Stro k ovne razn~r_a_v_e;;;...__ ___ ______. GDK: 232.311 .2 + 24 : 165.62 Nega scn1enskih sestoj ev na pr i1neru štirih bukov ih setnenskih s esto · ev , vzhodni Sloveniji l. ODERLAP-KRANJC*. i\ . BREZ I ~AR** Izvleček: Oderlap-Kranjc I., Breznikar, A.: Nega semenskih sestojev na primeru štirib bukovih semenskih sestojev v vzboduj Sloveniji. Gozdarski vestnik, št. 9/2000. V slovenščini , cit. lit. 8. Prispevek podaja osnovne usmeritve za nego semenskih sest o jev. Semenski sestoji so sestoji s prilagojenim ciljem gospodarjenja, ki obsega v prvi vrsti proizvodnjo kakovostnega semena z odlično genetsko zasnovo. Negovalni ukrepi v semenskih sestoj ih so tako usmerjeni v selekcijo dreves glede na določene ciljne lastnosti , v poveče,vanje obroda semena. v vzdrževanje ustrezne strukture sestoja, v varovanje genetske pestrosti in v povečevanje vrednosU1ega prirastka sestaja. Ukrepi 11ege semenskih sestojev so ponazorjeni na primeru štirih bukovib semenskih sestoj ev v vzhodnem delu Slovenije. Ključne besede: semenski sestoj, nega sestoja, dedno pogojen znak. selekcija, gozdnogojitvenj ukrep. UVOD Semenski material za obnovo gozdov s sadnjo v Sloveniji v glavnem ptidobivamo iz semenskih sesto- jev. Semenski sestoji gozdnih drevesnih vrst so sestoji s prilagojenim ciljem gospodaijenja, ki obsega proiz- vodnjo kakovostnega semena z odlično dedno zasnovo ob sočasnem uresničevanju drugih gozdnogojitvenih ciljev. Seme iz naših semenskih sestojev po evropski shemi kategorizacije gozdnega reprodukcijskega mate- riala v večini primerov ustreza kategoriji "izbran semenski material" (KRAIGHER 1996). Za seme te kategorije je znana provenienca, izhodiščni material (semenski sestoj) pa je izbran na osnovi fenotipskih značilnosti posameznih dreves. Trajnosll1o, mnogona- mensko in sonaravne gospoda1jenje z gozdom zahteva pri obnovi s setvijo in sadnjo dosledno upoštevanje porekla semena in selekcijo semenskega materiala, ki bo s svojo genetsko zasnovo sposoben uresničiti vse gozdnogospodarske cilje v bodočem gozdu. Vrsta ukre- pov v semenskih sestoj ih tako sodi na področje žlaht- njenja gozdnega drevja. Z žlahtnjen jem skušamo izbo- ljšati genetske zasnove ptihodnjih populacij gozdnega drevja v skladu s predvidenimi cilji, obenem pa ohraniti široko genetsko pestrost, ki bo populaciji in vrsti zago- tavljala varnost v primeru nepredvidljivih sprememb v okolju. V prispevku podajamo nekaj primerov načrtovanja in izvedbe negovalnih ukrepov v bukovih semenskih * I. O. K., univ. dipl. inž. gozd., ZGS, OE Celje, Ljubljanska 13, 3000 Celje, SLO ** mag. A.B., univ. dipl. inž. gozd., ZGS, OE Ma1ibor, Tyrševa 15, 2000 Maribor, SLO GozdV 58 (2000) 9 sestojih. Trije obravnavani semenski sestoji ležijo v GGO Celje, eden pa v GGO Maribor. 2 ANALIZA STANJA IN OVREDNOTENJE SEME)I"SKJH SESTOJEV Analiza stanja je osnova načrtovanja negovalnih ukrepov v semenskih sestoj ih. Detajlna analiza stat~a gozdnega sestaja se izvede že v samem postopku izbire sernensk.lh sestojev posameznih drevesnih vrst. Analiza stanja obsega: - ocenjevanje in presojo infonnacij o rastišču in ses~ to ju; - analizo kakovosti sestaja na osnovi fenotipa posa- meznih osebkov; - analizo sestoj ev obravnavane drevesne vrste v okolici semenskega sestaja. Osnovne infonnacije nam pomagajo oblikovati