar je zapisano v predlogu programa, pač pa so se predvsem delegati iz Kanižarice, Žu-ničev, Črnomlja, Vinice, Tanče gore zavzemali za prednost tistim gradnjam, zaradi katerih je v nevarnosti življenja ljudi. Najprej je kanižarski delegat Kobe dejal: ,,Ne strinjamo se s programom ne naša krajevna skupnost, ne družbenopolitične or-, ganizacije in ne občani. Razumemo, da se željam kakega kraja odgodi za dve leti, vendar 30 let odlagati zahteve ljudi, kot je
ZA VSE NAJ VELJA!
Da petletni občinski program javnih del v črnomaljski občini ne poteka tako hitro kot so sprva zapisali, je vzrok v podražitvah, precej pa so krive tudi delovne organizacije, ki niso dale predvidenega prispevka za sofinanciranje. Medtem ko so občani v celoti poravnali svojo obveznost s samoprispevkom, je brez tovrstne-;a dolga le malo kolektivov. Do onca minulega leta so svoje obveznosti do programa javnih del v celoti poravnali le naslednji kolektivi: Iskra Semič, Begrad Črnomelj, Vele-tekstil - poslovalnica Črnomelj, Gozdno gospodarstvo. Kovinar in Čevljarstvo Planina Črnomelj, ter Obrtno komunalno podjetje. Na spisku pa je 41 kolektivov, od katerih so nekateri svoje obveznosti poravnali delno, nekateri pa niso dah še niti dinarja, čeprav so povsod to obveznost delovni ljudje na sestankih sprejeli.
primer pri nas, ni v redu. Na našem mostu preži nesreča, ker se bo vsak čas podrl. To vedo vsi, bil je že v programa javnih del, pa je od tam izbrisan."
Slišali smo še, da je cesta med Žuniči in Vrhovci tako sla-

»Fsnika gor, Fanika dol!«
Pridna kot mravlja, tiha kot miš - ona dela
Najbrž bi morali z več kamioni odpeljati, če bi hoteli naložiti gradivo, ki ga je Ileničeva Fanika v teku 19-letnega službovanja v črnomaljski občinski upravi natipkala in poslala nekdaj odbornikom, zdaj delegatom. Na vsaki občinski seji piše tudi zapisnik. Stenografira, vsakogar pozna in z njenimi zapiski nikoli ni težav.
Fanika je med tistimi redkimi, ki jim služba ne pomeni le vira sredstev za preživljanje. V službo hodi rada, dela z veseljem. Njena dobra lastnost je tudi, da ne gleda na uradne ure, če delo še ni opravljeno. In kadar so volitve, razne proslave, brez Fanike ne gre. Zmeraj ona pripravlja gradivo.
Ileničeva je najprej končala ■administrativno šolo, potem je diplomirala še na srednji ekonomski šoli za odrasle. Doma je iz Kvasice, vendar živi v Črnomlju.
>,Sreča sc mi je nasmehnila pred tremi leti, ko sem dobila občinsko stanovanje: sobico in kuhinjo. Moje veselje so knjige, moje razvedrilo ročna dela," je rekla. Osmi marec je za tovariši-co Faniko vselej praznik. Dobi nageljček, povabljena je na kosilo, za kar poskrbijo tovariši -kolegi. Ta pozornost ji veliko pomeni.
r.b.
ba, da je po njej vsak dan voziu delavce m otr<^e nevarna stvar. Sliš^ ^no, da je v Ceikvišču suša in da morajo celo zdaj pozimi dovažati vodo. Ce bi kje gorelo, ne bi imeli s čim gasiti. In še ne)^ kričečih primerov so delegati nawdiL
Dtmabi Tsi so bffi mnenja, da jc le stviri urediti bdj nujno, kot na primer modernizirati cesto proti Stražnjemu vrhu, ki je zdaj predlagana v programu javnih del. Četudi so občani tistega kraja res veliko prispevali v denaiju in prostovoljnem delu, da se je gradnja že lani začela in unajo zato pravico potegovati se za družbena sredstva, bi morali biti po mnenju delegatov toliko solidarni, da bi z nadaljevanjem gradnje počakali. Tam namreč nihče ni v življenjski nevarnosti zaradi tega, če kraj ne dobi asfalta.
Ker na seji nikakor niso prišli do zaključka, je bilo sklenjeno, da bodo medtem preučili in izračunavali nove možnosti, na prihodnji seji pa bodo delegati dokončno odločali. Hkrati bo delegatom predložen tudi načrt podjetja ELEKTRO za kompleksno ureditev razmer z , električnim tokom na območju celotne občine.
R. BAČER
SEN! VSE JASNO
Ko so delegati treh občinskih zborov na zadnji seji v Črnomlju obravnavali predložeiv dogovor o organizaciji kmetijske pospeševalne službe in zagotovitvi sredstev za njeno financiranje, so rekli: NE. Ne da bi bili proti uvedbi te strokovne službe, saj jo celo zahtevajo, pač pa so naleteli v gradivu na precej nejasnosti. Ker je bilo v kmetijstvu doslej že preveč poskusništva, se nočejo spuščati v nobeno novotarijo, dokler ni vse jasno kot beli dan. Ta dogovor bodo znova obravnavali prihodnjič, med tem pa so naročili tudi sekciji za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL, naj ga prouči in da svoje mnenje.
Brez oddiha, ob sobotah in nedeljah, ko se neha uradni „šiht" bodisi v službi ali pa pri kmečkem delu, se pri^devni stanovalci šestih hiš na Vrtači nad Semičem ukvaijajo še s prostovoljnim delom. Sami so se lotili razširitve in popravila poti od Vrtače so Smuške luže. Drobilec in strelivo jim je dala krajevna skupnost Semič, vse drugo je njihova stvar. Gradnja je nujna, kajti zdaj v vas ne more noben avto. (Foto: R. Bačer)
ČRNOMALJSKI DROBIR
KJE BO CESTA? - V BELT vozijo vsak dan težki tovornjaki, dovozna pot skozi mesto pa je zlasti pri ovinku pred spomenikom Janka Starihe zelo nerodna, celo nevarna. Ker se tovarna širi - v prihodnosti računajo še na mnogo večji in težji promet - potrebujejo obvoznico, ki bo šla mimo ožjega središča mesta. Na to stvar mislijo urbanisti, ki sestavljajo načrt za celoten Črnomelj.
PA JE MOGOCE! - Na Čardaku, v modernem naselju tako rekoč sredi mesta, je še 18 hiš brez elektrike, kanalizacije in poti. Ta pomanjkljivost, zaradi katere se prizadeti razburjajo, kjer ie k priložnost, bo po izjavi načelnika za gospodarstvo pri občinski skupščini še letos odpravljena.
NE MOREJO NA NJIVO - Pri mostu v Kanižarici je vse prekopa-
no, zaradi nezasutih jaškov pa kmetje ne morejo z vozmi na njivo. Občani želijo, da graditelji svojo nalogo opravijo do konca.
OKROŽNICA ZA ROME - Komisija za varstvo okolja in boja proti koleri, ki deluje pri krajevni skupnosti v Črnomlju, je konec januarja poslala vsem romskim družinam v Lokvah okrožnico, s katero zahteva, naj odpadke in nesnago okrog bivališč odpeljejo na smetišče, ker je lahko naVlaka sredi naselja leglo bolezni. Komisija bo predlagala za kaznovanje vse tiste, ki opozorila ne bodo upoštevali.
SODNIKI ZDRUŽENEGA DELA - Za sodnike združenega dela so bili iz črnomaljske občine izvoljeni: Anton Marentič, Ksenija Khalill, Martin Tome in inž. Jože Vidervol.
KJE JE BOLJ PRIDOBITNO?
Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na ureditvenem območju mesta, ki je bil enkrat že odložen, je bil v črnomaljski skupščini 26. februarja sprejet, toda tudi tokrat je bilo pred dviganjem rok še procej razprave. Ker gre za občutno podražitev, saj se tovrstni prispevek ni spremenil pet let, medtem pa so sle cene gradbenim storitvam nekajkrat navzgor, je po eni strani razumljivo povečanje prispevka, po drugi strani pa z njim vsi niso bili zadovoljni. Delegaciji Viatorja in Dolenjke sta dali amandma, nakar so delegati razpravljali, katere mestne ulice sodijo v skupino, ki določa najvišji prispevek za lokale zaradi najboljše „točke". K prvotno trem
določenim ulicam so pridjali najprej Trg svobode, potem še nekaj drugih ulic, tako da bo najvišja tarifa za poslovne lokale veljala za vse ožje mestno ob-
_J
IZVOLJENA SODNICA Na zadnji seji občinske skupščine so delegati treh zborov izvolili za sodnico občinskega sodišča v Črnomlju Me-, leno Gorše, diplomirano pravnico s pravosodnim izpitom.
hnm
■« «>1
8S si ss

V pregovorih starih ljudi je vse več znamenj bližajoče se pomladi, pa še prave zime nismo imeli. Tako letos mineva že tretja zaporedna zima, ki ^ razžalostila otroke in razveselila prodajalce nogavic, copat« volnene obleke itd. Na sliki; metliška tržnica, ki je bila vso zimo ob tržnih dneh vedno polna.
V Metliki samostojna srednja šola?
Ob skromnih začetkov v letu 1966 do oddelka višje tekstilne šole
1966. leta so v metliški Beti ustanovili poklicno tekstilno šolo, in sicer v okviru kadrovskega sektoija. S poukom v tovarni so želeli pridobiti kvalificirane delavce, s^ je znano, da imajo v Metliki že več let kadrovske težave.
Sola je v prvem letu delovala v prostorski stiski, prvi letnik, v katerem je predavalo 9 učiteljev, pa je obiskovalo 45 učenk. Nekaj jih je bilo že zaposleni, nekatera dekleta pa so se v šolo vpisale po končani osemletki. Po reorganizaciji podjetja so v Beti v soglasju z vsemi TOZD ustanovili še TOZD izobraževalni center. Ta skrbi za izobraževanje delavcev, ki se lahko izobražujejo redno, v poklicni šoli ali pa dopolnilno v srednji in višji (oddelek mariborske šole) tekstilni šoli. Z vsemi tremi oblikami izobraževanja je center omogočil, da je dobilo lepo število Metličanov, Novomešča-
nov, občanov s hrvaške strani in drugi primemo izobrazbo, obenem pa tudi v naprej omogoča vsem tekstilnim delavcem, da si pridobijo ustrezno izobrazbo.
Danes je šola večja, možnosti za delo so precej boljše. Tudi izvenšolski dejavnosti je izobraževalni center posvetil precej pozornosti. Za učence je pripravil poseben delovni program. Z njegovo pomočjo se učenci spoznajo z dramskimi deli, z opero, dobrimi kino predstavami v metliški kinodvorani ali pa kar v tovarni, center skrbi tudi za poučne izlete, za športna srečanja itd.
Kakšna bo kulturna podoba?
Kdo naj ima pri delitvi sredstev prednost?
z ustanovitvijo samoupravnih kulturnih skupnosti so bila zagotovljena kulturi sredstva, s katerimi več ali manj razpolagajo izvršni odbori in skupščine skupnosti. Delitev sredstev se opravi navadno v začetku novega leta na osnovi predloženih planov aktivnosti, za vsako leto posebej. Tako že tri leta.
Takšno načrtovanje, če temu sploh lahko tako rečemo, pa je vredno malo več kot nič. Je drobnjakarsko in ozko, kajti kultura ni stvar enega leta. V metliški občini, žal, nihče ne, ve, kakšna bo kulturna podoba, recimo, čez pet, deset let. Nihče tudi ne ve, kdo naj ima pri delitvi sredstev prednost: knjižnica, gledališka ali glasbena dejavnost, Belokranjski, muzej, amaterizem, obnova kulturnih domov, ki tega imena sploh ne zaslužijo. Nihče pravzaprav ne ve, kaj je treba v bodočnosti razvijati, kam usmeriti kulturno politiko.
Da je sredstev premalo in da je stanje vse prej kot rožnato, vemo vsi; vemo, da je potrebna kino dvorana temeljitih preureditev, da je dom Partizana telovadnica in kulturni hram poleg brez praktikablov, brez reflektorjev, brez ozvočitve, brez primernih stolov, da je amaterizem na tleh, da knjižničarska dejavnost zaenkrat dremucka in tako dalje. Vemo tudi, da predvsem mladim manjka kulturne vzgoje, da so m prireditvah, ki so sicer redke, izgredi, da je med filmskimi predstavami nemogoče vzdrževati red, da nimajo po vaseh in trgih skorajda nikakršnega kulturnega življenja i če izzvzamemo televizijski program, kadar ne crkne pretvornik na Mirni gori, kar pa se pogostokrat zgodi).
Vse to vemo in še kaj drugega. Vendar z ugotavljanjem stanja problemov še ne rešimo, z jadikovanjem ne bo nič boljše. Vola je treba zgrabiti za rogove in ne za rep: za kulturno udej-stvovanje je treba zainteresirati čim več ljudi, v šolah posvetiti več časa in pozornosti filmski in gledališki vzgoji, in kar je najvažnejše: tako kot v gospodarstvu bi morali,tudi vJculturi vedeti, kaj hočemo in zmoremo. Vsaj za nekaj let vnaprej, sicer bomo vsako leto znova ob delitvi sredstev v mučni zadregi, ob zaključku leta pa pod pritiskom pripomb, češ da ni bilo narejeno tisto, kar želijo delovni ljudje.	T G.
In kakšen je bil učni uspeh ob koncu polletja? V primeijaV vi z nekaterimi polletji v prej-šiyih letih je zadovoljiv: 79^5 odstotka učencev ni imelo ne* gativne ocene. Ker je do konca leta še precej časa, se bo odstop tek nedvomno popravil. Precej bolje je v srednji šoli. Dijaki, ^ so sicer zaposleni, prihajajo redno na predavanja, prav tako pa opravljajo tudi izpite. Na vi^ šoli bodo izpitni roki v kratkem.
In še razveseljiva vest: kot kaže, bo metliška srednja šols. verificirana kot samostojnJ srednja tekstilna šola. Z njo ne bo pridobila samo Metlika, pa| pa vsa Dolenjska.
MLADINSKE ŠPORTNE' IGRE
Mladinske športne igre v metliš! občini sc bodo pričele 9. man končale pa 25. maja ob dnevu rc^ publike. Najprej se bodo mladi po merili v malem nogometu, nato b^i do sledila srečanja v šahu, kegljanj« streljanju in namiznem .tenisu. Min dinske športne igre je organiziral* občinska konferenca Zveze sociaW stične mladine Metlika, k teknili vanju pa se je že do sedaj prijavijo več kot 150 športnikov iz delovnih organizacij, krajevnih skupnosti i", šol.
ZA NAJBOLJŠE „BOJ BELOKRANJCEV"
Sindikalna konferenca v metliš^' „Beti" je sklenila, da bo nagrajeval' najboljše delavce. Ob koncu pK-t, šnjega meseca je nagradila najbo'| prizadevne delavce s knjigo Rudij'i^ Vogriča — „Boj Belokranjcev". pa knjižna darila so po posamezn^ temeljnih organizacijah združeneg^ dela podelili vodje samoupravnih ti-" meljnih skupin.
SPREHOD PO METLIKI
KMALU PRED DELAVCE - Samoupravne interesne skupnosti so končno spravile skupaj svoje pfogra-me in predračune za leto 1975. Predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti bodo te dni razložili programe delavcem po podjetjih.
NAVLAKA PRED VRATI -Kljub večkratnim opozorilom in postavljenim koškom za odpadke ma-lomarneži še vedno odlagajo smeti po ulicah. Se posebno veliko papirja in polivinilastih vrečk je čez dan pred samopostrežbo. Kupci bi morali le malo bolj paziti na podobo mesta.
PRIREDITVE ZA ZKNSKE Za 8. miuec so pripravili po podjetjih proslave za ženske, ki so prejele tudi skromnejša darila. Ob prazniku pa se je . znova pokazalo, kako manjka mestu cvetličarna.
konCno: domaČa proslA'
VA - V počastitev dneva žena bo marca v domu Partizana ob 19. proslava, ki so jo pripravili učenf osnovne in poklicne šole ter nV' mlajši iz vrtca. Po dolgem času sp<^ „domača" proslava.	f
PIKA NOGAVIČKA - Miadi"^ sko gledališče iz Ljubljane bo gost*^ valo s Piko Nogavičko jutri v doifl" Partizana. Prireditev je namenjen? učencem metliške osemletke, a tuo' šolarjem podružničnih šol. Po do>* gem času posebna gledališka stava za najmlajše.
KJE SO INDIJANCI?
Neki Metličan je pričel prebirati ^ Karla Marxa, a je knjigo kmalu odlo* žil. Bil je jezen, ker je prišel do petdesete strani,^ a ni zasledil niti enega Indijanca . . .
metliški tednik
181
DOLENJSKI LIST
Stran uredila: RM BACER JANEZ PEZELJ
St. 10 (1337) ★★ - 6. marca 1975
€mmm@§'g/h/
še letos prva študija o jezeru
^ onesnaževanjem okolja si
neodgovorno kopljemo grob
-■1—______-----
Meriti onesnaževanje in ga preprečevati
: V Kočevju je bilo 19. febru-zanimivo predavanje o •^snaževanju ozračja v Sloveniji. Organizirala ga je Med-^činska skupnost za varstvo '^olja Kočevje-Ribnica, predaja« pa je diplomirani meteoro-|og Bojan Paradiž, ki je kočev-rojak.
y prvem delu predavanja, sprem-jaaem z barvnimi diapozitivi, jc pri-hude posledice onesnaževanja F^a ob Savi pri Trbovljah in Ru-Narava umira, rastlin ni več, Nje beže.
y^rugem delu jc odgovarjal na pihanja poslušalcev, ki so se nana-Ica PJ'^dvsem na onesnaževanje zra-lin"^ T	oziroma Kočevski do-
Hrt ' P'^esnaževanje še ne presega J	norm, razen ob nekaterih
evih. Vendar je treba že zdaj peniti vse, da onesnaževanje zara-ir! dimnikov ne bi še narašča-• f;?. leži v dolini, zato bi bile h d^ pretiranega onesnaževanja
Prisluhnimo nekaterim predava-reljevini napotkom:
le mogoče, naj bi ne posameznih kurišč, ampak 3 . '. celo zasebne hiše v večjih naseljih ogrevali iz skupne
- Ne gradimo industrije, ki bi esn^evala zrak in sploh okolje! trpK	gospodinjstvom je
kn	navodila, kako pametno
• ti. Pametno kurjenje je cenejše
ne onesnažuje zraka.
„ ~ Pj'^niog, mazut in olje hudo nesnažujejo zrak, drva pa malo. ijne peči povzročajo tudi meglo, ' .inajo mastne saje. Mrežice, ki ; , '^deluje INKOP, "Zelo izboljš^ i '^"stek olja, pocenijo ogrevanji P'^'ečujejo onesnaževanje. ~ vfg^izirati je treba stalno opa-in merjenje onesnaženosti kr^t. bi začasno lahko opravljal - na gimnaziji. Kasneje bo mo-službo organizirati občinska
Kočevje je po onesnaženosti zra-l^vrščeno v tretjo cono, kar po-treba sprejeti program, "Ko Drenrp/^iti "adaljnjc
preprečiti nadaljnje poslabše-
vanje stanja in kako onesnaževanje celo zmanjšati.
Mesto in okolje lahko hitro uničimo, zelo težko pa bi bilo povzročeno škodo popraviti. Ne bi smeli varovati nesnage oziroma tistih, ki jo povzročajo, pač pa še ostreje nastopati proti njim.
J. PRIMC
PROTEST IZ POLOMA
Prebivalci Poloma v kočevski občini so odločno protestirali proti nameravani grdnji silosa sredi vasi. Združeno KGP Kočevje, ki ima v tej vasi hleve, naj bi gradilo silos pri hlevih. Tako menijo občani, ki se boje predvsem smradu pa silaži. Razen tega, pravijo domačini, je buldožer, ki je pripravljal teren za gradnjo silosa, potrgal korenine vaških dreves. Zaradi protestov občanov, ki so jih naslovili na ZKGP in občinsko skupščino, je ZKGP opustilo delo.
M
Kočevje ima sicer vedno bolj onesnaženo vodo in zrak, razveseljivo pa je, da se vedno več ljudi zavzema za čisto okolje. Na fotografiji: obisk na nedavnem predavanju o onesnaževanju zraka je bil precejšen. (Foto; J. Prime)
Nekoliko kratka odeja
Občinski proračun spet manjši kot potrebe
Na zadnjih ločenih sejah vseh zborov občinske skupščine Kočevje, ki so bile 26. februarja, so med drugim sprejeli delovni program občinske skupščine za prvo polletje letos in izhodišča gospodarskega in družbenega razvoja občine za letos.
Delegati so sprejeli še poročilo o uresničevanju nalofe na področju družbene samozaščite, poročilo o
ž' ®^ev^ občini vsako leto žene zelo svečano proslavijo svoj ^ delovnih organizacijah, ampak tudi v krajev-skupnostih in drugod. Na fotograHji: z lanske proslave dneva v Starem Logu. (Foto: J. Prin.c)
drobne iz kočevja
2bo	ZBOROV - Cas občnih
društev in organizacij je tu. krat'	dan jih je, da več-
dno ,?fi	katercp bi šol. Pri-
tudi komisije za pripravo praznika krajevne skupnosti ska	4. maja. Koordinacij-
S2dj pri občinski konferenci Prir J- končuje usklajevanje vseh tu oK	bodo v jubilejnem le-
• D 30-letnici osvoboditve.
tJ^ET VANDALIZEM - Minuli pljtg ponoči polomili mladike drev	nasajene za bodoči
ored od NAME do osnovne šo-

