ra
IZBA JA ZA GORIŠKO I UT BENEČIJO
PRIMORSKI DNEVNIK
 	GLASILO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA	NARODA	ZA	TRŽAŠKO	OZEMLJE
m (2210)
SLahteunnio haznauanie pnzitjnlceo in atentatiftiei' na blooenbUe ubta* novel StnhteuaniOi dn 4e ptenehn 4 pitpnhč(iii[aii 'inn&Uesnu i34t/jBvctfi/u/
Poštnina plačana v gotovini
Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, četrtek k. septembra 1952
Cena 20 lir
jfenJf Jllano liljf'® : ht.°lSkali
Brioni in .AMSA*
(Po »Mednarodni politiki")
so nedavno treh zahodnih na isti dan v
!? Brhni’„	Gasperija,
lt,e FIbt pa predsednika »ojif,, maršala Tita V
U9ibai V®'UeS suetou-*■ Hlede eri, ? ;e *!o za k°-2 Kune«*	STO	in
•f “Panja ”*• .da se poveča-• ‘Mlsfci ,1 lu9oslovansko-S $Jt‘°razum . o trzali11!8 led .*st* pomen „ tu<ii bi•U£,!m' svetovni ?“"ieSa m ? .Jemu obisfc“ 2“->9 Ede« Ve^e Bri-JOttiitUki ?-a U Beogradu
!te koristi/ pa je te ^°-
1 "»O nhf' Za t0’ da se je
IHe*	.	razpisal	o
to. fcot
?*• "a ”rašan^ ™
,u!io> « tako,
ne olajšu-
!PortizUn„dcsege dejanske-
>a“«nV *em obiutl>1'
HaSTKI	v nc"
^"Ie Hmsklnni,° 50 bile VB8U»‘<I k	radici 22- in
č.v,<‘kea<i \S0,med drugim Ne V!	zgo-
‘rdUe, da jJ»re jn	vse	ozem-
*A krni;~ dnega dela tj1 #aSe». B’ ki ie bil°
wi ?e Tit*
*»zhn‘w„ "Povojih in kumine rt f™ de!u JulU-
V„' ni jasno'? «st°letja»
•*e ,u onr?,- ^*cer Pa> !tdT.pr#»iCp» KZQ°dovin-ki 1° “Prašanii6 3e alavno lij' MČ?le mes‘° Trst, > 3a “Stoletja,, ni .*ri .
pre?iranju resni-
Sodi^atii^1 ,radio tudi 8re^°u „ .jU diploviatskih
%»tt!^^e^ga časa.
'•S* fito TlJa radio, da
log« e8a ^ d° danes ni dal
Hitetnega ?red'
. ij, Jo».	tržaškega
m* sPomniti l^in drrn Se one onkraj ^ic ° trŽ«t	govorijo ali
š ?.r»i>	vprašanju,
Mr« fikou la.ns,ca str<m Ni* »;*■ ni d°(a niti ®hu„s°i>	1 nekonkretnih
V*W j t>!ada pred-stvarna in }&e.S’j.r?loga za rešitev 'Jo ’i c prui vrsti
S,
e^'lic!1	Že	rekli,	je
u«ej deis,l'-v in
<syCod^siediia je
h1'tre »itolii-’ naP«ou in. ^il'kik l}anstvu» Trsta n ?3e izven vsa-
slaviji pa pripravljenost, da se najde taka rešitev, ki bi čim manj prekršila etnično načelo, to je, najti tako linijo, ki bi rešila (in očuvala) obstoj Italijanov v coni B, vključno njihovo nacionalno življenje. Znano je, da doslej izvršeno sondiranje ni obrodilo nobene praktične rešitve, temveč nasprotno pokazalo, da ima druga stran nespravljivo stališče. Zdaj se mirno pričakuje razvoj nove iniciative, toda ni mogoče misliti, da bo posebno hiter ali lahek. Vendar je potrebna opr^nost proti tendencioznim antecipa-cijam«.
Ce ta dokaj nejasni jezik prevedemo v jasno govorico, potem- ta «nota» definira stališčie italijanske vlade na sledeči način:
1. zahtevamo poleg cone A tudi vso cono B ali večji del te cone, ker je po njej raztre. sena italijanska manjšina, to je pa treba, do zadnjega človeka «rešiti in očuvativ;
2. sploh, ne govorimo o coni A, niti o tem, da bi morda Jugoslavija želela «rešiti in očuvati» jugoslovanski živelj v t?j coni, in z njim tudi precejšnje število Slovencev v mestu Trst; ni važno, da je Slovencev v Trstu vsaj dvakrat toliko, kolikor je Italija. nov v coni B.
3. Jugoslavija ima anesprav-ljivo» stališče, ker ne sprejema teh naših zahtev.
Kaj naj rečemo na takšno poluradno objavljeno stališče uradnih italijanskih krogov? Mar nimamo mi pravice, da Po vsem tem govorimo o dejanski nespravljivosti in pomanjkanju dobre volje na drugi strani? Mar nimamo pravice reči, da je ta duh, ki mu je dala poguma tristranska izjava iz leta 1948 — ena od velikih napak, ki so jih po vojni naredili v Washingtonu, Londonu in Parizu — glavna ovira za ureditev itaiijansko-jugoslovanskih edmosov in s tem za izgradnjo takih mednarodnih razmer v tem delu sveta, ki bi odgovarjale inte. resom obeh neposredno prizadetih držav in interesom stvari splošnega miru?
t, ■'M #n i prvi ursil
>a4?p“ iuaosl°-upravi nad
Britanski sindikati
obsojajo Malanovo politiko
MARGATE, 3. — Kongres britanskih sindikatov je soglas-np odobril resolucijo, ki zahteva, naj se pošlje južnoafriškemu ministrskemu predsedniku Malanu odločen protest, ker južnoafriška vlada ne upošteva izjave OZN o človeških pravicah. Resolucija poudarja, da sc britanski sindikati zaskrbljeni zaradi aretacij vidnih osebnosti sindikalnega gibanja in zaradi izvajanja politike o plemen, skerrt zapostavljanju. Nato izreka resolucija priznanje vsem posameznikom in organizacijam, ki se upirajo Malanovi vladi, ter jim obljublja vso podporo britanskih sindikatov.
Kongres je nato soglasno obsodil sklep konservativne vlade o razveljavitvi podržavljenja cestnih transportov in poizkus razveljavitve podržavljenja ci. vilnega letalstva.
Kongres javlja tudi da odobrava obljubo laburistične stranke, da bo bodeča socialistična vlada ponovno podržavila industrijo cestnih transportov, ne da bi lastnikom plačala odškodnino.
Pozneje je kongres proti mnenju glavnega sveta (ki bi bi! hotel zadevo znova proučiti) odobril resolucijo nekaterih pripadnikov leve strani, ki zahteva večje državno nadzorstvo ned industrijo in razširitev sektorja «socializirane lastnine#.
Danes zjutraj jg nekaj avtomobilskih vozačev pred vhodom v dvorano demonstriralo proti tajniku Zveze sindikatov Dea-kinu; obtožili so ga, da je naklonjen znižanju mezd.
SKUPNI! PROTIJUGOSLOVANSKI! 60HJH VHT1KBHH. ITHL1JE IH HDBIIHFORMH
Vatikan pripravlja novo propagandno in izzivalno akcijo proti Jugoslaviji - \ zvezi s poizkusom požiga slovenske trgovske akademije v Trstu poudarja „Borba“, da Jugoslavija ne more mimo tek novib fašističoih izpadov - Članek dr. Milana Kartoša o Trstu - Plastiras poudarja zasluge maršala Tita za izboljšanje odnosov med Grčijo, Turčijo in BLR Jugoslavijo - Trinajstčlanska drožina pribežala iz Albanije v FLRJ
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 3. — Po dvanajstdnevnem bivanju v Grčiji se je vrnila nocoj v Beograd jugoslovanska parlamentarna delegacija pod vodstvom podpredsednika prezidija Moše Pi. jada. Na postaji v Skoplju je Moša Pijade poudaril vsestranski prisrčen sprejem v Grčiji in izrazil prepričanje da obsta. jajo vsi pogoji za hiter razvoj gospodarskih odnosov z Grčijo na vseh področjih Moša Pijade je poudaril, da zastopniki vseh političnih strank Grčije brez razlike na politično prepričanje želijo sodelovanje z Jugoslavijo.
Nocojšnji beograjski tisk ob. javlja na vidnem mestu izjavo grekega predsednika vlade Pla-stirasa jugoslovanskim novinarjem pred njihovim odhodom iz Grčije. Plastiras je naglasil velike zasluge maršala Tita. ki je dal pobudo za izboljšanje odnosov med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. «Z Jugoslavijo«, je poudaril Plastiras, «bi sklenil vsak sporazum brez vsake formalnosti, zato ker je na njenem vodstvu maršal Tito. Prepričan sem, da narodi Jugoslavije, Grčije in Turčije prav zato. ker so bor beni, in že bodo še enotni, lahko sklenejo zvezo proti vsakemu, ki bi napadel njihovo neodvisnost«. Plastiras je izrazil prepričanje, da bodo vsi narodi podprli sodelovanje med balkanskimi narodi, ker njihov smoter ni napadalen, temveč gre za zagotovitev miru.
Po verodostojnih informacijah Jugopressa iz Rima pripravlja Vatikan novo propagandno akcijo proti Jugoslavi-ni red prihodnjega zasedanja ji. Sveta stolica je v ta namen glavne skupščine OZN. Pismo naročila ve« znanim jezuitskim bodo izročili Lieu, takoj ko ga I ^strokovnjakom^ naj pripravi, bodo podpisali vsi voditelji de- 3° dokumente, ki naj «dokaze-legacij ki So se udeležili da- jo»» da sta maršal Tito in gene. našnjega sestanka.	L	ral Velebit, sedanji poslanik v
Sestanek trinajstih
v zvezi z maroškim vprašanjem
NEW YORK, 3. — Predstavniki trinajstih arabskih in azijskih držav, ki so se danes sestali v indonezijskem poslaništvu, so končali sestavljanje pisma, s katerim zahtevajo od glavnega tajnika OZN, naj vpiše maroško vprašanje na dney-
5
6
i
i
$
n.Ve izven vsa-W ,Po»«*•>»
“Porabiti W P*j in p ,v zve*i s
« ki n® dn. eka in Za-<neni red“-®,!1 ,p0n otas Ap ~l° iasno e. Oasperije-
m le med dru-•^2*čq i članfc0,e ene0" 1Z-
S ‘jaji^'0- «7,	juči(
vSa > z 5 al,}a « j®
^'l J%ov\JnaTr?slih ra-
\!?e	dni	bl .PO-
JONESOV RAZGOVOR
z Mosadekont in Hendersonom
Iranska parlamentarna komisija za petrolej proučuje zadnje predloge - Achesonove izjave
w V	d7-
C <In '«% I,' .pomisliti,
A “	a	prisil
P to ftvri šal na oltar
sino sebe in Pisanju**'
4 £^r
je pri
"^«25 Pl*no5 b te ji	vojne
£« ■~ Gorico
Atilih Ha'
'“ujo ž,.*r
*^tVe ."»H
P
/
d‘>
i
&^&&Talt?ek0U*O
°cen,
o te
dal” 2^-
\ki L	«AN^enri’a
kV*	f *■ Ta
» Se u e‘ menu-d0m^i MsU
2 J ^	r^Uve-
»> Si "Ra rp'
k "5	.
?a res-°vansko n-i bil
V^iavlu Predl,)?
“ ^;”v‘sa
Jugo-
TEHERAN, 3. — Na zahtevo ministrskega predsednika Mo-sadeka se je danes sestala parlamentarna komisija za petrolej Zdi se. da bo komisija proučila zadnje angleško-ameriške predloge in sporočila svoje mnenje predsedniku Mosadeku.
Predstavnik družibe «Cities Services Co», Alton Jones je danes obiskal ameriškega poslanika Hendersona, s katerim se je razgovarjal eno uro. Sinoči pa se je Jones razgovarjal eno uro z Mosadekom. Domnevajo, da bo Jones odpotoval jutri na letovišče v Ramsar ob Kaspiškem morju, kjer bo o-stal nekaj dni. Tako se zdi, da ne bo odpotoval iz Irana, dokler ne bo parlament razpravljal o angleško-ameriški noti.
V Hamburgu je član iranske parlamentarne komisije za petrolej Makki o zadnjih angle-ško-ameriških predlogih izjavil: «Iran bo znal braniti svojo neodvisnost za vsako ceno«. Po Makkijevem mnenju je namen zahodnih predlogov vzpostaviti že odpravljeni položaj; ZDA pa bi s ponudbo 10 milijonov dolarjev želele samo koristiti Veliki Britaniji, ker bi ji omogočile dober posel.
Makki je nato izjavil, da ne bo njegova vlada nikoli pristala, da bi petrolejski spor prišel pred Mednarodno sodišče, ter je dodal, da bi se pogajanja lahko vodila samo med iransko vlado in AIOC. »Teheranska vlada — je dodal Makki je pripravljena prodajati petrolej kateri koli državi (vštevši države Zahodne Evrope), ki je pripravljena sprejeti pogoje o prodaji«. Dodal je nato, da je treba še rešiti težave, ki so v zvezi 6 i>revo-zom petroleja.
O skupni poslanici, ki sta jo Churchill poslala Mosadeku, je dal Acheson na današnji ti skovni konferenci sledečo Izjavo:
«Prepričani smo, da so bili skupna poslanica in predlogi, ki sta jih stavila predsednik Truman in ministrski predsednik Churchill za rešitev petrolejskega vprašanja — pošteni, preudarni |n niso vsebovali nobenih obveznosti. V tisku se je Pojavilo v tej zvezi nekaj vprašanj, ki bi jih bilo koristno razjasniti.
Pojavilo se je vprašanje, ki zadeva britansko priznanje nacionalizacije petrolejske industrije v Perziji. Skupnj predlogi Združenih držav in Združenega kraljevstva Mosadeku jemljejo nacionalizacijo petrolejske industrije v Perziji kot dejstvo |n predlagajo forum, ki nai določi odškodnino.
Drugo vprašanje zadeva vlogo Anglo-iranske petrolejske družbe v pripravljanju ukrepov za odtekanje perzijskega petroleja na svetovna tržišča.
V tej zvezi opozarjam na devet-členski zakijn, ki nacionalizira perzijsko petrolejsko Industrijo. Clen sedmi teaa zakona določa, da bodo uživali odjemalci perzijskih petrolejskih produktov
v prvih dveh letih neposredno po nacionalizaciji petrolejske industrije neko	prednostno
pravico do nakupa. Anglo-iran-ska petrolejska družba kot bivši glavni odjemalec bi se zato zdela logično upravičena, da prične taka pogajanja s Perzijci. Skupna spomenica pa ne predlaga, naj bi bila Anglo-iranska petrolejska družba edini odjemalec perzijskega petro. leja.
Priznati je treba, da bo moralo priti do poštene ureditve glede zahtev in nasprotnik zahtev, ki izhajajo iz podržavljenja petrolejske industrije v Perziji. Perzijski devetclenski zakon o nacionalizaciji sprejema to načelo v drugem členu, ki govori o skladu, iz katerega hi bile plačane te zahteve.
Predlagali pa smo le, naj bi zaprosili Mednarodno sodisče za proučitev vseh zahtev obeh strani Mislimo, da bo ta predlog za Perzijce sprejemljiv, se posebno s stališča nedavne odločitve Mednarodnega sodisca, ki je ugodna za Perzijo.
Več vprašanj se dotika ameriške ponudbe Perziji desetmi-lijonskega posojila. Rad bi poudaril, da je namen tega volila, dati Perziji kratkoročne fonde,
*	  /vri	r>
danes sestal na izredni seji, je sklenil sklicati sestanek ministrov štirinajstih držav članic okoli 15. decembra v Parizu.
Po sestanku je neki predstavnik izjavil, da bodo letno poročilo o položaju posameznih držav v oboroževanju in o načrtu za leto 1953 končali ver. jetno do 15. decembra. Ce pa ne bo poročilo do tedaj pripravljeno, bodo verjetno sestanek ministrov odložili.
Politični opazovalci so mnenja, da bo sestanek ministrov v decembru eden najvažnejših od leta 1949 dalje. Glede sestanka stalnega sveta NATO pojasnjujejo, da se niso razgo-varjali o sovjetski noti zahodnim državam, kakor so nekateri listi pisali. Svet predstavnikov se bo ponovno sestal v sredo v Parizu.
Rimu, med vojno skupno z nemškim gestapom pripravljala napad na angloameriške čete ob priložnosti njihovega izkrcavanja. Dobro znanemu jezuitu Renatu je zaupana naloga, da najde ((dokument«, da ((dokaže«. da so italijanske čete 1943. leta prostovoljno izročile svoje orožje partizanom, kar naj bi dokazalo, da so partizani še prej sodelovali s fašisti, medtem ko je »strokovnjaku« patru Prešernu zaupano, naj zbere informacije, ki naj dokažejo, da je maršal Tito nedavno imel tajni sestanek z ne. kimi generali Informbiroja. Ta nova akcija Vatikana ni v Beogradu niti najmanj iznenadila, nasprotno se sodi, da je to samo ponovni dokaz o skupni protijugoslovanski gonji Vatikana, Italije in Informbiroja.
Na nocojšnji tiskovni konfe. renči je glavni ravnatelj Mednarodne organizacije dela David Morse izjavil, da je prepričan, da bo program tehnične pomoči v znesku 700.000 dolar, jev. ki ga je organizacija odobrila Jugoslaviji, uspešno izvr. šen. Morse je ob tej priložnosti poudaril pomembno vlogo jugoslovanske delegacije na zase. danju Mednarodne organizacije dela ter je izrazil priznanje naporom in delu jugoslovanskih sindikatov za izpolnitev smotrov Mednarodne organizacije dela in njihovi pomoči pri izvajanju programa tehnične pomoči Jugoslaviji.