ustrezen dolgoročni gozdnogojitveni cilj za semenski sestoj in seznam gozdnogojitvenih ukrepov, s katerimi bomo ta cilj dosegli. V preglednici l so navedeni osnovni podatki vseh štirih obravnavanih bukovih semenskih sestojev. Analiza kakovosti sestaja na osnovi fenotipa posa- meznih osebkov je podlaga za načrtovanje ukrepov, s katetimi bomo izboljšali genetsko strukturo sestoja, oziroma za žlahtnjenje določene gozdne drevesne vrste. Cilji žlahtnjenja določene drevesne vrste so oprede- ljeni z lastnostmi, ki jih pri tej vrsti želimo izboljšati, programi žlahtnjen ja pa določajo metode, postopke in selekcijske krite1ije, s katerimi bomo genetsko izboljša- nje dosegli. Program žlahtnjenja se oblikuje za vsako 395 PrcglellnH.:;J l · Osnovni rastiščni in sestojni podatki bukovib semenskih sestojev L: 114, L: 113, L: 76 (GGO Celje) in L: 151 (GGO Maribor) Semenski sestoj L: 114 L: 113 L: 76 L: 151 (reg. štev.) GGO Celje Celje Celje Maribor GE Ponikva Ponikva Rog. Slatina Osankarica Drevesna vrsta bukev bukev bukev bukev Semenarska enota B- 3k B -2k B- 5s B- 8s Kategorija reprod. materiala izb rao izbran izbran izbran Izvor naraven naraven naraven naraven Nadmorska višina 650-700 m 500 m 1 300-350 m 1 1180-1270 m Gozdna združba Eneaf!_hyllo-F aJ;etum H acquetio-F aKe tum 1 Luzulo-FaKelum _j Savensi-F aKelum Matična podlaga apnenec Tla _Q_okarb. tjava 1 Površina sestoja 8 1 ba Delež drevesnib vrst bu. 90 %, g. ja. 5 %, r. bo. 2 % sro. 3 % Mešanost sestoina 1 Razvojna faza debeljak Starost 70-80 Jet Zasnova bogata Sklep tesen do oonnalen Negovanost. dobra Lesna zaloga 450m3/ba Prirastek 9,0 m3/halleto d.revesno vrsto posebej. Pri določeni drevesni vrsti bi želeli izboljšati vse tiste lastnosti, ki prispevajo k ure- sničevanju gozdnogospodarskil1 ciljev, ki so in bodo postavljeni pred določen gozd, izboljšamo pa lahko le tiste, ki so pod genetsko kontrolo in se uveljavljajo pri potomstvu ne glede na vplive okolja. V obravnavanih bukovih semenskih sestojib smo tako določili deleže bukovih osebkov s tistimi zunanjimi znaki, ki so pomembni za bodoče bukove populacije. Seznam evidentiranih morfoloških in fenološklh znakov ter njihova analiza sta razvidna iz preglednice 2. Analiza kakovosti sestojev iste vrste v okolici semenskega objekta je potrebna zaradi preprečevanja dotoka genov z nezaželenimi (negativnimi) lastnostmi iz sosednjih populacij . Mešanje dednega materiala pri spolnem razmnoževanju in pretok genov med popula- cijami sta pri gozdnem drevju prisotna na večjih razda- ljah. Gozdne drevesne vrste se večinoma oprašujejo z vetrom. Izraziti minus sestoji iste drevesne vrste morajo tako biti na oddaljenosti, ki ne omogoča več opraševa- nja semenskega sestaja s pelodom iz tega vira. 3 CILJI NEGE SEMENSKIH SESTOJE V Z dolgoročnim gozdnogojitvenim ciljem v semen- skem sestoju določimo tisto njegovo bodoče stanje, 396 apnenec mic. peščeni silikat pokarb. rjava kisla Ijava kisla tjava 1,8 ba 3,5 ha 8 5 ha bu. 100% bu. 90%, gr. 10% bu. 89 %, srn. 8 %, je. 1 %. g. ia. 2% sestojna sestoiua 1 sestoina debeljak debeljak debeljak 100-120 let 120-130 let 100-120 let bogata dobra bogata rahel do vrzelast normalen do rahel normalen dobra srednja odlična 400 m3fha 460m3/ha 443 mlfha 8 O mlfba!leto 7.5 m3/ha/leto 7,9 ro3/halleto ki bo zadovoljilo naše