'd
rmadvad odgovarja
Kaj
cito • j® P3 tale vodja delega-
r/"	razočaran?
. Dobil je poziv, da ga čaka ti'	7 kg težak paket. Vese-
y ftat	koline, dobil pa je
®nal za občinsko sejo.
le. To niso bili otroci, kajti za prelom 7-letne sadike platane v višini dveh metrov je treba kar precej moči. Tako visijo že lepo razraščeni vrhovi ob drogovih. Polomili in potrgali so tudi zaščitne žice za spomenikom. Zelenice so vse pohojene. Vsak si dela bližnjico in steze so prepletene na vse strani.
MALO KULTURE - Kulturno življenje je zadnje čase v Kočevju precej razgibano. Kaže pa, da smo pozabili na osnovno vzgojo človeka, da ne bo padal v skrajnosti, kjer se konča vsaka srčna kultura, olika in smisel za okolje. Pogrešamo prodavanja, ki bi občane, posebno mlajše, učila osnovne olike in obnašanja v družbi ter odnosa do skupnega, družbenega imetja.
PREMALO ZNANJA - Prireditev „Kaj znaš - kaj veš" je bila bolj klavrna. Na vprašanja političnega značaja je bilo bolj malo pravilnih odgovorov. Splošni del je bil nekoliko uspešnejši.
ZAHVALA ZA DARILA - Otroci, ki so sodelovali na nedavni maškaradi v domu telesne kulture, in njihovi starši se zahvaljujejo delovnemu kolektivu krajevne skupnosti Kočevje, ki je iz sklada skupne porabe namenil 2.500 din za nakup bombon'er, s katerimi so obdarili mlade maškare.
Kočevske nsuige
nuiknin' rn"T»twj
ustanavljanju SIS, dva odloka o davkih, več drugih odlokov, med njimi tudi odloke o ukinitvi nekaterih občinskih skladov.
Nadalje so dali soglasje k sklepom o ustanovitvi posameznih SIS, sprejeli nekatere zadeve v zvezi z ustanovitvijo in financiranjem sodišča združenega dela v Ljubljani in sprejeli dogovor o financiranju skupnosti slovenskih občin. Na dnevnem redu so bile še volitve in imenovanja, obvestilo o solidarnostni akciji za Kozjansko in vprašanja delegatov.
Posebna, dodatna točka dnevnega reda pa je bilo še obvestilo o predlogu družbenega dogovora o splošni porabi v Sloveniji letos. Po tem predlogu se bo l^ko kočevski občinski proračun letos v primerjavi z lani povečal za 25,1 odstotka in naj bi znašal 11,650.444 din; povečan še za potrebe SLO (478.000 din) in socialno skrbstvo, (2,862.053 din) pa 14,990.497 din, medtem ko bodo po oceni znašali dohodki 14,584.096 din, kar pomeni, da bo dohodkov za okoli 406;000 din premalo. V.teh zneskih niso upoštevane prikazane potrebe, ki pa so še za okoli 4,5 milijona dinarjev večje.
J. P.
KAM GRE DENAR?
Prebivalci vasi Koprivnik v kočevski občini so zelo veseli, ker so dobili avtobusno zvezo s Kočevjem. Radi pa bi vedeli, če bo avtobus vozil tudi med šolskimi počitnicami in kam gre denar, ki ga dobijo od potnikov, obljubljen pa je bil krajevni skupnosti Koprivnik. Ta avtobus namreč vozi šolaije, kar plačuje TIS, občane pa zanima, kam gre denar, ki ga plačajo drugi potniki.
PREDLOG ZA ASFALT
Prebivalci z območja krajevne skupnosti Predgrad v kočevski občini predlagajo, naj bi čimprej asfaltirali cesto preko Jelenje vasi in Dola. Opozarjajo, da bi bilo to zdaj ceneje, ko so tam že potrebni stroji in ljudje, ki asfaltirajo cesto pri sosedih v črncmaljski občini.
BOJAZEN ODVEČ
Prebivalci Srednje vasi in okolice v kočevski občini so bili v zadnjem obdobju v skrbeh za obstoj zdravstvene postaje, ki so jo v glavnem uredili s svojim delom oziroma pri-y)evki. Zdaj so dobili zagotovilo, da Zdravstveni dom Kočevje-Ribnica njihove zdravstvene postaje ne bo ukinil in da je naročil zdravniku v Loškem potoku, naj redno ordinira tudi v tej zdravstveni postaji.
NOVA CESTA, NOVE SKRBI
Nova cesta Kočevje-Brod bo odprta že letos. Prebivalci vasi Morava opozarjajo, da bo cesta dvakrat prečkala cevi njihovega vaškega vodovoda. Gradbinci naj to upoštevajo in vodovod zavarujejo tako, da ne bodo cevi zaradi ceste popokale in bi bilo treba novo cesto prekopavati.
V ta namen zagotovljenih letos pri Vodni skupnosti 800.000 din
V letošnjem programu Vodne skupnosti Ljubljanica-Sava je predvidenih za območje ribniške občine raznih del v skupni vrednosti preko milijon dinarjev.
Za razna vzdrževalna dela in tehnično dokumentacijo zanje je predvidenih 276.000 din, in sicer za vzdrževanje in čiščenje požiralnikov pri Rakitnici in Sv. Marjeti 79,000 din, za obzidavo struge Bistrice oziroma urejanje kamnite ograje 50.000 din, za ureditev novih zapornic pri cerkvi ter za obnovo železnega mostu 100.000 din, ostali denar pa je predviden za tehnično dokumentacijo za ta dela. Del denarja za ureditev zapornic na
GRCARICE GREGOR, GORA
Uredništvo Dolenjskega lista bo organiziralo v vseh devetih občinah obisk nekaterih krajev v vsaki občini, kamor novinarji zaradi odroč-nosti bolj redko zaidemo in kjer ni rednih dopisnikov. Eden izmed pogojev pa je, da ima kraj gostilno, kjer bi „leteče uredništvo" uradova-lo. Tam bi nas na določen dan in ob določeni uri dobili domačini in nam pripovedovali o vsem, kar je novega ali zanimivega pri njih.
Po našem predlogu in mnenju nekaterih prebivalcev ribniške občine naj bi t^a uredništva organizirali v Grčaricah, pri Sv. Gregogu (v gostilnah) in na Gori, kjer sicer nimajo gostilne, bi sc zbrali pa v šoli, če nam bo šolsko vodstvo dovolilo, sicer pa obiska tu ne bo.
Kdaj bo te kraje obiskala skupina novinarjev in kje natančno se dobimo, vas bomo še obvestili. Vsekakor bo "eden izmed naštetih krajev razmeroma hitro Jia vrsti, ostala dva pa bosta morala počakati nekoliKo dalj.
UREDNIŠTVO
Naš novi dopisnik
Odslej se bo redno oglašal tudi na ko-munskih straneh
Milan Glavonjić iz Ribnice dopisuje za Sportske novosti in beograjski Sport že okoli leto in pol, za športno stran Dolenjske-gz lista okoli leto dni, pred kratkim pa smo se z njim dogovorili, da bo bolj redno dopisoval še za ribniško komunsko stran.
Milan Glavonjić je star 22 let. Končal je srednjo tehniško šolo, zaposlen pa je v JLA. Že v službi ima precej dolžnosti, razen tega pa je član predsechtva občinske konference ZMS Ribnica. V prostem času se rekreativno ukvarja tudi s športom, predvsen^ nogometom, namiznim tenisom in šahom.
O športu v Ribnici pravi: „Menim, da dajemo preveč poudarka rokometu. Vzrok za to pa je, da ni dovolj športnih igrišč in objektov. Zaradi pomanjkanja denarja imamo le nogometno in rokometno igrišče. Ribnica je industrijski kraj, v katerem pa je premalo poskrbljeno za rekreacijo delavcev. Največje podjetje IN LES sploh nima nobenega športnega oziroma rekreacijskega objekta."
O svojem delu v mladinski'organizaciji pa je dejal;
„V predsedstvo sem bil izvoljen konec 1973. Začetek je bil buren in obetajoč. Imeli smo vrsto sestankov in dogovorov, kaj bomo vse naredili lani jeseni, potem pa od avgusta lani do letos sploh ni bilo več nobenega sestanka predsedstva. Menim, da bi morali več delati s krajevnimi organizacijami ZSM, pa bi bilo delo uspešnejše."
J. PRIMC
Milan Glavonjić: „Ko opazujem okolico, vidim najbrž več kot ostali. To zapišem in tako sem postal dopisnik."
Bistrici pri cerkvi v Ribnici bo treba zbrati še iz domačih virov.
Vodnogospodarski strokovnjaki pa menijo, da samo s čiščenjem požiralnikov in novo zapornico ne bo mogoče preprečiti poplav. Trdijo celo, da bi se poplav rešili le z ureditvijo velikega umetnega jezera. V tem jezeru bi se ob velikih vodah zbirala voda in preprečevala poplave, hkrati pa bi bila to tudi rezervna voda za potrebe ribniškega in kočevskega gospodarstva. Tako jezero, ki bi nato postopno spuščalo vodo tudi proti Kočevju, bi vrh tega prispevalo k hitrejšemu očiščenju
VEC KONTROLE
Na nedavnem posvetu predsednikov izvršnih svetov, občinskih skupščin in predstavnikov inšpekcijskih služb, komisij za ugotavljanje izvora premoženja in komisij za družbeni nadzor iz občin Ribnica, Kočevje in Grosuplje, ki je bilo na Ugaiju pri Ribnici, so se pogovarjali predvsem o tem, kako okrepiti in izboljšati delo vseh teh organov. Dogovorili so se, da bodo delo teh služb na tem območju usklajevali predsedniki občinskih izvršnih svetov.
PREDLOGI KMETOV
Kmetje z območja ribniške občine ugotavljajo, da so odkupne cene mleka in živine v primerjavi s ceno krmil in drugimi proizvodnimi stroški nizke. Predlagajo, naj bi bila odkupna cena mleka tolščobne stopnje 3,6 okoli 3,50 din za liter, živine pa 20 din za kilogram pri 56-odstotni klavnosti.
SMREKE PADAJO
v gozdovih na poljanski strani v ribniški občini nenehno brnijo žage in odmevajo udarci sekir. Pridni gozdni delavci hitijo, da bi čimveč podrli, saj jim lepo vreme omogoča urpešno delo. Eni podsekavajo, drugi žagajo, tretji obsekavajo deblom vejevje, četrti belijo. Vejevje in vrhovi bodo ostali tistim, ki bodo čistili gozdove. To bo za pridne občane, ki nimajo svojih parcel, cenena kurjava. Ce bomo pametni in ne bomo nevoščljivi, bomo imeli vsi zadosti kurjave.
V. P.
Rinže, ki je zdaj močno onesnažena tudi zaradi premajhnega pretoka vode.
Zaradi vsega tega so v finančnem načrtu Vodne skupnosti Ljubljanica-Sava predvideli letos 800.000 din za raziskave in študije o tem akumulacijskem jezeru, ki naj bi bilo pri Pirigori-ci. Ko bo študija izdelana, se bodo strokovnjaki in vsi prizadeti ponovno sestali in se pogovorili o dobrih in slabih straneh, ki nai bi jih jezero prineslo.
J. PRIMC
Vodnjak - spomenik
že 47 let sem v Ortneku, pa je bil vse do nedavnega vodnjak sredi Ortneka živ, potreben in nepogrešljiv. Včasih je bil v Ortneku le en vodnjak. Iz njega je železnica napajala vsak dan najmanj po 10 lokomotiv, za kar je bilo potrebno 80 do 100 kubi-kov vode, razen tega je oskrboval vse stanovalce v Ortneku. Zadnje čase so ga uporabljali v glavnem le še za napajanje konj. Hkrati je bil tam kot večna rezerva, če bi izbruhnil požar ali pa bi vodo potrebovali za kaj dn^ega.
Čeprav ima Ortnek že vodovod, nam je vaški vodnjak še vedno potreben in koristen. Razen tega je živ vaški vodovod tudi v oljras kraju, saj je takih vodnjakov vsak dan manj.,Zato prosimo, naj železnica ponovno odpre za splošno uporabo vod-njsdc v Ortneku.
Vodovod je bil odprt 1893, ko je bila odprta kočevska proga. Ima torej lepo starost. Napojil je že na tisoče konjskih sil, na tisoče žejnih potnikov ter gasil tudi že marsikateri požar. Zato je naš vodnjak tudi kulturni spomenik, ki je vreden spomeniškega varstva.
V. PREZELJ
KONFERENCE ZSM NI BILO
Kot smo poročali, bi morala biti 25. januarja volilna konferenca ZSM občine Ribnica, vendar je ni bilo. Predsednik Srečko Vrbinc je povedal, da vse delo na terenu ni bilo opravljeno in da tudi ves potrebni material ni bil pravočasno pripravljen. Kaže, da bo volilna konferenca v kratkem.
M. G.
ribniški zobotrebci
KDO JE IZGUBIL HLACE? -Ljudje marsikaj izgubljajo. Na oglasni deski ribniške občinske skupščine je obvestilo, da so bili predani v shranitev naslednji predmeti: 18 ključev, dva dežnika, bunda in moške hlače. Za ključe, dežnike in tudi za bundo bi bilo zaradi letošnje mile zime še nekako razumeti, da jo človek izgubi. Nekoliko težje pa je verjetno zgubiti hlače, kar pa je nekomu le uspelo.
PRI AMD UŽALJENI - Člani ribniškega AMD se jeze na medveda, češ da jih je oblatil, ker je zapisal, da je njihov AMD med najboljšimi v Sloveniji, nimajo pa niti poštenega avta. Pravijo, da imajo pošten avto, in sicer Renault Gord ini, ki gaje lani spomladi podarila ribniškemu AMD za tekmovanja kar sama francoska tovarna Renault. Ce tega darila ne bi bilo, potem pa bi res . . .
ŽE nad 800 Članov - Hkrati smo zvedeli, da je doslej vplačalo letno članarino pri aivid Ribnica že 806 članov, medtem koje amd štelo lani nekaj riad 700 članov in bilo med najuspešnejšimi v Sloveniji. Članstva je precej, če upoštevamo, da ima občina le 12.000 prebivalcev in vsega 1750 registriranih motornih vozil, to je od tovornjakov do mopedov. Veliko članov imajo tudi iz drugih občin, ki se v ribniškem amd bolje počutijo kot v domačem ali pa so ribniški nabiralci članov bolj prizadevni in uspešni.
ZADNJE OPOZORILO - Ribniški vandrovec opozarja, naj ne bi po-zabiH, da je izlet ob dnevu žena v Cerkno in bolnico Franjo 9. marca.
Odhod iz Ribnice bo ob 6.30, iz So-dražice ob 7. uri. Cena je 65 din. Možje pa naj bi- se izkazali in ženam darovali izlet.
UMETNIK SE NAS SPOMINJA - Životin Nikolič, slikar samouk iz Vranovca pri Svetozarevu, ki je služil vojaški roič v Ribnici, razstavljal svoja'dela na 35 razstavah (tudi v Ribnici, Kočevju in' tujini), nas je obvestil, da je v teh dneh spet uspešno razstavljal v Pirotu v Srbiji. Ni-kolića se bomo v Ribnici vedno spominjali, ker krasi hodnik občinske skupščine eno njegovih najboljših del „Atomski vek nad Sumadijo", v Kočevju pa -po njegovi razstavi, na otvoritvi katere je prodal že skoraj vsa svoja takrat razstavljena dela.
občan
vprašuje X ^ ^

¥i'w
n \ ' ^modved . odgovarja
—	Zakaj predsedstvo občinske konference Zveze socialistične mladine odlaga volilno konferenco?
—	Ker se bojijo kritik s krajevnih organizacij ZSM, ki pridno delajo, čeprav je občinsko vodstvo z njimi zgubilo stik.
REŠETE)
Stran uredil: J02E PRIMC
DOLENJSKI LIST
19
REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO RESETĐ
Že 800 članov AMD Ribnica
Avto-moto društvo Ribnica sodi med tista društva v Sloveniji, ki imajo glede na število prebivalstva, motornih vozil ali pa število voznikov motornih vozil največ članov. V teh dneh so vpisali že svojega osemstotega člana. To je Jože Gradišar, star 28 let; šoferski izpit ima že deseto leto, zaposlen pa je kot uvozni referent pri RIKU Ribnica. Povedal nam je:
„Prej sem bil včlanjen v AMD Ljubljana, ker sem bil zaposlen v Ljubljani. Po prihodu v Ribnico sem videl, da je ribniško AMD zelo prizadevno tako pri nabiranju članov kot pri skrbi za članstvo, zato sem se letos včlanil v to AMD."
O svojem predlogu oziroma zamislih, kaj naj bi ribniška AMD skušalo še urediti za svoje člane, je dejal: „Razen materiala, ki ga dajejo druga AMD svojim članom, dobimo v Ribnici še nalepke in značke AMD. Vendar menim, da bi lahko z malo denarja in dobre volje uredili še nekatere zadeve, ki jih lastniki avtomobilov vedno bolj potrebujemo.
Prva taka zadeva je samopostrežna pralnica avtomobilov. To naj bi bila preprosta pralnica, kjer bi si vsak lahko sam opral avto in prispeval nekaj za porabo vode in druge stroške AMD. Pranje ob tekočih vodah je prepovedano, kar" je prav. Avtomatska pralnica pa, menim, bi bila za Ribnico predraga in ne bi bila izkoriščena.
Ko bo odprta cesta proti Delnicam, bo Ribnica potrebovala tudi vlečno .službo. Promet po cesti bo velik in vedno bo dovolj avtomobilistov, ki bodo potrebni pomoči. Službo bi lahko organiziralo AMD ali pa bi jo imel kak zasebnik. Drugod računajo vlečne službe po 4 din za prevoženi kilometer, kar je spodbudna cena."
J. PRIMC
m,
Jože Gradišar: „Veseli me tudi to, da ima ribniško AMD lepe načrte, ki bodo koristili članom, če bodo ^uresničeni."_
Proslavljamo danjgj
Glavne proslave jutri 'n pojutrišnj^
Harmonikarji ribniške glasbene šole so že večkrat uspešno nastopili na raznih proslavah in drugih prireditvah. (Foto: J. Prime)
Ribnica: 30 let naše svobode
Letos 16 občinskih svečanosti v počastitev osvoboditve - Razen tega bodo še proslave po krajevnih skupnostih, šolah in organizacijah
Glavne proslave v počastitev dneva žena v ribniški občini bodo po območjih, in sicer jutri, 7. marca, ob 19. uri v Ribnici (avla nove osnovne šole) in So-dražici (dvorana osnovne šole), popoldne pa še v Dolenji vasi (avla podružnične šole). V Loškem potoku bo proslava na sam praznik, 8. marca popoldne, in sicer v dvorani kina na Hribu.
Razen že naštetih glavnih proslav pa bo v občini še več proslav, ki jih bodo pripravile predvsem šole v sodelovanju s krajevnimi organizacijami SZDL in drugimi.
Krajevne organizacije ZB in občinska organizacija Z^B NOV še posebej vabijo na vse
rlf h
glavne proslave žen® nje so predvidene tu se pravi srečanja P Razen tega bodo -.si" nizacije ZB v	ijcj
ini in krajevnimi org j Rdečega križa obisk tistih zena, ^ ^ lezni ne bi mogle n oziroma srečanje.
Vse proslave 5 posvečene tudi 30-letnice zmage nao^ toiji in proslavljanju s
dneva žena. Tako j® ^ njeno na seji odbora z K proslav ob dne\m žena. ^ v sklopu usklajevalneg y za proslave pri občin renči SZDL.
Usklajevalni odbor za proslave pri občinski konferenci SZDL Ribnica je pred kratkim sprejel program proslav v letošnjem letu, ko slavimo 30-letnico osvoboditve domovine.
Program proslav se začenja z 8. marcem, dnevom žena. Poseben poudarek- na teh proslavah bo dan udeležbi žena v NOV. Prirejeni bodo tudi sprejemi za žene-borke ter matere in žene padlih borcev.
Tudi ostala praznovanja, posvečena 30-letnici osvoboditve, bodo seveda tesno povezana z dogodki med vojno, predvojnim revolucionarnim gibanjem in dosežki po vojni. Tako bo na svečani seji občinske skupščine v počastitev občinskega praznika 26. marca sodeloval tudi občinski odbor ZZB NOV. Na ostale prireditve in proslave ob prazniku občine pa bodo vabljeni razen občanov in članov raznih organizacij in društev še bivši predsedniki OF iz vse občine, predstavniki štirih brigad, ki so se borile v Jelenovem žlebu, pa tudi predstavniki pobratene občine Arcevie iz Italije, kjer je bilo rned vojno zelo razvito odporniško gibanje.
Dan ZKJ, 20. april, in dan ustanovitve OF, 27. april, bosta proslavljena z odkritjem spominske plošče padlemu st^kretaiju SKOJ Albinu Videniču na Gori, s podelitvijo odlikovanj OF zaslužnim občanom, podelitvijo značk ZKJ dolgoletnim partijcem, proslavami, pohodi, kresovi in sprejemi v ZKJ.
Maja bo kar pet večjih občinskih proslav, ki bodo posvečene L maju - prazniku dela, 4. maju — osvoboditvi Ribnice, 9. maju - dnevu zmage, 15. maju - zaključku vojne in 25. maju — dnevu mladosti. Razen
Spremeniti zazidalni načrt
Dva odstotka več kot ostali za proračun
Občinska skupščina Ribnica bo letos lahko povečala svoj proračun za 26,1 odstotka v primeijavi z lani ali za 2 odstotka več kot znaša načelno povečanje proračunov v vseh slovenskih občinah. Taka informacija je bila dana na zadnji skupni seji občinske skupščine 27. febru-aija. Na njej so tudi sklenili, da bo družbeni dogovor o splošni porabi v Sloveniji letos podpisal v imenu ribniške občine Franc Boje, predsednik izvršnega sveta.
Nadalje so na seji dopolnili odlok o davkih občanov, sprejeli več zadev v zvezi z ustanovitvijo sodišča združenega dela in ustanpvitvijo skupnosti občin ljubljanskega območja, ukinili so sklad stavbnih zemljišč (njegove posle bo prevzela samoupravna stanovanjska skupnost) in družbenopolitičnega sklada (njegove posle prevzema občinski sklad skupnih rezerv).
Sklenili so tudi, da razgrnejo spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta mestnega naselja Ribnica. Na dnevnem redu pa so bila še vprašanja delegatov in odgovori nanje.
J. P.
proslav, parado in športnih ter drugih nastopov bodo ob teh praznikih organizirali še vćč izletov v naravo; dan osvoboditve Ribnice pa bodo proglasili za krajevni praznik. 9. in 10. maja se bodo tudi ribniški občani udeležili proslav v Ljubljani.
Julija bodo proslavili dan borca, ustanovitev ribniške čete (13. julij) in dan vstaje. V počastitev teh praznikov bodo organizirani pohodi,
PREDAVANJA SO 2E KONČANA
Predavanja za kmete, ki jih je organizirala Kmetijska zadruga Ribnica v sodelovanju z delavsko univerzo v Ribnici in skladom za pospeševanje kmetijstva pri občinski skuj)-ščini Ribnica, so končana.
Namen predavanj, je bil seznaniti kmete z uporabo in vzdrževanjem kmetijske mehanizacije, z gnojenjem in o higienskim pridobivanjem mleka. Obisk na predavanjih je bil velik, največje zanimanje pa je bilo za predavanje o kmetijski mehanizaciji pod naslovom „Uporaba in vzdrževanje traktorjev", kar je razumljivo, saj je uspešnost dela strojev v kmetijstvu odvisna predvsem od poučenosti uporabnikov.
Kmetje so izrazili željo, naj bi tudi v bodoče organizirali podobna predavanja.
NE POZABIMO NA OBRATE
Pred kratkim je obiskala ribniška delegacija, v kateri so bili predsednik občinske skupščine, izvršnega sveta in še nekateri odgovorni občinski predstavniki delovne organizacije izven občine, ki imajo svoje obrate ali TOZD tudi v ribniški občini, in se pogovarjali o nadaljnjih razširitvah obratov na območju občine Ribnica. Tako so obiskali Saturnus Ljubljana, Sukno Za-puže, BPT Tržič in Donit Medvode. Povsod so dobili zagotovila, da bodo matična podjetja skrbela tudi za razvoj obratov v ribniški občini, ki naj bi postopoma prerastu v temeljne organizacije združenega dela, kjer to še niso.
obiski borccv, srečanje borcev 1. ribniške^ čete, srečanje intcrniran-cev, vojnih Ujetnikov in deportiran-cev na Grmadi ter druge prireditve.
1. avgusta bo krajevni praznik v Dolenji vasi. Na dan mrtvih bodo žalne svečanosti na grobovih padlih. Na dan republike pa bodo večje svečanosti v vseh večjih območnih središčih v občini. Svečanosti ob proslavljanju 30-letnice osvoboditve bodo zaključene z 22. decembrom, dnevom JLA, ko bodo v Ribnici med drugim tudi svečano odprli novi dom JLA, ki je zdaj v gradnji.
Našteli smo le glavne občinske prireditve v tem jubilejnem letu. Prostor nam ne dovoljuje, da bi našteli vse, ki bodo organizirali že samo te, glavne proslave, oziroma aktivno s^elovali na njih. Razen tega bo vrsta.drugih proslav po krajevnih skupnostih, šolah, delovnih kolektivih, organizacijah in društvih.
J. PRIMC
Kulturni del programa proslav ob letošnjem dnevu ^ ribniški občini zaupan šolam. Na fotografiji je P® osnovne šole Ribnica. (Foto: J. Prime)
Po požaru temeljita obn^
V Prigorici je zrasla na pogorišču sodobna tovarna INLES
20. aprila lani je v Inlesovem obratu v Prigorici pri Ribnici izbruhnil požar, ki je povzročil za okoli dva milijona dinaijev škode. Inlesova gradbena skupina in stočlanski kolektiv obrata sta se prizadevno lotila dela in v rekordnem času, v mesecu dni, spet usposobila stavbo za redno proizvodnjo, nato pa so obnav-
DVA SODNIKA
Jože Marolt in Julijan Ozimek sta bila 27. februarja na skupni seji vseh zborov občinske skupščine Ribnica imenovana za sodnika območnega sodišča združenega-4ela Ljubljana. Marolt je zaposlen v INLESU, Ozimek pa pri RIKU.
VODE ZMANJKUJE
Te dni so Ortnečani in prebivalci Močil v ribniški občini zaskrbljeni, ker je pritisk v njihovem vodovodu slab. Vodo uporabljajo le še za najnujnejše. Vzrok pomanjkanja vode je dolgotrajna suša in hladno vreme, ki ne pusti, da bi se stalilo še tisto malo snega, kar se ga je zadržalo po' senčnih krajih.
M. G.
Ijali še ostalo, kar je požar poškodoval.
Med obnovo so celotno lese^ no ostrešje zamenjali s kovinskim, ki je varno pred ognjem, uredili so nove upravne in skladiščne prostore ter garaže. Zavrgli so tudi stare termogene peči, ki so jih kurili s plinom, ter
i ku1)3
prešli na central® ot' vodnim ogrevanje • vodja Vili LeVSte Ace^J!
da znaša vrednost m $
izvodnje v obnov'Je. :0 3,600.000 din. lzaV$<f:) klasičnih oken ter in garažnih vrat. f.F
Obnovljeni Inlesov obrat v Prigorici je pred kratkim }^ (fo Po požaru so ga obnovili in v njem marsikaj izbolj Brus)
Marjetkinih sedemdeset let
Tri dni je kurila knjige in arhiv, da ga niso dobili Italijani • Spomin pred dnevom žena
v majhni in snažni partizanski hišici v Prigorici pri Ribnici živita sestri Marjetka in Francka Pahulje. Nekoč je tu živela velika družina, zakaj njuni starši so imeli deset otrok. Oče je bil eden prvih zidarskih mojstrov Ribniške doline, mati pa kmetica. Vendar ne mine dan, da ju ne bi obiskala sestra Marija iz Dolenje vasi, brat Janez, ki so ga hoteli v Velikih Laščah že ustreliti sovražniki, občasno pa tudi brat France iz Kočevja in Blaž iz Črnomlja. Slednji je bil dolga leta prizadeven družbeni delavec in gospodarski voditelj v Kočevju in Črnomlju.
Marjetka se je rodila 6. januarja 1905, torej pred sedemdesetimi leti. V mladih letih se je izučila za šiviljo. Pet let in pol je šivala tudi pri Kikelmatlu (Henigmanu) v Kočevju, kjer je zdaj knjigarna. Tu seje priučila za natakarico. Kikelmatel je bil Kočevar, njegova žena pa Slovenka iz Idrije. Zanjo sta bila dobra. Res je morala veliko delati, toda vse sta ji zaupala in pri plači nista skoparila.
Nekoč, v predvojnih letih, je Kikelmatel oddal v najem sobico poleg gostinskega lokala pro-, fesoiju Jožetu Šešku, in sicer za društvo „Svoboda" in knjižni-
co. Kikelmatlova sta ga imela rada. Večkrat šta mu s čim pomagala. Marjetka mu je dostikrat stregla in še zdaj ne more pozabiti tega suhljatega in zadržanega fanta, ki ji je večkrat, ko je kam odšel, zaupal ključe najete sobe, polne arhivalij in knjig.
Seško je bil tedaj sekretar okrožnega komiteja KPS za Kočevsko. Marjetka tega ni vedela in verjetno tudi Kikelmatlova ne.
Ob razsulu stare Jugoslavije seje Marjetkin gospodar ogreval za Nemce. Hudo razočaran pa je bil, ko so v mesto vkorakali Italijani. Kmalu so prišli v hišo. Zahtevali so, naj izprazni prav tisto sobo, v kateri je deloval Šeško s tovariši, ker jo potrebujejo oni. Ko so odšli, si je šel Henigman ogledat sobico, po-
tem pa je ves zaskrbljen poklical Marjetko.
„Mein Gott, Marjetka! Kaj imamo pod streho? Še sreča, da sem šel pogledat. Italijani bi nas zaradi tega požgali in pobili." Tedaj je Marjetici ukazal izprazniti sobo in požgati knjižnico in arhiv. Teh stvari pa je bilo toliko, da sta jih s hlapcem po-
Marjetka Pahulje je jaunarja dopolnila 70 let.
stopoma kurila kar tri dni.
Začela se je akcija za izselitev. Gospodar in gospodarica sta nagovarjala tudi Marjetko, naj gre z njima. Celo njun sin jo je lepo prosil, naj gre, in dejal: „Če ne bo Hitler dovolil govoriti slovensko, se bomo v našem jeziku pogovarjali skrivoma."
Dnevi selitve so se bližali. Nekoč ji je gospodinja prinesla po-tovalko, cekine in dolarje. Na dno je všila cekine, drugega dp drugega, za vrhnjo plast pa je dala dolarje. Torbo je nato gospodinja nabasala še z drugimi rečmi, da bi jo varneje prenesla iz italijanskega na nemško okupacijsko območje. Zadnji cekin je dala v. spomin Marjetki in nato so se poslovili.
Paljuljeva družina je že v začetku delovala v Osvobodilni fronti, kar za ta kraj ni bil pogost pojav. Tudi Marjetka je po-
stala obveščevalca ij1 pi'H OF. Pri partizanih la veliko zaupanja* prihajati celo v	ni
ska taborišča. Dv ^1 kovana, in to z ja, za narod in redom J
Kdor jo pozna, JJ M j vedati same dobre reči. Nanjo ne b°iz ^jV zabili tudi
cije, doma iz Čabr fof ki so na poti dom po ribniških vaseh-
Po zmagi nad tujimi sovražniki p mi leti se je Marjet ^j) .j gostinski stroki v J0)defj! Tam je službovala, Q^J v pokoj. Vsi, ki j« P ,,, ® ob tem lepem	.
nekoliko pozno, 1 A1
tamo- ^ J
20
DOLENJSKI LIST
Stran uredil: J02E PRIMC
St. 10 (1337) - 6- "iSil