Jugoslovansko-avstrijski razgovori o obmejnem prometu in o avstrijskih dvolastniških imetjih, ki so se začeli 14. avgusta v Gleichenbergu, bodo kmalu končani. Na predlog vodje avstrijske delegacije dr. Schleinitza sta obe delegaciji odpotovali prejšnji teden na Dunaj, kjer sta v tesnem stiku z avstrijsko vlado. Poročajo, da so jugoslovanski in avstrij. ski predstavniki načelno doseg, li sporazum o vseh vprašanjih. Vodja jugosl-ovaflske delegacije Drago Vučinič se bo vrnil jutri z vodjo avstrijske delegacije v Gleichenberg, kjer bo 5. septembra podpisal sporazum.
Skupina devetih jugoslovanskih kmetijskih strokovnjakov, ki je bila mesec dni v ZDA, da bi se seznanila z organizacijo in mehanizacijo ameriške, ga kmetijstva, se je včeraj vrnila v domovino. Jugoslovanske kmetijske strokovnjake je sprejel ameriški minister za poljedelstvo in jih seznanil s splošnim položajem v ameriškem kmetijstvu. Na potovanju po ZDA so jugoslovanski strokovnjaki obiskali razne kmetijske fakultete, znanstve no-raziskovalne ustanove in farme v 11 državah Amerike.
nabavo raznih strojev in nakup živine kredit 595 milijonov' di. nar j e v.
V današnji prvi številki novega tednika ((Beograjske novi-ne» piše poslanik Milan Bartoš v uvodnem članku o odnosih Jugoslavije z njenimi sosedi in poudarja, da so se odnosi Jugo. slavije z državami satelitskega bloka po krivdi teh držav poslabšali, medtem ko so se odnosi z Grčijo in Avstrijo kljub nerešenim vprašanjem, izboljšali zaradi dosledne miroljubne politike jugoslovanske vla. de, ki je naletela na razumevanje pri voditeljih Grčije in Avstrije. Toda bolna točka je za. hodna meja, to je tržaško vpra šanje. poudarja Milan Bartoš. Menimo, da se to vprašanje lahko reši samo s sporazumom dveh zainteresiranih držav. Toda v Italiji so se povampirila politične tendence in želja, da se Slovani potisnejo s svojega ozemlja. Poizkus nekaterih držav, da nas postavijo pred izvršeno dejstvo, ni omajalo naših narodov. Mi smo ostali in ostanemo na tem. da ni odločitve brez Jugoslavije. Mi smo vedno poudarili in poudarjamo, da je edina rešitev tržaškega vprašanja sporazum, to da ne, da tak sporazum pomeni diktat, temveč tak sporazum, ki je nemogoč brez oboje, stranskih žrtev. Nas bi veselilo. če bi se tudi na drugi strani zavedali, da se samo s takim sporazumom lahko reši odprto vprašanje.
Okrožno sodšče v Banjaluki je danes izreklo obsodbo proti 20 tatovom, ki so oškodovali podjetja železne industrije Vr-bac za 3 in pol milijona dinarjev. Bivši šef nabavnega oddelka v podjetju Miča Popo. vič je bil obsojen na 20 _ let strogega zapora, drugi obtožen, ci pa na različne zaporne kazni od 2 do 15 let
Z Reke je danes odpotovala na gradbišče v Gorski Kotar brigada italijanske mladine Al-do Negri iz istrskega okrožja, iz Pule, Rake. Rovinja in drugih mest v Istri.
Na delu bo ostala mesec dni. To je prva brigada sestavljena samo iz italijanskih mladincev, ki je letos odpotovala na prostovoljno delo. Italijanski mladinci So doslej delali v sestavu ostalih jugoslovanskih mladinskih brigad, ki so delale v Gorskem Kotaru pri gradnji Vinodolske elektrarne in na cesti Delnice . Jelenje.
Sinoči je zbežala iz Albanije v Jugoslavijo 13-elanska družina iz okraja Kolgecaja. S seboj je vzela več hrane, tri vole ter več1 koz in ovac. Po prehodu na jugoslovansko ozemlje je poglavar družine Mon Siti izjavil. da postaja življenje al-
dejanje ponovno dokazuje, da se italijanski šovinisti niso ničesar naučili iz zgodovine in da še vedno mislijo, da imajo opraviti s slabo, staro, deljeno Pašičevo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev a ne s Titovo Jugoslavijo, ki zna braniti svoje pravice in pravice Jugoslovanov izven meja. ((Odgovornost za to dejanje ne pada samo na rimske iredentiste, ugotavlja «Borba» temveč tudi na tiste, ki so s svojim političnim popuščanjem italijanskim zahtevam podprli iredentistične namene. Toda potrebno je, poudariti, nadaljuje «Borba» da Jugoslavija ne more iti molče preko teh fašističnih izpadov, ki dokazujejo, kakšna usoda bi zadela naš Živelj in demokratično prebivalstvo Trsta sploh v primeru uspeha iredentističnih načrtov.
Prebivalci Šoštanja, kjer biva slovenska mati Ivana pi-rečnika. ki je po sklepu ameri. škega prizivnega sodišča ostal kljub številnim prošnjam za njegovo vrnitev na lastni dom k svoji materi v varstvu dveh sudetskih Nemcev brez otrok, so imeli včeraj protestno zborovanje. V resoluciji, ki so jo I
sprejeli na tem zborovanju, odločno zahtevajo prebivalci Šoštanja, naj se Pirečnik vrne njegovi materi. Vsi meščani Šoštanja in še posebno matere m žene pozivajo vso svetovno javnost, naj dvigne svoj glas v znak protesta proti takemu nečloveškemu sklepu ameriškega prizivnega sodišča. «Tak sklep, se poudarja v resoluciji, pomeni očitno kršitev pra. vičnosti in humanosti«. Protestno resolucijo so z zborovanja poslali Organizaciji združenih narodov in drugim pristojnim mednarodnim forumom. Profesorji ljubljanske ju-ridične fakultete v Ljubljani so imenovali posebno komisijo, da s pravne strani prouči ves primer Ivana Perečnika in zavzame svoje stališče.
Na mednarodnem velesejmu v Solunu, ki bo odprt od 8. do 28. septembra, bodo razstavljala tudi jugoslovanska podjetja na prostoru, ki bo obsegal nad 300 kvadratnih metrov Jugoslovanska podjetja bodo razstavljala stroje, razne polizdelke, kmetijske izdelke, proizvode lesne industrije, obrtniške proizvode itd..
B. B.
B0NNSK1 DOGOVORI IN OBRAMBNA SKUPNOST
NEMŠKI SOCIALDEMOKRATI ZA ODLOŽITEV RATIFIKACIJE
Počakali naj bi na predsedniške volitve v ZDA Adenauer pa izjavlja, da bi moralo priti do ratifikacije še prej kakor v Franciji - Pripravljanje odgovora na sovjetsko noto
Predstavnika jugoslovanskih | banskega kmeta čedalje bolj železnic Sabičevič in Jože Zajc, nevzdržno, posebno po odred-člana sveta jugoslovanskih že. bi letošnje obvezne oddaje, s
leznic, bosta prisostvovala kon. ferenci avstrijsko-tržaške pristaniške zveze, ki se bo začela 18. septembra v Rimu. Na tej konferenci bodo proučili in sprejeli osnovna načela za izdelavo dokončne pristaniške tarife za prevoz prekomorskega blaga med avstrijskimi železniškimi postajami in tržaškim pristaniščem. Sedanja pristaniška tarifa je začasna.
Jugoslovanska vlada je določila makedonskim obdelovalnim zadrugam za razvoj sadjarstva in vinogradništva ter za
katero so oblasti vzele kmetom skoraj vse, kar so pridelali
V zvezi s poizkusom požiga slovenske trgovske akademije v Trstu poudarja «Borba», da so italijanski šovinisti po 32 letih skušali ponoviti to, kar so storili za časa »demokratične Italije* s požigom Narodnega doma v Trstu. «V obeh primerih, piše »Borba«, gre za ogabno barbarsko delo tistih, ki se sedaj imenujejo za nosilce krščanske kulture in civilizacije«. »Borba« ugotavlja, da to
LONDON, 3.	— Komisija
treh, ki pripravlja odgovor na zadnjo noto o Nemčiji, se je ponovno sestala danes zjutraj. Izjavljajo, da so tudi danes govorili predvsem o morebitnih sovjetskih namenih. Pravo sestavljanje note bodo začeli šele tedaj, ko bodo ostale države NATO sporočile svoje stališče.
Danes se je pod Adenauerje-vim predsedstvom sestala za-hodnonemška vlada, ki je razpravljala o sovjetski noti. Adenauer se je v bistvu strinjal z ministri svoje vlade, ki so že pretekli teden proučili to zadevo na seji, ki ji je predsedoval vladni podpredsednik Bluecher, ko je bil Adenauer na počitnicah v Švici.
Neki vladni predstavnik je nocoj izjavil, da bo Adenauer kot zunanji minister verjetno podpisal v torek v Luksemburgu dogovor z Izraelom o repa-racijah.
Vodstvo nemške socialdemokratske stranke je danes objavilo okrožnico, v kateri poziva zvezno skupščino, naj ne ratificira bonnskih dogovorov in pogodbe o evropski obrambni skupnosti pred 4. novembrom, ko boao ameriške predsedniške volitve. Okrožnica trdi, da se parlament ne bi smel vezati na ameriško politiko, ki je še vedno neznana spričo bližnjih vo-
litev. Socialdemokratska stranka trdi, da je Ridgway na svojem včerajšnjem razgovoru z A^fmaiiPriem predlagal, naj se pospeši ratifikacija omenjenih dogovorov, z druge strani pa je baje Adenauer odkrito naklonjen kandidatuii generala Eisenhowerja.
Adenauer pa je po seji parlamentarne zunanjepolitične komisije časnikarjem izjavil med drugim: «Potrebno je, da bonn-ska skupščina ratificira dogovore naše vlade z zavezniki, še preden pridejo pred francosko skupščino, zato da ne bodo mogli framcoski poslanci, ki nasprotujejo tem dogovorom, izkoristiti obotavljanja nemškega parlamenta za okrepitev francoske opozicije proti omenjenim konvencijam«.
ATENE, 3. — General Why-man, poveljnik južnevzhodnega sektorja NATO jg na vprašanje o umestnosti zmanjšanja grške vojske izjavil: »Ne samo, da se ne sme zmanjšati številčna sila grške vojske, pag pa sedanje kritične okoliščine nam nalagajo, da sg vsak dan bolj krepimo«.
ki naj temu narodu finančno pomagajo, dokler ne bo obnov-jeno odtekanje perzijskega petroleja na svetovna tržišči V ino? oredlogov za skorajšnjo pVodajo petroleja, ki ga ima Perziia že v skladiščih priprav-S'n! več daleč čas, ko bo Perzija imela od »vojega petro-leja lastne dohodke. Znesek 10 milijonov dolarjev sloni na obvestilih, ki smo jih dobiH o sedanjem proračunskem deficitu perzijske vlade*.
Izraelski protest Varnostnemu svetu
NEW YORK, 3. — Izraelski delegat v OZN Eban je poslal pismo predsedniku Varnostnega sveta, v katerem opozarja na nekatere izjave sirijskega načelnika glavnega štaba in podpredsednika vlade polkovnika Sišaklija, zlasti pa na njegov govor od 15. avgusta, v katerem je poudaril odločenost sirijskega ljudstva «osvo boditl in očistiti ozemlje, o-krvavljeno s krvjo arabskih borcev v palestinski vojni«. Eban »e sklicuje tudi na intervju omenjenega polkovnika z egiptovskim listom »Al Ahram», v katerem je izjavil, da «na Srednjem vzhodu ni prostora za arabsko ljudstvo in z!> izraelsko ljudstvo«.
15. decembra sestanek ministrov NATO
PARIZ, 3. — Svet stalnih predstavnikov NATO, ki se je
ZAČETEK ZASEDANJA MEDNARODNEGA DENARNEGA SKLADA IN MEDNARODNE BANKE									
P	PR red	AŠ/I osi	LN, tali	JE 1 imi s	NF1 I0SE	LA I0C	CIJl larsl	3 E rim	»REDNJAČI i vprašanji
Brazilski finančni minister opozarja na naraščajočo važnost obeh organizacij v finančnem in gospodarskem življenju v svefu - Južna Afrika si prizadeva, da bi dosegla zvišanje cene zlata, a ZDA se temu protivijo • Eugene Black o posredovanju v angleško-iranskem sporu
MEXIKO CITY, 3. — Mehiški predsedniki Miguel Alemen je danes zjutranj odprl sedmi letni občni zbor sveta guvernerjev Mednarodnega denarnega sklada ir« Mednarodne banke za obnovo in razvoj.
Na zasedanju j<> udeleženih 54 držav članic; 54. državg je Jordan, ki so ga sprejeli včeraj.
Po kratkem pozdravnem govoru predsednika Alemana je govoril brazilski finančni minister Horacio Lafer, ki je poudaril naraščajočo važnost o. bet,- organizacij v finančnem in gospodarskem življenju sveta ter dejal, da med najvažnejšimi vprašanji, ki se dar,-es postavljajo na gospodarskem področju. prednjači vprašanje inflacije. »Inflacija — je dejal — je delom« posledica vojne, deloma pa socialnih neredov ter napak in omejenih vidikov vlad. kj jih okoliščine pritiskajo«. Lafer je nato podal preigled poraznih posledic inflacije ir« pozval denarne obla. stl vseh držav, naj se držijo strogih gospodarskih načel. Drugo resno vprašanje je
koriščanje zemeljskih virov*.
«Tretje vprašanje, je dejal minister, je neuravnovešenost plačilr^ bilance v številnih državah. Medtem ko obseg svetovne trgovine znatno narašča, Ka očitno ovirajo kronične plačilne težave velikih trgovinskih področji«.
Lafe je nato opozoril, da se je z eHf strani svetovna trgovina. izražena, v dolarjih, početverila v primeri s predvojno medtem ko so svetovne rezerve — izvzemši ZDA in Sovjetsko zvezo — ostalp na višini, na kateri so bile leta 1938. »Neuravnovešenost mednarodnih plačil, nezadostnost denarnih zalog, omejitve in diskriminacije v mednarodni trgovini so danes še resnejši, kakor se je lahko predvidevalo leta 1944», je poudaril govornik, ki ie pripomnit, da teh težkoč ne bo mogoče prebroditi brez dolgoročne politike irt obširnega mednarodnega sodelovanja
Odbor za pravilnik Mednarodne banke in mednarodnega denarnega sklada se je včeraj sestal pod predsedstvom brazilskega finančnega ministra, da
naglo naraščanje prebivalstva j priprav i dnevni red skupščine v svetu, ki zahteva «proučeva- ot>eh organizmov. Na dnevnem nje nove tehnike za boljše iz-1 redu, ki bo predložen y odobri-
tev guvernerjem banke, so med drugim neuradni razgovori o dtolgovih in perspektivah svetovne plačilne bilance.
Daije se govori, <fa kljub iz. iavam ameriškega zakladnega ministra, da ZDA ne nameravajo zvišati cene zlata, posreduje sedaj južnoafriška delegacija pri drugih državah proizvajalkah zlata, naj bi podprle njeno zahtevo za zvišanje cene zlata. Med državami, s katerimi so se do sedaj posvetovali, sta baje Kanada in Peru, toda zdi se, da bo južnoafriška pobuda naletela na močno opozi-cijo, ki jo vodijo ZDA.
Predsednik Mednarodne banke Eugene Black je sinoči na tiskovni konferenci izjavil, da je banka vedno pripravljena posredovati v angleško-iranskem sporu, če bosta obe strani to zahtevali. Black je nato poudaril, da se zahteve držav članic banke za posojila ved™ proučijo ne glede na politična vprašanja. Banka lahko dovoli posojila tudi v drugi valuti, ki ni dolar, s tem da jih dvignP iz prispevkov članov v narodni valuti ali pa da izda v prizadetih državah svoje bone-Black je nato pojasnil, kako je banica prispevala k razvoju
Položaj v Egiptu
zasebnih naložb v državah članicah. Omenil je posojilo .7 mi-lijoonov dolarjev Nizozemski, posojilo 3 milijonov in pol dolarjev Pakistanu ter 50 milijonov dolarjev Južni Afriki.
Predsednik Mednarodnega denarnega sklada pa je izjavil, da so vsem zahtevam za kredite zadostili in da ni sedaj nobena prošnja viseča.
Moskovska ^Pravda" o pogodbi z'Avstrijo
LONDON, 3. — V dolgem članku izjavlja današnja moskovska «Pravda», da ne bo Rusija nikoli sprejela skrajšane avstrijske državne pogodbe, kakor jo predlagajo zahodne države. List zatrjuje, da služi ta predlog zahodnim državam samo za oviranje sklenitve prave državne pogodbe in za podaljšanje zasedbe zahodnih delov Avstrije, Dalje trdi list, da je «sovjetska vlada popolnoma razkrinkala pravi smisel tega predloga, ki pomeni krinko, ki naj zakrije vzpostavitev fašističnega režima v Avstriji«,
KAIRO, 3. — Danes so aretirali bivšega kmetijskega ministra Mohameda Osmana Ga-zalija. Zdi se. da je ta aretacL ja v zvezi z odkritjem tajne or. ganizacije, ki je baje poslala precejšnjo količino zlata bivše, mu kralju Faruku. Dragoceni tovor je baje prepeljala neka egiptovska letalska družba, v kateri je bivši kralj delničar. Egiptovski radio je danes zvečer prekinil svoje oddaje in prečital izjavo generala Nagi ba. ki pravi, da »subverzivni elementi stalno poskušajo pre. variti dobro vero poštenih lju, di, predvsem delavcev, z razširjanjem vesti, ki v lažni luči prikazujejo namene naše vla. de«. Nagib je dodal, da bodo vzroki nezadovoljstva prebi. valstva odstranjeni z uveljavljenjem ukrepov, ki jih zdaj proučujejo. Poročilo dodaja, da bo vojska «ne brez obžalovanja« nastopila proti netilcem neredov in razžirjevalcem laž. nih vesti, «četudi bo ta akcija morda zadela dobronamerne ljudi, ki so jih brezobzirneži zapeljali«.