potrebe. Pri tem je potrebno upoštevati, da semenski sestoj uresničuje še več funkcij kot nonnalni gospodarski gozd. Tako je dolgoročni gozdnogojitveni cilj sestavljen iz več komponent l. proizvodnje semenskega materiala z izvrstno genet- sko zasnovo, 2. dolgoletne proizvodnje čimvečjih količin kakovo- stnega semena, 3. zagotavljanja optimalnih pogojev za nabiranje semena (ustrezna struktura sestaja), 4. izpolnjevanja lesnoproizvodnih funkcij sestaja (semenski sestoji so sestoji s posebno kakovostjo lesne mase, zato je pomen tega cilja posebej pou- daljen), 5. uresničevanja vseh ostalih funkcij gozda, kot so varovalne in socialne funkcije (njihov relativni pomen je rezultat ovrednotenja v širšem pros- toru). Pri oblikovanju dolgoročnega gozdnogojitvenega ciija v določenem semenskem sestoju je zelo pomem- bno usklajevanje posameznih komponent cilja. Tako je na primer genetsko izboljšanje pri selekciji tem ~~ečje, čim močnejša je selekcija. Močna selekcija v debelja- kih pa ni v skladu s ciljem povečevanja vrednostnega prirastka sestaja. GozdV 58 (2000) 9 Udl?rbp-Kri.ln_IL. 1 .. Brc7ntbr . . \ : 1 ~~J ."t:lnCll'-kih :O.C!>ltljc\ n:J rnm,nl 'itinh buko\ ih ~1!1111.:11 . krh Prcg leumLa 2: Analiza nekaterih pomembnih morfoloških in fenoloških znakov v obravnavanih bukovih semenskih sestojih ZNAK Dolžina krošnje Oblika krošnje Debelina vej Cisto st debla Polno- lesnost Vitalnost Cas nivoji znaka >1/4 J,'4-l/2 > r/2 odlična prav dobra dobra slaba zelo slaba tanke srednje debele zelo debele odlična prav dobra dobra slaba odlična dobra slaba zelo slaba je ni nizka srednja visoka ravno rahla močna odlična prav dobra pojemajoča slaba notmalen o zen 75 65 10 20 25 15 20 15 60 65 50 15 10 20 10 5 JO 5 20 20 20 70 50 40 10 30 35 5 40 20 _ 1_0_ 35 70 45 20 10 30 5 15 70 60 40 20 40 50 10 10 85 95 70 10 5 20 5 10 80 95 85 15 5 5 5 10 80 1 90 60 20 10 20 15 5 1 1 4 NEGOVALNI UKREPI V SEMENSKIH SESTOJIH 4.1 Glavne smernice pri izvajanju negovalnih ukrepov v semenskih sestojih Negovalni ukrepi v semenskih sestoj ih so usmerjeni predvsem v: - selekcijo glede na določene ciljne lastnosti, - povečevanje obroda semena, - vzdrževanje ustrezne strukture sestoja, - varovanje genetske pestrosti, - povečevanje vrednostnega prirastka sestoja. Ukrepi usmerjene selekcije so pri redčenjih v semenskih sestojih posebej poudarjeni. Selekcija je proces, ki neprestano poteka v naravnih populacijah in je gonilna sila evolucije. Masovna selekcija je glavni ukrep v semenskih sestoj ih, ki izboljšuje genetsko stru- kturo populacije v smislu želenih lastnosti pri določeni r,rmlV !=iR 1?0011\ Q 75 15 10 30 40 10 10 10 20 60 15 - 40 30 20 10 50 30 20 7 80 10 10 91 9 gozdni drevesni vrsti. Masovna selekcija predstavlja izbor osebkov z želenimi lastnostmi in njihovo nadalj- nje medsebojno raznmoževanje. Ko izbiramo semen- ske sestoje in uporabljamo seme iz njih, izvajamo pozi- tivno masovno selekcijo. Ko želimo izboljšati genetsko strukturo v semen- skem sestoju, pa izvajamo negativno selekcijo. S tem dosežemo izločitev osebkov z nezaželenimi lastnostmi iz plus populacije. Kriteriji selekcije so za določeno drevesno vrsto podani v ciljih žlahtnjenja te drevesne vrste. Genetsko izboljšanje, ki ga želimo doseči pri potomstvu, je odvisno od intenzitete selekcije, sto- pnje