or
almira
RADOVLJICA
VSEM 2ENAM ZA8. MAREC NAJLEPŠE 2ELJE!
SKUPŠČINA ČRNOMELJ
razpisuje odd •	natečaj
1157/11^°urejenega stavbnega zemljišča pare. št. v velikosti 1^0 ^ ^®''kosti 283 m2, pare. št. 1160/7 — njiva vpisane pri if	^ velil<osti 121 m2,
Vse nar 1°'	zgraditev družinske stanovanjske
' ^dškodni	eno stavbno zennljišče.
za stavbno zemljišče znaša 24,53 din za 1
^3,00	delno komunalno ureditev znaša
3.Natečat ^' '^2 zemljišča.
^ ®nakimi pogoj^^*^*^ udeleže fizične in pravne osebe pod
^®9a nat^ča'^'^n^^^ ponudb je vključno 8. dan po objavi 8. uri	ponudb bo deveti dan po objavi
Pf^isostuii!«-^	občinske skupščine in mu lahko
''»"udK" interesenti.
Občinska	zapečateni ovojniei na naslov:
^^svbnena ,	Črnomelj — Javni natečaj za oddajo
Ponudb	dolžni do konea roka za sprejem
^211~-78i!!^|^'	v znesku din 1.000 - na rač. št.
^^f^ljišč občine~Č^'^'^^ komunalno ureditev gradbenih
Oddelek za gospodarstvo in finance ObS ČRNOMELJ
Ob	zahvala
P crani smrti našega ljubljenega sina, brata in strica
jožeta marcena
. .	z Libnega pri Krškem ,
hval' mu darovalfue010 vscni> ki ste ga spremili na njegovi zadnji Kršv ^tovneirm	cvctie ter nam izrekli sožalje. Iskrena
Zla<r®a ter »asiJcU .t'vu Komunale in Agrokombinata iz sc zahvalim,. eirui 'n mladinskemu aktivu iz Dolenje vasi. ^aiUjočj- m 1110 tovar'šu Branku Vodopivcu za pomoč, ^go sorodstY^ma' 3ta' bratJe *n sestre z družinami ter
Ob	ZAHVALA
"lamo "epr'čakovani
' Scstre in tet(^ snirti našo drago in skrbno mame, staro
*eže klemenčič
roj. Zagore
iS 'S-eno zahval" «Hrušice 22	- ,
za"^*110 ^brim sosodom, vaščanom, sorodnik m darov v1' 'n vsem k*- P°m°č> ^i s0 nam j° nudili v teh tožkih lemi, i Vence in d J- s? P°k°jnjco spremili na njoni zadnji poti, obrpj ,°lektivii ivi^ - m nain ferekli sožaljc. Iskrona hvala dolov-•* .sem šc i>ni- ln Pionir tor duhovniku za opravljoni
kujoči; «;. ,sk?ena hvala.
^»brat Fran°v ^ze' Albin, Stanko in Jože z druži-celj, sestra Marija in drugo sorodstvo

postanit^^lari'
vas vabi
NCMDIVESIO
Edina revija za Slovence po svetu,
njihov stalen most z dbmo-vtno je revija
RODNA GRUDA
Naro&ite jo tudi svojim sorodnikom v tujini!
RODNA GRUDA 61001 Ljubljana, p. p. 196 Cankarjeva 1/11

IDBHI NOliaMISII
Vlagatelji pred blagajniškim okencem
DESET MILIJARD NA HRANILNIH RAČUNIH VARCEVALCEV
LJUBLJANSKE BANKE
PETKRAT VEČJE MOŽNOSTI?
V Ljubljanski banki so zadnjega dne preteklega leta zabeležili na depozitnih računih varčevalcev za 10 milijard dinarjev zbranih dinarskih in deviznih sredstev! Brez dvoma gre za uspeh in dosežek, ki zasluži vsestransko pozornost, saj predstavna vloženi denar občanov hkrati že tudi dobro četrtino vrednosti celotnega kreditnega potenciala banke.
Mar ob tem izjemnem podatku, zapisanem in prebranem, sploh pomislimo o kolikšni vsoti sredstev govorimo?
„Števil, ki segajo v rmlijarde in desetine milijard, ni mogoče povsem nazorno prikazati. Večina med nami ima namreč opraviti le z zneski, potrebnimi za vsakdanje življenje," pravi prof. dr. Marko VakSelj, predsednik sveta varčevalcev Ljubljanske banke. „Za primerjavo, ki naj približno ponazori deset milijard dinarjev, pa si lahko zamislimo kompozicijo štirih tisoč železniških vagonov, naloženih s kovanci po en novi dinar. Tak vlak bi segal od Ljubljane do Jesenic ali od Ljubljane do Zidanega mosta. Ko bi brzel s hitrostjo 70 km na uro mimo spuščenih zapornic, bi ustavil promet na prehodu za dobro urol"
„Svet varčevalcev je pri tem nevsakdanjem uspehu prav gotovo odigral vidno vlogo soustvarjalca novih odnosov med banko in njenimi poslovnimi prijatelji doma in v tujini? "
„Že akti o poslovni usmeritvi banke na področju zbiranja depozitov poudarjajo pomembnost sredstev prebivalstva, saj je prav od obsega prilivov iz tega naslova odvisna tudi načrtovana realizacija porasta kreditov.
Z razvojem in širitvijo novih oblik poslovnega sodelovanja z občani, organizacijo mreže poslovnih enot v državi in predstavništev med našimi delavci na začasnem delu v tujini, z zanesljivimi, zaupnimi in hitrimi bančrtimi storitvami ter ne nazadnje s koristnimi nasveti vsakemu posameznemu varčevalcu si je Ljubljanska banka zagotovila zanimanje širokega kroga občanov. Pomemben delež, ki ga imajo sredstva prebivalstva v skupni vrednosti bančnih depozitov, je zato že leta 1972 narekoval odločitev, da banka pri vseh svojih podružnicah ustanovi odbore varčevalcev kot posvetovalna telesa, pri sedežu-banke pa svet varčevalcev."
„No, s sp;-ejetjem republiških in zvezne ustave," je nadaljeval dr. Marko Vakselj, „pa smo občanu varčevalcu tudi zakonsko opredelili mesto in pravice pri soodločanju o uporabi zbranih sredstev. Še več: s tvornim sodelovanjem pri kreiranju poslovne politike banke lahko svet varčevalcev odslej odločilno vpliva na oblikovanje takega bančnega servisa, ki bo ustrezal, željam in zahtevam občanov ter hkrati zagotavljal še hitrejšo in neposrednejšo medsebojno povezavo. To pa je tisto, kar želimo!
Če se torej povrnemo k desetim milijardam dinarjev zbranih sredstev varčevalcev naše banke, moramo kot najpomembnejši razlog za ta uspeh prav gotovo navesti zaupanje v solid-nost bančne hiše!
Ker občan ve, da lahko kadarkoli dvigne svoje prihranke v vsakem večjem kraju, ker ve, da bo povsod prijazno sprejet, in ker mu je znano, da mu vloženi denar prinaša vrsto ugodnosti, se vedno pogosteje odloča za varčevanje v banki."
„10 milijard dinarjev verjetno ne pomeni dokončnega mejnika in zadnje besede varčevalcev? "
„Kje so meje varčevalnih možnosti občanov, je v tem trenutku težko trditi," je menil dr. Marko Vakselj, prepričan pa sem da smo
še precej pod zneskom, ki predstavlja tako mejo. Če namreč izhajamo iz podatka, da smo Jugoslovani lani prejeli v obliki osebnih dohodkov okrog 300 milijard dinarjev, irt pri tem upoštevamo realno možnost, da bi vsaj četrtina dohodka med mesecem ostajala nw hranilnih računih pri bankah, bi za republiko Slovenijo dobili številko, ki je najmanj petkrat večja od doseženih 10 milijard v Ljubljanski banki. Pri tem pa sploh nismo zajeli, prihranke^ jugoslovanskih delavcev- ki so zaposleni v inozemstvu!"
„Vsiljuje se vprašanje, kško lahko pospešimo uresničevanje načrtov, da bi prek banke usmerili kar največ izplačil osebrtih dohodkov zaposlenih delavcev v delovnih organizacijah."
„Vsekakor tega ni mogbče narediti čez noč. Odgovor pa gotovo tiči v oblikah prejemanja osebnih dohodkov na tekoče račune občanov.
Pobudo za izplačilo osebnih dohodkov na hranilne knjižice varčevalcev so dale banke že pred več leti, medtem ko so z uvajanjem in širitvijo izplačil prek tekočih računov pričele šele v zadnjem času.
Med glavne prednosti takega načina izplačevanja osebnih dohodkov sodi prihranek na času. Banke po tem sistemu opravijo knjiženje brez osebnega stika z lastnikom tekočega računa, česar ni mogoče izvesti pri uporabi hranilnih knjižic, ko mora biti občan prisoten pri dvigu denarja. Tekoči računi zagotavljajo tudi hrtrejše kroženje sredstev, saj skoraj docela izključujejo odliv gotovine iz banke, ker se plačilni promet odvija le s tekočega računa občana na račun organizacije združenega dela, ki je občanu prodala blago ali izvršila storitev.
Varčevanja torej ne moremo omejevati na _ozko_ppdročje akumulacije denarnih sredstev^ v obliki klasičnih hranilnih vlog, pač pa ga moramo čimprej organizirano in disciplinirano razširiti na uvajanje brezgotovinskega prometa. Od tega je odvisen naš boljši jutri, od tega tudi splošne družbene koristi in koristi nas varčevalcev!" je za zaključek poudaril dr. Marko Vakselj.

dr. marko VAKSELJ. predsednik sveta varčevalcev Ljubljanske banke
zahvala
\	smrti našega dragega
ma&tina marinclja
* iskr,no	iZ Kočevja
V(;ncoa"CL>ni 2aaijst'n0 vsVni s°rodnikom, sosedom, prijateljem T°net ln cvetje čl in° m P'smcno izraženo sožalje, za darovane 8a$jisk ^ovači^ii 7..U uPrav"ega odbora gasilskega društva tov. *UPniki'1,U društvu' jP0^'°y'^ne besede, vsem gasilcem, posebno PoWiuZa°Pravlieni	Za or8anizac'jo >n izkazano čast,
J . *a Pospremil; ,d ter vsem, ki so z nami sočustvovali in ^ kujoči; žena i"3 nj1cgovi.zadnJi poti.
Ivanka, sin Stanko in drugo sorodstvo
°Hokei ' ZA"VALA
8 ' nasoga očeta in starega očeta
franca mikliča
V: jSL	*z Podpianine
vali 2 en» zahvali, •.
E^i. Posok'' daroval;1 v,,^c'n' so v težkih trenutkih sočustvo-D tefnu n° se zahvaliui m> tor P°kojnika pospremili na zadnji vnetij Av^®sl°vilne	pf"cdstavnZB Trava Ferdinandu
Sf* ter^ KoSvj, tac0^	grob». predstavnikom
tor at hval-Upn'ku iz Lmir Kočevje, ZKP Cabar za podarjene > inani izrl^Scni. ki so nfa-08-j p°toka za opravljeni obred. Se s°žaljc °Jn,ka spremili na njegovi zadnji poti
^ ' hčerka Ro^kn3' ^|nov? Prane, Lojze in Blaž z druži-z družino ter drugo sorodstvo

tedensk^le
s
Četrtek, 6. marca — Danica Petek, 7. marca - Felicita Sobota, 8. marca — Dan žena Nedelja, 9. marca - Frančiška Ponedeljek, 10. marca - Makarij Torek, 11. marca - Krištof Sreda, 12. marca - Doroteja Četrtek, 13. marca - Kristina
LUNINE MENE
13. marca ob 00.47 — mlaj
ČRNOMELJ: 7. 3. ameriški barvni film Salzburška veza. 9. 3. ameriški barvni film Slaterova velika
bitka. 12. 3. švedski barvni film Krik in šepetanje.
KOSTANJEVICA: 9. 3. angleški pustolovski film James Bond.
KRŠKO: od 8. do 9. 3. italijanski barvni film Sartana, dolaiji in pater. 12. 3. ameriško-jugoslovanski film Romanca konjenika.
MIRNA: 8. in 9. 3. Dobra kupčija v Italiji.
NOVO MESTO: od 7. do 9. 3. italijanski barvni film Igra z ognjem. 9. 3. domači barvni film Tovarišija Petra Grče. Od 11. do 13. 3. domači. film - komedija Paje in Jare.
RIBNICA: 8. in 9. 3. ameriški barvni film Rajanova hči.
SEMiC: 9. 3. francoska barvna " komedija Hibernatus. 11. 3. domači barvni film Kapitan Mikula Mali.
TREBNJE: 8. in 9. 3. ameriški barvni kavbojski film J«Jepremagani.

SLUŽBO DOBI
TAKOJ sprejmem dva mizarska pomočnika za izdelovanje pohištvenih mizarskih del. Sprejmem tudi za priučitcv. Hrana in stanovanje zagotovljeno, plača dobra. Zglasitc se na naslov: Slavko Kene, splošno mizarsko podjetje, 64240 Ra4ovljica, Jurčičeva ul.
ŽELIM NAJTI solidno žensko, ki bi bila pripravljena iti za gospodinjo ali gospodinjsko pomočnico k starejšemu upokojencu-vdovcu na deželo blizu Ljubljane. Nudim brezplačno stanovanje, hranp in nagrado po dogovoru. Ponudbe pod šifro „LEPA PRILOŽNOST 75"
STANOVANJA
ODDAM enosobno stanovanje ^za dopoldansko varstvo otroka, starega 1 leto, od 1. maja dalje. Naslov v upravi lista (580/75).
ODDAM sobo samskemu moškemu. Naslov v upravi lista (623/75).
MLADA družina išče v Novem mestu sobo in kuhinjo s sanitarijami za obdo^e pol leta. Plača tudi vnaprej. Ccdo Negovanović, Zagrebška 18, telefon 22-530.
Motorna vozila
UGODNO PRODAM zastavo 750, letnik 1970. Martin Savnik, Goj;. Lenart 42, 68250 Brežice.
PRODAM karamboliran avto fiat 750, letnik 1969. Ana Murgelj, Vel. Bučna vas 32 a. Novo mesto. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure.
PRODAM TAM 4500 kiper. Mirko Stukelj, Ivana Roba 30, Novo mesto.
PRODAM motorno kolo NSU max 175 cm3, letnik 1964, z rezervnimi deli. Opalk, Podgora 8, 68351 Straža.
PRODAM zastavo 750. Ivan Turk, Mala Cikava 10, Novo mesto.
PRODAM avto R 12, letnik 1971, v dobrem stanju. Marko Badovinac, Irča vas 33, Novo mesto.
PRODAM traktor Steyer 28 KM s koso. Franc Kržan, Zaloke 9, 68274 Raka.
PRODAM karamboliran fiat 750, lahko tudi po delih, in moped na štiri prestave ter puhalnik za seno; Stanko Kopar, Male Poljane 9, Škocjan.
PRODAM AMI 8, letnik 1971. Ogled vsako popoldne od 16. ure dalje. Marjan Pivk, Zagrebška 4, Novo mesto.
UGODNO prodam škodo 1000 MB, registrirano do novega leta. Viktor Kump, Laze 7, Uršna sela.
PRODAM zelo dobro ohranjen osebni avto fiat 850, letnik 1968, registriran do 31. 12. 1975. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Ivan Glas, Sela 39, Dobova.
PRODAM NSU Prinz 1200 C, dobro ohranjen. Naslov v upravi lista (635/75).
PRODAM NSU Prhiz 1000 C, letnik 1971. Slavko Doki, Paderšičeva 8, Novo mesto.
KUPIM jeep, tudi v nevoznem stanju. Marjan Koprivnjak, II. armije br. 3, 41040 Zagreb.
PRODAM
PRODAM avtoradio. Ponudbe pod „POCENI".
PRODAM plctilni stroj 10/80,40/8 ter hladilnik 130 SCH. Prelesnik, Reteče 49, Škofja Loka.
PRODAM dobro ohranjeno motorno kosilnico l-igaro z žetveno napravo. Ogled vsak dan pri Jožetu Lekšetu, Groblje 13, Šentjernej.
POCENI prodam spalnico, kuhinjsko mizo, stole, dve peči na olje (ena kuhinjska in ena sobna), dve karnisi ter topli pod. Marica Mitič, Jerebova 16, Novo mesto.
PRODAM trofazni malo rabljeni hidrofor. Berus, Sr. Globodol 6, Mirna peč.
ZARADI SELITVE prodam dobro ohranjeno spalnico .s francosko posteljo za 5.000 din. Jože Poldan, Krška vas.
IZDELUJEMO in prodajamo po naročilu kotle za žganjekuho v vseh izvedbah (40 do 300 litrov) po tradiciji Bakrokovaštva in kotlar-stva'Ivan Cernigoj, Lokovec 45, 65270 Ajdovščina.
PRODAM pletilrii stroj Standard. Milan Kostevc, Zdolska 15, Krško.
PRODAM DIESLOV motor Aran 11 KS. Motor je v zelo dobrem stanju inje montiran na železnem vozičku. Uporaben je za v.sestrah-ske pogone. Cena zelo' ugodna. Ponudbe oziroma ogled pri Josipu Gospočiću, Žel. cesta št. 6, Črnomelj.
PRODAM kabino za traktor Zetor 42 KM in tračno žago. Alojz Mu-har, Orešje 6, Sinaiješke Toplice.
PO UGODNI CENI prodam 25 AŽ panjev čebel (tudi brez panjev), 10 kranjičev in 3 ainerikance. Čebele so zdrave in močne. Jože Mišmaš, Budganja vas 14, 68360 Žužemberk.
PRODAM kombiniran otroški voziček. Ogled v četrtek in petek od -15. ure dalje. Ivica Ucman, Pod Trško goro 70, Novo mesto.
POCENI prodam montažno garažo. Alojz Božič, Gotna vas 82.
PRODAM skoraj novo orehovo spalnico. Emil Trampuš, Gor. Straža 74.
PRODAM motorno kosilnico BCS in grablje Maraton. Alojz Bele, Draga 7, Šmarješke Toplice.
PRODAM televizor Iskra Panorama in rožo filodendron z 20 listi. Robert Romih, Kettejev drevored 33, Novo mesto.
PRt)DAM skoraj novo diatonično harmoniko, duri cis, fis, ha. Mirko Bobnar, Gor. Globodol 40, Mirna peč.
PRODAM malo rabljeno ostrešje 17 X 14 m z opeko vred. 1'ranc Tra-tar, Hrastovica 21, Mokronog.
POSEST
PRODAM POSESTVO (16 ha): njive, travniki s sadnim drevjem, gozdovi, vinograd. Voda in elektrika v hiši, dostopno i. vsakim motornim vozilom, 6 km od Sevnice na Štajerskem. Možna strojna obdelava; proilam tudi inventar ali kivietijsko mehanizacijo, traktor, 3 prikolice, gumi voz, kosilnico, puhalnik, motorno žago, električni pastir, motorno škropilnico, žitni mlin in več drobnega orodja, sode, skrinje. Vseljivo takoj. Ivan Krajne, Kremen, Sevnica.
PRODAM enostanovanjsko hišo v Anžah 3 pri Brestanici. Ogled možen ob nedeljah dopoldne.
PRODAM parcelo za vinograd in zidanico v Vinjem vrhu. Naslov v upravi lista (630/75).
NJIVO, travnik ali gozd v Tomažji vasi poceni prodam. Naslov; Antonija Kovačič, 68253 Artiče, Glogov brod 6.
PRODAM dvostanovanjsko novo hišo z vrtom v Črnomlju. Cena zelo ugodna. Naslov: S. A. CBO 9. Črnomelj.
VINOGRAD (32 arov), manjšo zidanico s prešo prodam na Sremiču. Trte starejše, še rotlovitne, primemo za ureditev teras. Lep prostor za postavitev vikenda. Avto cesta do vinograda, elektrika in vodovod v neposredni l)ližini. Jože Saievec. Anže 6 pri Brestanici.
PRILOŽNOSTNI NAKUP! /aradi starosti prodam po iigudni eeni manjši vinograd / /idanico 9 \ 4,5 m, Hlatno 36, s sailtn ujakom.
kolosekom in zidanim čebelnjakom. Ves nasad je mlad (iz leta 1955), tako tudi zidanica in čebelnjak, 8 km od. Brežic. Franc Resnik, upokojenec, Lenart 4, 68250 Brežicc.
NAD POSTAJO SEMC, pod vrhom s prekrasnim razgledom na vso Belo krajino pr(^am zemljišče (njiva in pa-šnik). Na parceli je voda in elektrika. Oglas pod šifro „SPOMLAD".
PRODAM parcelo z vinogradom, primerno za vikend. Intere.senti naj se oglasijo 9. marca 1975 ob 10. uri v Koroški vasi. Anica Božič, Koroška vas 32.
PRODAM 6 arov vinograda v dobrem stanju v Rihpovcu. Elektrika poleg in dober prevoz z avtom. Alojz Pekolj, Cešnjevek 4, Trebnje.
PRODAM 17 arov vinograda v Bojniku. Dostop z vsakim avtomobilom. Poizvu se lahko pri Antonu Alešniku, Vel. Poljane 25, Skocjan.
UGODNO prodam 28 arov zemljišča, primernega za gradnjo vikenda in vinograda. Voda na zemljišču. Jože Gričar, Smednik 6, Raka.
PRODAM polovico (9 arov) vinograda na Tolstem vrhu v dobrem stanju. Janez Turk, Sela pri Ratežu 9, Otočec.
RAZNO
INSTRUIRAM angleščino do 8. razreda. Naslov v upravi lista (637/75).
SPREJEMAM naročila za vsa tesarska dela. Tesarstvo, Šentjernej 162.
IZGUBIL se k P«.'s, nemški ovčar, črne barve-Sarik. Prosjm sporočite na naslov: Kristanova 23, telefon 22-480.
POROČNI PRSTANI! Poročni prstan, ki vam ga bo izdelal zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani, bo trajen spomin na sklenitev vaše zakonske zveze! Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
n