Iz Washingtona poročajo, da je na današnji tiskovni konfe. renči podal Acheson naslednjo izjavo;
«Odkar se nismo sestali je prišlo v Egiptu do nekaterih bodrilnih reform, med njimi tudi do reformnega načrta, ki ga je naznanila egiptovska vlada, Z velikim zanimanjem smo spremljali dogodke in želimo ministrskemu predsedniku Ali Maherju in njegovim civilnirri in vojaškim kolegom ves uspeh pri naporih za rešitev notranjih težav njihove države,
Odnošaji med Združenimi državami in Egiptom so še da. Ije najbolj prijateljski in v du. hu sodelovanja. Zaupam pa. da_ bodo v korist naših dveh držav ti odnošaji med mani in Egiptom kakor tudi med Egiptom in vsemi narodi svobodnega sveta še povečani in ojačeni. V bodočnosti vidimo čas, ko bodo ostvarjena nova področja sodelovanja in vzajemne koristi.«
Dobrota je sirota
Na drugi strani našega dnevnika objavljamo poročilo o tako imenovanem herojskem begu »izmučenega italijanske, ga kmeta» iz Miljskih hribov čez demarkacijsko črto, o čemer so se vsa tržaška glasila CLN na čelu z «Giomale di Tnestev v zadnjih dneh tako na široko razpisala in hotela iz tega primera napraviti stolp slonokoščeni protijugoslovanske propagande. Iz poročila se vidi, da gre za itali* janskega doseljenca iz okolice Trevisa, ki je prišel s trebuhom za kruhom v naše kraje za časa fašizma in ki ne bi smel imeti na STO nobenih državljanskih pravic in ki je podlo izkoristil tolerantnost in dobroto ljudske oblasti cone B.
Na ta način je strupena pro. tijugoslovanska propaganda vohunskega in terorističnega CLN, ki je postala zadnje čase mnogo aktivnejša (najbrž odkar se je v Trstu stalno naselil njen preizkušeni organizator Diego De Castro v svojr stvu rimskega političnega svetovalca gen. Wintertona) v tem hajnovejšem primeru dosegla ravno nasprotni učinek od tistega, ki ji je bil namen:
1. Primer «herojskega» bega Ernesta Para nepobitno doka. zuje> da ljudska oblast v coni B ne samo da ne preganja in izseljuje Italijanov temveč, da nemoteno živijo v tej «izmučeni Istri« tudi tisti Ita-lijanif ki so prišli v naše kraje s trebuhom za kruhom v zadnjih desetih — petnajstih letih največkrat tudi kot eksponenti fašističnega režima s točno določenimi nalogami iz. podrivanja našega življa.
2. In ne. samo to. Ta primer dokazuje hkrati, da je takim doseljencem iz Italije ki niti po mirovni pogodbi, ki določa državljansko pravico na STO samo za tiste bivše italijanske državljane, ki so imeli rezidenco na ozemlju STO na dan 10. junija 1940 (herojski begunec Paro pa je prijadral v Miljske hribe šele leta 1942 in bi mu ljudska oblast lahko odrekla dovoljenje za bivanje na STO in ga poslala nazaj v o* kolico Trevisa, od koder je pred desetimi leti prišel), da torej tem prišlekom iz Italije ljudska oblast ne samo da ni pokazala vrat, temveč jim je celo velikodušno dala zemljo, ki so jo do agrarne reforme obdelovali kot koloni, tako da je omenjeni Paro mogel pridelati kot poroča sam »Gior-nale di Trieste« nič manj kot 35 sodov vina, 31 stotov moke, 30 stotov krompirja itd., kar je pod fašizmom moral deliti najmanj na pol s svojim gospodarjem,
3. Kakor vidimo temu prišleku vse to ni bilo dovolj, ampak je poskušal špekulirati na protizakonite načine izkoriščajoč bližino demarkacijske črte, a sedaj z begom poslu-žil teroristom od CLN za protijugoslovansko propagando in meni, da se je na ta način najlepše oddolžil tistemu, ki ga je na STO toleriral in mu cmcgočil človeka dostojno življenje. No, sedaj je z vso rodbino v begunskem taborišču na Opčinah, od koder ga bodo verjetno kaj kmalu preselili v kakšno še mnogo slabše, z bodečo žico ograjeno ezulsko taborišče v njegovi madrepatrii, iz katere je zaradi mizerije prid desetimi leti «priv<m* draln.
Prepričani smo, da mu bo celo življenje žal zaradi «he-rojskega» bega izpod rterorja titovcem, ki so mu velikodušno dali zemljo, na katero se bo v Italiji do smrti načakal, kajti agrarne reforme v De Gasperijevem paradižu ne bo tako kmalu doživel.
Ljudska oblast v coni B pa• je za izkušnjo begatejša in prepričani smo, da se bo v bodoče bolje zavedala ljudske, ga pregovora, ki pravi: Dobrota je sirota.
0 sprejemu
novih članov v OZN
NEW YORK, 3. — Predstavnika Nizozemske in Turčije sta danes na seji Varnostnega sveta izjavila, da nasprotujejo sovjetski predlogi glede sprejema novih članic listini Zn.
Grški zastopnik Alexis Kyrou je zavrnil sovjetske trditve, da nasprotuje večina Varnostnega sveta sprejemu sovjetskih pod-ložniških držav samo zaradi notranjega ustroja t*h dežel. Ky-rou je omenil, da je tudi Jugoslavija komunistična država, da pa to ni ovira za stike Jugoslavije z Grčijo in drugimi državami. Sovjetske podložni-ške države pa nimajo potrebnih lastnosti za članstvo ZN, ker ne izpolnjujejo zahtev, li-iStine ZN.
PRIMORSKI DNEVNIK
4. septembra
1951
ms
mm
Srd in nevoščljivost | Goriški Slovenci bomo v sren
dostojno proslavili Dan slovenskih brigad
Danes, četrtek 4. septembra
Rozalija.	Nedamisel	^
Sonce	vzide ob	5.28 m z	^
13 38	Dolžina dneva	=41
vzide	ob 18.37	in zatone	ob5^'
Jutri, cetek 5 septembra Lovrenc, Nedeljka
GORICA, 3. — Glasilo «ju-lijskega in dalmatinskega iredentizma« «L’Arena di Poia» se noče pod nobenim' pcgojem odpovedati zavidanja vrednemu prvemu mestu v splošni šovinistični kampanji proti Slovencem in še posebej proti jugoslovanskim oblastem in voditeljem jugoslovanskih narodov. V vsaki njeni številki nahajamo po ve,č.primerov čisto navadnega zmerjanja pripadnikov slovenske narodnosti. Ni treba kdo ve koliko poudarjati, da je tako pisanje preračunano na dosego določenega učinka med šovinistično razpoloženim italijanskim ljudstvom: vsa protislovenska in protijugoslovanska gznja fašističnega lista naj poglablja prepad med sosednima državama in tako odvrača sleherne možnosti za medsebojno zbli-žanje.
Tudi v svoji številki od 3. septembra sc si ultrašovini-s tič ni uredniki lista uVArena di Pola» privoščili jedko c-pazlco na račun obnašanja slovenskih d'jakcv akademije z<f gledališko umetnost, ki so bili svojčas na univerzitetnem gledališkem festivalu v Erlingenu v Zahodni Nemčiji. Članek, ki so ga povzeli iz uCorriere diel-la Scran ve povedati sam0 to, da so Po predstavi italijanski univerzitetni štude-nti odšli v neko gostilno nasproti univerze, kjer so skakali po mizah in razgrajali do zgodnjih jutranjih ur. Slovenci pa so «po naročilu rektorja ljubljanske univerze izginili in niso spregovorili z Italijani niti besede. V Erlingen so prišli reveži take prestrašeni, da niso z nobenim govorili in so se od iveh popolnoma oddaljili».
Pustimo ob strani dejstvo, da je v tem poročanju italijanskega šovinističnega časopisja ost, ki je naperjena proti jugoslovanskim rojakom. Vendar je poročilo skopo, in sicer samo iz enega, razloga, namreč da so tisti «preplašeni in terorizirani ljubljanski dijaki» zasedli med vsemi o-stalimi državami zahodne Evrope s svojo dovršeno igralske umetnostjo tako velik uspeh, da jih je občinstvo z dolgotrajnimi aplavzi po zaključku predstave okoli desetkrat Priklicalo pred zastor na odru, medtem ko je ocenjevalna komisija brez pomišljanja prisodila jugoslovanskim dijakom absolutno prvo mesto.
Kaj so na festivalu pokazali italijanski «goliardi»? Pijančevali so po «betolahn, na odru Pa so napravili pravi «schi-fo».
Srd italijanskega šovinističnega tiska torej izvira iz zgoraj navedenih dejstev.
Proslave v Dolenjskih Toplicah pa se bo udeležilo lepo število naših predstavnikov
GORICA, 3. — Slovenski nared v matični državi se pripravlja na proslavljanje desetletnice slovenskih brigad, vojaških edinic, ki so ponesle v sleherno slovensko vas pesem bor. be proti okupatorju in njegovim hlapcem.
Ob tej nadvse pomembni množični manifestaciji slovenskega naroda tudi zamejski SIol venci ne moremo ostati brezbrižni. Tudi mi merarr.o prispe, vati svoj delež k čim lepšemu uspehu tega dogodka. Čeprav bo Dan slovenskih brigad šele 14. septembra v Dolenjskih toplicah, se je iz vseh krajev Slovenije prijavilo nad 100.000 udeležencev.
To neverjetno veliko število, ki bo gotovo naraslo, marsikaj pove. Govori nam, da duh par-tizanske vojske živi danes bolj kot kdajkoli poprej in da sr, brigadniki Tomšičeve, Sercerje-ve, Gubčeve in Cankarjeve brigade prenesli duha partizanskega borca v slehernega slovenskega človeka ter ga do kraja preželi z napredno idejo.
Dan slovenskih brigad pa n® bp samo proslava velike prelomnice, ki je v zgodovini slovenskega naroda nastala z rojstvom. resnične slovenske vojske, borbe za narodno enakopravnost in socialno svobodo, ampak pomeni veliko več.
Dejstvo namreč, da bomo vsi Slovenci proslavili Dan slovenskih brigad v tako kočljivem mednarodnem položaju, postavlja dogodek v popolnoma drugo luč in zato je pravilno, da ga osvetlimo tudi s te strani.
Jugoslavija meji na seden: držav, cd katerih jo kar pet gleda z volčjimi očmi in samo čaka ugodnega trenutka, da bi jo popadle. Nič ni čudnega, da j» v družb; koroinformističnih vzhodnih sosedov tudi zahodna in »zavezniška« Italija, ki z budnim očesom gleda na med-
narodni razvoj in upa, da se ji nekega dne sreča nasmeje ter z D’Annunzijevo reško komedijo v drugi izdaji ali pa na kak drug način doseže uresničitev svojih imperialističnih apetitov.
Prav tej Italiji je treba ob vsaki priliki dati potrebno lekcijo, da ne bi njeni voditelji v svoji megalomaniji pozabili da danes ne veje širom po Jugoslaviji predaprilski veter, ampak da ima danes oblast ljudstvo, ki se je kalilo v narodni osvobodilni borbi in se navadilo sovražiti okupatorja in osvajalca.
Zato bo proslava Dneva slovenskih brigad tudi s tega gledišča neprecenljiv dokaz enot-
nosti slovenskega ljudstva okoli Titovega gesla: «Mi tujega nočemo, a svojega ne damo!».
Slovensko ljudstvo y Italiji, ki ga je fašistični teror kar gnal v slovensko vojsko in slovenske brigade, ne sme ostati brezbrižno spričo tako svetlega dneva. Nas ločijo meje, toda to nanj ne brani, da nam naše srce utripa slovenski in utripa toliko močneje, kadar gre za našo narodno stvar
Proslava Dneva slovenskih brigad ne bo popolna, če na njej ne bo naših predstavnikov. Komur je le mogoče, naj gre na> to največjo ljudsko manifestacijo slovenskega naroda v vseh povojnih letih.
■■	'■'S*	^-'wv
^   '
.
Z nastopa moškega pevskega zbora iz Peči pri Gorici v Sempolaju.
ČEDADSKE ULICE IN CESTE že dolgo čakajo na popravilo
Asfaltirati je treba «Viale Montenero», ki je glavna prometna žila z Beneško Slovenijo
O vprašanju cest v Beneški Sloveniji in Čedadu smo že mnogokrat pisali, toda še vedno se moramo vračati k njemu, ker so v tem pogledu zelo malo storili.
Kar se Čedada tiče, ni lahko rešiti vprašanja mestnih ulic in glavnih cest, saj gre za zelo staro mesto, kjer bi bilo treba marsikaj preurediti, kar pa bi zahtevalo ogromne stroške. Tt>-da najbolj nujna dela bi lahke opravili. Tehniki in strokovnja. ki že dolgp časa proučujejo razne urbanistične načrte in predlagajo rešitve, ki bi najmanj stale, ker pač ni mnogo
Italijanske oblasti načrtno
uničujejo gospodarstvo v Beneški Sloveniji
V grmeški občini ne morejo kmetje prodajati vina, ker nima 9 stopinj alkohola
Vozna dovoljenja
podaljšano do 28.11.1953
GORICA, 3. — Ministrstvo za prevoze je pred časom odredilo, da zapade veljavnost vseh začasnih voznih dov&ljenj za avtomobile. Sedaj je pa generalni nadzornik obvestil vse prefekture, da ne pride v poštev ta odlok za nekatere kategorije, in sicer za prevoznike taksijev in avtomobilov na posodo, Za te vrste je parlament podaljšal veljavnost voznih dovoljenj do 28. februarja 1953,
Huda nesreča
goriškega zidarja
Na delu v Tržiču je padel z odra ler si zlomil stegnenico in medenico
TRZIC, 3. — V Ul. Romana v Tržiču, kjer gradi neko stavbeno podjetje nova poslopja, se je včeraj med delom pripetila huda nesreča. 58-letni Ivan De Mari iz Ul. della Legna v Gorici jg delal na zidarskem odru v višini prvega nadstropja. Ni še znano, iz kakšnih razlogov je zgubil ravnotežje. Padel je pet metrov globoko in se močno poškodoval. Njegovi delovni tovariši so mu takoj priskočili na pomoč. Poklicali so rešilni avto Rdečega križa in ga odpeljali v tržiško bolnico. Na kirurškem oddelku sq ugotovili zlom stegnenice in medenice. Zdraviti se bo moral najmanj 40 dni. če ne bod0 nastopile pri zdravljenju komplikacije.
Njegovo zdravstveno stanje sc ne zboljšuje.
Neroden padec gospodinje
GORICA, 3. — V svojem stanovanju v Ul. Dante 12 se je danes zjutraj ponesrečila 57-letna gospodinja Vittori Marija iz Zagraja. Ko je Vittorije-va pospravljala po stanovanju, je nerodno stopila in padla na tla. Ker je bila ženska sama doma, so ji pritekli na pomoč bližnji sostanovalci, ki so nemudoma obvestili rešilni avto Zelenega križa. Ta je nekaj časa nato prišel v Zagraj in odpeljal Vittorijevo v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki po pregledu izjavili, da si je pri padcu zlomila levo nogo Sprejeli so jo na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti približno 40 dni.
Najdba kolesa
GORICA, 3. - Pred barom «Pace» na Travniku so našli zapuščeno žensko kolo, ki je v najboljšem stanju. Shranjeno je na policiji. Lastnik n»j ga pride iskat.
Natečaj za nadzornike
nadzorstvenega tehničnega osebja
GORICA. 3. - v št. 189 U-radnega lista z dne 16. t. m. je bil napovedan natečaj za 16 službenih mest za poskusnega nadzornika nadzorstvenega tehničnega osebja pri general-
nem inšpektoratu za civilno motorizacijo in prevoze.
Za pripustitev k omenjenemu natečaju je potrebna inženirska diploma.
Prošnje za pripustitev k na-tečaju je treba vložiti na ministrstvo za prevoze (Ministe-ro dei Trasporti — Ispettorato Generale della Motorizzazione civile e dei Trasporti in con-cessione) v teku 90 dni, ko je bila omenjena odredba objavljena na Uradnem listu.
Seznami na vpogled
GORICA, 3. — Goriško županstvo sporoča, da so na pro-tokolnem uradu (soba št. 17) na vpogled seznami tistih podjetij, ki so podvržena plačevanju enotnih kmetijskih prispevkov za leto 1953, in dodatni seznami za leto 1952. Seznami bodo izpostavljeni do 15. septembra.
Interesenti si omenjene sezname lahko ogledajo v jutranjih uradnih urah.
Živinozdravniški vestnik
GORICA, 3. - Zivinozdrav-niski vestnik, ki ga je izdal urad pokrajinskega živino-zdravnika goriške prefekture za drugo polovico preteklega avgusta beleži v naši pokrajini nekaj primerov obolelosti prašičev na rdečici. En primer bolezni se je pojavil v Koprivi, 3 v Gorici, 1 v Steverjanu in 1 v Sovodnjah.
Vsem je znano, da vlada v Beneški Sloveniji velika beda in da bi bila še večja, če ne bi bila našim ljudem odprta pot v tujino. Zemlja, ki jo beneški Slovenci obdelujemo, ni rodovitna. Premalo je je, da bi se lahko na njej preživeli vsi prebivalci; kar je polja, pa so ga naši kmetje res iztrgali skalovju in grmičevju. Zemljišče so očistili, ga ogradili z zidovjem, da ne bi voda iziprala in odnesla v dolino še to malo zemlje; ljudje so morali ižo-rati njive tudi tam, kjer so bili pašniki, da se preživijo. Gre za male krpe zemlje, kljub temu pa morajo plačevati od nje visoke davke, kot da bi bil ta svet prve vrste.
V nekaterih občinah soloh ne pridelajo pšenice in koruze. V občini Dreka so n. pr. leta 1917 pridelali 274 stotov koruze, danes pa je ne pridelajo niti sto ta. V grmeški občini pa so pridelali 1443 stotov, sedaj pa jih pridelajo komaj 10. Različna je stvar z vinom. Medtem ko so leta 1917 v Grmeku pridelali 665 hi, se je pridelek v primeri s t^daj več kot potrojil.