genetske kontrole selekcioniranega znaka, mož- nosti dotoka genetskega materiala iz sosednjih sestoj ev slabše kakovosti in od stopnje oplojevanja med bliž- njim sorodstvom (inbreeding). Redčenja močne jakosti so v semenskih sestoj ih sicer smiselna s stališča žlahtnjenja drevesne vrste, ne ( ldL·rlap-Kran_k 1 . Brt..lll lkar prispevajo pa k uresničevanju lesnoproizvodnih ciljev in povečujejo možnost samoopraševanja. Negativno selekcijo je v semenskih sestojih, ki so v razvojni fazi debeljaka, možno izvajati le v omejenem obsegu zaradi potrebe po vzdrževanju strukture sestoja, zadrževa~u stihijskega pomlajevanja in varovanju sto- j nosti sestaja. Zato je semenske sestoje smiselno izlo- čati v mlajši starosti dreves oziroma dolgoročno načrto­ vati p1ihod.nja potencialna področja virov semenskega materiala. Povečanje obroda semena je v semenskih sestoj ib mogoče doseči z ustreznim redčenjem. Večina ulae- pov, ki povečuje cvetenje in obrod semena pri dolo- čeni drevesni vrsti, vključuje spremembe v dejavnikih okolja. Pomemben vpliv med njimi imajo (KRAIG- HER 1996): - temperatura, - intenziteta svetlobe in fotoperioda, - vodni stres in korenine, - mineralna hranila (boniteta rastišča, gnojenje), - drugi stresni dejavniki. Pri negi semenskih sestoj ev z redčenji kontroliramo predvsem prva dva dejavnika. Ukrepi v semenskih sestojih vplivajo na njihovo stru.khtro. Premočna redčenja na načelih negativne izbire lahko porušijo stojnost sestaja, s tem pa se poveča nevarnost vetrolomov in snegolomov. Pomembna je tudi povezava med strukturo sestaja in tehnologijo nabiranja semena. Pri semenu, ki ga zbiramo na tleh, je stihijsko pomlajevanje lahko velika ovira. Po drugi strani so pti zbiranju semena z dreves lahko močnejše krošnje prednost, večji razmik med drevesi pa olajša dostop mehanizaciji. Pri negi semenskih sestojev ima izreden pomen varovanje genetske pestrosti v populacijah gozdnega drevja. Pri tem je potrebno upoštevati nekatere populacijsko-genetske značilnosti populacij gozdnega drevja. Z razdaljo med drevesi v sestoju se povečuje možnost samoopraševanja (inbreedinga) in s tem slab- šanja genetske zasnove potomstva. To je dodaten nega- tiven vpliv premočnih redčenj v semenskih sestojih. Nekatere vrste so razvile strategije, ki to samoopra- ševanje zmanšujejo. Tako je bilo npr. pri hrastih dog- nano (KR.AHL-URBAN 1959), da ne obstajajo stalne reproduktivne skupine drevja iz leta v leto, ampak da prvo leto semeni ena skupina dreves v sestoju, dmgo leto pa druga. Negovalni ukrepi morajo upoštevati te posebnosti posameznih drevesnih vrst. Vrednostni p1irastek semenskega sestoja poveču­ jemo že s pospeševanjem proizvodnje kakovostnega 398 semena, vendar ne smemo pozabiti tudi drugih fun- kcij, lU jih semenski sestoj opravlja. Mednje sodi prav gotovo proizvodnja kakovostne lesne mase. Semenski sestoji so v večini primerov izbrani na osnovi kakovosti lesa in hitrega priraščanja lesne mase, zato je ta fun- kcija še posebej pouda.Jjena. Ukrepi nege semenskih sestojev tako vključujejo tudi vse klasične ukrepe nege debeljakov, kot so eventuelna redčenja, obvejevanja itd. 4.2 Predstavitev izvedenih negovalnih ukrepov v obravnavanih bukovih semenskih sestojih V bukovem semenskem sestoju L: 114 (GGO Celje, GE Ponikva) smo po vsej površini izvedli