ALBIN VIDIC, Drašča vas 5, Zagra-dec, prepovedujem pašo kokoši po mojem travniku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
JANEZ KOPINA iz Družinske vasi 27, JOŽE VODOPIVEC, STANKO IVANClC in JANEZ HRIBAR iz Družinske vasi prepave-diijemo hojo preko travnikov na Arnovcu v Spodnji Družinski vasi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjali.
JOŽr, CiOLOBiC, Maline 2. Semič, preklicujem besede, ki sem jih govoril o Mariji Drganc iz Malin 14. Izjavljam, da so izmišljene in' neresnične, obenem pa se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
FRANCiSKA SLABE, Crmošnjice 5, Stopiče, prepovedujem hojo in pašo kokoši po njivi pri hiši. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
PODPISANA ALOJZIJA SMRKE z Mirne 71, opozarjam MAJDO ZAKRAJSEK in njenega brata Lojža. oba z Mirne, naj prenehata z obrekovanjem, sicer ju bom sodno preganjala. -
ALOJZ SKUFCA, Reber 5, Žužemberk, prepovedujem vsako vožnjo in odlaganje lesa po moji parceli na Gomili ob cesti. Kdor tega ne' bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
LASTNIKA hiše na Drami 26 pri Šentjerneju sva FRANC IN OLGA SMREKAR. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala.

ir/iU

DOBRI, ljubljeni mami FRANCKI BRUDARJEVI iz Novega mesta želijo za dvojni življenjski praznik vse lepo in mnogo zdravih let, za dan žena pa iskrene čestitke. Otroci z družinami in sosedje.
DOBRI, ljubljeni mami l-RANCKl BRUDARJFVI iz Novega mesta želijo za dvojni življenjski praznik vse lepo in mnogo zdravih let. za dan žena pa iskrene čestitke. Otroci z družinami in sosedje.
DRAGEMU sinu ANDREJU Si AJ-D01IARJU, ki služi vojaški rok v Raški v Srbiji, želimo za njegov 21. rojstni dan vse najboljše, predvsem veliko sreče za volanom in -da bi se zdrav vrnil domov. Oče. mama, sestra Trancka m brat Ivan.
Vsem zdravnikom splošne bolnišnice Novo mesto, oddelka za ušesa, nos in grlo, posebno pa dr. Krža-nu, se iskreno zahvaljujemo za veliko požrtvovalnost in nego pri zdravljenju Anice Miklavčič. Hvaležni starši ter hčerki Anica in Nevenka.
Ob prerani in nenadni smrti našega dragega moža in očeta
ANTONA SPRAJCERJA
Vavpča vas 10
se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sosedom in sorodnikom za vso pomoč. Posebno se zahvaljujemo kolektivu tovarne Iskra iz Semiča, Kmetijski zadrugi Crnomelj, društvu Partizan Semič, krajevni organizaciji ZB, osnovni šoli Semič, govornikoma tov. Kralju in Lahovi ter župniku za spremstvo. Vsi-m še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Tončka, otroci Tine z zaročenko Maijetko, Franci, Toni, Pavle, Stanko in Jožica
ŽAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža. očeta, brata strica in svaka
rudija peršeta
iz Novega mesta
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom ter njegovim sodelavcem, ki ste nam nudili pomoč v teh težkih trenutkih, ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji potij mu darovali vence m cvetje in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala delovnemu kolektivu Cestnega potljetja Novo mesto-asfaltna baza Drnovo, Krško, Meiianiziiciji Bučna vas in tov. Goletu za poslovilne besede, podjetju Novoles-TDP. IMV. DLC Novo mesto. ZB Novo mesto, godbi in pevcem ter duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Globoko žalujoča žena Malči, sinova Lojze in Rudi, bratje in sestre z družinami, nečaki in nečakinje ter drugo sorodstvo
V SPOMIN
4. marea je niinilo leto, kar nam je kruta usoda iztrgala našega ljubljenega moža in ateta
ivana medveda
17. Mačkovca
Zahvaljujemo se še enkr;it vsem, ki ste kakorkoli jiočastili njegov spomin. Hvala tudi vsem. ki t)hiskujete njegov grob, poklanjate evetje in prižigate svečke.
Žalujoča žena in otroci
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas jc tiho zapustila naša ljuba mama,stan mama, sestra, babica in prababica
UR ŠULE GLAS
roj. LES
ki
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in so . jo tako številno spremili do poslednjega tihega doni , izrekli sožalje. Posebna hvala sosedom, ki so jo obl nlC-Po-pomagali v zadnjih trenutkih dolgega trpljenja nase lovo0d sebna hvala župniku in govorniku za ganljive besede, za tcžko, hiše. Hvala pevcem iz Brestanice in Senovega. Slovo je D j,cl jc toda tolaži nas zavest, da so ljudje pokojnico imeli r . imela toliko prijateljev na zadnji poti.
Žalujoči: sinova Franc in Tine z družinama, Mici, Tonka, Gelca, Anica, Rezka z družinami, ^ pravnuki ter drugo sorodstvo	. , ,.^3
Brestanica, Raztez, Zdole, Portorož, Izola* LjuDJ Sežana, Avstrija, Sevnica, Koprivnica, Anže
DOLENJSKI LlS'
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI ...esto . USTANOVITELJI LISTA: občinske konferenc git>' žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mes Sevnica in Trebnje.	, -vof"i.r|
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in otijj ,|ce'j' LS'.l nik). Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Milan	I
Pezelj, Jože Prime, Jože Splichal (urednik priloge P)»	\^\
Ivan Zoran in Alfred Žcleznik. Oblikovalec priloge Pct®'ja^e IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ uprav'ja } nik: I ranc Bukovinsky.
IZHAJA vsak četrtek Posamezna številka 3 dW ^ ročnina I 19 dinarjev, polletna naročnina 59.50 din, P'aL4$ P '#
Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oZ;. f ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - ^eV .j-i*1' 52100-620-107-32002-009-8-9	^ d"1^ |
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cn|-,()d'11^ strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani listu fjjfi- J, mali oglas do 10 besed 22 din. vsaka nadaljnja beseda 7 druge oglase in oglasi; v barvi velja do preklica cenik • • 42»\.> 1975 Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS \ j ^ od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje teineJ fl prometa proizvodov.	.	1	,,^1 ^
T L KOCI R AČUN pri podružnici SDK v N°/gfli()l ^ 52100-601-10558 Naslov uredništva in uPravC;/><,8)'• tj*1' mesto. Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 Telefon:oP'^'fV' Nenaročenih roktmisov in fotografij ne vračamo * 'u-irv11' filmi.in prelom: CZP Dolenjski list. Novo mesto " ' J iisk: ljudska pravica Ljubljana.
2" lilLl!'