Prav tu pa nastaja važno gospodarsko vprašanje. Naši lj’>d-je so namreč posadili trte v upanju, da izboljšajo svoje go spodanstvo s tem, da bodo prodajali vino. Toda to se ni zgodilo. Vino, ki ga prideljajo !od. ima manj stopinj alkohola kot drugod. Italijanski zakoni Pa določajo, da se vino ne 'me prodajati v gostilnah, če ne doseže 9 stopinj, Ta zakon pomeni hud udarec našemu gospodarstvu. Prav zato ne bi smel veljati za naše kmete in gostilničarje. Ljudje namreč plačujejo davke lahko le tem, da prodajajo svoje pridelke; če torej zahteva vlada tako visoke davke, naj ne uveljavlja pri nas takšnih zakonov. Občina Grmek pridela pri-
bližno 2.000 hi vina, prebivalcev pa je vseh samo 1543. Od teh pa je 20 odst. ljudi v tujini, ki so v glavnem moški, t. j. najboljši pivci vina.
Kam naj spravimo vse to vino? Lani se nam ga je zelo mnogo pokvarilo in smo imeli ogromno škodo. Z denarjem', ki bi ga bili dobili za vino, bi bili lahko plačali davke laški vladi. Sramotno je, da morejo naši liudje služiti denar v belgijskih rudnikih, da plačajo davke od tiste zemlje, katere. pridelkov ne morejo ,-prod'ati.-
V občini Grmek je 14 gostiln, ki bi lahko kupile in prodale- vse tisto vino, ki ga. imajo naši kmetje odveč. Gostilničarji pa prodajajo*" furlanska vina, ker domačega ne smejo prodajati. Ce bi prodajali domače vino. bi morali pia-čati globo. Prav. ta zakon -glede vina je dokaz, kako načrtno upropaščajo naše gospodarstvo.1 Ljudje pravijo, da hočejo. Italijani s tem uničiti našo manjšino. Ce namreč človek ne mori živeti doma, s-i mora poiskati kruha drugod. 'Tisti; . ki. ostanejo, pa so p&tem pfTpolnonvš odvisni od miloščine in morejo kričati, da so «italianissimi». čeprav v srcu drugače čutijo. Italijanske oblasti dosežejo- s svojim ravnanjem dva cilja; prvič, da se morajo ljudje iz seljevati; drugič, da morajo biti ostali popolnoma pokorni in se odreči vsem narodnostnim in človečanskim pravicam. Davke pa vlada vseeno pobira, saj jih plačujejo tisti, ki so v inozemstvu, za tiste, ki ostanejo doma.
Beneški Slovenci so že morali okusiti vse vrste pritiska, da bi se odpovedali svoji narodnost. Vseh sredstev so se namreč že poslužili italijanski šovinisti; od ricinovega olja do jezuitske politike, od trikolori-stičnega terorja do podkupova-
nja. Vse to P& jih še ne zado-stuje in še poslužujejo še gospodarskega pritiska in izkoriščanju.
Tečaj
za strokovno izobrazbo zidarjev
Pokrajinski urad za delo spo. roča, da se bo v ponedeljek 15. septembra pričel v Gorici tečaj za strokovno izobrazbo zidarjev. Pravico do obiskovanja ima 30 učencev. Tečaj- bo trajal 5 mesecev; vanj lahko vpišejo vsi brezposelni med 18, in 40. letom, ki so bili 25. av gusta redno vpisani na uradu za namestitev.,
'Teča5nikrbod<S prejemali, na dan po 200 lir, pohvaljeni pa ob zaključku tečaja 3000 lir.
Ako tečajniki ne bodo prejemali brezposelne podpore, bodo poleg 200 lir dnevnih prejemali še 100 lir na, dan in 60 Lir za vsakega otroka, žei.o m starše, če jih morajo preživljati. ■	-.	•	•
Kdor želi cb.'ste,Yf}t,i tečfU.,:naj se osebno’ zglasi na Pokrajinskem uradu dt.l< v Gorici
POUČNI IZLET
beneških kmetovalcev
Pod vodstvom dr. Giacoira Pascolinija od pokrajinskega kmetijskega nadzorništva in na pobudo gospoda Avgusta Mulli-ga je kakih 40 kmetovalcev iz Dolenjega Barnasa napravilo zelo poučen izlet na kmetijsko industrijsko posestvo grofa Marzotta y Portogruaru.
Naše pridne kmetovalce sta spremljala na ogledu dva uradnika podjetja Marzotto jim pokazala razne naprave ter iim j pojasnila gibala tako imenovane ’ «reforme Marzotto«. Ko so pregledovali hleve, je dr. Pascoli-ni opozoril kmetovalce na nekatere stvari, ki bi jih lahko s pridom uporabili tudi v Barna-su, zlasti kar se 'tiče čistoče v hlevih; pokladanja sena in krme ter molže. Poleg tega jim je pojasnil, kako naj se uporabljajo umetna gnojila, pri čemer pa je treba Seveda upoštevati, da šo kmetje v Barnasu vsj le mali posestniki.
Izletniki so si še ogledali velika. izbr ljševalna dela v dolini j Zigano, nato pa s0 odpotovali v pordenon. Tu 'so si 'ogledali paviljone vzoronega velesejma ter so se zanimali zlasti za kmečke traktorje. Zvedeli smo namreč, da mislijo člani zadružne mlekarne v Barnasu ku. piti trakto-r, kar bo seveda v
gob 15 stotov, je cena ostala 3000 lir za kilogram Od teh so odbrali 2 stota neuporabnih. Ker je bila gneča potrošnikov tako velika in niso izpostavljene mize zadostovale, so tovor gob prenesli v občinski urad na trgu. V nekaj urah so prodali približno 13 stotov gob, ki so jih razen navadnih potrošnikov kupile tudi razne goriške menze in hoteli.
Sredstev na razpolago. Kljub j maloštevilnim- sredstvom pa ne smejo pozabiti na važno prometno žilo.
Ta žila je «Viale Montenero« iu je najprikla,dnej.;a za promet z dolinami Nadiže, zatp pa, tudi doslej edina. Po tej cesti gre ves trgovski promet med Čedadom in Nadiško dolino, za. to je tudi razumljivo, da je zelo obremenjena in da se cestišče naglo obrablja. Kljub temu pa ne posvečajo tej cesti nobene skrbi pri vzdrževanju. Prav zato je skrajni čas da cesto popravijo in potem- ohranijo v dobrem, stanju, saj je za Čedad zelo velikega trgovskega pomena. Iz dolin Nadiže namreč prinašajo na čedadski trg kmetje vse svoje pridelke, tu jih zopet zamenjujejo z raznim blagom, kar povzroča živahno blagovno izmenjavo.
Frav zato bi mprali to cesto asfaltirati, kar bi psč bila najboljša rešitev. Mislimo, da mora biti vsakomur jasno, koliko koristi bi to prineslo.
Čedad
A D E X 1ZL£Tj
DVODNEVNI IZLET: 20. IN 21. SEPTEMBRA
Ljubliano Ajdovščino Vipavo
. k sei
ob'
l m
do e- sep-tenv v Ul. F- Severo
Vpisovanje < bVa V Utel.r 29243.
13. IN 14. SEPTEMBRA V
Hovini
IN 14. SEPTEMBRA V
Pazin
« <ePteI11'
Vpisovanje clo o.
bra v Ul. F. Severo
tel. 29243. i
Za sprejem
v Dijaški dom
Cas za vlaganje prošenj za sprejem v Dijaški dom v Gorici je od 1. do 15. septembra. Po tem roku ne bodo več upoštevali prošenj. Starši naj osebno vložijo prošnje na sedežu Dijaške Matice v Gorici, Ul. Ascoli štev. 1/1.
Opozarjamo, da morajo pros njo vložiti tudi dijaki in dijakinje, ki so že lansko leto bili v zavodu.
KINO
Vpisovanje ..Bf ične 1. sep- . tembra in! se" zakliuči 10. sep- ; veliko gospodarska korist tega
tembra opoldne
V podgorski predilnici
odpustili doslei 592 deiavcev
GORICA. 3. Zariidj zadnjih odpustov tekstilnih delavcev predilnice v Podgori in Ronkah je zbornica za industrijo. trgovino in poljedelstvo v Gorici sporočila, da so znova sprejeli na delo 71 delavcev. Zaradi tega Se je število odpuščenih delavcev s 1. septembrom nekoliko znižalo. Po zadnjih, ukrepih ravnateljstva znaša število odpuščenih v podgorski predilnici 592 oseb,
V predilnici v Ronkah je bilo najprej odpuščenih 220 oseb dokončno pa so jih odpustili 182. Ostale so sprejeli na delo.
pcarocja.
Kmetje, ki so se udeležili izleta. se zahvaljujejo dr. Pascc-liniju. ki se tako požrtvovalno trudi za razvoj poljedelstva v dolinah Nadiže, hkrati pa prosijo, da bi se podobni izleti še ponavljali, saj družijo koristno z lepim.
VERDI. 17: ((Ponarejevalci«, F.
Giacohetti in D. Duranti. V1TTORIA. 17: ((Umoru, R "Douglas.
CENTR A LIJ. 17; «Morski. roparji Barracuda«, R. Qam§.-ron m A. Mara.
MODERNO. 17; ((Krvava zora«, M. Felix in F. Rey.
ESTIVO. 21: «Dvoboj s smrt-
Cltni čedadske sušilnice bub sviloprejke so imeli skupščino, katere se jih je udeležilo veliko število. Soglasno od . brili poročilo upravnega sveta in bilanco, potrdili prejšnje upravnike ter tri, ki so od. stopili, nadomestili z novimi.
Za prihodnja tri leta šo bili izvoljeni v upravni svet gospodje De Puppi Raimondo iz Moinwcca, Coceani Rcbustino :z Carrarie. Cudicio Benjamino iz Torjana, Del Bianco Ivan >z i_ j Fojole, Diacoli Paolo iz Rubi-gnacca, Di Rigo Doroenico iz Manzana, Drigan.i Alfeo iz Pre-marriacca. Maricli Giuseppe iz Čedada, Mulloni Giuseppe iz i Čedada, Podrska Josip iz Kru-tovega in Serafini Leonardo iz Ziracca. Za nadzornike so bili izvoljeni gospodje Comugnaro Carlo iz Čedada, Riep-pi Alfon-so iz Čedada; za njihove namestnike pa Angeli Angelo. Li-vi Mario in Pelizzo Guglielmo.
Ko se je novi upravni svet sestal, je izvolil soglasno za predsednika dr. Raimonda Pup-pa: -in za podpredsiedTiikiaihdr Mullonija Giuseppa.
-EXPfc$
ob Prl1
liki
ADRIA
prireu	,
Zagrebški velesej*
a
Zagreb'
izlet z vlakom^ --geVe. iva
ro 5 b	'daije.
Vpisovanje v VI “j I.
„ _ tel. 29243 J
m br3
glasbena ma^0A šoiO
Vpisovanje v G as mbra bo od 1. do 10- *fesv. Funti, do 12. ure v VI. čiška 22-1 nad.	bo(JO j i.
Sprejemni «!>'“ iuje se: so. 13. septembra. P orHesM^J, lopetje, klavir, oretieni P' inštrumenti m	d0 12. le
meti. Otroci od 7 salTio »
se lahko vpišej 19]ca0 m sodelovanje Prl dinskem zboru	ateijst*°
T R'D N 20. 21 in 22. ^
na	t
Zagrebst
velesejem
„ ■«<» Vpisovanje Prl et0
Ul. F. tel. 292«-
press».
Aretacija
GORICA, 3. — Goriška policija je včeraj aretirala 20-let-nega Ivana Gorjupa, ki je bil pred časom obsojen na goriški jo», R Nawkhoff in A. Rein-1 sodniji na 15 dni zapora zara-
I di tatvine.
Velike količine gob
na goriškem trgu
GORICA, 3.	— Včeraj zju-
traj se je na goriškem zele-njaclnem trgu gnetlo ogromno število gospodinj, ki so pridrvele celo iz okolice, ker so pripeljali iz Čedada, Brd in o-kolice Trbiža večjo količino gob. Kljub temu, da je bilo
IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJASKKGA SODIŠČA
Preiskava o razpečevalcih
ponarejenih dolarjev se nadaljuje
Pred dneui aretirana še ena oseba v Milanu - Razprava proti desetim obtožencem prenesena na 10. september
IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO
Nakazila za bencin
do 30. septembra
GORICA, 3.	—	Trgovinska
zbornica sporoča, da zapadejo 30. septembra sledeča nakazila za bencin: 5-litrska rožasta nakazila in 10-litrska siva. Zato naproša zbornica interesen te, da v tem roku uporabijo omenjena nakazila, ker ne bo v nobenem primeru podaljšala veljavnosti nakazil.
l/rti/p in ritnih'
Ihimolbki dmmik l
Ze drugič po aretaciji so vče. raj pripeljali pred vojaško sodišče razpečevalce ponarejenih dolarjev, ki so jih spravljali v promet v Trstu. Gorici, Benet, kat in drugih mestih.
Potek preiskave in način delovanja tolpe je že znan, Zade. va je prišla na dan 13, avgusta, ko je policija izvedela, da je neki lažni pomorščak preva. ril lastnika neke gostilne v Ul. Cavana s tem, da mu je prodal kar 100 ponarejenih dolarjev.
Prvi je padel v nastavljeno past 40-letni Pietro Bruschetto, kmalu za njim pa tudi njegov 50-letni brat Lucio. Preiskava se je nadaljevala brez prestan. ka in že naslednjega dne je policija aretirala 18-Ietnega Luigija Zangranda, stanujočega v Ul. degli Artisti, 20-letnega Cesara Tessermija iz Ul. del-1’Officina, 23-letnega Riccarda Mininela, stanujočega pri Elizejskih poljanah. Od prvih je policija zvedela da bi moral Mininel izročiti Zangrandu 200 dolarjev in tako so mladeniču spretno pripravili past, v kate. ro se je takoj, ne da bi najmanj pomislil na nevarnost, u. jei,
Ti ljudje so predstavljali morda zadnje člene dolge veri-ge razpečevalcev. Glavni kriv. ci pa so bili dobro skriti in policija vsaj v začetku ni mogla do njih. Končno so tudi te našli, kajti po razmeroma kratki preiskavi, med katero so morali stalno slediti nekaterim osebam, so aretirali 32-let nega trgovca Filipa Martinnli. ja, doma iz Milana in njegove-
ga pajdaša 65-letnega Ercola Rainata, stanujočega v Genovi Slednja dva, ki sta se tele. fonsko domenila, da se srečata v Trstu, kamor bi moral Rai-nato prinesti kar 20.000 dolarjev, s katerimi so hoteli kupiti določeno količino mamil, je po. licija aretirala v eni izmed sob hotela «Jolly» ter istočasno za. plenila 4.000 dolarjev.
Vsi ti, katerim se je pred dnevi pridružil še I8-letni Otel-lo Affattati, ki so ga aretirali v Milanu in ga poslali v Trst, so bili včeraj ponovno pred sodiščem. Preiskovalni agent je sodniku pojasnil, da so zaplenili še nekaj dolarjev vendar preiskava še ni končana, ker čakajo poročila o preiskavi v Gorici in morebitni najdbi o-stalih dolarjev. Zato je poprosil. da bi mu sodišče dalo še 7 dni časa, da izpelje zadevo do konca. Sodnik Mr. Bayliss je pristal in preložil razpravo, ki bo ponovno pred sodiščem za določevanje narokov, na 10 t. m.
Obtožence bodo branili od v Presti (Martinolija. Cauterja. Tesserinija in Zangranda), odv. Kezich (Taučerja in Rainata), odv, Antonini (Pietra in Lucia Bruschetto) in odv Morgera (Mininela).
NOČNA SLU2BA LEKAHN
All’Alabarda, Ul. dell’Istria, 7; De Leitenburg, Trg S. C.iovanr i, 5; Praxmarer, Trg UnitS, 4; Pren-din', Ul. Tizlano Vecelllo, »4; Harabaglia, Barkovljt In Nicoli v Skednju,
„Herojstv.o“ pobegle družine
11. avgusta aretiran zaradi tihotapstva in nato izpuščen zaradi pomanjkanja dokazov, je iz strahu ..pribežal" v cono A
Tržaški demokrščanski dnev ■ jo bi lahko šel tud; z osebno nik «Giornale di Triestes dela I izkaznico kot vsak drug člo
zadnje dni veliko reklamo zaradi bega neke družine iz cone B. Poglavar te družine, katerega imena pa lisi ia- nekih «tajin-stvenih» razlogov do zdaj še ni omenil, je Paro Ernesto iz Debelega rtiča št. 107. Po pisanju lista je bil ta človek brez kakršnega koli razloga v coni B zaprt in nato spuščen, nakar je z vso družino pobegnil v cono A.
Po podatkih okrajnega tožilstva v Kopru je bil Paro Ernesto zaprt ,11. avgusta zaradi 'tihotapstva iz cone A. Dokazano mu je bilo, da je raznim osebam prodal ? dvokoles, katere naj bi nabavil v conj A. Po Štirih tednih preiskovalnega zapora je bil spusčen zaradi pomanjkanja dokazov. Verjetno je nato iz strahu pred nadaljnjimi posledicami zbežal v cono A.
Komisija, ki je po njegovem begu popisovala inventar nje-gpve hiše, je našla poleg precejšnjih zalog kmetijskih pridelkov tudi razno drugo blago velike vrednosti (tkanine), ki visoko presega domače potrebe.
Paro Ernesto ie doma iz Italije ter se je naselil na Debelem rtiču 1. 1942. Naselili so ga veleposestniki kot svojega zaupnega človeka, ki naj bi razbijal odpor kolonov proti brezobzirnemu izkoriščanju. Po vsej verjetnosti je ostal zvest svojim gospodarjem tudi še naprei. čeprav je dobil od ljudske oblasti I. 1947 tako kot drugi koloni 5 ha zemlje, Nje-go\ beg čez mejo, ki ga «Gior nale» tako romantično opisuje i (mimogrede povedano, čez me-
vek) n.i tako herojski, kajti z vozom in parom volov je šel ob demarkacijski črti, kot bi še! na delo, nato pa je zapeljal čez mejo v cono A.
Obvestilo izletnikom
ki potujejo v Dolenjske Toplice
Vpisovanje za izlet v Dolenjske Toplice, kjer bo 14. septembra «Dain slovenskih brigad«, se uspešno nadaljuje po vseli sedežih OF in drugih or gariizacij.