redčenje (negativna selekcija) s poudarkom na izločitvi razsohlih, zavitih, krivih debel ter močno vejnatih in poškodovanili osebkov. Posegali smo le v zgornji sloj, saj spodnji sloj služl kot polnilni sloj. Zaradi izrazitih znakov razsohlo- sti je bilo izločenih 12 % osebkov, zaradi krivosti in zavitosti 23 %, zaradi močne vejnatosti 29 % in zaradi poškodb 14 %. Ostalih 22% osebkov je bilo izločenih v rednem izbiralnero redčenju in po zunanjih znakih niso bistveno izstopali. Na 6,2 ha z lesno zalogo 450 m3/haje bilo odkazanih 549m3 oz. 430 osebkov (J == 20 % ). Intenziteta red čenja je bila za 25% večja, kot bi bila v sestoju, če bi v tej razvojni fazi vršili normalno izbi- ralno redčenje. Prvi večji obrod semena ptičakujemo v naslednjih dveh do treh letih po opravljenem poseku. Sestoj bomo pustih v Il'Urovanju nasled.njil120 let, vršili bomo le nujne sanitarne sečnje. Bukov semenski sestoj L: 113 (GGO Celje, GE Ponikva) je po površini majhen in ga ni mogoče razši- riti na večjo površino. V sestojuje manjše število raz- sohiih osebkov, kijih bomo odstranili. Z odstranitvijo teh osebkov se bo oblikovalo pomladitveno jedro, ki bo otežilo nabiranje bukovega semena s taL Sestoj je primeren za nabiranje puljenk. Bukov semenski sestoj L: 76 (GGO Celje, GE Rogaška Slatina) v preteklih 20 letih ni bil posebej negovan, izvršena je bila samo sanitarna sečnja v manj- šem obsegu. V sestoju so prisotni številni razsohll osebki in osebki z močno zavitim in krivim deblom, ki bi se morali odstraniti že pri določitvi sestaja za semenski sestoj 1. 1981. Semena v preteklih letih niso nabirali. Po vsej površini smo izvedli redčenje in sestoj bo po poseku prešel v sestoj v pomlajevanju. Na povr- šini 4,9 ha z lesno zalogo 460m3/ha smo odkazali 70 1 m3 oz. 260 dreves (1 = 31 %). Na vsej površini smo odkazali 25 % osebkov zaradi močne razsohlosti (ti oseblU so bili v večini ptimerov tudi močno vejnati in krivi), 33% zaradi močne vejnatosti, Il %zaradi krivo- Odcrlnp-K.run,c, 1.. Brcmi!-.nr. t\. ; !\egu ~cmcoshh ·c-·,JOF\ no rruncru Šll.flh hlll.nvih •elllLilSh ill 'iCS(OJC \ \ .. s ti in zavitosti debel ter 21 %zaradi poškodb debel. lO %osebkov je bilo izločenih zaradi sproščanja nosilcev funkcij in po zunanjih znakih niso izstopal i. Po poseku pričakujemo obrod semena, sklep krošenj bo rahel do pretTgan, sestoj pa bo usmerjen v naravno pomlajeva- nje. Predvidevamo, da bo nabiranje semena najverjet- neje mogoče še v dveh obrodih1 sestoj pa bo postopoma prešel v sestoj v pomlajevanju. V bukovem semenskem sestoju L: 151 (GGO Mari- bor, GE Osankarica) smo pri označevanju drevja za posek kot ktiterij uporabili izključno negativno izbiro na osnovi kakovostnih znakov, kot so razsohlost, zavi- tost debla in vitalnost. Tovrstno redčenje bo izboljšalo genetsko strukturo sestoja . Izbiralno redčenje v tej fazi razvoja sestaja ni več smiselno, saj krošnje zelo počasi reagirajo na povečan dotok svetlobe. Pri določanju jako- sti odkazila smo pazili na sklep sestaja, ki mora zaradi ohranjanja stojnosti sestaja in zadrževanja pomlajevanja ostati sklenjen, na drugi strani pa smo skušali zagotoviti zadostno osvetUenost krošenj za zagotavljanje optimal- nega obroda semena. Jakost odkazila je znašala 6 %. S sečnjo bomo odstranili 108 najbolj izrazito razsohlih osebkov ( 45% vseh razsohlih) in 25 osebkov z močno zavitimi vlakni v deblu (12% vseh zavitih). V sestoju smo posebno pozornost namenili času olistanja posameznih osebkov. Opazovanje olistanja spomladi leta 2000 je pokazalo, da del bukovih oseb- kov izstopa glede na čas olistanja. 