ZAHVALA
Ob nenadni smrti naše drage sestre, tete in botrec
PEPCE GRANDLJIČ
Pod Trško goro 66, Novo mesto
n d^
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spoi'1'
vali cvetje in vence. Posebno pozornost smo dolžni in oddelku splošne bolnice Novo mesto, upravi in sindikalni p ^ niči bolnicc Novo mesto, duhovščini za opravljeni obred, sodelavkam in prijateljicam in dobrim sosedom.
Žalujoči: bratje in sestre, mama in drugo sorodst*
ZAHVALA
- a drt$i
22. februarja 1975 smo se za vedno poslovili od naseg moža, očeta, starega očeta, brata in strica
FRANCETA KLOBUČARI
z Vinjega vrha pri Beli cerkvi
.. zna"^1''.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, ^ zj| kolektivoma hotela Grad Otočec in IMV iz Novega . Ljublif poslovilne besede predstavniku Metereološkega zavoda ne in predsedniku gasilskega društva ter ostalim člane" ^ ^ Bele cerkve za pomoč, povccin in duhovniku za opra J. j in vsem ostalim, ki ste spremljali pokojnika na zadnji p° ^
Žalujoči: žena Marija, hčerki Minka in nama, sin Ignac, sestre in bratje ter drugo sorodstv Ljubljana, Maribor, Zagreb, Gradac,
Novo mesto, Trebnje
' ' IH
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti dragega moža, očeta in svaka
FRANCETA SKUBlCA |
z Grma 16 pri Trebnjem •
terd^;.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljenj vaščanom za nesebično pomoč v teh težkih ttenutk' ^
čeno sožalje. Posebna zahvala dr. Vilfanovi, dr. Kranj' fijt'F ,1 l.eničevi in Dimovi, ki so mu lajšali bolečine v canj|Co(i'L bolezni, dekanu za opravljeni obred in govor, g0Y°r,I|11 lo^'^ Mikliču, Severju in Japlju za ganljive besede ter 8aS';
družinam in pevcem za žalostinke. Iskrena hvala vsen ^-o J političnim organizacijam za podarjene vence in sp njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat hvala.	v rfl ^
Žalujoči: neutolažljiva žena Olga, hčerka *e žem Francem in drugo sorodstvo	J
ItADIO LJUBLJANA
;fA7 00AIR:nSOrOČila ob 5-00' •°®» 18 00 io\n k°0' 12"00'
PiJli KlasW °' m ob 22-00 150. & bem spored od 4.30 do
f asbcnf' 1' MARCA: 8.10 ?Ia Za nižio "7a- 9"05 Radijska ^ja. 11 on p P"J0: Odnos do »potki za ni°rocila ~ Turistični
r30 KmetiiskTn goste .12 tuJ'inc-^Vačič: Kako	ing- Matija
.^iške nn .!zkonšcati opuščene
t fope$ £ ••• 14 30 M - PnporocaJ° pitajo in P .Na* poslušalci
iteak"-16 Jo rinav iajo- 15-45
i40 Minulo , lovok in zdravje, dolin lVsnnamTbl?m Fantje
JpaS^^2!S ' ^rrk'"u™morSćak'h-
pr,rneme Za ran sorte vrtn'n
za rane setve. 12.40 ob
bisernem potoku. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.45 „Vrtiljak". 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta. 19.50 Lahko noč, otroci! 21.30 Oddaja za n^e izseljence.
NEDELJA, 9. MARCA: 8.07 Radijska igra za otroke. 9.05 Še pomnite tovariši... 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.15 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Nedeljsko popoldne. 18.03 Radijska igra - John Dickson Carr: Hudobni gostje. 19.40 Glasbene razglednice. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 23.05 Literarni nokturno.
Sigo Brežice
pL0?116.30 -N~ «• marec:
Ploš?"3, TuristiSn?0Ved Pro8rama. Kk , 6, RTE n^potki' Nove L,|Ua,n°st J* 16-30-17.00
W?e,; l7-00~niRnn°bvestila in
foSf* STE SAMlGlaSbCna VAŠe-
Eg** univerza V°~17-00 ~
pLj^ja; I7nn i80t0n vam
fe 'ka- Obvestila • 30 -17 o^Jmiajše l7 n «n Kklame, Za Wu ;|8-00 D".^e SJasbcne šole; 'ffife D°mace zabavne na
»».15 ~ '■ marce:
iC^-Akt.,;, • D°mače iz j: . Zena, - 7raz8°vor ob
Vi2n0zdr*vstva dft kmctovalce: ffil U-15-l2nSl vet, Janko Kj? °b Oncvu~ *CcStitkL'
k'flCm ! reklam Zcna, -
- NapoJed marcc: "51^ ^Va številka
Mlade n-°°-i8.oo
RADIO SEVNICA
Nedelja, 9. rriarca: - 10.30 reklame, oglasi in obvestila - 11.00 po domč.če - 11.15 ob mednarodnem letu žensk - 8. marec, mednarodni dan žena -11.45 naš razgovor - 12.00 za vsakogar nekaj - 12.30 poročila -12.45 čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 zaključek programa
Sreda, 12. marca: - 16.00 poročila - 16.10 reklame, oglasi in obvestila --16.30 po domače -16.45 kotiček za šoferje - 16.55 disco klub brez imena — ' 17.30 mladinska oddaja - mi mladi, kakšni smo, kaj hočemo, kaj moremo in kaj moramo (obiskali smo mladince v Zabukovju) - 18.00 zaključek programa
Sobota, 15. marca: - 16.00 SOBOTNI VRTILJAK - 16.15 pet minut za ... - 16.20 EPP I. del -16.30 poročila - 16.35 EPP II. del — 16.45 mini anketa - 17.00 zaključek SV in napoved sporeda za nedeljo.
PONEDELJEK, 10. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 11.06 Poročila - Turistični napotki za naše goste'iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Andrej Orešnik: Pomanjkljivosti pri krmljenju,- ki vplivajo na plodnost knvv. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.30 Naši poslušalci (čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak". 19.50 Lahko noč, otroci! 22.20 Popevke iz jugoslovanskih študijev.
TOREK, 11. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Jelka Hočevar : O letošnjem izboru herbicidov. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.40 Na poti s kitaro. 15.45 „Vrtiljak". 18.05 V torek nasvidenje! 19.40 Minute z ansamblom Franceta Puhaija. 19.50 Lahko noč, otroci! 23.05 Literarni nokturno.
SREDA, 12. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže - glasbena pravljica. 10.15 Urednikov dnevnik. 11.00 Poročila - Turistični napotki za -naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Janez Verbič: Posebnosti pri krmljenju govedi ob ' koncu zimo. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto vrtiljak". 19.50 Lahko noč, otroci! 22.20 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 13. MARCA; 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 10.15 Po ^ Talijinih poteh. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Milena Jazbec: V sadni vrt na Primorskem sodi tudi figovo drevo. 13.30. Priporočajo vam .. . 15.45 „Vrtiljak".- 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 23.05 Literarni nokturno.
TELEVIZIJSKI SPORED
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega dragega
franca pavlišiča
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali in sočustvovali z nami. Posebno smo hvaležni vsem, ki so nam ob nesreči priskočili na pomoč, kolektivu tovarne Iskra Semič, gasilcem PGD Crešnjevec, godbi na pihala iz Črnomlja, sosedom, kaplanu in govornikom, vsem, ki ste darovali cvetje in na.šega Franca v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: oče, mati, sestre in bratje Crešnjevec, 1. marca 1975
ČETRTEK, 6. MARCA: 8.10 TV v šoli (Zg). 9.35 TV v šoli (do 10.35) (Bgd). 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg). 15.35 Francoščina (do 16.05) (Bgd). 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.20 2+2=5, barvna oddaja (Lj). 18.00 Obzornik (Lj). 18.15 Mozaik (Lj). 18.20 Moliere za smeh in jok - barvna TV nadaljevanka (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 J. Semijonov: 17 trenutkov pomladi - TV nadaljevanka (Lj). 21.25 Kam in kako na oddih (Lj). 21.35 Četrtkovi razgledi (Lj). 22.05 Glasbeni magazin (Lj). 22.35 TV dnevnik (Lj).	^
/
PETEK, 7.. MARCA: 8.10 TV v šoli (Zg). 10.50 Angleščina (do 11.25) (Bgd). 14.10 TV v soli -ponovitev (Zg). 15.30 Angleščina -ponovitev (Bgd). 16.20 Svetovno prvenstvo v drsanju — barvni posnetek tekmovanja dvojic v Colorado Springsu (Lj). 17.20 Pisani svet - mladinska oddaja (Lj). 18.00 Obzornik (Lj). 18.15 Beseda za mame - barvna oddaja (Lj). 18.30 Naši	r eproduktivci:
Mezzosopranistka Marija Bitehc (Lj). 18.45 Mozaik (Lj). 18.50 O mladi generaciji (Lj). 19.15 Barvna risanka (LJ). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.50 Tedenski	notranjepolitični
komentar (Lj). 19.55 Propagandna oddaja (Lj). 20.05 J. Ačim: Ženska (Srečanje z igralko Mirp Banjac), barv. odd. (Lj) (TV Beo^ad). 20.35 Slavica - jugoslovanski film (Lj). 22.15 TV kažipot (Lj). 22.35 TV dnevnik (Lj).
SOBOTA, 8. MARCA; 9.30 TV v šoli (Bgd). 10.35 T V v šoli (Zg). 12.00 TV v šoli (do 13.00) (Sa). 14.50 Svetovno prvenstvo v drsanju - barvni posnetek tekmovanja moških v Colorado Springsu (Lj). 15.50 Mozaik (Lj). 15.55 Nogomet Dinamo : Celik - prenos (Zg, Lj), v odmoru Obzornik (Lj). 17.45 Evropsko prvenstvo v atletiki v dvorani - barvni prenos in posnetek iz Katovic (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 T V dnevnik (Lj). 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.00 Gledališče v hiši (Bgd). 20:30 Moda za vas, barvrta oddaja (Lj). 20.45 Slani kruh - barvna serija Človek brez meja (Lj). 21.15 Barvna propagandna oddaja (Lj). 21.20 Potovanje v središče zemlje - film (Lj). 23.20 TV dnevnik (Lj).
NEDELJA, 9. marca: 9.25 Poročila (Zg). 9.30 Svet v vojni -serijski dokumentarni film (Lj). 10.20 Otroška matineja: Viking Viki, Nikogar ni doma, Avtomobil skozi kamero (Lj). 11.10 Mozaik (Lj). 11.15 Ljudje in zemlja (Lj). 12.15 Poročila (do 12.20) (Lj). 13.50 Pisani svet (Lj). 14.25 Svetovno prvenstvo v drsanju, barvni posnetek tekmovanja žensk v Colorado Springsu. 15.25 Poročila (Lj). 15.30 Bog nas varuj revolucij in rdeče poplave - dok. TV film (Lj). 16.40 Košarka Jugoplastika : Partizan — prenos (Zg, Lj), v odmoru Rezerviran čas. 18.10 Moda za vas, barvna oddaja (Lj). 18.25 Vesolje 1999 - serijski barvni film (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 Odpisani - TV nadaljevanka (Bgd). 21.00 S kamero po svetu: Korzika (Lj). 21.30 Športni pregled (Sa). 22.05 TV dnevnik (Lj). 22.20 Evropsko prvenstvo v dvorani - barvni posnetek iz Katowic (Lj).
PONEDELJEK, 10. marca; 8.10 TV v šoli (Zg). 10.00 TV v šoli (do 11.05) (Bgd). 15.15 Svetovno prvenstvo v drsanju - barvni posnetek tekmovanja, plesnih parov v Colorado Springsu (Lj). 16.15 Rokomet Borac : Steaua (Bukarešta) - prenos (Sa). 17.25 Risanka (Lj). 17.30 S. M^arovič: Sovica oka - II. del (Lj). 17.55 Obzornik (Lj). 18.10 Od zore do mraka (Lj). 18.40 Mozaik (Lj). 18.45 Pojav nove Jugoslavije v svetu (Lj). 19.05 Odločamo (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 Propagandna oddaja (Lj). 20.10 Bar-Kaltofen: On, ona, ono, barvna TV drama (Lj). 21.40 Kulturne diagonale (Lj). 22.10 SOS - barvni film (Lj). 22.20 TV dnevnik (Lj).
TOREK, 11. marca: 8.10 TV v šoli (Zg). 9.35 TV v šoli (Bgd). 11.05 TV v šoh (do 11.35) (Sa). 14.10 TV v šoli — ponovitev (Zg). 15.35 TV v šoli - ponovitev (Bgd). 16.05 T V v šoli — ponovitev (do 16.35) (Sa). 16.40 Svetovno prvenstvo v drsanju - barvni posnetek revije najboljših v Colorado Springsu (Lp. 17.40 E. Peroci: Muca Copatarica - barvna oddaja (Lj). 17.55 Spoznavajmo glasbo: Odkrivajmo razpoloženje v glasbo, barv. odd. 18.05 Obzornik (Lj). 18.20 Nikogar ni doma, otroška oddaja (Lj). 18.30 Avtomobil skozi kamero, serijski film (Lj). 18.45 Mozaik (Lj). 18.50 Ne prezrite (Lj). 19.15 Barvna
risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 Pogovor o produktivnosti in osebnih dohodkih (Lj), 20.55 Propagandna oddaja (Lj). 21.00 K. Mikszath: Cmo mesto — barvna TV nadaljevanka (Lj). 21.55 TV dnevnik (Lj).
sredaf, 12. marca: 8.10 TV v šoli (do 10.50) (Zg). 16.35 Madžarski TVD (Pohoije, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.30 Viking Viki - barvni film (Lj). 17.55 Obzornik (Lj). 18.10 Mladi za mlade: Akademski plesni klub (Lj). 18.40 Mozaik (Lj). 18.45 Po sledeh napredka (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 Film tedna: Rešite tigra — barvni film (Lj). 21.45 Wembley: Nogomet Anglija : ZRN - prenos II. polčasa (EVR). 22.30 TV dnevnik (Lj).
Četrtek, i3. marca; 8.1 OTV v šoli (Zg). 9.35 TV v šoli (do 10.35) (Bgd). 14.10 TV v šoli — ponovitev (Zg). 15.35 Francošcina —
Konovitev (do 16.05) (Bgd). 16.35
[adžarski TVD (Pohoije, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.30 J. feevc; Ko bo pomlad : Lučka (Lj). 18.00 Obzornik (Lj). 18.15 Mozaik (Lj). 18.20 Moliere za smeh in jok, barvna TV nadaljevanka (Lj). 49.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 CTkcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 17 trenutkov pomladi - TV nadaljevanka (Lj). 21.15 Kam in kako na oddih (Lj). 21.25 Četrtkovi razgledi (Lj). 21.55 Iz koncertnih dvoran - Koncert v dvorani V. Lisinski v Zagrebu (Lj). 22.25 TV dnevnik (Lj).
IZ NOVOM£SKE®f^
PORODNiSNiCEtvM
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile; Ivanka Pere s Sinjega vrha - Lidijo, Marija Nemanič iz Rosalnic - Antona, Olga Starič iz Bitne vasi -Stanislavo, Zdenka Strnad iz Senovega - Vasilija, Anica Štublar iz Rosalnic - Miro, Milena Cesar iz Metlike - Jožkota, Rozalija Mandelj iz Trstenika - Simona, Lojzka Žgajnar iz Slepška - Simono, Terezija Bogataj iz Birčne vasi -Aleša, Stanka Grabrijan iz Drašičev
-	Alenko in Andreja, Ivanka Popovič iz Rožnega dola - Duška, Marija Miklavčič iz Bušinca -Damjano, Nuška Levičar iz Krškega
-	Davorina, Jožefa Kastrevc iz Hrušice — Jožeta, Amalija Zupančič z Vrha nad Mokronogom — Boštjana, Pavla Sinur iz Malin -Lidijo, Mihaela Muhič iz Koroške vasi - Staftka, Anicđ Pavlič s Potovrha - Zlatka, Zorka Lamovšek iz Šentjanža - Marjetko, Pavla Zupančič iz Grmovelj - deklico, Anica Drab iz Žužemberka -deklico in Nada Predovič iz Metlike
-	dečka. ČESTITAMO!
fnOTDRniH VOZIL ^OVOfllESTD
mOUSTRURmOTORniH VOZIL novomESTa -
^frkovilj:
l^bodni republiki pod gorjanci ^ilKnein Idrovstcem Junaloi
^ilu	33
inousTRunmoTORniH VOZIL novo niESTo
inDUSTRijnmoTORniH VOZIL novoniESTO
NE 41ADIM'
V^in\Ski Bakše i-
ganje za naH?aSeLSvoj° » PriPravil h ^ uo?^11 Ceki.r°Z° proti mučenju in ^ ^da. ^ala, kai . 1 v njegovem hramu. Pila 81 ^ bij0	° n^ma in naselju prinesla
[\ 5^® bajoneiN0 čakati- Skozi vrata so po-1 Sne \^eQi na h ' ,meter d°lgi, se je zdelo pi-ISi hiam so°vfvfrancoske Pu^e na tri V** Gorenie St Štkje grdogledi legisti'
:sS5g^jaar*'-
ISC^je se jelšam0 '' ujed(Jivo revskne Ki-je k^° naPU^no cevi čudil> odkod je pred starl° tolio poguma. Pa ibn kol^ Sedati- KaU* Uti je že Padal°> da I\S so nV?2u Pred hr pa * ni nihče lotU-SaVpofn>haik°vali n*mom Je sfala gruča belih.
I*3l Hr pan so iskal?^i^aSf^U.in vdiraH v hiše* ' li J^°sUo i!r si je bil kn • ^ilo kaJ z.^opane-F<i*<eZk^° 1!ruval ktor®nino hrena
<* S1im pien°^ 6 v mraku so izgini"
* ie v 8™ei ki cJe tisti trennt^ vede^> zakaj so ga prejet1 i?tPrihajali nnu p,resenetila truma Ita-sjjj ^1; J ^akše km kolovozu od Mihovega.
obveščevalec, naglo aJ tu a a^ive	s strojnicami, vsi no-
Qelate?u
Prasa Italijan po slovensko.
'^^^ajEuan™
„Tu smo doma," naglo odgovori Bakše. Kot va^i zaščitnik se je čutil odgovornega za svoj zaselek.
No, ni bilo čisto res, kar je pipar povedal. Med njimi je bila tudi partizanka Mara, kuharica iz Cankaijeve brigade, ki. se je bila pri Bakšetu pre-oblekla. Bila je noseča in je ostala na Kiri. Možje so se bili dogovorili, da jo bo Cekuta razglašal za svojo hčerko, če je ne bo kak beli izdajalec opazil in ovadil.
Italijani so vpraševali, kako daleč je do hrvaških Sošic. Pipaiju so veleh, naj se odpravi, da jim bo kazal pot.
Nad Kiro so naleteli na nastlano slamo. „Tu so ležali partizani," se je tisti, ki je govoril slovensko, obrnil k Bakšetu,
„Ne! Neki Hrvati so tod prašiče vozili, pa so stresli slamo," se je naglo izmislil Pipar. „Vendar bodimo previdni," je še pristavil, „tod okoli so izvrstni položaji za napad, laliko nas partizani vse postrelijo."
,,Ce bo začelo pokati, se ti poženi prvi, jaz bom pa za teboj," v skrbeh nadaljuje oficir, kije bil Slovenec s Primorskega, „menije že dosti štiri leta vojske."
,,Ali še kdo drug od vas razume slovensko," previdno poizveduje Bakše, da ne bi po neumnem padel v kako hudičevo zanko.
„Samo dva sva v vsem polku," odgovori častnik.
. Molče se italijanski oficirji opotekajo in v temi love ravnovesje po razritem kolovozu, ki ga, razdrtega od hudournikov, že dolgo ni nihče popravljal. Pa se zopet oglasi Primorec: „Tu okoli imamo že vse višine zasedene. Štiri tisoč nas je. Po-
glej okoli sebe: kjer vidiš ognje, tam ja naša vojska."
Pipar se je ozrl. Proti Novemu mestu je bilo vse temno; okoli Vrhpolja, Pleterij in po pobočju Gorjancev proti hrvaški meji pa so goreli ognji.
Bakše je ugibal, čemu mu tujec v sovražnikovi uniformi tako zaupno in prijazno ponuja vojaške skrivnosti. Morda mu celo namiguje, da bi mu rad povedal še kaj več, kar bi zanimalo partizandce obveščevalce. Bilo pa je očitno za oba preveč tvegano in sta rajši molčala.
Na Dobrinčevi košenici nad Mihovim so zadeU na italijanske taborne ognje. Sinoči je Bakše tod skozi še vodil partizansko vojsko, danes mora Italijane. Oddahnil se je, ko so mu rekli, da se lahko vrne domov. Oficirje so že "čakafi novi vodniki.
Doma je Bakše še nesel partizanski Mari žgan-'cev. Lačna ga je čakala v bližnjem vinogradu. Spravil jo je na svojo zidanico pri hiši in ji pustil zelenko vode.
Zakopala se je v slamo. Za danes je bila rešena. Kaj koga čaka jutri, ni nihče vedel. Treba se je bilo privaditi živeti od jutra do večera, hvaležen usodi za vsak nov podarjeni dan življenja.
Vsem, ki so doslej menili, da je v tem podlistku premalo o partizanih, naj povemo, da bo zgodovina partizanske Goijanske čete in bataljona posebej napisana in objavljena. Pošljite gradivo, kdor ga še morda hrani ali bi bil pripravljen prispevati spomine na posamezne bitke in druge dogodke.
Pipar se je vračal v kočo zadovoljen, daje konec razburljivega dneva. Prav tedaj se je po kolovozu od Mihovega priklatil sumljiv tujec v čudni uniformi. Ni bil legist, ni bil Italijan. Povedal je, da je policist iz Maribora. Le kdo bi mu verjel? Sovražnikova ofenziva je spustila z verige vse stare pustolovce, potepuhe in delomrzneže, pijance, divje lovce, tatove in prostitutke, kolikor jih niso rodoljubi še pravi časostrigli in spametovali; skratka, v škripajoči voz svoje ofenzive, kiji je dal Mussolini v Gorici svoja znana, umazana povelja, je okupator poskušal pripreči k beli gardi vse, kar se je v neizprosno krutem življenju stare družbe lačnega, zagrenjenega', obupanega in prekletega moralno razkrajalo in gnilo.
PARTIZANSKI MITRAUEZI ZDROBIJO OBROČ OFENZIVE
S kroniko tega neskončno dolgega petka še vedno nismo pri kraju. V noči. pred soboto so namreč hrvaški, slovenski in belokranjski partizani z bliskovitim napadom razbili sovražnikovo ofenzivno črto, rešili ranjence in uničili vse načrte, ki jih je nameraval sovražnik doseči z obko-Utvijo osvobojenih Gorjancev. Toda pojdimo po vrsti!
' V petek, 30. oktobra, so bili ves dan v zraku sovražni avioni, iskali partizane in bombardirali. Nenehoma so grmeli tudi topovi.
Žežljeva in Holjevčeva vojska je s tridesetimi ranjenci ves dan polegala po gostem bukovem gozdu v Poganjih jamah. S Hrvati je bilo petdeset belokranjskih prortovoljcev iz bitke prejšnji dan za Radatoviče in vod Leopolda Gerdoviča-Juija iz Kostanjeviške čete, ki je štel petintrideset gor-janskih partizanov. Na majhnih ognjih je vsak zase -pekel govedino. Čakali so novic. Patrulje so ogledovale sovražnikove položaje. V štabu so pripravljali načrte za nočno bitko.
Taborišče je povsem nepričakovano doživelo presenečenje: dolga kolona neznanih nosačev je prinesla velike zaloge orožja in streliva, kakor nalašč za nove načrte. Oboje so jim poslali s Korduna, iz plena velikih novih partizanskih zmag.
Četrta kordunaška brigada je po vrsti silovitih bitk v oktobru uničila pri Perjasici veliko italijansko kolono kamionov, zaplenila mnogo municije, orožja, hrane, obleke in tudi nekaj topov. Padlo je toliko Italijanov in bilo pobitih mul in konj, da so imele posebne skupine grobarjev dolgo mnogo dela. Iz zaseženega plena so Proletarskemu bataljonu Josip Kraš na Žumberku poslali orožja in novili zalog streliva.
Štiriintrideset nosačev se je v varstvu osmih oboroženih partizanov v sredo, 28. oktobra, prebilo čez zasedeno Mrežnico, prešlo pri Skakavcu nevamo Kolpo in prekoračilo pri železniški postaji Hrvati progo in cesto. V četrtek zjutraj so dospeli v majhno vasico v gorah nad Samoborom in Stbjdrago. Tu so jih čakali vodniki. Po treh urah počitka so pot nadaljevali. Blizu Pokleka so prešli kranjsko deželno mejo in bili ob sončnem zahodu na košenicali nad Javorovico. Tu so izvedeli, da se je začela proti Gorjancem velika ofenziva. Prenočili so v javorških senenih kopi-cali, v j)etek zjutraj pa v spremstvu neke patrulje našli Zežljevo taborišče v Poganjih jamah.
DOLENJSKI UST
23
Svet se da spremeniti
Beseda ji teče počasi, preudarno. Vsaka misel, ki jo izreče, je natanko tisto, kar želi povedati. Ničesar več ne dodaja in ne spreminja. Na življenje okoli sebe gleda s treznimi očmi. V ničemer ne pretirava. Dobro se zaveda, do kod lahko segajo želje in do kod možnosti. Trdno je prepričana, da ta svet lahko spreminjamo, zato tudi sama sodeluje pri njegovi preobrazbii kolikor kot skromna delavka lahko vpliva nanjo.
Taka je Mira Kerin s Trnja, zdaj že enajsto leto zaposlena v dobovskem obratu Beti Sprva se je vozila na delo s kolesom, zdaj potuje z motorjem^ sedem kilometrov tja in sedem kilometrov nazaj, pozimi in poleti, v soncu in dežju. Pa se nič . ne pritožuje. Boljših zvez pač nima.
S svojo plačo preživlja štiriletnega sinčka Andreja. Živi skupaj s starši in sestro in že četrto leto čaka na stanovanje v bloku. Zatrdno upa, da se ji bo želja izpolnila v jeseni, saj je njeno ime končno. zapisano med kandidati za solidarnostna stanovanja. Stanuje v veliki stiski. V svojo sobico komaj spravi ležišče zase in otroško posteljico za Andrejčka. Otrok se v stanovanju nima kje israti, še dobro, da so ji Andrej čka sprejeli v vrtec in vsaj tam upoštevali njuno utesnjenost.
Če bi Mira lahko odločala o našem razvoju, potem bi dala prednost otroškemu varstvu in stanovanju. V kolektivu se vsak dan srečuje z materami, ki so v nenehnih skrbeh za otroke brez var-
stva. Vsaki se po delu mudi domov, pa tudi med delom jim misli uhajajo k otrokom. Ženske so razpete med dom in tovarno, zato se težko odločajo za družbenopolitično udejstvovanje. Po Miri-nem mnenju so najbolj zapostavljene delavke iz napol kmečkih družin. Nanje bolj kot na druge pritiskajo domača bremena: dela na polju, v vinogradu in še v hiši.. Takih je v „Beti" veliko.
V razgovoru je Mira opozorila še na nekaj, česar ženske niti v Beti niti drugje še niso postavile na dnevni red. Delavkam z leti upada storilnost, zato so prikrajšane pri osebnem dohodku. Mlajše jih prekašao z večjim učinkom, zato se počutijo prizadete, saj so mnoge pustile v tovarni svoja najustvarjal-nejša leta. V takih primerih bi morali spregovoriti o deležu, ki naj bi ga starejše delavke prejele iz minulega dela.	'
Tovarišica Mira kot predsednica sindikata v svojem kolektivu veliko razmišlja, kaj vse bi morali spremeniti. Trdno je prepričana, da bi delavke več in bolje napravile, če bi prihajale na delo brez skrbi, če bi jih razbremenili stalnega psihološkega pritiska. V urejenih razmerah bi se laže posvetile lastnemu izpopolnjevanju, bra-. nju knjig, časopisov in kulturnemu življenju. Miro spremljajo knjige od šole naprej. Duhovnemu bogatenju svoje osebnosti se noče odpovedati, četudi jo to prikrajša za marsikatero urico počitka.
JOŽICA TEPPEY
i
v NEDELJO JE GORELO NA VEČ KRAJIH. Najnevarnejši je bU ogenj na Ljubnu, kjer so vsaj plamen ukrotili neluj pred peto uro popoldne. (Foto: M. Moškon)
Bo Karpov res zmagal?
Čim bolj sc bliža dan, ko se bosta pomerila za naslov svetovnega šahovskega prvaka Amerikanec Fischer in nova nada sovjetskega šaha Anatolij Karpov, tem več je ugibanj o tem, kakšne so možnosti enega in drugega v novem spopadu stoletja". Ali medtem ko so — tako se zdi — simpatije javnosti na strani mlajšega tekmeca, to je Karpova, sodijo strokovnjaki, da je Fischer še zmeraj nesporno najmočnejši igralec na svetu in da ga trenutno nihče ne more resneje ogroziti na prestolu, ki ga je pred tremi leti zasedel za svi5-tovnim prvakom Spasskim. Zato je toliko bolj zanimiva sodba sovjetskega velemojstra Nikolaja Krogiju-sa. Ta trdi, da bo v spopadu, ki se bo začel v Manilli 1. junija letoš, zmagal Karpov. Po Krogijusovem mnenju je le-ta večji mojster v psihološkem pristopu k šahovskemu boju; res pa je, da bo letošnji spopad znatno hujši, kakor je bil pred tremi leti boj med Fischeijem in Spasskim.
Krogijus je po poklicu profesor psihologije in je bil v Rejkjaviku sc-Kundant in psiholog v taboru Spas-skega, torej ne kaže njegovega mnenja podcenjevati.
»Kliče YU-CAP: gozdni požar...«
v teh suhih dneh. pomagajo gozdarjem tudi letalci - Kdaj boljša oprema?
v nedeljo popoldne je zagorelo prisojno pobočje Ljubna, sicer znane vinske gorice nad Dolenjskimi Toplicami in Uršnimi seli. Vnelo se je med listjem in travo, zagorelo je po suhem gozdu, pod leščevjem in po rebri. Močan zahodnik je razpihoval žeijavico, da je ogenj hitro poprijemal vse naokoli.
rov zemlje pod seboj, zlasti jadralec, ki ga vsak dim zanima žc zaradi letenja, saj nni je zanesljiv kazalec, kam piha veter.
Vsa letala morajo biti opremljena z radijskimi postajami. In kaj jc enostavnejše, kot sporočiti na zemljo, kje gori, kakšen obseg jc ogenj zajel, kakšna jc nevarnost za širjenje požara glede na okolico in veter, kje jc najboljši dostop do gorišča, koliko ljudi žc gasi. . . Gozdarji so pomagali letalcem pri nakupu radijskih postaj za v letala, dve močni „zemeljski" postaji pa je, dalo v uporabo Poveljstvo vojaškega letalstva.
Dim, ki sc jc valil čez hrbet Ljubna, jc opazil, tudi pilot Dolenjki je bil tačas na rutinskem poletu nad tem območjem. Komaj dobri dve uti poprej je obletel vso jugozahodno Dolenjsko z nalogo, da odkrije morebiten gozdni požar. Pod vtisom tega izvidniškega poleta se jc hitro vrnil na letališče in po nekaj minutah jc žc zapel telefon stalne službe UJV v Novem mestu:
„Tukaj letališče Novo mesto. Na zahodnem pobočju Ljubna gori gozd ..."
Stalna služba že ve, kako je treba ukrepati, obvestiti gasilce, gozdni obrat, postajo milice na tistem koncu. Akcija laliko hitro steče.
Ker še ni zelenja, jc suho vreme te dni vso pokrajino spremenilo v preprogo odličnega netiva, kjer že n^-manjša iskra ali cigaretni ogorek lahko povzročita pravo katastrofo.
■ Zato, so se gozdarji in letalci že lani dogovorili za opazovanje in obveščanje o vsakem sumljivem dimu, ki se nenadzorovano vije iz naših gozdov. Povzročiteljev požarov je veliko: malomaren kmetovalec, ki si je zakuril sredi gozda, da bi požgal okleščene veje ali da bi si pogrel roke, brezskrbni izletniki, ki so pekli na ražnju, iskra iz parne lokomotive, otroci, ki so jim vžigalice po neumnosti prišle v roke in še kdo.
Kdo bi lahko prej zagledal gozdni^ požar kot letalec, ki z enim samim pogledom objame več tisoč hekta-
pozabljeivh mrlic
v pepelničnem jutru so bili avtobusni potniki kar presenečeni, ko so v čakalnici v Ortneku ugledali mrliča na parah. Tam je ležal umrli Pust. Ves trd od mraza je bil. Otročad in mladež pa tudi ostali potniki niso pedali vstran, pa tudi kakšna pikra je padla na račun pokojnikove moškosti. Menim, da bi ga tisti, ki so ga prinesli do tja, laliko tudi ali pokopali ali mu privoščiU bencina, kije bil priložen v njegovi krsti. Naši vaški pogrebniki so ga nato izročili plamenom in njegov prah raztresli za čakalnico. Prihodnje leto, upamo, bo slovesneje pokopan ali sežgan, za kar naj poskrbijo pogrebci.
V. P.
Tako so tudi letalci, zlasti v sušnih dneh, del protipožarnega sistema. Seveda za zdaj le z izvidniški-
mi poleti od Žužemberka do vrha Roga, nad Mirno goro pa do Žumberka in Pcndirjevkc. Tak polet opravi letalo v slabi uri. Koliko gozdarjev bi se moralo ves dan voziti po tleh, da bi videlo vsaj desetino tega, kar je videlo letalo, sc najbrž ne splača računati!
Korak naprej bi lahko naredili z nakupom posebnega letala za gašenje s prahom aii peno. Za nošenje nekaterih kemičnih sredstev bi se dala prirediti žc ta letala, ki so zdaj v hangarju v Prečni. To bi bilo najbrž zanimivo tudi za Zavod za požarno varnost, za ustrezne občinske organe, za zavarovalnico in še za koga.
Sinjemodra citabria YU-CAP pa bo jutri spet poletela od Žužemberka do Žumberka in poklicala, če bo treba:
„Kliče YU-CAP. Gozdni požar tisoč petsto metrov jugovzhodno od N. Gori približno deset arov . . ."
M.MOSKON
ogenj jo & zadušil
Huda nesreča seje
24. februarja do£«J Hrusici pri Stopičah-74-letna Neža Klet*®J je bolehna in se težko P J ka, je bila sama °
ska se je verjetno ^ odprtem ognju, si ^ oblačila, nato pa j ^ bo k omari, kjer J ^ vnel in jo zadušil-pogorela postelja-
Ko so prihiteli na p° sosedje in PoneS.! . sin, so sicer	$ i
prečili, da se ni p°z ^ na vso hišo,
in bolehni starki m . . pomoči: našli so j . ob oknu pri omari.
zaradi nagl'c
v smrt
3. marca seje Pr'.^°^ zgodila nesreča, ki novo smrtno žrtev. ^ prikolico podjetj. ^ TRANS iz Reke jeg^ vozil 23-letniIvanr^.p, zaradi prevelike hitf v dvojnem ovinku za • ^ v jarek. Vozil je P° j' ^ no pa zadel v kup y ( tonskih kvadrov ^ Vrata so se medtem^, voznik pa je padu ■ • je potislcalo P.rc(Lj„ je J metrov. Voznik Plc jjj na mestu mrtev, 1 van pa jc bil tudi s ^ Katalinič. Ker je za slučajno vozila *^1 Novega mesta, Je o0fJ srečencu Pleši tak j vendar je takoj nastop'
W
I
volk* , je ustrhlil
Jože Skufca, lovski čufiJ nega lovišča KocV Lfoli# rebri v obori pred p* J tedni vzel na muho |0f. in ga položil s prvi je sicer zaščiten, tod« v ^ bi povzročil Prf v • ograj0;, oboro je prišel sko ^ pa je 18 kilogramov.
' jc še pravočasno oa
Goljufal, potem pa zakvartai
28. februarja so organi UJV prijeli nezaposlenega priučenega kovinostrugaija Mirka Lipaija iz Semiča. Preiskovalni sodnik je zanj odredil pripor; osumljen je namreč goljufanja na debelo
Mirko Lipar je bil zaposlen v se-
miški Iskri, vendar je novembra lani delo pustil in kasneje v Novigradu sklenil pogodbo za montažo vodovoda in centralne kuijave za neko hišo v Fontani pri Vrsarju. Dela mu |e oddal > zidarski mojster Matija Horvat iz Murske Sobote in mu že čez nekaj dni izplačal 50.000 din predujma za nabavo materiala, med-
tem ko se je celoten pogodbeni znesek glasil na 248.000 din.
Horvatov denar je Lipar kmalu pognal, tudi zakvartal. Samo v enem dnevu je decembra lani v gostilni Nika Badovinca v Metliki pustil pri kartah 20.000 din.
. S Horvatovo pogodbo pa je Lipar dobil v mrežo še druge naivneže, češ: „Ce sklepam take posle, sem menda zanesljiv..." Tako mu je nasedel Martin Brodarič iz Rosalnic 6 in mu prodal avto za 19.000 din. Vozilo rtui je izročil, denarja pa ni dobil. Lipar je namreč avto že dva dni zatem prodal v Novo mesto. Tako je „katrca" v dveh dneh menjala tri lastnike, vendar je zadnji posumil, da nekaj ni v redu, in seje
zgiasil na UJV v j^pJ Tako so našli LipaI3 prej sumljiv. ,■0f]{ Lipar je, kot kazy jjC F preiskave, sklepaj . oflSlcfl god za izdelavo ba ^ ^ montažo odtočni"
mrtev na tj
26. februarja ščene zapornici pr t, v lazu na Prešernov ^ ^
Ko je tovorni	,j
začel zaporničar -j0či
takrat pa se jc c z
21-letni JožeMara" s^'5
nil in se pod dvigaj, ri>ji zapeljal na tir. B' ^ je zadel v zadnj koder ga je odbilo ^v. , je obležal na mest
Slabo se piše žganj*'1"
Mirku Lipar
)^Kozerija
VARČEVANJE PO REPIŠKO
V Hitrotkalu, ki je zrasel v Repičevi dragi, so se odločili, da bodo pričeli vsestransko varčevati. Tovariš sekretar je sestavil makro in mikro načrt varčevanja s papirjem, z električno energijo, z mazili, z odpadnim materialom, s telefonskimi pogovori, s prevozi, s poštnimi znamkami, z reprezentanco, s trakovi za pisane stroje, s kuliji, s selotejpom, s sponkami, s polivinilastimi vrečkami in škatlami, z mapami in tako daye.
Ljudje so akcijo vzeli "esno: skrbno so spravljali vsak papirček, na katerega bi se dalo še kaj pametnega napisati, žarnice so pogasili, kakor hitro je bilo po pisarniških
prostorih razločiti obrise pohištva in obrazov vmes, olja in masti niso več trosili po tleh, pri krojenju so pazili na vsak milimetrček blaga, ženske se po telefonu niso več pogovarjale o pletenju jopic, kuhanju in ljubezenskih razočaranjih. V Ljubljano se jih je v enem avtomobilu peljalo pet in ne eden kot pretekle čase, osebno dopisovanje je izginilo iz podjetja, namesto viskija so gostje bumčkali domači vinjak, trakovi za pisalne stroje so se po trikrat obrnili, preden so zleteli v koš za odpadke, s kuliji so se pisali ne-{eaj milimetrov manjši naslovi na ijave kuverte, trak selo-tejpa so prerezali na polovico,
v promet so spravili tudi zarjavele sponke, polivinilaste vrečke so gladili in jih uporabili večkrat, embalaža se ni valjala po smetišču in v eno mapo so natlačili toliko dopisov, da je bila še najbolj podobna breji kravi.
Varčevanje in varčevalce v Hitrotkalu bi lahko postavili za vzgled vsem, ki so še naprej razsipavali družbena sredstva, v Hitrotkalu pa so z računi ugotovili, da so prihranili marsikateri dinar. Zadovoljstvo je sijalo ljudem iz obrazov in ob potrditvi zaključnega računa ni bilo ploskanju konca ne kraja.
Pa jc predlagal Jožič Repič, da bi bilo potrebno uspeh pri-
memo proslaviti, kajti privarčevani denar je last vseh, prigrizek v gostilni Pri treh kegljih pa bi bil krasna spodbuda za tovrstno delo vnaprej. ' Gostilničar je spekel nekaj odojčkov, znosil na mizo nekaj deset litrov vina in sončni vzhod je pozdravil prepevajoče varčevalce iz Hitrotkala.
Zadovoljstvo in pesem sta izginila, ko je prispel v Hitro-tkal račun za zabavo. Pred.sed-nik sindikalne organizacije se je pridušal, da sindikat že ne bo prispeval razlike med pri-' var če vani m denarjem in vsoto, navedeno na računu:
TONI GASPERIC
Na zimo, ko zmanjka kmečkih opravil zunaj,. Ludvik Debevc iz Gabrnjka pri Škocjanu naloži 400-litrski kotel za žganjekuho in gre v vasi, kjer mu je pred tem nekaj gospodarjev povedalo, da so namočili sadje. Pred leti ga je pot s kotlom vodila daleč od domače vasi. Spominja se še, kako je .„pekel kačjo šliho" že pri Golobiču, gostilničarju v Vrhovem.
Pred dnevi je njegov kotel stal pri Tičarjevih na Bučki. Možje, ki so imeli opravka okrog velikega kotla, niso bili dobre volje, kot bi se za to delo spodobilo. ,,Tole, kar sedajle kuhamo, ni kaj prida. No, za kakšno operacijo pri živini bo že," je dejal eden. Ludvik je povedal tudi razlog, ki bo, vsaj kot kaže, stri tudi žganjekuho. ..Cena žganju pada, čeprav je
v gostilni padla cona pn odst. Za sadje st cijj ina; kar ga je, jc s» n,ofy tel. Pri tem koUu^ l^ ga dobiti P°Pri jud', j 50-odst. žganja. P,flStj.' Jt
take kakovosti ni carj>
Včasih so flfSp;« tančno pop1®" -fato M in hranil v kleti-prašal, kako {^*0%# na ta posel. ,P° kj je jt. sem po pavšalu,	v
drugačen, seveda ^0
menitev večja, J v Prave slivovke, K . P
Ludvik Debevc iz Gabrnjka pri Škocjanu	^
kotel za žganjekuho tja, kjer namerava kuhat'
„Gripa se me še nikoli ni prijela," se pohvali.