Opozarjamo vse zainteresirane, da je čas vpisovanja samo do sobote, zato naj pohitijo s prijavami.
Posebni brzi vlak bo odpeljal s tržaške glavne postaje že v soboto zvečer, in sicer 13. septembra med 21. in 22. uro. Vlak se bo ustavil tudi na postajah Sv Križ, Nabrežina, Prosek in Opčine. Povratek bo v noči med nedeljo in ponedeljkom.
Vsak izletnik bo imel zagotovljen sedež. V vlaku bo poseben vagon, v katerem bo intendant skrbel, da, ne bo nihče lačen niti žejen. Prodajali bodo namreč dober kraški pršut, kranjske klobase, teran in sadje.
Vse nadailj-nje podrobnosti o tehnični strani izleta bomo objaviti v eni izmed prihodnjih številk našega dnevnika.
Proslava bazoviških žrtev
bo v soboto 6. septembra ob 17. uri na grobovih žrtev na pokopališču pri Sv. Ani in v nedeijo 7. septembra ob 16. uri pri spomeniku v Bazovici.
Mati di, ToneiCa ^
Včeraj je v sp ci umrla gospa
mati. dr. Franeta	s	^
spa, ki je bila « mati in čislana f0st počakata visoko	t)tV	^t.
Pogreb pokojnice poldne ob 16. u* ..tfi le splošne bolni* ^ te ^ Dr. Tončiču, k« J	ji«’0
, težko prizadet o „r«
I ga sina. izreka #
| iskreno sozalie-
*	-7	•	•	ičfl’
* Zveza parhzanov organizira mne^ v i izlet s posebnim brzim vlako**1
DOLENJSKE TOPLICE
kjer bo v nedeljo 14. septembra
DAH SUMU Mil
j|j|j
Vabljeni vsi bivši partizani, matere in v^oVegpjgHcl borcev, aktivisti, vojni invalidi, politični preg ^e, in njihovi svojci ter člani Osvobodilne Antifašistične slovansko - italijanske ženske Zveze antifašistične mladine m prosvetnin
1952
of
na	.	v	^
Vpisovanje v TRSTU: na Korzu Garibaldi 4/111, Ul. K. Manna 2'.k(j ^uP3ot>i 0(j Skednju, pri Sv. Ivanu na stadionu dPrvj majo od 19. do 21., v krc/ pečafJu Molino a Veoto 154 od 18. ure dalje, v Lonjerju št. 400 pri tov. se'e^ na0bEZ
n
v Vi*0'
   	. ____ .	_	Medi'	_
it. 11 pri tov. Emilu Legiši za Vlžovlje, Mavhinje, Cerovlje in ^Zgonik' tov. Lilijam, v Saležu pri tov. Oskarju Miliču «G?.rzunov» za Šale*-	0	^
in Koludrovico, v Gabrovcu pri Ivanu Rusiji v večernih urah. zA p?dr|čaH pr'z„, na Opčinah na sedežu OF od 17. ure dalje, v Bazovici pri Ferfclj'. v	A10-1 ^
Ivanki, tudi za Gropado, v Trebčah pri Kralj Anici, na Proseku Pr>	pf' „
Kontov el u pri Danev Ivanki, na Colu pri Guštin Albinu, v Velll<f",'na sede Josipu, povsod v večernih urah. ZA DOLINSKI OKHAJ: v Dolini ^ cvetK“ Škofije in Miljske hribe pri Doru Furlaniču na Škofijah, na	pri	A'e	-	**
do IS. ure; na sedežu ZAM v Ul. Machiavelli 13/11 od 17. d» 19. u,e j jgisevit1 ^.(jJ111 OKRAJ: v domu «1. Grudenu od 20. ure dalje, v Sempolaju 48 pr'	v	V<z	pfi
šempolajski sektor, v Sv. Križu pri Mariju Švabu st. 344 v večern l'__n y Medj|V^t£rf<ci
Of' . sed«'u CoK"'
na Badihi pri Mili Hrovatin, v Stramarju pri Lazarju Veljaku, v Babič, Ul. Senesi 1. Prijave sprejemajo povsod v večernih “f**1-
ključi v petek zvečer.
Vpis°v'
a n j«
CENA VOŽNJE 500
PRIMORSKI dnevnik
M*.
K septembra 135*
-............ I	I	I	H
Prežihov Voranc
. .IM11 tl 111 ■ 111111111 h 1111 Mimiiiii im mn umu.
Dve prijateljici, partizan-«oik»P ”® L" Fanika' sta se
'MaV-t'2 e' Martina je ranjena in Fanika ‘ K spremljala nazaj. Obe ZUl .P0 ^ajset let stari,
>*iiize Iz šolskih let; kar ji fl* ena' ’e vedela dru-
««iilra[en' P0 katerem sta se Z m 5» var™ in šele
fgriči je bi]°
PO kaw Sta ŽIi' Pokrajiria, Lns a Sta hodUi' i« bila povrhu •’ Vt?a rumena in s»ncem 7 ita z jesenskim ofnf Zato	vse
svetlikalP n°' ,Va5i' ki so se kih sne j nekje na obron-zdele jfdnn* Sričev, so se
r°*ašne.	in	sllno si'
fanii{i.ra'; ^artina rekla
<{Panika
u’ morem več, o-
Fan‘4 bom»-
iala; ^ vselej odgovar-^artin
°magati’
»<!",* dobila kroglo
!e*u imela -Sr*e,.in je k*jub 16'Santa h„jSj 0 moči. da
'edn° teže Ali hodila je morala J. ^edno pogosteje "ie je j P^ivati in nazad-sMl0	Pljuvati	kri,
kri-
Več», je ’, J82 ne morem tirn‘	krtina	s čud-
»žeh bIe*om v Piavih 0.
*^avs ri^,°Va P°čile, potem iHudidal]e- Vidiš, naši gre-4ika 7 a. na,ya>>! je rekla Vv odri!llim glasom.
! bil rti 2a njenimi hrbti
Medtem bliže-
ffi na Mart-S° take besede zdai ] *lno vplivale, se
;la Pa * bolestno zganila, 2astrnJ,; nia- °be dekleti
^ Grmeli	-
s= je vian	. proti dolini.	ki
! z^elj	’z	Sozda	in	ki	se
,	?	široka	in	tuja.
a k.	ali	R;
a‘‘ si Prepričana.
JVan 2ma"ali’»
i° dekle je osupnilo; Je bila vedno trd-Za8rizenejša od nje
Je kdaj podvomila
- 8 in ■>	. veano ira-
“^t. ce 2a?r*zenejša od nje v rnau Ie kdaj Podvomila Ha ,.Potamala je bila ki ii je vlila ^ao,. S1*1® in nove vere Pa je spo-i^.in «w’paž kriva njena 1 2a;0 .Scost, ki jo navdali*,* rekla: naSai; i' 0 tem ni dvoma. ,aflina .m°!>> lojeno:" !e odgovorila po-
__ih dobro. Fanika!' Il kj:, bomb zmagali«. ■ '\Ji jjjSa sta bili obe tili6.
• zrt, °be razmišljali o nat° Pa 'e re' S**	P111"110 ’n Dre‘
• »*ž ,
aj- Panika, naši se r%n rt6<?. premočjo, jaz Da«5 r°bu a ,e' ustreli me...» t>ar,ki S^da sta sedeli >a, T’m^a svetla, druga t!Nwna Dar‘izanka je Sn; jšo in, ,zastrmela v t^v0ri. dr’šic0 in ko je
Ho\ n'na a,10 je biln strah-j „ Sk|onii-' le lako hu is ?jsrniia h1 Se 'e k njej,
bi|a ezn DrrtUZ° in Preiska-» , rana. r! srcem- kje>' je
ia, akor	je bila ?trje-
•utelj. "*Ki. a ta io ,ie Hes«i4ri„ ‘.
Fa-
<Zin° te
daije
S ^,r-p|i me. Jaz ne mo"
H
"le
.%s
b%
Io.
šila
Prosim, v Jaz rie „iV-.m« Pustiš, me tj . 1 Tega pa no-' tUrli ne Ustreli
ie reki,60^1, nPsla te •M-	Panika	odloč-
Ih v‘fHa
l.>-47nen"- >az hom ‘1 -	""O	Uro	Že um,-
čez
IZ!!‘ n itin
^ n/J. Prijatelji-S
«C-|°. *# Ml'" Prijatelji-'V S ,l-Pvor skušala Sm’-'''* Dt)«rL:',ni ‘rodom
Vi
V 'a^o 'n!" ji noima%ati napra,ri,a nekai
JtDr^iheV« t.°.da ze P°
,r»ih
SL ‘^o „ J* Martina po-;^v' '^nis i rta J« ie °rai nest'-'• >' 5iip spus,i
jw„>dla „ap^!99 na tla vr Žka zan 'njf' Bil« 'T11sl'' kat ho
is
'Sfi- 0 bi v.”.. Kai	bo
hi v Drišpi kdo fzmed
l m,mo Bi'o' To J’ ie ^ ■ '® odrpev ho-,n5»? ie tl, ^no' bliže.
'$ —». v«.
Jatina
2rr)erom»
;c
ie"1 tr^'
dekle l,8, znierom kor Fani-
V> me zrneroni»
'rit,
ne
j^te
Ms^^aio, ' Rlaso,n. ki se
Ustner<a'1 obri’ ’s,n,ce. Krva-
.. ,
> ^ rf^i^V6- Re'
»t«
<k
’e
"f«,. aRa '
b Se
; °tem
•ir*«
M	U,ka,0ri,a	,a-
S v' klancev zrtVidi
V frv	f)0	•	SP
-^C *">rti gle.
!,mnr gl p.
Vfi.
"fai
kra
'e Sra.l je to,,.
"eS Tu,1, iaz
b, rada počivala tukaj. Ce boj šla ti, bom šla tudi jaz. Saj je vseeno. Pa kar obe», je dahnila Fanika skoraj ma-lodušno.
«Nikar!» je skoraj kriknila Martina. «Ti tega ne smeš storiti. Le jaz lahko grem, ker sem nesposobna in ne morem koristiti ne sebi ne drugim. Ti tega ne smeš«, je poudarila še enkrat, a s slabim glasom.
Ozka, bleda in skoraj mrzla roka se je oklenila Fa-nikine roke. Bilo je, kot da bi prosila. Zdrava partizanka se je obrnila v ranjeno in videla je čisto ozek, zelo bled obraz, v njem pa dvoje oči, ki so gorele s čudnim, smrtnim bleskom, ki se ji je bližal, kakor bi hotel prositi še on. Ogenj iz oči je prosil:
<cFanika, ali se bog usmilila...«
((Martina, ti se mene usmili),, je skoraj dahnila Fanika. Prešinjala jo je groza.
((Storila boš, ker moraš storiti«, je nadaljevala Martina. «Vem, da boš storila«. Zopet jo je napadla slabost. Ko je spet prišla k sebi, je polti-ho rekla:
«Toda Slavkotu moraš pisati, kako je bilo. Moralo je biti tako«.
«Bom povedala«, je pristala Fanika, kot da bi se bile že dogovorile. Ko je besedo izustila, se je sama ustrašila.
Slavko je bil Martinina ljubezen. Tudi Fanika je že vedela zanjo. Sedaj je bil nekje daleč.
Faniki je bilo neizrečeno hudo pri srcu. Kako se bo to končalo. Gotovo bo zblaznela. Njeni roki sta grabili nekam za oporo. In tedaj se je zgodilo, da je njena desnica zgrabila za ročaj pištole in se ga krčevito oprijela. Ko se je zavedla, kaj stiska, so ji stopile solze v oči. Zdelo se ji je. da Martina umira in upala je, da ji ne bo treba storiti tega dejanja, ker bo prijateljica sama izdihnila. S tem pa se je na tihem že vdajala Martinini prošnji.
Tedaj pa se je Martina nenadoma dvignila iz vresja, se oprla ob obe roki, jo spet presunila z očmi in rekla:
«Se nekaj moraš storiti, Fanika. Ko bom umrla, me ne pusti ležati, da bi me lisice požrle. Zakoplji me. če se le da. Jaz bi ti to tudi tnap;ravil«'.i-A‘li'tme boš?>y'Nje« ne oči so zahtevale odgovor.
«Bom, Martina«, je kar nenadoma rekla Fanika. Ni se zavedala, kako se je moglo to zgoditi, ali je odgovorilo srce ali razum, toda rekla je. Pri tem so se nieni prsti še krčeviteje oklenili orožia.
Ali Martina, ki je medtem šla po sapo. je naglo dodala:
«Toda če ne bo časa. me ni - treba zakopati Moraš sp rešiti«.
«Ne bodo te požrle lisice« je hotela krikniti Fanika, toda iz njenih ust ni bilo glasu. Nieno mlado srce je krvavelo. a njpn razum ji je pravil, da ho np.kaj le t.reha ukreniti, čftudi se zgodi zlričin. Sai nobenega drugega izKoda ni Naši bodo kma'u prepustili teren faš'stom To ie resnica in ni<i drugega.
((Fanika, glej zdaj sem pripravljena«, je rekla Martina nenadoma, se naslonila nazaj v vresie in zamižala «Z^a, lahko storiš,«
«Ne morem«, je sunilo iz Fanike. Martina ie široko odDrla oči in se iznenadeno dvignila Na njenem obrazu je bila razlita velika bolečini «Tako ne morem...« je ponovilo temno dekle.
Ob pogledu na tovarišičin obraz je postalo Faniki tako tf,:'ko. da bi bila najrajši pritisnila orožje na lastne šence in tako končala vse skupaj. Toda strojnica., ki je rezgetala že-, čisto blizu, je razgnala blazno tesnobo srca. Zavest dolžnosti jo je zopet prešinila Toda tako ne more ubiti prijateljice, tako. kakor je ona hotela Martina j*’ sedela pokonci. Niene oči so iskale Fanikine oči. toda ta jih ie skrila na drugo stran. Niti ni vedela, da so polne bridkih solz Narediti mora drueače...
Vsa bedna je z desnico čvrsteje stisnila orožje, se ga končno polastila, ga neopaženo dvignila za Martininim hrbtom do tilnika, kjer je stisnila. Tovarišica je tiho omahnila v vresje Bila je mrtva.
Faniki se je zdelo, da se ji je težko breme odvalilo od srca. Poleg nje je ležala mrtva prijateljica, a njej je bilo laže Sedaj ie bilo treba izpolniti njeno zadnjo željo.
«Ne bodo te požrle lisice«, je skoraj zaklela in takoj šla na delo, polna velike ljubezni v svojem srcu. Imela je srečo Nekaj korakov stran je našla nekako jamo, kamor jo mogla položiti prijateljičino truolo S'ekla si ie bluzo in nanosila z njo zemlje 7 bližnje zorane njive, dokler ni bilo truplo za silo pokrito... Potem je mesto pokrila ' listjem in dračjem, nato pa se je vrnila tja. kjer se je vršil boj.
Ona ie mislila da gre počasi hladno in preudarno, pravzaorav pa je bežala kakor blazna.
M shnieasha pa na Marnu
odgovor laškim skrunilcem
Tu tiho c lli Mo let ned naiocl ie iiia
Ju naf)0 zemljo o kliti, o ogniu Slani,
Ta ghada nabili de-dotf ho.it nam lilaiii,
CUwk tu iiaSili Sodo domaciie
Solidnost
avstrijske
in težave industrije
Ce bi hoteli v kratkih besedah označiti trenutno stanje avstrijske industrijske proizvodnje, bi morali reči, da je po-voljno. Seveda se danes ne more govoriti tako kategorično o industriji na splošno, ker je posamezna, industrijska veja včasih . povsem ločena, včasih pa neposredno povezana z drugo industrijo. Poleg tega živi danes Avstrija iz dovolj dobro znanih vzrokov v razmerah, ki ji ne dovoljujejo popolnega rrzmaha. Iz vsega tega sledi, da smemo trenutno dati le sliko posamezne industrijske veje aii pa. celo posameznih podjetij, in ta slika bi nam posredno pokazala, da je trenutno stanje avstrijske proizvodnje povolj-no.
Avstrijske tovarne kemikalij I j. in umetnih gnojil v Lienzu so
1... j ohranile cene svojim proizvo
j .lom kljub temu, da so se dvig
28. avgusta je skupina 5 planincev iz Tolmina, med katerimi je bil tudi predstavnik ljudske oblasti tov. Kodrič, na vrhu Mangrta zamenjala začasno planinsko knjigo z novo veliko vpisno knjigo iz usnja. Knjigo, ki so jo pustili na vrhu itelijattskj aipinei, so že zamenjali prej naši planinci l omenjeno začasno knjigo. Na prvi sliki zgoraj vidimo naslovno stran nove knjige.
Spodaj levo: Tolminski planinci polagajo v škftlo novo vpisno knjigo PD Tolmin. Spodaj desno: Obmejni kamen, postavljen 12 metrov severno od vrha Mangrta, kar dokazuje, ds je bila odnesena knjiga 12 metrov globoko na jugoslovanskem ozemlju in da so torej morali italijanski vojaki za toliko metrov prekoračiti mejo, tudi če so, kakor trd«, plezali na vrh po severni Mangrtovi steni.
i nlie cene surovinam in da je ; v svetu zelo veliko povpraševanje po tem blagu. Poleg tega zatrjujejo, da bodo cene tem I izdelkom ostale nespremenjene vse prihodnje leto. V prvi polovici letošnjega leta je stopica v obrat še nova tovarna sulfatov in že v maju letos do segla proizvodnjo 1650 ton u-metnih gnojil. Tudi Grundlseer Gipswerke, tovarna, k; izdeluje razne vrste mavca in krede, je povečala svoj obrat ter potencirala svojo proizvodnjo. Da ostanemo še v okviru kemične proizvodnje, bomo omenili, da se je potrošnja strupa proti mrčesu «Dicopur« potrojila in zato tudi proizvodnja raste v enakem razmerju. Iz polletnega obračuna «Oesterreichische Stick-storffwerke» iz Lienza je razvidno, da je podjetje izdelalo samo
 ................  Ir	I	It	■	IIIMI I tl ■ lili
DAMSKA - DEŽELA
NAJNAPREDNEJŠIH
Danska, dežela 500 otokov in Jutlandskega polotoka, pred-straža Severne Evrope, ključ Baltiškega morja, ki je šestde. setkrat večja od Tržaškega o-zemlja, zavzema zaradi svoje socialne ureditve, zaradi viso. ke kulturne ravni prebivalstva, med katerim sploh ne najdemo nepismenih, eno prvih mest med civiliziranimi narodi na svetu.