253 osebkov ali 9 % olista približno teden dni kasneje kot večina . Vse "pozne" osebke smo trajno označili. Pozno odganja- joči genotipi so zelo pomemben cilj žlabtnjenja goz- dnega drevja zaradi njihove odpornosti na pomladan- sko pozebo in na nekatere škodljivce zaradi drugač­ nega rihna rasti. S ponovitvami fenološkib opazovanj v ptihodnjib letih bomo ugotovili, alije skupina pozno odganjajočih bukev stalna ali ne. 4.3 Varovanje genetske pestrosti in genetskega izboljšanja v semenskih sestojih Pri semenskih sestojih obstaja nevarnost opraševa- nja s pelodom iz sosednjih sestojev iste dreYesne VTste, kjer so lahko osebki z negativnim.i lastnostmi. Temu se izognemo z izločanjem večjih semenskih sestojev in s kontrolo drugih sestoj ev iste vrste v okolici. Tako je pot- rebno negativno selekcijo izvajati tudi v okolici, v krogu s pohnerom najmanj 500-800 m (VIDAKOVIČ 1985). Varnostna razdalja je odvisna od možnosti širjenja peloda, pri čemer igrajo zelo pomembno vlogo lokalni vetrovi. O povprečnih in maksimalnih razdaljah širje· nja peloda obstajajo zelo različna mnenja. Pelod se lahko širi na zelo velike razdalje, tudi do več sto km. GozdV 58 (2000) 9 Največja koncentracija peloda je v okolici dreves, ki predstavljajo pelodni vir, potem pa hitro pada. Oplodi- tev drevesa v sestoju se najverjetneje zgodi v glavnem s pelodom sosednjih dreves (VIDAKOVIČ 1985). Varovanje genetske pestrosti je ena od pomembnih vlog semenskih sestojev, zato je potrebno uskladiti proces ožanja genetske variabilnosti s procesom selekcUe v semenskih sestojih in težnjo po zagotavljanju reproduk- cijskega materiala z dovolj široko genetsko zasnovo, ki se bo sposobna prilagoditi vsem prihodnjim negativnirn vplivom v svoji okolid. Genetsko pestrost semenskega materiala zagotavljamo tudi z izborom več semenskih sestojev v okviru iste semenarske enote ali provenien- čnega območja, z nabiranjem semena z velikega števila dreves in z večanjem poVTšine semenskih sestojev. 4.4 Spremljanje stanja in dogajanj v semenskem sestoju Nega semenskih sestojev obsega tudi neprestano spremljanje stanja sestojev z namenom, da preprečimo negativne procese v njih. Tako moramo posebno pozor- nost posvetiti zdravstvenemu stanju dreves, razvoju posameznih bolezni in škodljivcev ter varovanju pred poškodbami po sečnji in spravilu. Opazovanja fenološkega razvoja dreves so pomem- ben vir podatkov tako za načrtovanje ukrepov selek- cije v sestoju kot za napovedovanje obrodov semena. Spremljanje količine in kakovosti obroda je vsakoleten podatek, k.j ga ne smemo izpustiti. Temeljiti mora na podlagi priznanih metod zbiranja teb podatkov, med katere spadajo analize vzorca vejic, analize količine 0\>liklt listn~ d.n~r. Sli ka 2: Prikaz meJjenib in ocenjevanih znakov za določitev vrst in križancev hrastov (foto: A. Breznikar) 399 semena na stalnih drevesih, analize količine semena na zbirnih mestih, analize zbranega semena na neki povr- šini in analize podatkov o količinah zbranega semena v daljšem časovnem obdobju. 