Kapital
anketira s psultanovanjem
DANES
■■mrnmmmmabmaaammmfmmm ''*v
m ji nam
mirni rnsi
DANES
GRAHOVI IN
osom
rupirC m
6. III. '75
32
■ iJHIUItfil

SultanoPvaniPmi-0ketira skora' P°vs°d s do|enjski hirr<' t zapisal v sv°ie beležke °bjav|]amo	• zadnji strani Priloge
^rclinovih tU<^' danes nekaj ocvirkov iz ^ ie Dr °teS0V' ^ot navadno tudi v teh stav-n°vomešk0Z(ana^a .naPa'<am: tokrat je okrcal 2apisa ip < 'VUdi drugo) hlapčevstvo. Naslov
Ču'e ^ vseh °VANJE' Trdina Pa se nor' Sec*o in sp hi'S*'^' kl zan'čujejo slovensko be-ciPČevsko obnašajo, govoreč po
nemško — v mislih, da so boljši, bolj učeni, bolj izobraženi . . .
Nedvomno je zapis vreden pozornosti tudi zato, ker hlapčevstvo v različnih oblikah do dandanašnjih dni ni izginilo. Videti ga je pač v drugih oblikah in v drugačnih priložnostih — a sultanovanje ostaja. In kot je rekel Trdina, velja še danes: ,,Kapital koketira skoraj povsod s sul tanovanjem!"
mu KRIERI
iiimfflomuiti
Pod naslovom UTRUJENA MLINSKA KOLESA objavljamo na drugi strani današnje Priloge zapis o nekdanji posebnosti Pisec: nekoč je mlelo v tem kraju, za katerega so rekli, da je na koncu sveta, kar 16 mlinov - kmalu ne bo mlel nobeden več . . .
Na tretji strani Priloge pa objavljamo zapis z našega drugega uredništva v gosteh. Tistemu, kar so nam povedali prebivalci Pišec in okolice iz brežiške občine, smo dali naslov KJER JE BIL KONEC SVETA.
Zapis govori o težavah, s katerimi se spoprijemajo ljudje v teh krajih, še posebej o cesti, ki si jo tako želijo in ki naj bi v kraje prinesla napredek, pa tudi o uspehih, ki so jih dosegli. V naslednji številki Priloge pa bomo pisali o uredništvu, ki je bilo v gosteh v belokranjski Vinici.
UTRUJENA MLINSKA KOLESA
Včasih so bile Pišece vas mlinov, saj je kar devet mlinskih koles gnala voda, ki izvira tik nad vasjo v strmem pobočju Pišečkega hriba. Danes ni od večine bivših mlinov, ki so stali drug pod drugim, ostalo nobenih sledov. Le še dva delata: enega je v starinski podobi kot zanimivost obnovilo turistično društvo, drugi pa je tudi posebna zanimivost.
V njem živi in dela 78-letna mlinarica Suzana Prosevc. „Že 53 let sem v Pišecah," pripoveduje ena najstarejših mlinaric pri nas. „Z možem Mihom, ki je lani umrl, sva bila 30 let mlinarja v župnijskem mlinu. Včasih je bilo dovolj dela, od vsepovsod so vozili mlet, danes pa dela zame skoraj ni več. Pa tudi ne zmorem veliko. Stara sem in ne morem dvigovati težkih vreč. Meljem samo še koruzo in pšenico, na zmes, pravimo; belo ne zmorem več, je preveč naporno," potoži.
Kolikokrat je Prosevčeva med vojno na skrivaj mlela za partizane. Ustaši so jo hoteli ustreliti, ko so jo dobili, da melje ponoči, pa jih je prelisičila in jim pokazala karto, češ da melje za vaščane.
Po vojni sta z možem začela na svoje. Mož je kupil star mlin na Bizeljskem, ga pripeljal v Pišece in ga postavil ob hišici, ki sta jo kupila ob potoku.
„Za mlinarje so sedaj hudi časi. Skoraj pri vsaki hiši imajo manjše električne mline in sami
,šrotajo'. Mladi zato niso hoteli prevzeti obrti staršev, vsi odhajajo za boljšim in lažjim zaslužkom, mlini so propadli. Jaz bom mlela, dokler bom mogla in dokler bo še kdo prinesel v mlin. Saj mi nič drugega ne kaže. Dobim 300 dinarjev starostne pokojnine, polovico tega gre takoj za zdravstveno zavarovanje. Za to pa mora biti denar: stara sem, nikoli se ne ve, kdaj bom zbolela in morala v bolnišnico.
Včasih, kadar je delp, vstanem tudi ponoči in meljem, da se latiko skromno preživim. Pozna pa se, da voda nima več take moči, odkar so pri izviru naredili zajetje za vodovod," pravi mlina-, rica.
Na vprašanje o zgodbah in strahovih v mlinih se je le zasmejala: „Kaj bi to! Najhuje je bilo med vojno. Za razne zgodb^ in strahove pa ni bilo časa: z možem sva vseskozi trdo delala, da sva preživela tri otroke . . ."
Kaže, da bo Prosevčev mlin še delal. Mati Suzana ga bo zapustila hčerki, ki je poročena.v Litiji, in z možem bosta nadaljevala hišno tradicijo.
„Morda bo tudi za mlinarje kdaj bolje," upa stara mlinarica. „Ljudje bodo morali nositi v mlin, ko je kruh v trgovini tako drag. Se koruznega bodo radi jedli, če bo šlo tako naprej," pove malo za šalo, malo zares.
A. Bartelj

H krilom v slogu leta 1975 so se pojavile tudi nove bluze. Že dolgo ni bilo toliko možnosti za romantično navdahnjene, kot jih ponuja moda za letošnjo pomlad. H krilu, ki sega precej čez kolena in navadno široko valovi okrog bokov.
bomo nosile izrazito ženske bluze. Ne več moških srajc, ne več tipičen športni kroj! Zraven sodijo še modni dodatki: zelo širok pas, za popoldanske priložnosti cvet, uhani pa so dobrodošli od jutra do večera.
Na letošnjem opatijskem festivalu „Opatija 75" slovenski upi niso izgoreli v pepel in tudi preveč hude krvi ni bilo pri izbiranju skladbe, ki bo zastopala Jugoslavijo na festivalu Evrovizije, ki bo letos v švedskem glavnem mestu Stock-holmu. Prvo mesto je zasluženo osvojila skladba Tadeja Hrušovarja „Dan ljubezni", ki jo je izvedla skupina „Pepel in kri". Tako je slovenska zabavna glasba po daljšem času spet doživela potrditev svoje kvalitete. Ali bo skupini uspelo prepričati in navdušiti tudi evropske poslušalce, bomo kmalu zvedeli.
Vsekakor je bila pot k vrhu za skupino „Pepel in kri" fena najkrajših. Skupino je ustanovil Tadej Hrušovar ob koncu septembra v Ljubljani. Uspelo mu je združiti nekaj znanih imen slovenske zabavne glasbe, ki tvorijo^ tudi jedro: Oto Pestner, Ditka HaberI, Nada Žgun, Ivo Mojzer, vokalni ansambel Strune. V ansamblu sodeluje še nekaj drugih manj znanih
pevcev, ki pa se dostikrat	^udiP^i
pevci so se dobro ujeli in kmalu us^ poslušalcih radijskih programov.
ce" in „Enakonočje", to sta skladbi« jji je skupina „Pepel in kri" tako rekoč P dan. Njihov prvi uspeh pa je bila vs® pevka „Naj bo, baby", ki je bila ^ jana v radijski oddaji „Karavana °
zanjo sta napisala glasbo in ^P.VLrh. j govalca Tadej Hrušovar in Dušan Vel ^ ^
„Pepel in kri" ima za seboj že tudi ploščo. Na nji sta posnetka „Enakonočje" in „Naj bo, baby"- ! na tržišču.
Če bi poskušali. „Pepel in kri" ozna merom iz svetovne glasbene scene, oi pomislili na slavne „Les Humphries so ena prvih velikih pevskih skupin in ' zasluge, da je ta način zabavne g'asD j ušesa poslušalcem.	J,
DOHACA LEKARU
BEČKI BE6Rw: REGSHi
Zgodaj spomladi lahko jemo regrat kot zdravilno solato, lahko pa ga pripravimo tudi kuhanega, kot špinačo, kadar ima dovolj velike liste. Regrat ima vrsto zdravilnih lastnosti. Če koren regrata nastrgamo na drobno in ga v kozarcu vode ali žganja popijemo zjutraj na te-šče, dobimo boljši apetit, pomaga proti počasnosti in lenobi.
Regrat zdravi tudi vse bolezni želodca in čreves, pljuč, jeter, čire in druge bolezni. Zoper te tegobe pijemo sok regrata, ki
ga dobimo tako, da listje in koren stolčemo in stisnemo, ga pomešamo z vodo, v kateri se je kuhalo samo meso. Če nimaš juhe od prekuhanega mesa, lahko uporabiš mleko. Potrebujemo 1 skodelico mleka, 3 žlice regratovega soka, .kar spijemo na tešče. S to mešanico spomladanskega regrata si marsikdo lahko popravi povsem omajano zdravje, tudi v primerih, ko je že obupal.
Namesto soka lahko skuhamo čaj in ga pijemo štirikrat na dan po 1 deciliter. Litru vrele
vode dodaj PeSt rren tefl> sto v in nastrgan k®. ^ eno do dve uri sta • J precedi in spij- Hc3 jO - Za krepitev zeloprP boljše regratovo zg	■
vimo ga tako: izkop' C^J regrata, dokler še pflt J na drobno nastrga j ^ mo in polijemo j 10 žganja. Tako mora potem je zdraVL^J Najbolj pomaga j0itihf neredno prebavo, „a M
takim'ki 9^°an
beunsa^
-HJSKA (UBUnCA
Marija Lavrin je poslovodki-nja hotela SMUK v Semiču, sicer pa ima gostinsko šolo kuharske smeri in ima že tudi večletno prakso. Povedala je, kako lahko doma pripravite imenitno belokranjsko gibanico, kakršno imajo v tem lokalu na voljo vselej ob sobotah in nedeljah: ,,Za 6 oseb potrebujemo
"0,75 dkg moke, 2 rumenjaka, malo slane mlačne vode in malo olja. Iz tega naredimo vlečeno testo, ki mora pol ure počivati.
Medtem pripravimo nadev iz 20 dkg domače skute, 30 dkg pregrete domače smetane, 4 jajc in malo soli. Nadev premešamo in z njim namažemo razvaljano
10
testo. Poten) 9a ložimo v lončen P C j zan z domačo ma ^0l j
tudi povrhu naivB 0 t/5 j o; nakar jo vroči pečici prit"
Razrežemo jo se
tudi serviramo- je j
dobra samo, do* ™
26
DOLENJSKI LIST
VEC GLASOV VECZMOR

*
.. * > •»-' t rJ	,/-■
H
k
, hribu nari p:?
5® travnik 7-k •	povedati ljudje,
J'^očilo trdi h '• ^p''ko je vode pod njim. dokaz naua'^ ^ hribu podzemeljsko jezero, travniku iiif!°' J® f^^koč par volov na Prinesla n '^9'nil, voda pa je njune P'^'Plavala tudi 5^ fnekje drugje. S kostmi je I Pogoltnilo tiiH^i ^ Podzemeljsko jezero r ži,„človeško življenje ... h da bo jezero še ogroža: izročilo "^'^odpre in cp i ^ P^P'^^'la vso okolico, če se ,.Ce2apsl^®'""<"-aElije.
J'P prišli v Piš ^ ^ ^ludomušno, smo še zadnji "^ebivaicj	popišemo in da nam
PgPi^edku in tezaJlh° •	življenju, kraju,
Pal	težavah, ,2 katerih se še niso izko-
Naše H
^tilni	^redništvo v gosteh je bilo v go-
1 ri'r	sp"rc"har?:
in 0160^^ besedam prebivalcev
'''Dližno 200 liiiM' *('^0''odnih goric, v vasi živi '^'vili^acii-'" ^^asih so bile Pišece zadnja arno	*«i poti: človek je lahko
Se i Vrnil nn^^'-Pa je lahko ostal j J® v Zadnjih Hoc	Število prebivalstva
jih ■ ^^^no zmanif zmanjšalo, tako kot se '*^611 v Vasi 16 H levilo mlinov: včasih so Dr So skii« 1' rneljejo samo še v treh.
sami V; '^°*®9niti iz zaostalosti tudi ^oliJ^^°®'ekt'rikp^° združili moči in denar za ''eč h Povp?/^ ureditev vodovodov in za '^'•^Tek.^L'- ^	skupnosti ni
Do,l J^apeijan vodovi °m 3vtn^. kraipun k f^aredili so tudi nove ^epra	lahkn'	kilometrov in z
^ '^'"^cejšnii - zdravnik v vsako vas, •^ejene in to ia	Ceste še vedno
je njihov največji problem.
"S?-"®*'""
^aiftj'^^'^neć ^ni-a''^ '<''aievne skupnosti, sicer ■4 ^'kupno^ "V	letu smo se s
'ili rt ""»Ije - Pil ""'i® P^'č pogovarjali o O '>»"10 v nlT^ - Bizeljsko in se dogovo-'^'^®vo2no p« petih letih naredili to obliuhii-'^^^	krajevnih
C '• cestni suIh G°^dno gospodarstvo danp«"^ kajpak ljudje s samopri-'^rnf^ ® Na zadnip naredili tri četrtine ^ ^'^Peli v rok	^"Oenili' da
cesto se bodo Pišece
odprle na vzhod in zahod. V načrtu pa imamo tudi asfaltiranje odcepa do Bizeljskega. To bi radi uresničili v naslednjih petih letih. Do leta 1977 bomo posodobili tudi cesto Pišece — Globoko, za katero smo sami zbrali 120 tisočakov. Prva etapa je končana."
Zakaj taka zavzetost prebivalcev za gradnjo poti in cest? Vsi, ki niso čisti kmetje, se morajo na delo voziti. V Pišecah samih je zaposlenih le 42 ljudi: na šoli, v trgovini, na pošti, krajevnem uradu. 128 se jih vsak dan vozi na delo v Brežice in Krško. Delavski avtobus vozi le pozimi, poleti se vozijo delavci sami s kolesi, mopedi in motorji. Nekateri hodijo celo peš! Bolje bo, ko bo cesta. Ljudje bodo raje ostajali doma, si tu gradili življenje. Hkrati bodo v popoldanskem času poskrbeli, da kmetije ne bodo propadale tako kot doslej.
Od ceste veliko pričakujejo tudi kmr .;e — kolikor jih je še ostalo.
tudi kmet lahko iiui,5amo...
Oto Pikelc, kmet iz Pavlove vasi: „Ukvarjam se z živinorejo in vinogradništvom. Vinograde obnavljam/tako kot večina kmetov. Toda odkupne cene grozdja so tako nizke, da mi ne poplačajo stroškov, dela in truda. Zato vse bolj premišljam, da bi vinogradništvo opustil in se posvetil živinoreji. Vendar bi moral imeti večje ugodnosti za nakup strojev, saj zdaj zahtevajo l2-odstotne obresti za posojilo! Vendar sem prepričan, da se od kmetovanja da živeti!"
Darko Preskar, kmet iz Pavlove vasi: „Svojo kmetijo sem preusmeril v živinorejo. Lani sem prodal 10.300 litrov mleka. Da sem lahko prodal toliko, sem moral voziti z mopedom vsak dan po 40 litrov mleka do zbirne postaje. Odkup mleka je bil in je še slabo organiziran. Ljubljanske mlekarne so v začetku, za katerega vemo, da je težak, obupale; Zagrebške mlekarne, ki zdaj odkupujejo mleko, pa niso preveč solidne. Večkrat odpeljejo mleko šele po dveh dneh, nam pa očitajo, da je mleko kislo. Kaj bi ne bilo, če dva dni čaka nanje! Mlekarne in zadruge bi morale okrepiti sodelovanje s kmeti, sicer bodo kmetije še bolj opuščene kot doslej. Če bi bile boljše ceste, bi prodajali mleko tudi kmetje iz bolj oddaljenih vasi."
Vendar pa pravijo, da so odkupi, razen mleka, organizirani, res pa je, da so cene za odkupe
PBEK

m
zelo nizke. Zlasti za obnovitev vinogradov si prizadevajo v brežiški občini: 25 ha vinogradov je v obnovi. Obnavlja 68 kmetov; 61 kmetov, ki obnavljajo vsaj po 30 arov vinogrvvda, je dobilo posojila. Če bi se kmetje združili, bi lahko združili tudi vinograde, ki bi jih potem laže obdelovali, prav tako bi laže dobili tudi večja posojila. Zanimanje za vinogradništvo je na Pišečkem veliko, saj je na primer na predavanje o vinogradništvu šlo v Brežice kar 26 kmetov. To kaže, da se kmetje zavedajo, kako potrebno je znanje za dobro vinogradništvo.
n kn: pes
uSriiil
Ko smo se že ustavili pri znanju, velja poudariti, da želijo prebivalci svojim otrokom" več znanja, kot so ga užili sami. O tem pripoveduje Marjan Vučajnk, ravnatelj osnovne šole v Pišecah: „Jeseni 1972 smo začeli obnavljati staro šolo. Gradnja je bila deležna vse podpore, saj je šola središče kulturnega in vzgojnega življenja vse okolice. Naredili smo centralno kurjavo, položili parket, obnovili razsvetljavo, na novo prekrili streho, naredili novo fasado, uredili sanitarije, garderobo, povečali zmogljivosti kuhinje ter uredili prostor za vrtec in malo šolo. Šolo obiskuje 160 otrok.
Težava je v tem, ker imajo mnogi otroci daleč do šole, prevozov pa ne moremo organizirati. Tako hodi neka deklica v 7. razred iz Osredka v šmarski občini in ima do šole in nazaj domov kar 18 km dolgo pot! Tudi v malo šolo hodita dva otroka, ki imata v obe smeri kar 18 km poti! Kadar so snežni zameti, prinesejo starši otroke celo v košu do plužene ceste . .
Šola je zares os vsega dogajanja v kraju, saj pripravi vse prireditve ob najrazličnejših praznikih — kina kajpak v vasi nimajo — šolski otroci so podmladkarji Rdečega križa in skrbijo za stare in onemogle občane, ki jih je tudi nekaj. Po vaseh so organizirali celo tečaje RK. Na pišeški šoli imajo tudi potujoči vrtec, ki ga vodi brežiška vzgojiteljica — ta dva popoldneva v tednu pride v Pišece. V mali šoli, ki ima 200 ur programa, je 19 otrok.
Učni uspeh v šoli je dober, lani je znašal 97,5 odstotka. Razen enega učenca so vsi, ki so končali osemletko, šli v šole druge stopnje. Toda v zadnjem desetletju se jih je le pet s srednjo šolo vrnilo v rojstne kraje! Velja omeniti še to, da nameravajo letos urediti asfaltno šolsko športno igrišče, ki bo po predračunu veljalo 340 ti-' soč dinarjev.
Vse prireditve so v dvorani gasilskega doma. Pripravljajo jih šolski otroci, in dvorana, ki sprejme 120 obiskovalcev, je vedno polna. Večkrat gostujejo tudi amaterske gledališke skupine in prebivalci Pišec jih z veseljem sprejmejo. Igrice in druge zabavne prireditve pripravi večkrat domača mladina, delaven pa je tudi moški pevski zbor.
letos spooienik
N
Jože Ogorevc, upokojeni kmetijski tehnik: „Imamo pevski zbor, ki dela že tri leta. Okrog 20 nas je, ki redno hodimo na vaje enkrat na teden. Naštudirali smo že precej narodnih in borbenih pesmi . . . Rad pa bi povedal še nekaj drugega: nas krajane čaka letos še pomembna
naloga. Spomenik, ki smo ga morali zaradi gradnje trgovine umakniti, bomo morali ob 30. obletnici osvoboditve spet postaviti in urediti okolico. Zatika se pri arhitektih, ki papirjev nikakor ne dajo od sebe. Mi pa bi radi vsaj posadili drevesa in okrasno rastlinje . . ."
Razumljivo je, da se vsi v Pišecah zavzemajo, da bi hitro spet postavili spomenik. Pišece so bile med vojno zatočišče naprednim Slovencem, ki so pribežali iz izselitvenega pasu in bili deležni tu gostoljubja domačinov.
Miha Ogorevc, upokojenec iz Pišec : „Iz območja današnje krajevne skupnosti je med vojno padlo 71 ljudi: 49 borcev, 12 žrtev nasilja in 10 talcev. To območje je dalo več kot 350 borcev in aktivistov. Nekdanja občina je ob okupaciji štela 1600 prebivalcev, zato je upravičena zahteva Zveze borcev in vseh prebivalcev Pišec, Sromelj in Zdol, naj te kraje vključijo pod zaščito nacionalnega parka v Kumrovcu. Takrat nismo gledali, kje tečejo meje, in smo se partizani z obeh bregov Sotle skupno borili proti sovražniku. V naših krajih je bil ustanovljen tudi Kozjanski odred, pri nas je več kot 400 družin našlo zatočišče."
V Pišecah bodo postavili spomenik, popravljajo ceste, pridelujejo dobro vino, kraji so lepi, zraka še ni okužila in<ljltrija — skratka, pričakujejo, da bi lahko živeli tudi od turizma. Zaenkrat je razvit le lovski turizem. Imajo svoj lovski dom, divjadi je veliko in streljat jo prihajajo tudi tuji lovci. Deviz se tako nihče ne brani .. .
motnosti za turizem
Marjanca Ogorevc, gostilničarka in tajnica turističnega društva: „Naše društvo je zelo delavno. Domači in tuji turisti obiskujejo Pišece in ^ imamo po 50 prenočitev na leto. S posojili smo uredili nekaj zasebnih turističnih sob, vendar bi jih potrebovali še več, zlasti zato, ker nekateri od tistih, ki so posojila že odjalačali, ne marajo več sprejemati turistov. Ker opažamo, da je naš kraj.precej zanemarjen, skušamo s tekmovanji v ureditvi kraja to hibo odpraviti.
S pomočjo občanov je društvo v zadnjih letih obnovilo propadli ^mlin in uredilo slapove, obnovili smo kužno znamenje, poskušali pa smo urediti tudi ribnik. Toda ribnik je prehud zalogaj za naše zmogljivosti. Potrebovali bi težko mehanizacijo, da bi iz ribnika odstranili blato in zabetonirali dno. Poskušali smo sami, delali smo do kolen v blatu, a nam ni uspelo. Imamo velike načrte in narejen plan: bazenček, ribnik z ribami, grad ..."
Podoba o Pišecah bi ne bila popolna, če ne bi zapisali še naslednjih dveh izjav:
Franc Vranetič, kmet iz Podgorja in delegat krajevne skupnosti: ,,Pri nas smo boljjjbogi, denarja nam manjka kakor povsod na podeželju. Ljudi je v teh krajih vedno manj. Poglejte, tudi dekleta se nočejo možit sem gor — vse hoče v mesto! Na televiziji slišim, kako je v mestih zrak onesnažen, pri nas pa je tako čist. . ."
Miha Šekoranja, upokojenec, prvi predsednik in soustanovitelj turističnega društva v Pišecah: ,,Če odštejemo vodovod, ceste in elektriko, v Pišecah ni bistvenega napredka. Pišece so bile zapostavljene in šele zdaj se prebujamo. Občjna popravlja šele zdaj, kar je prej zamudila. Manjka tudi več agilnih ljudi v,kraju. Vseeno pa upam, da poslej ne bo več veljalo: do Pišec je mogoče priti, potem pa ali ostaneš ali greš nazaj. Pišece ne smejo biti konec sveta!"

„Vedno znova najde način, da se o njej govori!" je vzkliknil znani fotograf VVingate Paine, potem ko se mu je iz razvijalca pokazala fotografija lepega dekleta, ki ga danes objavljamo ... On je mislil na njen poslikan trebuh, mi mislimo na dekle.
2ENSKALEP0T&
lope sever
SLAVA

Čeprav so Turki pogosto vdirali v naše kraje, jih izr(K)»li in požgali, naše malo moto ni dobilo mestnih pravic. v^bližjfiL je bila namreč mogočdatgra%|i*■ na, da je bila gospdslMina var-nam. Ta je krojil/	iJ3-
prestrašenim ^pijlraffifkbfri usodo,
predek °koHbfL&]ln tj I ah do zraslo nes6]er\pr r/eVft^ Sa^o enkrat so/se spunrali, Vendar je bil upor žfev kali^dušerr I
Turški i^a^i^mip.opustiliJ oblast se je menjaTSMrKčez-.ča^ so graščakom pprezalWetTerf7s tem da so jim robrali prOTDravi-ce. Tako so rpij-Wedniki (x0{d7\ občino, svojo sadnijo,>^solo,< faro in vse osfelo, Kar seTe daio v tistih časih dbbiti.
Za naše mao mesto ser začeli zlati časi Od blizu imda^j leč SO nrihaialpfrv^njrnp »p na božjo po^o^i^dravjd ii^ SreČQ, ka itfcjflj ihnvL tu pravdalL Za vsaTčo senco, za^ vsako žal besedo so se vlekle težke tožbe brez konca in kraja. Največji grunti so propadli, be-

račija se je po vaseh množila, -^naše malo mesto pa je raslo. Po-staT&r^etako mogočno, da bi ( skoraj Zcfeenčilo belo Ljubljano. dflO^tjio središče ni poznalo mali	si se ozrl, si laKko ASoel elj^žn dvonadstrop-
i^^^st\>-4®»/sta rasla kot /TJpbe p^«e«te^ato ni čudno, se najvplivnejši možje pri-n>v»UalKda.z\elikim pompom nygmncWm) mesto. Izdelali so grbrte^iwgye, k»t je bilo v tem času \na\di, f*ipravili sezname ul«c \prrWtoih četrti ter še obilo |ru^i*i Ječi, o čemer nam še dares priftmo ustni viri.
Vb °>0	cesarskem
s^LD^fn tja#^bfl^,i)lkrošnjo za ^dodelitev ^e»WK Jfavic. Vsa /' jIUJI \WS«vTj<la , fsij še danes tftcA/jin časa je treba z^fil gr|dlieJta dovolje-'Hje, nikaw^Jb mrarte pravice!).
<ina „i" sta še manjkala, pa bi bilo vse rešeno.