V državnem proračunu zavzemajo glavna mesta stroški za socialno ureditev in za ljudsko izobrazbo; manjšo vrednost 'f>a zavzemajo stroški za ;-abo-roževanje.
. Ce bi se morska gladina dvignila za 50 metrov, bi voda pokrila večji de) dežele, kajti najvišja točka .ie na Jut-landskem polotoku in doseže komaj 172 metrov. Na prvi pogled se zdi. da je danska pokrajina enolična, vendar ima tudi to enoličnost svoje privlačnosti Na vsakem koraku srečamo mline na veter, samotne mlake in predvsem govedo na paši - brez katerega si sploh ne moreroo predstavljati danske pokrajine. Vzorne niod?rne kmetije in srednjeveški gradov.1 dajejo tej de želi svoj pečat.
Mnogo fjordov, ne tako čle-novitih kot na Norveškem, se zajeda v notranjost plitvega ozemlja V teh in v številnih prelivih se v poletnem času zibajo številne jadrnice in bar č'ce. Proti severu dežele postaja zemlja peščena in moč-virnata in pašniki so vedno redkejši N« dunah Skagna, to ie na najsevernejšem delu Jutlanda, počivajo drug poleg drugega angleški in nemški mornarji, ki so padli v veliki pomorski bitki pri Jutlandn med prvo svetovno vojno, katerih trupla so morski valovi vrgli na konno. V tem kraju ie čisto divja narava; prav tu. kier divjajo viharji brez pre-stanka. je hotel imeti svoj poslednji dom Holger Drach-mann. pesnik morja.
Cisto drugačno sliko nam nu di otok Bornholm. ki se nahaja v Baltiškem morju, med Švedsko in Nemčijo. Ta otolt ie cčl iz grapita. ki služi za tlakovanje ulic danskih mest Glavni vir dohodkov otoka pa je ribolov
AiidtirstinH moiiinn
KupenbagBD, najvažnejše pristanišče severnih dežel Dežela kralja pravljic, lliajvišja ločita na Urinskem komaj 172 m nad Vsak drogi prebivalec danske svoje kolo Z
živinorejo rešili Danci gospodarsko krizo dežele • So ciaioo skrbstvo	med	oajholj naprednimi na	sveto
Druga Danska znamenitost so kredaste skale otoka Moen, v katerem sta veter in dež vklesala prave umetniške kipe.
Prestolnica Kopenhagen, naj važnejše pristanišče s.evevni h dežel, ima v pristanišča zelo moderne naprave in n. d trideset kilometrov pomolov, nn kateiih je zasidranih tudi rio dvajset tisoč ladij vseh vrst, od prekooceanskih tnirnisov do navadnih barčic.
Se v preteklem 4io'**»;u so Danci jemali davek od vsake ladje, ki je šla skoz, Sand; ta davek je bi| imenovan ((/.lati rudnik Danske«. Lela 1857 so razne evropske države prisilile Dansko, da je odpravila ta davek, v odškodnino pa je do bila (10 milijonov kron. Ob koncu stoletja pa so Danci otvo-
vseh zgradbah shrambe za | mimo naslednji primer: zjutraj
kolesa in nihče, ko položi kolo. se ne zmeni za to, da bi ga zaklenil, kajti nihče mu ga ne bo ukradel.
Se leta 1860 je bila četrtina Jutlanda močvirnata. L. 1866 so Danci začeli meliorirati svoja močvirnata czemlja in za ustavljati prodirajoči pesek ob obalah. Tako je dobilo dansko kmetijstvo ozemlja. Proti koncu stoletja, ko so začele pre
postavi kmet pred vrata svoje hiše vrče mleka, katere naložijo na zadružni kamion, ki jih pelje v zadružno mlekarno. Tam mleko stehtajo in ga razdelijo po njegovi kakovosti. Del tega mleka gre v mesta za potrošnike; večino mleka pa posnamejo in izde-'ajo priznano dansko maslo in šii. Posneto mleko pa vrnejo kmetu, da ga da prašičem.
komorske države uvažati v Ev-j Isto se zgodi z vsem, drugimi
ropo žitarice po konkurenčnih cenah, so Danci takoj brez pomisleka opustili gojenje žitaric in začeli gojiti živinorejo. Tako ie bila danska ekonomija rešena,
Ta sprememba pa je bila | mogoča le zaradi tega, ker so bih danski kmetje zelo na-
ril- v Kopenhagnu orosto pri-|Pvedni in ker so razumeli do-stanišče. ki je skoro mesto za- bifek skupnega dela in zadru-se z vsemi svojimi napravami, trgovinami in uradi. ,
Poleg živega vrvenja v pristanišču živi svoje mirno živ-
ljenje. tudi danska prestolnica, mesto starodavnih zaradb - številnimi stolpi, imenovana tudi «ze!eno mesto« zaradi številnih parkov in spomenikov, ki jc krasijo.
V vsej tej domačnosti kraljuje kolo, za Dance najvažnej še prometno sredstvo. V samem Kopenhagnu. ki šteje okrog
800.000 prebivalcev imamo nad
400.000 dvokoles. To pomeni, da ima vsak drugi prebivalec svoje kolo. Treba si je predstavljati. kakšen vrvež nastane po ulicah ob urah, ko zapuščajo ljudje svoja delovna mesta. Po danskih ulicah vidimo ob
garstva. Nekak apostol tega gibanja je bil Friderik Severin Grundtvig. ustanovitelj višjih ljudskih šol. ki ro bile namenjene v orvi; vreti mladim kmetom. Te šol£. kfiterih . je, danes okrou šestdeset, je obiskovalo v zadtjjem .jasu, yeč kot tretjina danske kmečke mladine.
Več kot 94 odstotkov zemeljske površine pripada danes privatnim Posestnikom <200 tisoč farm). Malo je farm, kjer manjkajo telefon, radio in mala knjižnica. Delo ni prav težavne. zaradi odlično organizirane zadružne mreže. Na Danskem je danes .1650 mlekarn, od katerih je le ena desetina v privatnih rokah; vse druge so zadružne.
Da vidimo, kako deluje danska zadružna organizacija, vze-
 Hlinili  ..............  mi........mu
Svetovno gospodarstvo
KORUPCIJA IN PONEVERBE
V Sovjetski zvezi so zelo, pogosti primeri korupcije in zlorabljanja službenega položaja s strani 'voditeljev. V Dnjepro-dierdžinsku, v ukrajinski SSU it na primer direktor tru-ita «Zelenstroj» Venžiga brez potrebnih kvalifikacij zavzemal v poslednjih petih letih razna direktorska mesta in povsod izrabljal 'svoj službeni položaj.
Direktor Stepanov iz istega ra-jona je Prav tako v kratkem času večkrat menja! svoj vodilni položa’ čeprav so ga povsod odpustili zaradi izrabljanja Podobno je bilo tudi z direktorjem prehrambenega kombinata Dmitrijevskim in z di-vpktorrem «Kooptorga» Kuliko-v,m ki sta kradla državni denar' V vseh teh primerih je sodišče izreklo zelo mile kacm.
EVROPSKA PROIZVODNJA JEKLA
Po vesteh iz OZN bocio države Zahodne Evrope proizvedle leta 1953 72 milijonov ton jekla V istem času pa bodo SZ in njem sateliti skuoaj imeli 55 milijonov ton je a,	((Aluminijsko	podjetje	za
Posamezne države	zahodno -	n,triko» javlja, da	inia v
evrop-ke s-kupnesti	Pa.	b™0	I	načrtu gradnjo velike	tovarne
proizvedle sledeče K' ličnve je- | zii predelovanje aluminija v kla: Belgija je leta	1951	pro	Skagwayjn na Aljaski. Grad-
• izvedla 5-5 milijona	ton	jekla	i	nja podjetja se bo	nekoliko
ir. ga bo v letu 1953 proizvedla 6 milijonov. Velika Britanija je leta 1951 proizvedla 17.5 milijona ton. leta 1953 pa ga bo proizvedla 20 milijonov. Francija in Posarje sta imela 1951 leta. 13.7 milijona ton jekla, prihodnje leto pa ga bosta proizvedla 16 milijonov, Luksemburg bo dal 3 milijone in pol ton jekla, dočim bo dala Zahodna Nemčija 16 milijonov. Po zadnjih poročilih se je nemška proizvodnja premoga povzpela na tako višino, da se lahko že kosa z britansko.
AMERIŠKA POMOČ EVROPSKEMU POOLU JEKLA
Iz Washingtona prihajajo vesti, da bo ((Mutual Security A-gency» proučila možrvest podpore evropskemu poolu premoga in jekla. Podporo naj bi po teh vesteh dale ZDA. {•/. istih krogov pa se je tudi izvedelo, da so vse vesti, ki so trdile, da b0 ta pomoč kmalu izročena, neosnovane. Na vsak način pa na to dela.
NOVA TOVARNA ALUMINIJA NA ALJASKI
amonijevega nitrata 450.000 ton. kar predstavlja za 17 odstotkov več kot v enakem razdobju lani. Tudi v izvozu se opaža enako sorazmerje, kajti letošnji izvoz istega artikla znaša 16 odstotkov več kot izvoz v enakem razdobju leta 1950—51.
Podoben napredek dokazuje tudi industrija papirja in predvsem še kartonažna industrija in to ročna kakor tudi strojna.
Z novo pečjo za izdelovanje cementa, ki je začela z obratom pred kratkim v Kirchbichlu, se je proizvodnja cementa zvečala za dobrih 100.000 ton na leto, kar pa še ne bo zadostilo domačim potrebam.
S takim naštevanjem stalne-ga‘ razširjanja tovarn ter sorazmernega večanja proizvodnje blaga in istočasno tudi večanja izvoza bi lahko še nadaljevali, ker je vse avstrijsko gospodarstvo v nekakem sicer počasnem, toda stalnem vzponu. Zato je tud: avstrijsko sodelovanje na inozemskih tržiščih ter sejmih stalno večje ter izrazitejše. Na prihodnjem zagrebškem velesejmu bp avstrijska industrija zasedla zelo veliko površine razstavnega prostora, in sicer 1600 ali celo 2100 kvadratnih metrov. To dokazuje, da so avstrijski trgovski in industrijski krogi pravilno ocenili zanimanje jugoslovanske ekonomije za njene izdelke. Poleg na zagrebškem velesejmu bo Avstrija sodelovala tudi na velesejmu v Stockholmu, v Frankfurtu in v Izmirju.
Do sedaj sm0 stalno omenjali uspehe avstrijske industrije in njihov pomen v sodelovanju s sosedi ter smisel za plasiranje svojega blaga v inozemstvu. Omeniti pa moramo tudi neuspeh.
Tekstilna industrija preživlja težke dneve. Anglija je znana po svoji tekstilni industriji ter tudi po svoji solidnosti v posameznih posegih, tako v notranjem kakor v mednarodnem gospodarstvu. In vendar je tudi angleško tekstilno industrijo zajela nekaka težka ura. Podobno, četudi v manjšem .obsegu. se je zgodilo s švicarsko tekstilno industrijo, ki si še sedaj popravlja kosti. Enak pojav imamo v avstrijski tekstilni industriji.
Avstrijska tekstilna industrije kaže znižanje uporabe surovin v primeri z letom 1951. takole: volne za 14 odstotkov, bombaža za 23 odstotkov, u-metne volne za "4a odstotkov, umetne svile pa kar za 58 odstotkov manj J;pt, ,pr?jjjajSc. 13to-To je znak, da je avstrijska tekstilna industrija še vedno v. slabih vodah, ter da ne kaže nobenega napredka v razmerju druge industrije, kjer je ves potek ne samo zadovoljiv, ampak celo zelo povoljen. Na vsak način pa ni tekstilna industrija v Avstriji tista, ki daje svoj značaj državnemu gospodarstvu, četudi je ne smerni- omalovaževati, ker zajema z raznim; industrijskimi vejami, ki so povezane z njo in s svoj ib sicer pičlim izvozom tekstila, le dovoljno količino negotovega gospodarstva, k: bi moglo VDlivati tudi na ostalo gospodarstvo.
Ijeno redčil, ne predstavljajo danes niti odstotek ali celo ti. sočinko prebivalstva 'ŽDA Vsi ostali so znešeni sem z vseh vetrov sveta, predvsem jz Evrope. Vsakdo gotovo ve. da mora znati angleško, kdor se hoče vsaj malo sporazumeti z Američani kajti ta jezik je danes nekako uradni ameriški jezik in ves svet ima ZDA za nekako anglosaksonsko državo tudi po jeziku. In vendar bi ne smelo biti tako. Ko so se leta 1783 angleške dežele Združe. nih držav osvobodile, so zavzemale zelo majhen predel sedanje površine ZDA. Ves jugozahodni ter srednji del ZDA so naseljevali španski naseljenci, ki so imeli v svojih rokah skoraj vso Južno Ameriko in veg kot polovico ZDA. Danes ima zastava ZDA 48 zvezd, katerih vsaka predstavlja eno državo vse zveze. V vsem začetku pa so imele ZDA le 13 zvezd na svoji zastavi, kajti samo trinajst držav se je vključilo v zvezo.
V poznejših letih so države kar druga za druga prehajale v zvezo, toda ponekod se še danes čuti vpliv prvotnega španskega porekla prvih kolonizatorjev teh predelov. V Novi Mehiki je še danes splošno v rabi kastilsko narečje, tudi mnogi kraji nosijo imena španskih ali sploh iberijskih krajev, ki so jih prinesli s seboj Spanci - kolonizatorji v prvih letih naseljevanja novega kontinenta.
lllllllllililllillllllilllllllliHiiiiiimiiiiiiiiiiiii
Ali bomo imeli vreme po želji?
tli11f(111111II11111111 M111111111111M11111111111 i 1111111
zavlekla, ker bo objekt zelo velik in bo začel z obratom šele čez štirj leta. Stroški za gradnjo bodo znašali okoli 400 milijonov dolarjev, letna proizvodnja aluminija pa bo v začetku 200.000 ton.
MEDNARODNI VELESEJEM V FRANKFURTU
Prihodnji teden se odpre mednarodni velesejem v Frankfurtu,. na katerem sodeluje 41 držav s 3.418 razstavljale!. Najmočnejši razstavljalec bo Italija s svojimi 285 razstavljalci.
Italiji sledijo Francija, Španija in Velika Britanija.
JAPONSKO JEKLO NEMČIJI
Japonska bo dobavljala jeklene plošče tudj Nemčiji. Do sedaj	je Japonska dobavljala
jeklene plošče samo ZDA in Švedski, odslej pa bo dobavljala	tudi Nemčiji. Deutsche
Werft iz Hamburga poroča, da je naročilo na Japonskem 8.000 tor. jeklenih plošč po 156 dolarjev za tono.
Te dobave jekla bi morale nekako omiliti veliko pomanjkanje	jekla, ki zavira nemško
ladjedelništvo. Po ocenah nem ških	strokovnjakov potrebuje
Nemčija lftno okoli 5,800.000
tor. za izgradnjo nemške morna-  ____________
rice	Ta problem bo rešen, ko 1 brezplačno	zdravniško	oskrbo
bodo	začele obratovati jeklar-	in	tudi	njegova	starost	bo	za-
ne v Dormundu.	i	varovana	pred	revščino.
pridelki. Zadruga plača kmetu 7. dnevno ceno ob koncu vsakega meseca, večkrat pa mu preskbi tudi vse to kar potrebuje za svojo kmetijo in za svojo družino.
Danska izvaža baeon (slanina) in maslo ter jajca. Največ blaga je danes izvoženega v Anglijo po pogodbi iz leta 1933. po kateri dobi Danska tri četrtine premoga, ki ga potrebuje v zameno iz Anglije; poleg tega uvažajo iz Anglije tudi jeklo in posamezne dele za avtomobile in dvokolesa.
Poleg industrije, ki je zvezana s poljedelstvom, to je raznih tovarn konzerv, kondenziranega mleka in hladilnih strojev, si je Danska ustvarila mrežo drugih industrij, med katerimi so najvažnejše pivovarne, ladjedelnice, , tovarne cementa in kriplita. Najbolj znana danska industrija je industrija por-ttelana.
Ta industrija je dosegla viso ko' stopnjo in njeni izdelki se lahko merijo s sličnimi japonskimi in kitajskimi; modeli.
Zelo dobro je na Danskem urejeno socialno skrbstvo. Danska spada med najbolj napredne: države na svetu v tem pogledu.
Njene socialne reforme so sad enega stoletja prizadevanja in načrtov. Najbolje je urejena starostna pokojnina. Vsakdo, ki je dosegel 60. leto, in ki je red no plačeval vse pristojbine, dobi tako pokojnino, da lahko dostojno živi leta, ki mu pre-ostajajo na tej zemlji.
Poleg tega imamo tako zvane ((Ustanove ' za skrb proti boleznim«, ki so samostojne, a podvržene • državni kontroli. Del stroškov teh ustanov krijejo člani sami, del pa država. Vsa zdravniška oskrba je za člane teh ustanov brezplačna.
Praktično dobiva tako brezplačno oskrbo vsak Danec, saj je članstvo v eni al; drugi izmed teh ustanov po zakonu obvezno. Bolnice teh ustanov so tako moderno urejene in oskrba v njih je tako dobra, da se marsikateri bogatin raje zateče v primeru bolezni v eno izmed teh bolnic kot pa v privatno kliniko. Tudi vsak tujec, ki je živel na Danskem 15 let, je smatran za enakovrednega v tem pogledu vsakemu danskemu državljanu.