5 ZAKLJUČEK Dolgoživost gozdnega drevja in počasno menjava- nje generacij sta glavna razloga, da morajo biti ukrepi v semenskih sestojih, ki izboljšujejo genetsko osnovo bodočih populacij, posebej pretehtani . Izrazit pomen ima načrtovanje na vseh ravneh . Omenjeni spekter negovalnih ukrepov mora biti pred- viden v načrtih gozdnogospodarskih enot in v gozdno- gojitvenih načrtih. Ti operativni načrti morajo biti skla- dni s programom žlahtnjenja določene drevesne vrste, s plani gozdnih drevesnic in ne nazadnje s potrebami gozdarstva po kakovostnem gozdnem reprodukcijskem materialu. Na osnovi izkušenj in spoznanj pri negi semenskih sestojev lahko zaključimo: - Semenske sestoje je treba izločati že v mlajših raz- vojnih fazah (drogovnjak, mlajši debeljak), takoj ko postanejo vidne prednosti dane populacije v opazo- vanih znakih. V mlajših sestojih so možnosti selek- cije veliko večje, s tem pa tudi možnostj njihovega genetskega izboljšanja . ~ Izločati je treba semenske sestoje večjih površin, vsaj nad 5 ha. - Sklep sestaja mora ostati nonnalen do rahel tudi po izvedbi negovalnih ukrepov. - V semenskih sestoj ih je zaželen polnilni sloj. - Nujna je vsakoletna sprem lj ava obroda semena. 400 Slika 3 Napake rasti bukve. Levo: Zavitost debelje vidna od koreničnika po vsej dolžini čistega debla. Desno: Razsohlost pogosto imenujemo tudi dvovrhatosl bukve. V višini 2/3 čistega debla se deblo cepi v dva vrhova, krašnja se razvije nad tem mestom (foto: I. Oderlap - Kranjc; slikano v semenskem sestoju L:76, Log, GE Rogaška Slatina, odd. 306C). - Nega semenskega sestaja se ne konča na meji sestaja, ampak se nadaljuje z izvajanjem negativne selekcije v sestoj ih iste vrste v okolici, ki so v reproduktivnem obdobju svojega-razvoja. Kakovosten gozdni reprodukcijski material bo v prihodnosti pridobil na svoji ekonomski vrednosti, nje- govega velikega ekološkega pomena pa že danes nihče več ne zanika. Viri BRINAR, M., 1971. O ekološki in dedni pogojenosti razhajanja nekaterih morfoloških, fenoloških in anatomskih lastnosti naše bukve.- Zbornik gozdarstva in lesarstva, 1 O, s. 5-60. KRAHL-URBAN, J., 1959. Die Eicben. Forstlicbe monograp- hie der Traubeneiche und der Stieleiche.- Hamburg, Berlin, Verlag Paul Par.::y, 288 s. KRAIGHER, H., 1996. Kakovostne kategorije gozdnega repro- dukcijskega maieriala, semenske plantaže in ukrepi za izbo- ljšan je obroda semena.- Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51, s. 199-215. PAVLE, M., 1996. Semenski sestoji kot dejavnik kakovostne obnove gozdov.- Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51, s. 189-198. POŠTENJAK, K., 1999. Četrdeset godina šumskog sjemenarstva u Hrvatskoj.- Jastrebarsko, Radovi Šumarskog instituta, 34 ( 1 ), s. 11-41. SAVILL, P. S. 1 KANOWSKJ, P. J., 1993. Tree Improvement Programs for European Oaks: Goals and Strategies.- Pariz, Ann Sci For, 50, Suppl1 , s. 368-383. VIDAKOVIČ, M., 1985. Genetika i oplemenjivanje šumskog drveca.- Zagreb, Šumarski fakultet, 505 s. ŽlTNJK, S. 1 BOŽIČ, G. 1 PAVLE, M. 1 KRAIGHER, H. , 1997. Gospoda.Jjenje in zakonodaja na področju gozdnib genskih virov v Sloveniji in srednji Evropi.- V: M. Jurc (ur.): Znanje za gozd, Zbornik ob 59-letnici obstoja in delovanja Gozdarskega inštituta Slovenije, Ljubljana, 1997. s. 309-320. C:.n7riV ~.R /?()(\(1\ Q