MED
STROKOVNJAK
—	Halo, tovarišico Majdo, prosim.
—	Pri aparatu. Ste tovarišica Anka? Prav, da ste me poklicali. Zaradi izvoza, ne?
—	Kaj je novega pri vas, tovarišica Majda?
—	Ne sprašujte. Človeka bi kap. Pomislite, tovarišica Anka, pomislite. Pričeli smo varčevati — pri telefonu. Prepovedali so nam dolge pogovore. Privatne pogovore. Na napačnem koncu smo pričeli varčevati, vam pravim. Mimogrede: ste končali jopico?
—	Čudovita je. Ivanu se poda kot ulita. Hvala za volno. Holandci pa znajo. Ni kaj reči. Rada imam debelo volno, se hitro splete. Pet večerov sem malo pozneje legla, pa je bila nared. To je debelo pogledal! Veste, že dofgo si želi tople jope. No, zdaj jo ima. Res sem vesela. Pa vaš, je še zmeraj v bolnišnici?
—	Ne, že dolgo ne. Bulo so mu izrezali in ga poslali domov. Je pa siten kot podrepna muha. Moški ne znajo prenašati bolečin. Če bi morali oni roditi, bi človeška vrsta izumrla.
—	Da ne pozabim. Minka, saj jo poznate, tista, s katero smo pile kavo pri Šestici, je rodila sina. Zdaj se s tistim huliganom, ki ji je našti-mal otroka, kregata, da je kaj. Se bo že nekako uredilo. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha.
—	Da, hvala za recept. Kolegice so bile navdušene nad pecivom. Se prste so si oblizovale. Nisem jim zaupala, kako se pripravi.
—	Snega pa ni, kaj?
—	Naj gre k vragu! Lani smo se ob tem času smučali, da je bilo veselje. Pred novim letom sem si kupila opremo. Iz uvoza. Famozna! Tudi smuči.
tp gfi3 ^ i
—	Naj vam povem, da so tape« ^ okus. Recite onemu dedcu, naj j|fl
so skoraj zastonj. Prava bomba!
—	In kam za osmi marec?	$
—. Najraje nikamor. Lani so n
podjetju povabili v hotel. Vse skup J ^ ii so se ga že ob osmih, da smo rn ^ med seboj plesati. K vragu, pa ta Semrek|a...	^
—	Mi pa smo se lepo imeli u $ avtomobile in se odpeljali na ^asnv|ei||i: radovednih oči. Zjutraj smo se Prl kot deske. Rečem vam: kot deske- ^
—	No, ja. Eni se znajo zaf)aV|t|!'^ je,!j imel rojstni dan naš izvoznik. ^ povabil v zakotno gostilno. Ob trgt; vlekli domov, danes mi hoče razne j
—	Tabletko, tabletko. V Avsti"')^ J odlične. Vržeš v vodo, počakaš, spiješ in ne veš, da sploh imaš 9'a^'
—	Nabavite mi jih, prosim, ^ d skočili čez mejo. Plačam, kolikor ga, kot če te boli buča.
—	Se je Vlado poročil?
—	Kateri?	r3<i
—	Oni iz barvarne. Zadnjič	pri"
—	Vse se je razdrlo. Lahka tlCje|3n?:i je imela poleg njega še dya. Se Pa topo> Človek bi jo najraje namalal na s ^
—	Že devet je. Čas hiti, kot ^ centrali me bodo kmalu prekini '• ^ telefoni. Traparija! Povejte m'^ ^ kako naj se potem pogovoriva , celo čas pogovora omejijo! Torej
Tu-tu-tu-tu-tu . . .
DOLENJEC VLJIIBU0I
evgen	■
jorife ;	^
„Veš kaj, dtagi," je dejala moja žena (in sumljivo mi je bilo, ker mi je dejala dragi), „rada bi šla v kakšno dobro domačo gostilno, z domačo hrano in pijačo . . ."
Misel o dobri domači pijači mi je ugajala, pa sem jo naložil in se odpeljal na Dolenjsko.
Že sva parkirala pred gostilno, po zunanjem videzu je bila zelo domača, saj je bilo pred njo blata skoraj do kolen pa še več nakresanih pobov se je motalo po dvorišču in so vpili „auf biks".
Sedel sem za domačo mizo (bila je nepospravljena) in domači natakar (ki me je tikal) se je v domači obleki (nosil je umazano moder predpasnik) postavil predme:
,,Kaj pa vidva hočeta? "
,,Kaj dobreba bi pojedla in popila . . sem dejal.
,,Kaj domačega," je pripomnila žena.
,,Domačega? " se je začudil natakar, „domač sem jaz. Imamo tudi vodo, ki je domača, mačko in osa."
J
se i'e c Domači gostje pri šanku so s
pa se ni dala:
„Imate domače žganje? "
„Imamo. Od Dane."	-ai^V'
„Pa žgance z zeljem in krvav'0^,^ p ,
„Imamo. Žgance naredim.0
pripelje Mercator, krvavice Pa .
že ne smemo več sami delat'
inšpekcija prepovedala!"
„Torej nič domačega? " j0hite V
„Kaj nič, če hočete, lahko ® ^ p#
mesni doručak. Ali pa doma° j
sovo juho."	j0rnaC
Nisva hotela tega in lepo P° J|ji
odšla — nepostrežena.	^
Birt pa je dejal, da lahko ^
bom še hodil zafrkavat, eno n3
domače.	.
„Kako pa je to? " sem vpraša • j
In pokazal mi je.	n;SH0,J
Zdaj dlje ne bom šel na Do'^^lc
rilo se mi je. Sem raje doma. kJ
lepo po domače . . .
MESCAN MA DOLEMJSg#

lodreinovakrsflomastrom

Akc"
nMHttT'' M ■	U I ■
J & | \ f%J
Jh i JB 4s . P«
IIBvJL?? j_Vl_5l
■BaffliMiiraTI irtii ^BJI 'i JijimiiMii! i Ju HIMIIIHIIMB
OM
fat-nmMji
Iv n 'Vi ni 4 i
mit v njp t t 1
vm
vns
KES
L"t^'9dna u
C'""'okUe?'"'®''^'" se je
PotC ^-Maloseie V. ""Odrn"^' ^viškoma ^ 9a okn ^ peneče Si Saje Odši?
^ii^^bili L . "'ti rado-
'i \ I °^^leka « Površi-■ ^ ? l j® P'-ije-?fOd3^®''ko teža? P'^^a' :n > oni s'':° Priplul do ^ V'na suh 1: P'-emočen /H>1: ..G^-^'i kipeče je \th-^abnii^ou	ver-
^^'?>'ovi??P°končujes '^'iv S e^*"Pokon-„oiskei
PO potf
s'i ^"i's" se'jf "'• š'na n"e!
l ^}. »"^dovednih pljuskala • l\i- ^ ''5te V/ ' 9'avicami
' ^anLt
.	kakor je
bil v obleki, spehan in premočen, je planil nazaj v skaljene valove, da bi zopet dobil svoj zaklad. In z vodo se je boril in pojemale so mu moči, ali vendar je srečno privlekel knjigo na suho.
,,Vita vitae meae!" In pritiskal jo je na usta. Zapustila ga je zavest, da je padel po zemlji. Knjiga pa mu je počivala na srcu, knjiga, ki je tedaj pretila preustrojiti nas Slovence v luterane.
Tako je napisal svoje delo Vita vitae meae (Življenje mojega življenja) Tavčar. In kako bi pisal danes?
Zbiral je vsak dinar, odpovedoval se je mesu in drugim dobrotam, nikamor ni več hodil — niti v gostilno niti v kino, zadnjo obleko si je kupil pred tremi leti, posojila je zbiral pri tetah in stricih in vzel še dva svoja, končno pa si je le kupil avto — sanje svojega življenja. ..Oh, življenje mojega življe-■^ja!" ga je božal in pral vsak dan, nakupil si je najrazličnejših sprejev in jelenovih kož, posebnih krp za umivanje in brisanje. Tako se je postavljal pred sosedi
in se jim dajal v zobe, da so bili zeleni od zavisti."
Nekega dne pa» je prehitro zapeljal v ovinek in namesto po cesti ga je nevidna-sila sunila z roba v vodo. „Hladna bo postelja!" mu je šinilo skozi možgane, ko se je prevračal po pdboč-ju.
In v resnici: avto je zapeljal v tolmun, globok in kalen. Poskušal je odpreti vrata, pa mu ni uspelo. Spehan in premočen je krčevito stiskal za volan, in ko so mu pojemale moči, je zaše-petal: „Življenje mojega življenja." (Latinsko ni znal, da bi povedal tako, kot je Tavčar položil v usta svojemu junaku,. ..)
Zapustila ga je zavest, da je omahnil na volan. Avto mu je počival na srcu, avto (po prosti presoji pa lahko vzamete tudi kak drug simbol potrošniške mrzlice), ki je tedaj pretil preustrojiti nas Slovence v prave malikovalce potrošništva.
„Življenje mojega življenja," je še šepetal na dnu mrzlega, kalnega tolmuna — a na površini se je naredilo samo še nekaj mehurčkov in nič več . . .
i t / i f %,i f 11 f -*41 ,*■* j i »•-«
i i f i | i ; § Ili H |j | Jp

SnVESTRSKI
VEČERI
Bila je skromna kmečka mati. Vse leto je delala in garala od jutra do noči, da je njen sin, ki je hodil na delo v mesto, bil vedno lepo in čisto opran; da je njena hči lahko vsak teden zamenjala kovček umazanega perila z opranim in zlikanim, kadar se je vrnila iz mesta, kjer je obiskovala gimnazijo; še posebno pa je skrbela za najmlajšega sina, učenca strojno-mehanične šole. Kadar so otroci praznovali rojstne dneve, jih je vselej razveselila s kakšnim darilom in se potrudila, da je bilo ob teh dnevih vedno kaj boljšega na mizi. A za njen rojstni dan so ti otroci vedno pozabili nanjo.
Mati se ni pritoževala. Delala in skrbela je zanje ter bila vesela, da so se še vračali k nji. Tudi za osmi marec se je ni nobeden spomnil. Ker je rasla v revni kmečki družini, ni bila vajena sprejemati darila, toda za novo leto je vseeno trdno upala, da je njeni dragi otroci ne bodo pozabili.
Bližali so se novoletni prazniki. Ljudje so hiteli in kupovali po trgovinah darila za svoje najdražje in najbližje. Tudi kmečka mati je hotela svojim otrokom pripraviti skromno novoletno darilo. Da bi dobila potrebni denar, si je nekega jutra naložila težko košaro in se odpeljala na trg. Ves dopoldan je prezebala na tržnici in ponujala svoje blago mestnim gospem. Celo pod ceno je prodajala, samo da bi čimprej lahko kupila darila za svoje otroke, ki jih je imela tako rada.
Hitro je prišel silvestrski večer. Mati je postavila novoletno jelko, pripravila darila in srečna čakala otroke. Prvi je prišel najstarejši sin Vojko. Samo ,,dober večer" je dejal, odložil vrečko z umazano delovno obleko na klop, vzel iz omare boljšo obleko ter se pričel oblačiti.
„Kam se ti tako mudi? " ga je vprašala mati.
„SilvestrovatI Komaj sem dobil rezervacijo, pa še tako draga je."	*
Tudi Anica in Jurij sta prišla, odložila umazano perilo ter se hitela oblačit. Tudi onadva sta si rezervirala prostor za silvestrovanje. Vsj trije so hiteli, še lahko noč so pozabili voščiti . . .
" Mati je ostala sama, razočarana. Pospravljala je umazano perilo in debele solze so ji polzele po licih. Takega „darila" ni pričakovala. Niti za vrečko kave niso zmogli njeni otroci. Ko je legla spat, ni in ni mogla zaspati. Vso noč je premišljevala, ali je res nihče nima rad ali pa so zaradi svojih skrbi pozabili nanjo.
Otroci so se proti jutru vrnili s silvestrovanja, in ko je mati pripravljala kosilo, so trdno spali .. .
Po kosilu je mati podelila darila. „Srečno novo leto vam želim! Tu imate skromna (parila, kakor je skromna vaša mati."
Vsi so zardeli od sramu. Voščili so ji novo leto. Radi bi se ji opravičili, pa niso mogli spraviti besed iz sebej Mati je opazila njihovo zadrego.
„Je že dobro otroci, saj vem, plače so premajhne, rezervacije za silvestrovanje predrage. Bo drugo leto bolje," je rekla, v mislih pa se je bala, da ne bo drugo leto še slabše ...
In res je bilo slabše. Naslednji silvestrski večer jo je obiskal samo še najmlajši, potem nihče več. Sama, zapuščena in pozabljena je še nekajkrat čakala novo leto, dokler ni nekega silvestrskega večera za vedno zaspala.
• Š. M.
I
Wx?nm
im
!:^; .Oi
Narava se je zarotila proti ljudem: snežni metež je v minuti zamedel vse poti in tudi sicer je nekje nad Sodražico, v nekakšnem peskokopu, ki je v snežnem metežu in v temi dajal groteskne podobe, pot čisto izginila. Moral sem nazaj do zadnjih sodraških hiš, da so mi povedali, da smrečice na levem nasipu peskokopa niso plod pogo-zdovalne akcije, ampak da gre tam pot v Jelovec nad Sodražico. Za prvim ovinkom so se pokazale medle luči.
Drago Košir, 54-letni upokojenec^ aktivni sodelavec NOV, nazadnje v službi pri nekdanji „Torbici", ki je imela obrat v Sodražici, je bil še po stari kmečki navadi zvečer v gosteh pri sosedu in mu je kazal diapozitive s svoje poti po Indiji.
„Tiste smrečice lahl<o kaj dobrega obetajo!" se je za uvod spomnil težavnega dostopa do vasi. „Minirali bodo, in če gre verjeti obljubam, bomo dobili celo asfalt. Potem bo življenje pri nas prijetnejše . .
Košir, rojen 12. februarja 1921 — zanimivo, prav na isti dan kot njegov kolega Janko Dolenc, prav tako kipar — ima tri otroke: 27-letna Alenka je v službi v Ljubljani, 23-letni Drago je zdomec (na Dunaju je žični tkalec), 17-letni Janez je pa še doma in hodi v Ljubljano na poljansko gimnazijo.
Veselje in talent — oboje ali vsako zase, kakor hočete — je Košir podedoval bržkone po Gregorju Perušku, ki se je v začetku tega stoletja izselil v Ameriko in se pod imenom Harvey Gregory Prushek uveljavil med ameriškimi ekspresionisti. Potem je ekspresionizem opustil in se začel izražati v simbolizmu in kubizmu. Osnoval je celo Jugoslovansko šolo moderne umetnosti v Clevelandu; umrl je leta 1940.
„Pogled na Koširjevo kiparsko bero, slogovno in motivično tako raznovrstno, nam pove, da je to kiparstvo fenomen, katerega pobude ne moremo iskati v navezovanju na podobarsko izročilo, ampak v nenadnem uresničevanju kiparjeve notranje nuje," piše o njem krik Mirko Juteršek.
Košir se s kiparstvom intenzivno ukvarja od leta 1967, se pravi približno od takrat, ko je šel v pokoj. Toda vse življenje je čutil veselje do slikarstva in kiparstva: kot mnogi ljudje, je tudi on pozno Iahk9 uresničil svoje nagnjenje.
V Trebnjem je bil na taboru samorastnikov enkrat samkrat: „Na tretjem taboru sem bil, o tem imam takole mnenje: človek enkrat gre na tako stvar, če pa bi hodil pogosteje, bi bil profesionalec, poklicni tabornik. Do tega mi pa ni. Saj tudi v Trebnje nisem šel zaradi dela, ampak predvsem zaradi stika s kolegi. Zato sem tudi lani šel v Ernestinovo pri Osijeku, kjer živi Smajić in kjer so Hrvati pripravili svoj tabor. Oni so namreč razdelili slikarstvo v Hlebine, kiparstvo pa v Erne-
stinovo, kjer snujejo galerijo. Bil sem Vidmu ob Sčavnici na podobnem sre^an^-j^;
Ob kiparstvu ima Košir še enega ^ z nadvse rad potuje. Pred dnevi se je* ^ 12-dnevnega potepanja po Indiji in JLjternko da ga je prevzela predvsem Indija, rti hočejo iz Tajske (vsaj iz tistega, ^arp|n|C0 D? ristovim očem) narediti nekakšno 5>VJ cembra je bil v Leningradu, pred dvema ^ Italiji. Od vsepovsod prinese veliko n°vl ^
in novih načrtov. Leningrajske bele nocip^
ske maske mu rojijo po glavi in to bos ničiti tudi v lesu.	. |ahko
Pravi sicer, da les ni pomemben, ajraj> oblikuje v različnih vrstah, vendar vsee ^ ^ in največ dela v brezi, ker lahko dela lesu in ker breza ne razpoka. Sicer ^. jdoseže tudi po orehu, ki ga je v njihovi do ^ Košir, ne dela izključno kipov, prav ra ^ onjob in enakovredno ustvarja zdaj v tej, zdaj
Rodil se je v Jelovcu nad S ° d r a ž i c0 •n ^ najbolje počuti. „Če hoče človek de ^ ^ mora imeti urejen dnevni red. Ko .j^ji težav z zdravjem („Hrbet me daje! ),
bolna, a kljub temu naredi v kiparstv' ^ cel šiht, sedem do osem ur, vsakdan.
takega načina življenja ne hodi rad P srečanjih. „To ni ekshibicija, kjer . n3j dveh, treh dneh dobro opravil delo. ^0 kem taboru človek že naredi, toda pra ni; čas te tam preveč utesnjuje. Včasi '^0 zaidem v slepo ulico. Potem je najbo je ^ odložiti in se k delu spraviti šele čez mi mislimi, z novimi rešitvami!"
Košir, ki ne mara biti naivec v tem sedi doma za pečjo, sicer rad potuje.« doslej sorazmerno malo razstav. _v razstavljal v Arcevii (v Renicciju, ki nl ojbnic0 je bil v internaciji), ki je pobratena z ^(jij
v Ribnici, Sodražici, Loškem P°\°
Novem mestu in na Jesenicah. Večkra j ven pri skupinskih razstavah samorastm
„Najraje delam kaj takega, kar se n jeno. Rad bi izluščil kaj posebnega-toda nisem vezan ne na kmečko tenna^e ^ kaj drugega. Posežem po tistem, kar
Vsi, ki se srečujejo z obsežnim lom Draga Koširja, sodijo, da je močno A gre za stvari, ki so nastajale in še naStaJ,-daleč od središč, brez pobudnikov a 1 Koširjevi izpovedi.
Zaradi tega so njegove stvari sveže ^^
Morebiti se bo poslej, ko bo cesta ^ odprla svetu, tudi Košir bolj odprl lju va skromnost, se zdi, je kar rahlo zabr ^ cionalno prešernost in veselje ljudi s 9° j j
IM I N q NlH
nosil®^'
MEniDMIKIlZ
Vse življenje univerzitetnega profesorja dr. Metoda Mikuža je tesno povezano z Dolenjsko. V njegovem kabinetu na filozofski fakulteti, kjer je redni profesor na oddelku za zgodovino, je pogovor najprej stekel o Dolenjskem listu. „Redno prebiram vaš časopis. Še posebej me zanimajo novice iz ribniškega konca, zlasti iz Ortneka in okolice," je povedal. „Včasih imam občutek, da o tem lepem in zanimivem delu naše dežele premalo pišete. Saj vem, da en novinar ne more vsega obhoditi, da priganjajo roki . . ."
Takoj zatem pa je že povedal nekaj o tem, o katerih bi bilo dobro pisati, skočil v knjižnico in prinesel vire, iz katerih bi lahko črpali. Nobena beseda ni bila vržena kar tako, da se pač nekaj pove, vsaka je bila pretehtana, podkrepljena. Iz vsega pa je vela velika ljubezen do Dolenjske. Prof. Mikuž je očitno ponosen na to deželo in njene ljudi, tako v preteklosti kot danes.
„Prav je, da vaš list ne piše le o vsakdanjih, sprotnih dogodkih na vašem območju, pač pa bralce seznanja tudi z zgodovino dežele, katere ime nosi. Ljudje morajo vedeti, kakšno je bilo v preteklosti življenje gradov, ki jih je bilo pri nas toliko, kakšna bogata preteklost se skriva v teh ruševinah. Ne smete pa pozabiti tudi ljudi, ki so v svojem času iz dolenjske kmečke zaostalosti s svojo nadarjenostjo in pridnostjo dosegli velike
uspehe in ugledne položaje. Tudi teh ni malo in ne smejo utoniti v temo pozabe," se je razgovori! profesor. In takoj je svoje napotke podkrepil s primerom znanega humanista l-uke iz Dobrepolj, ki je postal rektor dunajske univerze!
Sicer pa je ugledni znanstvenik prof. Mikuž velik del svojega življenja preživel na Dolenjskem in to deželo pozna kot malokdo. Dolenjec je sicer le po materi, Ribničanki, oče je bil Notranjec. Oče je bil učitelj, življenje učiteljske družine pa je bilo v tistih časih precej podobno ciganskemu: kar naprej so se selili iz kraja v kraj. Prof. Mikuž se je rodil 1909 v stari šoli v Prečni, kjer je njegov oče nekaj časa učiteljeval. Dolga leta je živel v Šmarju pri Ljubljani in tako se do današnjih dni ni znebil dolenjskega dialekta. Pa se ga tudi noče. ,,0d matere sem se naučil tako govoriti. Marsikdo mi očita, da preveč rinem naprej svojo do-lenjščino. Kaj hočem, govorim tako, kot znam ... Pa tudi počutim se Dolenjca," prizna in se nasmeje.
Večji del svojega časa preživi prof. Mikuž na Dolenjskem. Mir za svoje znanstveno delo si je našel na Grmadi nad Ortnekom, kjer si je postavil hišo. Tu se poglablja v gradjvo za svoje knjige. ,,Tu sem napisal vse svoje knjige, tudi svoje najobsežnejše delo Pregled zgodovine NOB v Sloveniji, ki je izšlo v petih knjigah. Da lahko res v
miru in zbrano delam, sem vpeljal poseben ,režim': k meni lahko pride le moj docent; pa seveda prijatelji. Tudi Edvard Kardelj je že bil pri meni."
Takoj se vidi, da je prof. Mikuž zelo navezan na ta kraj. „Grmada leži na tromeji med ribniško, grosupeljsko in viško občino. Od tam se vidi vsa Kranjska in še del Štajerske. Samo 30 kilometrov zračne črte je moj dom oddaljen od Ljubljane, pa je tako, kot bi živel v srednjem veku. Ko sem nekoč nabiral gobe, sam srečal medvedko z dvema mladičema. Na srečo smo se vsi obrnili v drugo smer... Le kje lahko še doživiš kaj takega? !
Žal pa ti lepi kraji izumirajo. Mladina odhaja za boljšim zaslužkom, njive so v pušči. Jaz sem pa najraje tam. Celo predavat sem se z avtobusom vozil od tam. Sedaj .moram biti v Ljubljani, ker mi nekaj nagaja zdravje, pa se bom kmalu spet preselil na Grmado. Veste, v Ljubljani ni miru za delo," se pritoži čez mestni hrup.
Po gimnaziji v Ljubljani in Šentvidu se je Mikuž vpisal na teološko fakulteto in po končanem študiju služboval kot kaplan najprej-v Trebnjem, nato v Mengšu, potem ga je pot spet zanesla na Dolenjsko — v Kočevje. Takoj ko se je začela vojna, je začel delati za partizane, jeseni 1942 pa je odšel v partizane. Bil je član vrhovnega plenu-
34
DOLENJSKI LIST
ž i j slžM h li^nl
DRAGO
nsn
rILM
Ai.n nihč


ki°qa^f-	progra-
slovenlko^'j? P^edva-
Vesna ri "^0 na film J ''"^' opozarja-
^ečjih imiT"^'«^'ieenonaj-
film 1^ ^^tvarjalnosti. •^^'Poveduip	Lucien"
t^h , ^°i"e odloča 93^franf;~~T-^-'^ premlad
^P^ejmejo S.
Pridru?! f' ^ bližnjem i'^'^' dela J	polici-
aoščE
jo je že moč kupiti v naših trgovinah, je plošča, na kateri se predstavlja slovenski pevec Alfi Nipič. Ob spremljavi revijskega orkestra RTV Ljubljane p6je dve izvirni domači skladbi: Privškovo „Naj bo" in Sossovo „Rad bi ti dejal". Za obe je besedilo napisala Elza Budau. Obe skladbi sta že znani, saj sta čest gost na radijskih valovih.
ie v	PloW
'»ia ? Popevkar? '''p"
Woi{f''®'= "aScga ob,°' 106.- dva	Na
fi& kavbo?	Pol.
fiin^''' SlasN,
"siskJ" I^Pledar
O " Ferlež „ ^'»^iezlo-
W	kupce plošč.
CS
i^-PRED5Tflvunmo vfun-v
74 z ' naslovom „International Slovene Song Festival 74". Razen nastopa tujih gostov so britanski poslušalci lahko slišali tudi nekaj naših pevcev: Janka Ropreta, Tatjano G ros, Majdo Sepe in Ota Pestnerja, ki je lani oel nagrajeno skladbo Borisa. Kovačiča „Za ljubezen hvala ti". Prav to skladbo so v oddaji 3BC še posebno poudarili.
Suzy iz Zagreba je izdala dvojni album znane temnopolte pevke Arethe Franklin, ki pod naslovom „20 originals of Aretha Franklin" prinaša 22 najboljših interpretacij te pevke. Album je dober pregled raz-(/oja in širokega pevskega opusa Arethe Franklin, ki jo mnogi smatrajo za eno najboljših pevk.-Med drugimi zasledimo tudi pesmi: I never loved a man, Save me, Satisfaction, You are my sunshine, That's life, Baby I love you.
slovenska 7ir: popevka /O
čeprav je do festivala Slovenska popevka 75 še daleč, saj se bo začel 5. junija (trajal bo do 7. junija), je organizator že uspel dobiti zagotovila za sodelovanje petnajstih tujih radijskih postaj; Londona, Dublina, Budimpešte, Prage, Varšave, Saarbrueckna in Vzhodnega Berlina. Znana sta tudi že dva tuja izvajalca slovenskih popevk; to je skupina „Plavci" iz Prage in EIzbieta Wojnowska iz Varšave.
Ob tej priliki lahko še napišemo, da je BBC sporočila, da je na svojem drugem programu meseca novembra predvajala posnetke s Slovenske popevke
KNJIGE
samrasliiiH
V počastitev petindvajset-letnice smrti slovenskega pisatelja Prežihovega Voranca je Mladinska knjiga izdala zbirko njegovih najbolj znanih novel pod skupnim naslovom „Samo-rastniki". Prežihove pripovedi so našim ljudem dobro znane, če drugače ne, vsaj po filmih. Tokrat pa jih spremljajo likovne stvaritve slovenskega naivnega slikarja Antona Repnika. Barvne reprodukcije spadajo v ciklus slik, ki nosi naslov „Samorastniki", saj so bile ustvarjene ob navdihu, ki ga je slikar dobil pri Prezihovem pisanju. Tako knjiga prestopa krog navadne izdaje. Temu primerna je tudi cena, ki ne bo odstopna najširšemu krogu Jju-di.
gr$ka lirika 20.stol6tja
■#