Obstaja tudi neka vrsta zavarovanja proti brezposelnosti; lahko rečemo, da je to zavarovanje skoraj splošno, kajti dan-skl sindikati zahtevajo, da sei/T^A	'	Cnanr'(
nj.hovi člani zavarujejo; mora-, Z. Uf-\	//) OUOlILI
• •• 1 • o e «J-J«* l-Ao
Za protijugoslovansko gonjo se v Romuniji izkorišča tudi gledališče. Kakor je znan roman Viktorja Maljevca ((Jugoslovanska tragedija«, kjer pisuni opisuje najrazličnejše laži in izmišljotine, da bi s, tem grdi! Jugoslavijo, tako postaja sedaj službeno «popularna» ((drama« »Volkovi«, ki jo je napisal romunski pisatelj Radu Borea-nu in zajema motiv v nekakem špijonsko - diverzantskem incidentu. Da je špijon Jugoslovan, se samo ob sebi razume. Sicer pa je najbolje, e podamo kratka vsebino tega «umotvora»: V stanovanje profesorja Trifuno-va v Temišvaru pride neki Sa-» pundžijin. načelnik rečne plovbe na Begeju, ki je seveda špijon UDB-e. Njegova naolga je, priti v stik s profesorjevo hčerko. ki je tudi agent UDB-e. Nekdo iz družine izda oba ((agenta« policiji, ki jih zane zasledovati. Pri begu čez mejo ju ulove. Med vojaki, ki ju ulove, je celo neki Srb po imenu Sava V komadu je seveda prikazan tudi sestanek teh dveh «&gentov»'s predstavniki jugoslovanskega poslaništva v Bukarešti in jasno, tudi z nekim svetnikom ameriške ambasade, ki jima daje navodila, ali bolje ukaze ali naloge. In to «remek-delo« morajo igrati najboljši romunski gledališki igralci po vseh najrazličnejših gledališčih, da se med romunskim ljudstvom vzbudi sovraštvo proti jugoslovanskim narodom.
mo dodati, da ie 85 odstotkov vseh delavcev včlanjenih v sindikate. Tako plača delavec in nameščenec okrog 10 do 15 od stotkov svoje plače za razna zavarovanja. Kot protiplačilo pi( bo dobi! v primeru bolezni
V ZDA živi sicer skupek naj. različnejših narodov, ki so se zlili v enoten narod nimajo pa niti najmanjše skupne prvotne nacionalne zveze. Prvotni prebivalci, ki jih je pri-tepeni Evropejec tako neusmi-
Z vprašanjem vremena se ukvarjajo mnogi, večina pa skuša le ugotoviti morebitno možnost in kvečjemu uganiti kakšno vreme bo. Zadnje čase pa so se začeli ljudje ukvarjati tud; s tem, da bi ((delali« vreme, to je, da bi vplivali na vreme. V ZDA so že pred nekaj leti poizkušali z ((ustvarjanjem« dežja. Sicer so v tem uspeli, le da so stroški dokaj visoki in da je prj takem ((delanju« dežja stalna nevarnost, da se zaželeni dež vlije na kraj, kjer ga ne želijo in ostane poki ajina, za katero so dež ((delali«. spet suha. Ta poizkus je torej le delno uspel.
Sedaj pa delajo poizkuse na dVugi osnovi. Prva temelji na starem praVilii;'"da začne deževati tedaj, kadar se v zraku l hlapi tako zgostijo, da postanejo že toliko veliki, da lahko padajo. Na osnovi tega opazovanja torej delajo poizkuse s tem, da škropijo v oblake zelo drobne kapljice vode. ki postanejo z ostalimj kapljicami, ki so že v ob!aku. dovolj velike, da začnejo padati.
Drugi poizkus, kj ga delajo sedaj na Havajskih otokih, pa temelii na sledečih ugotovitvah. V zraku zasledimo stalno neko količino soli. Ta sol seveda prihaja iz morja in jo veter nosi tudi nad kontinente, nad kopnino: Vsak dež. ki nastane, je odvisen, poleg določene vlage v zraku, tudi od določene količine teh drobnih delcev soli. Alfred Woodcoek z oceanografskega instituta v Massa-chussetsu. ki se s tem ukvarja in ki vodi poizkuse na Havajskih otokih, je ugotovil, da pogosto oblaki, ki so zelo nasičeni z vlago, ne dajo dežja. Pr! vseh takih poizkusih so opazili, da v teh oblakih ali v takem ozračju, ki je kazalo na dež. ni bilo potrebne količine soli. Iz teh ugotovitev se d« sklepati, da je dež odvisen tudi od količine soli v zraku. Da bo slika' še popolnejša, trdijo strokovnjaki še to, da je tam. kjer je bila količina soli večja, bil tudi dež obilnejši, tam pa, kjer je bilo soli malo, je bilo tudi dežja manj.
Zaradi tega trdi 'Voodcock. da se dež da delati tako. da se razprši v oblake odgovarjajoča količina drobne soli. ki ie potrebna za to. da pada dež. Ce st- poizkusi uspeli, še ne vemo.
Madžarski
inzanur
se bore za odkup
((Odbori za obrambo miru» v županiji Sabolč-Satmar na Madžarskem so dobili novo nalogo. Vse so namreč zaposlili pri organizaciji odkupa poljedelskih proizvodov na ozemlju svoje županije. «Udbor za obrambo miru» v mestu Rakamaz je z c najavil tekmovanje v odkupu jajc, živine in svinj, medtem ko so v mnogih drugih mestih zborovanja, na katerih so prikazovali potrebo za ((tesno povezanost miru in poljedel-stva».
* £ *
Glasilo madžarsko-sovjet-skega društva za kulturno sodelovanje- «ki vilag)> se vedno češče pritožuje zaradi dela lokalnih organizacij društva glede tečajev ruskega jezika. Po vesteh imenovanega lista je v županiji Bačkiškun delalo med preteklim šolskim letom le 19 takih tečajev, od tega števila pa jih je 13 odpadlo na mesto Bojo.
* * *
Na sestanku bolgarskih književnikov, komponistov in predstavnikov armade, na katerem je bil prisoten Sovjetski komponist llačatur-jan so poudarjali potrebo za ustvarjanjem množičnih vojaških pesmi in koračnic. Načelnik bolgarske armade ge-neral-major Tanov je izjavil, da primanjkujejo bolgarskim vojakom pesmi kot so sovjetske «Tri tankisti» in podobne. Zaradi tega so odločili, da bodo pristopili k sistemu zaključevanja dogovorov med književniki in komponisti ter glavno politično upravo armade o sestavljanju in komponiranju koračnic in vojaških pesmi po sovjetskem vzorcu.
* * *
Na četrtem plenumu nemške akademije za stavbarstvo je glavni tajnik enotne, socialistične partije Walter Ulbricht ostro kritiziral obliko novih zgradb v Dresdenu in Magdenburgu ter v drugih vzhodnonemških krajih. Da bi se akademija v svojem bodočem delu lahko ((pravilneje orientirala», je dal Ulbricht na tem sestanku članortL njene uprave knjigo sovjetskega avtorja Vlasova«. ((Material moskovske znanstveno - tehnične konference o vprašanjih izgraditve stanovanj in društvenih poslopij. gradbenega materiala in projektov«.
* # *
Letos so bili na Češkoslovaškem mnogi počitniški domovi, namenjeni delavcem prazni. Češki tisk je ugotavljal to dejstvo in poskušal zvrniti krivdo na delavce, ki ne izkoriščajo v dovoljni meri letovišč in okrevališč. Bratislavska «Pravda» je temu vprašanju posvetila celo u-vodnik, ni pa analizirala vzrokov, ki so privedli do tega stanja.
Vsa stvar pa nam postane bolj jasna, če prečitamo navodila praške, vlade o izkoriščanju letnega odmora. Po tem navodilu, ki je v veljavi Se d el j časa, se lahko vsakemu delavcu ali nameščencu dogodi, da izgubi pravico do izkoriščanja letnega odmora.
Te pravice nimajo vsi tisti, ki so delj časa bolehali, fci so služili vojaški rok ali so bili na vojaških vajah, nato posamezniki, ki zamujajo delo ter poedinci in celotni kolektivi, ki ne izpolnjujejo plana. Za vsako neopravičeno zamudo ali izostanek se odbija od letnega odmora dva dni. V kolikor število odbitih dni preseže število dni določenih za letni odmer, tedaj se razlika odbije od dopusta naslednje leto,
(Jugopress)
IIIIIIIIIII lil III Ml lili IIIII UM MI Ml IIII Ul lil I lil lil lil lili (IIIIIIIIIIIIIIIIII11) i IIIIIIIII lil Ml tl I MM Mili
((Pozdravljeni, tovarišči’ ln počutite se kakor domah
«Cemu, striček Sam} ne daste tega orožja nam?«
((Nočem posredništva. Najbolje, da ga kar direktno izročim Jugoslovanom.»	(p0	((Pavlihi«)
| /1“ i J	Vremenska napoved	za	danes
\l W L h A	!•	napoveduje pretežno	oblačno
J |\Lf VIL	in vetrovno vreme	z	možnostjo manjših padavin.	Tem-
peratura brez večje spremembe. — Včeraj je bila v Trstu najvišja temperatura 25.4 stopinj, najnižja pa 21.6 stopinj.
STRAN 4
ŠPORTNA POROČILA
4: SEPTEMBRA 1952
ŽENSKA. LAHKA ATLETIKA
Nemčija-Avstrija-Jugoslavija
100 m: Peterson 12.0, Vlzheimer 12.2, Steurer 12,3, Wuest 12.3, Babovič 12.5, Šumak 12.8, Butja 12.7, Bogič 13.1, Knez Marija 12.9.
200 m: Sander 24.6, Lohrberg 25.2, Kremser 26.0, Harasek 26.0' Stefanovič 27.2, Tuce 26-3, Bogič 28.2.
800 m: Hladensky 2:17.3, Dunst 2:28.8, Tuce 2:18,5, Jankovič 2:20,1.
80 m ovire: Seonbuchner J 1.2, Gastl 11.5, Steurer 11.5, Bie-lansky 11.7, Babovič 12.5, Šumak 12.3, Knez Ivanka 12.8, Kovač 12.8.
Višina: Gerschler 161, Schmuckle 161, Schenk 161, Sa. blatnigg 156, Sima 147, Kovač 148, Jovanovič 148.
Daljina: Schemelzer 5.94, Nitsch 5.73, Kramar 5.32, Lindtner 5.21, Šumak 5.44, Majcen 5.36.
Krogla: Werner 14.57, Hagen 13.02, Peyker 12.76, Poell 12.66, Radosavljevič 13.85, Kotlušek 13.37.
Disk: Wemer 48.07, Hagen 43.42. Borovec 41,30, Homolja 42.23.
Kopje: Kruger 46.69, dr Bausenviein 42.94, Staniek 41.66, Melich 40.06, Kotlušek 40,30, Kaluševič 39.32.
s * *
Pryi dve tekmovalki v vsaki disciplini sta zastopnici Nemčije, drugi dve Avstrijki, ostale pa so atletinje Jugoslavije. Nemška in avstrijska vrsta sta že določeni medtem ko so na jugoslovanski strani znane samo kandidatke, ki bodo nastopile še pred nedeljo na izločilnih tekmovanjih.
Navedeni rezultati so najboljši, kar so jih tekmovalke doi legle v letošnji sezoni.
Babovičeva v teku na 100 m verjetno ne bo mogla uspešno tekmovati proti Nemkam in Avstrijkam. Fotografija je od lanskega dvoboja Italija-Jugoslavija v Zagrebu, kjer so nepričakovano zmagale domačinke, Martellijeva z razširjenimi rokami leti v cilj, Babovičeva je korak za njo
Najboljši igralci
prvega kola lige
BEOGRAD, 3. — Komentarji beograjskega tiska o prvem kolu državnega nogometnega prvenstva naglašajo, da je vedno bolj težko govoriti o veliki četvorici, katere igralci niso v zadovoljivi formi. Poleg tega je treba po zadnjih uspehih šteti v elito nogometašev tudi igralce BSK. To so mladi fantje, s pomanjkljivo rutino, toda skušajo igrati moderen nogomet in v tem tudi uspejo. Na vidnem mestu omenjajo listi dober start Veleža in Spar-taka «Borba» je sestavila moštvo enajstih najboljših igralcev prvega kola lige, v kateri so mnoga neznana imena, od tega cela ožja obramba: Stojanovič (lanskoletni juniorski vratar Partizana), Tepiška, Račič, Čajkovski I, Horvat (An-dročec), Davidovič, Odžak, Conč, Woelfl, Bobek, Zebec.
-
h-
'■ 1*« ■" = -
iiii
Lisi::
gg j|	, ■!
«Jjjgif	hjjjsjj
ifiliiill? ti
-in.! 'k ■	■
”!i lil lii»
	j		1 !	.	iiii!	f
				iii:	■	
	!!=!;ji	:::	I I		1!	:!:! :::i
		i	iii i; i 1	I i Šili i	II	
tesassatMMsasaasiiiiaiitiiaiaiiHiiiis
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trste: 18.30:
Iz naše narodne revolucije.
18.40: L. v. Beethoven: Simfo-nija št. 7 v A-duru op. 92. — Tret II.: 19-00-S® venščina za Slovence. 21.00: H. Ibsen: <(Str ’ drama v 3 dej. - Trst I.: 22.15: Mendelssohnu « priccio brillante in scherzo op. 20.	s*®
19.10: Klavirske sklaabe Emila Adamiča.
Nemke bodo verjetno zmagale Borba za drugo mesto odprta
LJUBLJANA, 3. — V nedeljo bo v Ljubljani ženski troboj v lahki atletiki med Nemčijo. Avstrijo in Jugoslavijo. To bo največja prireditev, kar so jih gledali zadnja leta v Ljubljani. Na startu se bodo pojavile nekatere tekmovalke, ki so na nedavni olin-piadi v Helsinkih bile med najboljšimi. S tako reklamo se zlasti lahko predstavijo zastopnice Nemčije, ki spadajo med najboljše na svetu. Nemke lahko postavijo v boj izenačeno vrsto, ki je slabša morda samo od sovjetske. V nemškem moštvu ne najcfemo izrazitih asov. Najboljše tekmo, valke:	Sander Domagalla je
osvojila v teku čez ovire brp-nasto medaljo (11.1), Seonbuch-nerjeva je bila z desetinko slabšim časom četrta; Schmelzerje-va je skočila v Helsinkih 590 cm in zaseda četrto mesto; Wexnerjeva se je vrinila v metu krogle med sovjetske tekmo, valke in bila drug^ z rezultatom 14.57. Ista tekmovalka je bila deveta v disku z 41.03, toda s takim plasmajem se lahko pohvali tudi še kakšna druga tekmovalka Nemčije, kot n. pr. Kruger (8. v disku), Bau-senwein (12. v isti disciplini, kjer v Ljubljani ne bo nastopila; prvakinja Muellerjeva), Schmelzerjeva (4. .v skoku v daljino). Štafeta 4x100 metrov,
je zavzela na olimpiadi drugo mesto z istim časom kot Američanke (45.9), kar Je nov svetovni rekord. Hoteli smo omeniti samo najvidnejše predstavnice, toda teh je toliko, dg sme našteli skoraj celo moštvo.
Avstrijke in Jugoslovanke se bodo borile za častno drugo mesto. Obe reprezentanci sta v medsebojnih dvobojih zmagali po enkrat. Borba je odprta. Pg rezultatih so Avstrijke morda nekoliko boljše, a po zadnjih informacijah njihova forma ni dobra. Glavne moči avstrijskega moštva: Schenkova je skočila v višino 158 cm, kar ji je zadostovalp za šesto mesto v Helsinkih. Kopje bo metala morda Bauma, olimpijska zmagovalka iz Londona, ki pa je na letošnji olimpiadi bila komaj deveta z 42.54. Heideggerje va je zasedla peto mesto v disku 43.49. Na 80 m čez ovire je Steurer jeva tekla 11.4
Na 100 in 200 metrov bi teoretično Jugoslovanke ne prišle do besede. Sele na 800 m bo Tuce lahko motila Kladenskyje-vo. Nemke na tej progi ne bodo nastopile ker se v Nemčiji ne goji. Na 80 čez ovire še vedno nemška in avstrijska nadmoč, pa tudi v skoku v višino. V metih so Jugoslovanke boljše od Avstrijk, toda zaostajajo za
Morciano bo boksal z vsakim
Seveda samo v primeru, da 23. septembra osvoji naslov svetovnega prvaka težke kategorije proti Walcottu
GROSINGER, 3. — Rocky Marciano je dej.al, da bo zelo rad boksal proti vsakemu nasprotniku, ki bi ga izzval, potem ko bo enkrat svetovni prvak težke kategorije. «Ne mislim osvojiti naslova — je izjavil Marciano — in ga potem spraviti v naftalin. Hočem biti prvak, ki se bori z vsiakim. Saj je to pravzaprav moj poklic, raj res?»
Prvi nasprotnik (seveda le v primeru da Marciano zmaga) bo ponovno Joe Walcott, ki ima že izgovorjen povratni dvoboj. Prvi spopad obeh nasprotnikov bo 13. septembra. To bo eden med najbolj pričakovanimi matchi zčdmKga časa.
«V tem trenutku — je nada. ljeval Marciano — se pripravljam! za osvojitev naslova in ne delam dlrugih načrtov za bodočnost. Toda če bom zmagal, bo lahko vsakdo poskušal naskok n,a moj naslov«.
Menažer Al Weill je pripomnil, da ni njegov gojenec nikoli odbil boksanja proti nikomur in da bo verjetno osital tak tudi po dosedanjih velikih uspehih.
Marciano ne podcenjuje Wal-cotta. «Videl sem ga s pomočjo televizije in lahko rečem, da je zares inteligenten boksar. Ne podcenjujem ga. Dobro se bori in ima v obeh rokah veliko moč. Nekateri mislijo, da mi bo slab nasprotnik, toda jaz tega ne verujem*.
sov pokal». Kot razlog odstopa navaja Dinamo kršitev propozicij na tekmi Grossho-pers-Nice. V moštvu itGross-hopersan je namreč igral Vid-jak, bivši jugoslovanski nogometaš, ki se ob priliki predzadnje turneje svojega bivšega kluba, »Zagreba,> ni vrnil v domovino. Dinamo smatra, da Vidjak, čeprav registriran za švicarski klub, nima pravice do sodelovanja v tem tekmovanju. Tudi v francoskem moštvu Nice je igral pod imenom Harjabed-ja n, bivši igralec Pariza po imenu Landi, ki pa še nima pravice, da igra za novi klub. To so Dinamovi razlogi, da ne sodeluje na tem velikem mednarodnem tekmovanju. Nogometna zveza Hrvatske je te dni zahtevala od FIS, da Vidjaku prepove nastopanje v inozemskih klubih.
nemškimi zastopnicami. Radb-savljevičeva in delno Kotluško-va v metru krogle in Tucejeva na 800 m so edine, jug, tekmovalke z večjima mednarodnimi uspehi.