Lani septembra smo praznovali pol stoletja, odkar je umrl znameniti slovenski leksikograf Maks Pleteršnik, rojen v PIšecah in tam tudi pokopan. Njegovo Ime je postalo slavno s slovensko-nemškim slovarjem, ki ga je po stoletnem večkratnem poskušanju dokončno uredil in pripravi! za tisk. S tem slovarjem se je zaključilo prizadevanje Kumerdeja, Linharta, Zoisa In Vodnika. Slovar je bil vse do današnjih dni močno Iskan, saj predstavlja dragoceno in bogato gradivo za poznavalce ne samo slovenskega jezika, ampak za vsakega slovanskega lingvista. Cankarjeva založba se je zavedala potrebe po ponatisu, zato je Izdala reproduciran ponatis Pleteršnikovega slovensko-nemškega jezika. Spremno besedo je napisal izdaji dr. Rudolf Kolarič. ,
MMM
pesništvo. Antologija zajema pesmi 23 pesnikov in pesnic. Izbor in prevod je pripravil Marijan Tavčar.
brsko pesnistvo pu/Lna šolar in ni ga izobraženca, ki bi ne poznal velikih imen stare Grčije. Žal pa ni tako z moderno grško liriko, čeprav jo nekateri zelo cenijo. Zrasla je iz plemenitih virov stare tradicije in se- oplodila ob modernih evropskih umetniških tokovih. S knjigo „Grška lirika 20. stoletja", ki jo je izdala Državna založba Slovenije, dobivamo Slovenci kratko, a dovolj izčrpno antologijo, ki nam odpira pogled v do sedaj malo znano
Vasilij Jemeljane'nko ni pisatelj, toda kot vojni pilot si je v zadnji svetovni vojni nabral veliko izkušenj in spoznanj, ki so mu vodila pero pri pisanju knjige „V surovem zraku vojne". Knjiga je izšla v slovenskem prevodu pri Partizanski knjigi. V nasprotju z drugimi podobnimi pripovedmi Jemeljanenkova knjiga ne
prikazuje vojne v zraku z lažnim pridihom viteštva, ampak pokaže resnično surovost vojne, nadčloveške napore in umiranje. Knjiga je zanimivo pričevanje o številnih človeških usodah in herojstvu malih ljudi, brez katerih bi sovjetska domovinska vojna ne dočakala slavnega konca.
gospa spastega brega
Angleške pisateljice sestre Bronte so zelo zanimiv pojav v svetovni književnosti. Naša prevodna književnost Ima že lepo število del teh pisateljic prevedenih, zdaj pa prihaja pred naše bralce še eno — to je roman Anne Bronte „Gospa s pustega brega". Pripoved je napisana kot dnevnik mlade žene, ki jI je'usoda namenila za življenjskega tovariša aI!'oholi-ka. V mnogočem je pisanje močno avtobiografsko obarvano; literarni zgodovinarji v glavnem liku romana namreč prepoznavajo brata sester Bronte.
johannos
mario
simntci
pa
čeprav ni
iiiirihiiiiiMiiillil
Založba Obzorja je izdala knjigo, po kateri bodo radi posegli bralci napetih zgodb o življenju in delu obveščevalcev. V prevodu Janeza Potočnika je pred nami roman z nenavadnim naslovom „Pa čeprav nI zmeraj kaviar". Gre za pripoved o drznem, neprostovoljnem tajnem agentu Thomasu Lievenu, ki ga privlačijo predvsem dobra kuhinja in ženske. Pisatelj romana Johannes Mario Simmel je tega junaka postavil v trdi čas vojne, v mednarodne spletke in napete dogodke. Pripoved je tekoča, napeta, čeprav ji ne manjka tudi globoke refleksije.
Glasbena umetnina se Izraža z „jezikom", ki ga lahko razume vsakdo. Glasba nima meja. Takšne so trditve, na katere brez težav pristanemo, saj vemo, da nas prav nič ne moti pri poslušanju koncerta dejstvo, da je ustvarjalec Nemec, Ceh, Rus ali katerekoli narodnosti že. A vendar ni čisto tako. Tudi za razumevanje in dojemanje glasbene umetnine mora človek poznati vsaj ABC glasbe.
Tega se prav dobro zaveda tudi Tea Marn, glasbeni pedagog na novomeški gimnaziji. Njeno delo je začrtano predvsem v to smer. Mladim odkriva čudoviti svet zvokov, svet njihove skladnosti in lepote, v mladih budi na ta način estetsko plast zavesti, brez katere si težko predstavljamo polno-krvnega, celega človeka.
Tea Marn je končala redni študij v Ljubljani, potem pa odšla na študijsko izpopolnjevanje v Salzburg na glasbeno akademijo Mozarteum, točneje
v Orffov Institut, ki je zrasel Iz Mozarteuma. Tam se je seznanila z novimi pedagoškimi prijemi poučevanja glasbe. Marsikatero zamisel in pedagoški prijem je potem prenesla k nam. Več let je kot sodelavec ljubljanskega Radia pripravljala glasbene ure za oddaje „Radijske šole".
„Priprava ene same take ure ml je vzela ogromno časa," je povedala Tea Marn med pogo-voVom. „Večinoma sem jih pripravljala ponoči, po končani službi in drugih opravkih, ki jemljejo ženski in ženi ves prosti čas. Morda sem svoje zmožnosti malo precenjevala. Zdaj ne utegnem In ne zmorem več ves prosti čas posvetiti samo delu."
Vendar pa to ne pomeni, da se zdaj ukvarja samo še s službo. Marnova je tudi predsednica Glasbene mladine. Osnovna organizacija Glasbene mladine deluje v Novem mestu že od 1970. V tem času je že precej naredila, čeprav je pred njo še veliko dela.
„Glasbena vzgoja kot sestavni del estetske vzgoje je bila pri nas zanemarjena. Nikakor pa ni res, da je zaradi tega zanimanje za kvalitetno glasbo povsem upadlo. Mlade zanima tudi resna glasba in celo opera, za katero se tako rado sliši, da se je preživela. Morda mladi v nji najdejo nekaj tiste romantike, ki jo je današnji čas zavrgel in zamenjal z nasiljem in spolnostjo. Med drugim to dokazujejo tudi naši obiski koncertov In oper. Redni večerni koncertni abonma v Ljubljani obiskuje okoli 50 dijal(ov. Zavedam pa se, da to še ne pomeni prave razgibanosti. Predvsem bi bilo potrebno nuditi mladini v delovnih kolektivih možnost, da se seznanijo In spoznavajo kvalitetno glasbo. Na žalost je tako, da je za tako glasbo potrebna poprejšnja vzgoja."
' Marnova vidi nekaj možnosti glasbene vzgoje mladine v tovarnah tudi v drugačnih disko klubih. Z voljo in močnim so-
delovanjem samih mladih bi lahko disko klubi postali točke, kjer bi se mladi zbirali, poslušali kratka predavanja o glasbi in glasbo. Združili bi zabavo in vzgojo.
„Predvsem pa bo potrebno, da se Glasbena mla'dina poveže z občinsko konferenco ZSMS ter da se kadrovsko okrepi. Menim, da bi za delo Glasbene mladine lahko nastavili profesionalnega voditelja. Tako bi se organizacija okrepila, saj prav v tem pogledu ne gre tako, kot bi lahko. Za zdaj pripravljamo v Glasbeni mladini članske Izkaznice, s katerimi bi omogočili tudi ~ popust pri vstopnini za koncerte. Več ko bo v organizaciji včlanjenih, bolj živa bo. Seveda pa morajo mladi v nji aktivno sodelovati, naj izbirajo programe, vodijo de^o .. ."
V vsem pogovoru je Tea Marn Izražala optimizem. Prepričana je, da se da vse narediti z dobrimi in pametnimi prijemi , . .
MiM
E/M/ dJH
suHanovanje
.pogovor živ v mestu, da je dobil iz slovenskega jezika sin Slovenca Rozm. dvojko, sin nemčuija Pršeta pa izvrsten red. Mogoče, da je dobil ga eden in drugi ex offo, kajti kutarji stare šole niso še vsi poguzali. Prečin-ski učitelj bil je na izpitu v 4. razredu ^avne šole, skoraj vse je prašalo in odgovarjalo se po slovenski — če se more zvati nemški jezik slovenski. Naše besede skoraj ni čul. Kaj bohotno držal se je oglušeli Langer. Na Kapiteljskem hribu slišal sem tri osmošolce pogovarjati se po — nemški! Quousque tandem? Eden, ki je govoril naj več, bil je sin bogatih staršev — naj se taji, kolikor hoče — kapital koketira skoraj povsod s sulta-novanjem. Veči dijaki navadijo se nemčariti posebno v društvu zaljubljenih gospodičen. Shajališče in kar je z njim v zvezi, biva.veči del v Vragovem logu.
Ta log dal je krščanski veri in Avstrii že precej udov in državljanov. — Rozman bil je pri Rudežu; v to pošteno hišo, v družbo prijateljskih si domo^ rodcev, priklatU se je tudi kot agent provocateur oficijalni volk Podboj. Napijal je pogin vsem dinastijam, brez dvombe zato, da zaplete v kako neprili-ko poslanca R., sebi pa da pomore do predstojništva."
Kapital koketira skoraj povsod s sultanovanjem. Ta Trdinova misel še danes živi. Res pa je, da jo je treba prilagoditi današnjemu času. Včasih je bilo dobro vse tisto, kar je bilo povedano po nemško, medtem ko so slovenski jezik dajali v nič. In ko si je v desetletjih slovensko ljudstvo priborilo pravico do domače besede in do domačega jezika, koketira kapital, s sultanovanjem na drug način.
Včasih ni bila dovol domača beseda, danes pa kapital zaničuje domače izdelke. Prečestokrat merijo ugled človeka po'tem, ali je dragocena obleka. prinesena iz Londona ali Pari^a^ Trst kajpak ni dovolj dober, saj tja hodijo že vsi po vrsti in kupujejo po trgovinah kavbojke, ki niso bile po Lewi-su še nikoli tako cenjene kot danes, na zanemarjenem Ponte Rossu pa poslušajo kričeče in vsiljive prodajalce ničvrednih ur in transistorjev ter kupujejo malo vredne stvari, misleč, kako dober nakup so opravi-
O nekdanjem Vragovem logu, ki mu danes pravfmo Ra-gov log, ne kaže izgubljati besed: še je sprehajališče zaljubljenih, vendar pa ga uporabljajo znatno manj kot pred desetletji. Napredek je tudi na tem področju prinesel novosti. . .
„Na Gregorjevo — otec, še veš? — se ptički ženili so,/ za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so;/ midva preko ceste sva slušala . .. „Čuješ živ-žav? / To je, živio' — zdaj starešina je mladi napil."
Tako poje v Dumi Župančič o Gregorjevem, 12. marcu, ki je bil v starem julijanskem koledarju na začetku pomladi, medtem ko je danes po koledarju sicer še v zimi, pa ga vendar štejemo za prebujanje pomladi. -Na ta dan se ptički ženijo: na Dolenjskem pravijo, da „če je o svetem Gregorju breza zelena, so kosi godni že o sveterrt Jur-ju". Začne se oranje, Dolenjci pravijo; „O svetem Gregorji ta dolgo njivo orji!" Ponekod ja na ta dan že v zemlji semenska repa, pa tudi zelje in čebula.
Pomemben vremenski mejnik je po starem izročilu tudi dva dni prej, 10. marca — god štiridesetih mučencev. Kakršno je vreme takrat, tako bp naslednjih štirideset dni — do Jurija .. .
Za Gregorjem je znanilka pomladanskega dela na prostem sv. Jera. Pregovor pravi: „Kolikor ima ovca o sv. Jedrti jesti, toliko krava o sv. Juriju.
19. marca je sv. Jožef, zaščitnik v neštetih stvareh. Marijine-
ga moža imajo za patrona slovanskih dežel, priporočajo pa se mu rokodelci, zlasti drvarji, mizarji, kolarji in tesarji. Menda se. k njemu zatekajo zaročenci in zakonci v družinskih težavah, v skrbeh za otroke in v stanovanjskih stiskah. Tudi Jožef je pomladanski .svetnik. Na Krasu so radi rekli: „Sv. Jožef čevljarjem luč upihne," češ da se je dan že dovolj vzdignil. Pregovor pravi: ,,Sveti Jožef lep in jasen, dobre letine prerok prijazen."
Medtem ko je bil včeraj dan dolg 11 ur in 18 minut, se bo do 10. marca podaljšal za 16 minut, 15. marca pa bo meril že 11 ur in 51 minut.
Sonce je še v znamenju rib, Herschel pa nam ponuja takle ključ za ugotovitev v vremena: 13. marca 47 minut čez polnoči bo mlaj. Mraz bo, če slučajno ne bo pihal jugozahodnih.
Kakšne pregovore so skovali v tem letnem času?
Če breskve pred sv. Gregorjem cveto, trije eno pojedo (ker pdzebejo). O sv. Gregorju gre lisjak pred duri. Če slabo je vreme, nazaj več ne gre; če je f)a vreme lepo, gre za štirinajst dni domov. O sv. Gregorju najvišji gorjanec na drvo potrka. O sv. Gregorju pravijo: kmet dolgo
&III-19.III.
njivo orje, klobuk postrani nosi, pa staro ženo kruha prosi. Po sv. Gregorju od vsakega vetra sneg kopni. Sv. Gregor je materi kožuh kupil.
Če je lepo vreme na Jožefo-vo, naj veselo bo srce kmetovo.
Če ne prej, na sv. Jedrti dan gotovo gorka sapica pripihlja.
Če štirideset mučenikov dan ni lepo, tudi^ štirideset dni potem ne bo. Če štirideset mučenikov dan še zmrzuje, še štirideset mrzlih dni prerokuje.
Ime meseca — marec — je povzeto po rimskem bogu Marsu, bogu vojne in hkrati bogu, ki je utelešal divje, neukročene in skrivnostne sile narave. Ker je bil zaščitnik in pokrovitelj v vojskah, mu je bil posvečen prvi, pomladni mesec v starorimskem koledarju. Slovensko ime za marec — sušeč je uporabljal že Martin iz Loke, za njim so ga povzeli Trubar in drugi; opozarja pa na čas, ko se zemlja posuši in jo je mogoče začeti obdelovati. Dalmatin in še nekateri so skušali uvesti ime breznik, vendar se ni uveljavilo, tako kot ne številna domača imena: brstnik, sušnik, postnik, ceqljenjak in druga.
Se to: od prvega do zadnjega dne v mesecu zraste dan za eno uro in 41 minut.
RUPERCVM
A 3ARTELJ J.SPLICHAL
mmi
iN mE
„Grad in gospostvo Ruprechtshof, po kranjsko Ruperč vrh, spada k srednji Dolenjski in leži osem milj od Ljubljane, od Novega mesta pa pol ure.
Nemškč ime si je grad izposodil od kranjskega, ker se je kraj, na katerem je bU kasneje pozidan grad, imenoval Ruperč vrh.
Grajsko poslopje stoji prav sredi gozda, zato tudi nima lepega razjeda. Ker so grad pozidali lastniki mehovskega gospostva, je bilo h graščini priključenih precej posestev mehovskega gospostva, tako da obsega zdaj Ruperč vrh polovico Mehovega. Prej je bil lastnik graščine gospod Jurij Sigmund grof Paradeiser, stotnik v Otočcu, po njegovi smrti pa njegova žena gospa Katarina Elfea-beta, rojena grofica Ursini pl. Blagay, kije s poroko z gospodom Ivanom Gottfriedom pl. Egkom izročila posestvo sedanjemu lastniku."
Tako je pisal Valvasor, Vrhovec pa je v svoji „Zgodovini Novega mesta" pisal:
„Leta 1622. je prodal cesar Ferdinand IL grad Mehovo grofu Emestu Paradajzaiju. Njegov sin, Josip Emest Paradajzar, je pričel
1.	1641. zidati dobro uro od Mehovega, a globoko pod njim, na prijaznem holmcu gradič Ruperč vrh. Dozidal gaje leta 1657.
Leta 1726. je pripal Ruperčvrh samostanu menihov Cistercijencev pri Kostanjevici (Mariabninn). Ko je dal cesar Jožef IL leta 1786 pozapreti samostane, postal je Ruperč vrh lastnina verskega zaklada, ki ga je pa v našem stoletju prodal."
Ko se je Ruperč vrh dvignil, je Mehovo propadlo. Paradeiseiji, ki so bili sredi 17. stoletja tudi lastniki Mehovega, so bili največji zemljiški posestniki v novomeški okolici. To je bila stara rodbina, saj se v listinah omenjajo že v 13. stoletju, vendar so si šele nekaj stoletij pozneje pridobili moč in ugled. Veliko posesti so imeli na Kranjskem in Hrvaškem; člani te plemiške rodbine so bili deželni upravitelji, odborniki in pomembni vojaški voditelji v Žumberku, Senju in Otočcu. Ob koncu 16. stoletja so dobili ba-ronski naslov.
Obširno so o Paradeiserjih pisale Dolenjske novice leta '1909 in potem še enkrat pet let pozneje. Ernest Paradeiser je bil 1622 imenovan za yelikega stotnika v Žumberku, leto dni pozneje pa je kupil mehovsko graščino — od cesarja Ferdinanda II. jo je kupil
2.	januarja 1623. Njegov naslednik Rudolf je ^1635 med kmečkimi upori na Štajerskem in
Kranjskem priskočil na pomoč deželnim stanovom in s svojimi Uskoki pri Krškem raz-gnal okrog 1000 upornih kmetov, nato pa opustošil še njihove domove. Njegova vdova Doroteja, rojena Haller, je po njegovi smrti vodila mehovsko in poganško posest, ki jo je predtem možu prodal Štefan Gusić. Ker sta imela četvero otrok in veliko posest in ker na tem delu posesti ni bilo upravnega središča, so se odločili za zidavo gradu Ruperč vrh; začeli so ga zidati 1641, dogradili pa 16 let pozneje, j^alu po dograditvi Ruperč vrha je bilo Rudolfovo premoženje razdeljeno med njegove štiri otroke. Ruperč vrh je dobil Jurij Sigmund, stotnik na Otočcu, po njegovi smrti pa je graščina pripadla njegovi ženi Katarini Elizabeti, rojeni Auersperg, ki se je nato omožila z baronom Ivanom Gothardom Eckom (Egkom). Zanimivo je^ daje Katarina Elizabeta preživela tudi drugega moža, nato pa je graščino prodala Simonu Engelbrechtu Ecku - to je bHo leta 1691. Družina Eck je nasledila Paradeiserje tako na Mehovom kot na Ruperč vrhu in je ponovno združila oba gradova in njune posesti.
Tudi Ecki niso bili dolgo lastniki Ruperč vrha. Obe posestvi sta bili že 1717 v zakupu kostanjeviškega samostana, nekaj let pozneje pa se v listinah že omenja samostan kot lastnik mchovsko-ruperškega gospostva.
Kostanjeviški samostan je imel v lasti Ruperč vrh in njegovo obsežno posest vse do 1786, ko je bil po ukazu Jožefa II. samostan razpuščen, vsa njegova posest pa je prišla v roke verskemu zakladu.
Državi je uspelo prodati ruperško gospostvo šele po Napoleonovih vojnali. Grad je kupil baron Anton Schvveiger. Ta je 1833 umrl. Čeprav že ta ni kaj prida skrbel za obnovo gradu, je bilo gospodarjenje pod njegovim naslednikom Amandom (Amadeus Schvveiger von Lerchenfeld, tudi potopisec) še slabše. Velik del zemlje so oddajali podložnikom v dedni zakup, kmalu pa je vse gospostvo za šest let vzel v zakup grof Karel Pace. 1870 so Schweigerji dokorično prodali grad. Lastniki so sc liitro menjavali. Naj jih
. • Irj jg |JP|
nekaj naštejeva: Julija Valinaginj. ^j tudi lastnica gradu Mehovo, o J 1919 rodbina Goriany, nato druzl,n končno, od leta 1936 do pr°pa ' a(jo Fabjančič. Velja omeniti, da je ^ srede 17. stoletja sedež deželneg ^ Leta 1942 je bil grad požgan, dan šen.	j., jo
Ko so se odločili za zidavo gra ^ prej sezidali stanovanjsko n1 ^ spodarska poslopja. 1763 je ^(j pogorel. Potem so sezidali novo ^o1 merila 16 sežnjev v -dolžino in J je imela dve nadstropji. Poslopje skodlami. V graščinski kapeli.^ J. ^ svečena sv. Jožefu, je visela Me . [{ slika tega patrona. Kostanjevis^ i pold je dal po požaru obnoviti ^ ^ katere notranjost je bila poslik3*^^ mi. Takrat je kapela dobila brortf^ katerem je bilo napisano:- »»l^'eaje|?: Franciscus Tomasini fecit". V^ Tomasini, doživel pa je žalos $ 1917. leta, ko je propadajoča A ^ iz cerkva pobirala bronene zvono ^ ^ pomagali še v vojaške namene'
tudi ta zvon. Takrat je bil ^ 0 Ruperč vrh Herman Schlesinger ^ tem dogodku imajo v DolenjsK ^ ohranjeno sporočilo, ki ga je naP pisal sam lastnik. ... . prjja
O požaru in ponovni gradit kronogram, vklesan najprej naa L ške kapele, ki je bil pozneje na t, danes v Novem mestu. Tam piše*
Uni trina . eDIflCata sVM In Igne CoMbVsta DeIeCtaqVe i ^ laM CVrIs LeopoLDI abbatis rei gLorlor. In honoreM beati loseph Leopo^
flerl feCIt.
Iz latinščine prelito bi se v ^ jeziku povedalo: „Eno v trojem sem v gozdu in uničena v usodne vljef skrbi opata Leopolda častno o čast sv. Jožefa me je ukazal Leopold."	jsU p°!
Velike črke v latinskem naPp štiri za grad pomembne letiuce'nfug*:f bila kapela zgrajena 1665. leta-1763 pogorela.. Tretja: da Je obnovljena. In četrta: daje bila • čena sv. Jožefu.	tl)di^
V	Dolenjskem muzeju hramj
z natančnim popisom vseh P. po-^ nepremičnin ruperškega gra1Rupef^ V Podatke so vpisali, ko je šel K ^ v last verskega zaklada, se praV reIyii^. 1787. Vrednost premičnin \Aof) znašala 95.031 f, 28 kr, 2 ^
prinesel Ruperč vrh kostanjevi ^ stanu 2143 f 54 kr 3 d čistega ^ N
V	letu, ko je bil samostan r bilo na obeh ruperških Pr*staV
23 oseb: na ruperški 17 in nfafll)K(,y Število zaposlenih se je po tiste f šel grad v last verskega zakla*3,
Že prvi, ki je kupil graščino o jflđj jc bil baron Schweiger — je ,
nih še skrčil. Poslej jih je bilo telj, nižji gospodarski uradnik j tikant in dekla. Čeprav je b zaposlenih, so imeli 170 oral° travnikov in vinogradov, tu P.as0 jo vani pašniki in tista zemlja, ** i
zakuP-	j cn najvef/
Kajpak je razumljivo, da s° ibPj žili s tlako, saj je predstavljala ^ ruperškega gospostva znaten de prišlo posestvo v verski zakl?d'»J niki pravico do 6724 dni vpr j 11996 dni ročne tlake, kar je, P^
denar, zneslo več kot 1668 »•
ne tlake so računali 6 kr.,(sn w\4\ polovico toliko. Dnevno delo poldjy ceno 12 jajc! Na dan so lan* vp$lY tlako do 52 podložnikov, 1^ .. je ^ brez nje. Ob koncu 18. stole J primer grad 289 podložnikov- ^
Takrat, ko je bil grad RnP^jo. ^ ugleden, je Meh ovo že pr°P Ruperč vrhu ni uspelo dolg o z v zjO sa napredka. Fevdalizem je b gfjd .j1 tudi po^iejši lastniki so ime • tffJ, baharije in jim ni prinašal	j>
koncu so ga imeli v lasti dokler ni med vojno dožive' kot številni drugi gradovi, °d * nes ostal le še kup kamenja in gup^j nov. Razen kamenja sta na^. ^ sU ostali še dve sekvoji — pa še	^
sultanovanje