Košarkarji Lokomotive
zmagali v Messini
MESSINA, 3. — Z zmago nad izvrstnim švicarskim klubom Servette so si igralci Lokomotive iz Zagreba osvojili prvo mesito na košarkarskem turnirju Lo Forte v Mešsini. Italijan, ski tisk se pohvalno izraža o zagrebških igralcih, zlasti o njih dobri skupini igri in številnim izenačenim igralcem. Zadnji rezultati: Napoli-Messi-na 65-49 (29-14), Messina-Nice 86-83 (52-36) Lokomotiva-Ser. vette 82-68 (32-28).
Končni vrstni red: Lokomotiva in Neapelj 6 točk, Servel-te 4, Messina 4 in Nicej brez točke.
V7 bližini Aachena je na avtomobilskih dirkah berlinski vozač Helmuth Niedermayer zavozil s proge med občinstvo. Bilo je pet mrtvih in nad 20 ranjenih. Naša slika kaže prizorišče nesreče nekaj sekund po katastrofi
ZADNJA POROČILA
BELGIJSKA JAVNOST IZSILILA odstop pravosodnega ministra
Val protestov po vsej Belgiji, ker je pravosodni minister Pholien pomilostil dva	huda	vojna	zločinca	in	enemu	celo	omogočil,
da je zapustil	deželo	-	Pholien	je	zvečer	moral	odstopiti
BRUSELJ, 3. —	Belgijski
pravosodni minister Joseph Pholien je danes zvečer odstopil po celem viharju protestov, ki se je proti njemu dvignil po vsej Belgiji zaradi	pomilosti-
tve dveh vojnih zločincev. Ministrski predsednik Jean Van Hcutte, ki se je kemaj vrnil s potovanja v Belgijski KongP, je sklical ob 16. uri izredno sejo vlade, na kateri so razpravljal; o nenadni krizi, ki je nastala zaradi pomilostitve vojnih zločincev, Kmalu po seji vla. de je bila sporočena Pholieno-va ostavka, kasneje zvečer pa jo je potrdil tudi kralj Baldo-vin.
Marija Radosavljevič, najvidnejša zastopnica jugoslovanske ekipe
Znani pariški športni list «L’Equtpe» poroča, da je zagrebški Dinamo odklonil nadaljnjo udeležbo na velikem mednarodnem nogometnem tekmovanju za «Grosshoper-
Argentinci sestavljajo
nogometno reprezentanco
BUENOS AIRES, 3. — Argentinska nogometna zveza je izbrala včeraj 22 igralcev, iz katerih bodo sestavili dve enajsterici, ki bosita odigrali jutri prijateljsko tekmo. Po tej tekmi bodo določili državno reprezentanco, ki bo konec leta igrala v Španiji in verjetno tudi v Italiji.
Razlog sedanje krize v Bel-£iji je pomilostitev dveh znanih vojnih zločincev, ki sta bila oba obsojena na smrt zaradi hudih zločinov, ki sta jih zagrešila med nemško c kupa-ciio.
Prvi. Richard De Bodt, je bil znan kot krvnik koncentracijskega taborišča v Breendonku, drugi, bivši polkovnik Adlrien Van Coppenolle pa je b)l poveljnik belgijskega orežništva med okupacijo.
Zaradi pomilostitve, ki jo je odredil minister Pholien, se je dvignilo vse belgijsko javno mnenje. Pred svojim odhodom v Mehiko je Pholien podpisal odlok, s katerim: je spremenil De Bodtu smrtno ke/.en v dosmrtno ječo. Združenja bivših ujetnikov in političnih prega-njer.cev so takoj odločno protestirala in proglasila, da je pomilostitev žalitev spomina vojnih žrtev. Dokazano je, da je De Bodt vsaj dva jetnika živa zažgal. Na procesu so prišle na dan številne podrobno, sti, ki so označile njegov krvoločni značaj. Tako se je nekoč zgodilo, da je vrgel blato v usta 18-letne žrtve, ki Je med nečloveškim mučenjem klicala mater na pomoč. Neko rvosečo ženo je tako pretepel, da je splavila.
Razburjenje belgijskega jav
nega mnenja se je še stopnjevalo, ko je bilo pred dnevi sporočeno, da je bila smrtna ob. sodba nad bivšim polkovnikom Van Co-ppienellom spremenjena najprej v dosmrtno ječo, nato Pa v 20 let zapora. Kmalu nato je pravosodni minister Pholien odredil, da se Coppenella izpusti iz zapora, pod pogojem, da bo zapustil deželo. Bivši polkovnik je zapustil Belgijo pred tremi ali štirimi dnevi; menijo, da je odšel v Švico.
V vsej Belgiji je prišlo do številnih protestnih manifestaciji, in ustanovljen je bil poseben odbor, ki je zahteval od* stop pravosodnega ministra. Številne organizacije so pošiljale ministru protestna pisma, v raznih mestih pa so razobesili državno zatavo na pol droga v spomin žrtev, ki ga je po soglasnem mnenju belgijske javnosti ministrovo ukrepanje u-mazalo.
Ministrski predsednik je po štiriurni vladni seji obiskal kralja in nato izjavil novinarjem, da je Pholien/ podal ostavko že na začetku vladne seje. Jutri bo Pholien, je dodal ministrski predsednik, podal tisku izjavo o razlogih, ki so ga na. potili k odstopu. Tudi ministrski predsednik bo govoril jutri po radiu, da bi «razložjl okoliščine, ki so privedle do odstopa pravosodnega ministra«.
Nov predsedniški kandidat
predlaga prese'jevsnje narodov
WASHINGTON, 3. — V Wa-shingtonu se je pojavil nov kandidat za predsednika ZDA: Homer Tomlinison, škof protestantske ločine «Božje cerkve« iz New Yorka. V spremstvu svoje žene se je Tomlinson postavi) pred Belo hišo; v dvignjeni roki ima poldrug meter dolgo leseno sabljo in nepretrgoma ponavlja svoj program: «Prepričan sem, da je predsednik Truman storil vse, kar je
mogel, za mir in da se bosta Eisenhower in Stevenson prav tako potrudila, vendar to ni dovolj«. Gospa Tomlinson stoji negibno ob svojem možu in drži v eni roki veliko tablo z besedilom programa, v drugi pa ameriško zastavo.
Program škofa Tomlinsona pa je v kratkih besedah tak: v Ameriko in Afriko je treba preseliti 200 milijonov ljudi, med njimi 60 milijonov Evropejcev iz preobljudenih dežel, v zahodno Afriko pa je treba preseliti 30 milijonov ameriških črncev in jim tam ustvariti novo državo. Vse to preseljevanje narodov naj se plača z milijardami, ki so določene za oboroževanje.
Tomlinson, katerega sekta šteje 54.000 oseb, računa, da gn bo podprlo vseh 88 milijonov kristjanov, ki žive v ZDA in da bo zato zlahka izvoljen. Prepričan je tudi. da se bodo Rusi pridružili njegovemu ((Ribanju«, ko bo ((Kremelj uvideli da svet dela za mir«.
Baker ogroža ZDA
MIAMI, 3. — Kmalu po pustošenju, ki ga je pov?:ročil hud tajfun v južnih predelih ZDA, se približuje ameriški celini nov, še hujši ciklon, ki se premika z brzino 20 km na uro v severozahodni smeri. Danes predpoldne je bil tajfun 925 milj oddaljen od Miamija. V ciklonskem področju pihajo vetrov; z brzino 180 km na uro, posamezni sunki pa presegajo celo 200 km na uro. Meteorološki urad opozarja ladje, naj se pravočasno umaknejo z nevarnega področja.
Zaenkrat meteorologi še upajo, da bo tajfun, ki so ga krstili z imenom «Baker» (ker je to drugi letošnji tajfun, se njegovo ime začenja z drugo črko v abecedi), spremenil smer, preden bo dosegel Florido.
Thorez ima srečo
PARIZ, 3. — Jacques Duclos je na današnji seji CK komin-formisbične partije Francije sporočil, da se bo Maurice Thorez v kratkem vrnil v Francijo. Thorez se je skoraj dve leti zdravil v ZSSR in je eden izmed redkih moskovskih pacientov, ki ima to srečo, da se vrne domov.
H E MS KI CIRKUS
APOLLO
350 artistov in delavcev cirkusa, 150 iz Italije, ostali pa iz 16 drugih držav, je prišlo v Trst po triumfalnih uspehih v italijanskih mestih.
¥ Trsti
SAMO NEKAJ PREDSTAV
vULsv.Marha (tremvaj 2in4l
Velika gala - predstava
danes, v asirtek
o&s 2$.
■.V/AV.VA^V.VA
OD JUTRI DVE PREDSTAVI DNEVNO:
ob 18.33 in 21. uri
Prodaja vstopnic: ATEC, Trg Goldoni 1 (tel, 93-520; 93-711) in pri cirkuški blagajni
Za vse predstave cirkusa v Irstu velja enaka vstopnina
Največja potujoča mena. žerija v Evropi, s 300 eksotičnimi živalmi in orjaškim nosorogom, je odprta od 9. do 20. ure.
Velik popust za vojake, šole, za ustanove, kolonije in izletniške skupine.
'MČM 5K I CIRKUS
APOLLO
KINO
V TBSlt
Rcssetti. 16.30: »Strel s P!^1® Excelsior. 16.30: «LjiAt>irniC>»-Nazionale. 16,30: »UnOert® Fenice. 16.00: »Stirl Per*f ,jKn Arcobaleno. 16.00: «Danr«sKi Fernandel.	.	<
Astra Rojan. 17.00: smrtjo«, James Mason-Alabarda. 16,30: «Forn^ruJf(, «1 Armonia. 15.15: «Stirl krovu«.
Aurora. 16.30: «IgraUM»-Ariston. 16.00: «Vražja *	^
Garibaldi. 15.00: «CWtoiM ne», Ch. Mc Gray. ^ Ideale. 16.30: «RW>,	Mp
Impero. 16.30: «Ves svf »J*, Italia. 16.00: «Za no«
Viale. 16.00:	«TareaaffVa/pJ
Kino ob morju. 16.30: besa», D. 0’Keefe. ^ # Moderno, 16.00:	(■.ObsOJ0’'
jočejo« J. CravvfoTtf.^j / Savona. 'l6.00:	«NepriJ«w
880», Burt Lancaster. ^ Vittorio Veneto. 16.30U,-je izgini;la», Peggy Azzurro. 16.00: ((Začaratf^ii Belvedere. 16.00:
Marconi. 17.00: «zrtvova^\ Massimo. 16.00:	((Mašifl*^
ringu«, Tony Canzon**1'^,. Novo cine. 16.00: ((Kaži3 Odeon. 16.00: ((ZaročelK^^i) Radio. 16.00: ((Obleganje."^ Venezia. 16.00: «SovražA®!^, Skuje«, S. Laurel, O. a
POLETNI KINO
CIRCUS APOLO 01. SV- ^
vil‘ži&Sgg
Naročila in predpr0®?? nic ATEC, Trg Gol®1*1'
Arena dei flori. 19-45: zvezd*.	_	|,ijf
Garibaldi. 21.00 ((Ch*aSte ne«, Ch. Mc Gray. .^9 Ginnastica. 20.00:	«RajS
kravo«, D. Kaye.	. ^1,
Kino na gradu. 20,:	'n
Pončana. 20.00: «Ki Rojan. 19,45: «Praznik » , ^ Sv. Ivan. 20.00: «Ob luni“ lobi«, A. Sheri<JaJi.
Pattinaggio. 20.45: ((Beli
strff'
RADIO
J CKOSIiOVAS*/*
C U Bi K TRS
254,6 m ali H78 l(j!
ČETRTEK, 4. septem^*
7.oo r.
6.45 Pogovor z ženo. .A čila. 7.15 Slovenske 13.30 Poročila. 13.45 danes. 13.50 Igra ster od Sv. Nikolaja. K.J ivetu okrog. 18.15 Nar<rl mi. 18,30 Iz naše naro®*.f,
lucije. 18.40 L. v. Beeth°v5!'lj'
fonija št. 7 v A-duru op-
Poročila. 23.10 Glasba noč. 23,30 Zadnja P°: T RN T U
306,1 m ali 980 ,KC i2.1» ‘j,
11.30 Lahki orkestri- ?0^ vsakega nekaj. 12-*5 , 50 13.00 Slovenski zbori, j ’	1
čila. 17.30 Plesna S‘^iS Glasbeno predavanje. la glasba. 19.00	&
Slovence. 19.20 BraHB*^ be. 19.45 Poročila. 2 ^ ^1 glasba. 21.00 Henrik Sod hovi, drama v 3 de;. ritmi. 23.15 Poročil*
T R S T
>.!Ž
11.00 Operna glasbLt je nadaljevanje drar?tc’»». jr Pr. Marimea «G°10Sa(i Vesela pesmi. 18.00 & p
manovski °‘‘ orkester.
in Ricti. 20.00
J
sirili*?
Pesmi, ki govorijo Mendelssohn: C a pr«*” por^ in scherzo op. 20.
m L, o V F. W1	0
327.1 m 202.1 t"
12.00 Znane melodi^. ročila. 13.15 Pesterin
solistične _ ajacl ifljr
venske
12-f f
ed ■
glasbe, 14.00 Polke, 0div* .5* zurke... 14.40 Srbske ^ mi. 18.30 Igra Ljubljana. 19.10 KI	30 P%(,
be Emila Adamiča. la. 20.15 Slovenske umetne in partizan^ ,e pcS jr mladinski. 21.00 Cia	^ po J
Človek in umetnik-	r
la. 22.15 Igra sekstet.
Ckcfileb
Ufickrnb
73.
Prei/edel prof. dr. Fr. Bradač
-1 ^Tn
Na zelo Čemernem obrazu urednika Lista se je za hip pojavila srdita zloba; potegnil je z žepa Neodvisnost, ki Je bila izšla isto jutro, razgrnil list na mizi pred gospodom Wlnklom ter pokazal s prstom olanek, ki ga je gospod Winkle začel takoj Citati
Glasil se je:
«Na=, obskurni in podil tovariš se je predrznil, v nekolika gnusnih opazkah o zadnjih parlamentarnih volitvah za Ca-tamswill žaliti nedotakljivo svetost zasebnega življenja in na nedvomljiv način potegniti v območje svojega prostaštva oseo-ne zadeve našega kandidata — in bodočega, navzlic svojemu sedanjemu nezasluženemu, za naše nasprotnike sramotnemu porazu — kakor moramo pristaviti, bodočega parlamentmega Člana za nai trg, mir. Fizkina. Vprašamo javnost: Kako je prižel nas strahopetni kolega do tega? Kaj bi rekel ta pobalinski Človek, Ce bi se mi, kakor je on to storil, ne ozirali na spoštovanje, ki ga dolgujemo občinstvu, in spodobnost tetr odgrnili tencico, ki na srečo zakriva njegovo zasebno življenje pred splošnim zasmehom, da ne reCemo, pred splošnim zgražanjem? — Ko bi hoteli s prstom pokazati na dogodke in dejstva ter jih
objasniti, ki so dovolj notorifna in stoje jasno pred očmi vsega sveta, samo ne pred očmi našega krtookega kolega? — Ce bi hoteli natisniti naslednje verze, ki nam jih je poslal nadarjen someščan in dopisnik, ko smo ravno pisali prve besede tega članka;
Oda praznemu loncu (Pott - angl. lonec.)
Pott, da si vedel, kaj bo. slutil nezvesto žend, preden zapel poročni je cingelj, storil bi bil že takrat, kar bos sedaj — menda rad —: pustil, naj vzame jo W....
«No, in kaj, lopov, kaj se rima z besedo ,cingelj’?» je vprašal slovesno gospod Pott.
«Kaj se rima z besedo ,cingelj’?» je odgovorila namestu vprašanega Winkla gospa Pottova, ki je bUa neopaženo vsto-pila. «Kaj se rima na .cingelj’? I no, moj Bog. — Winkle seveda — a kaj je na tem?» in gospa Pottova se je pri teh besedah ljubeznivo nasmehnila osuplemu Pickwickovcu ter mu podajala roko. Razburjeni mladi mož bi Jo bil v svoji zmedenosti pri-jel, toda novinar je jezno stopil med njega in svojo ženo.
«Nazaj, ženska — nazaj! >i je vzkliknil. «Ti mu daješ roko pred mojimi očmi?»
«Pott!» Je rekla njegova osupla soproga.
«Malopridnica, poglej tole,» je grmel Pott. «Glej te-le verze; ,Oda praznemu loncu’, ženska. Prazni lonec — to sem jaz. .Nezvesto ženo’ — to se tiče vas, madame!»
S temi srditimi besedami je dal mr. Pott svoji jezi duška ter je slednjič vrgel številko Neodvisnosti svoji soprogi pred noge; videlo pa se je, da se skoraj trese pred njenimi pogledi in njenim obrazom.
«Tako resnifno, kakor tukaj stojim. Pott,» je rekla osupla
dama ter se pripognila ,da bi pobrala list, «tako resnično, kakor tukaj stojim, Pott —»
Nič strašnega ni v teh nedolžnih besedah: «Tako resnično, kaker tukaj stojim,* Ce jih čitamo; toda ton, v katerem so bila izgovorjene, in pogled, ki jih je spremljal, sta napovedovala hudo, nad Pottovo glavo se zbirajočo nevihto in nista zgrešila učinka nanj. Se tako slab opazovalec bi bil na njegovem obrazu odkril očitno pripravljenost, odstopiti svoje škornje vsakemu primernemu substitutu, ki bi bil v tem trenutku hotel stati v njih.	_	—
Gospa Pottova je Citala članek, glasno zakričala, se vrgla, kakor je bila dolga in široka, na preprogo pred kaminom, kričala nenehoma ter tako razbijala s petami po njej, da ni bilo dvoma, da so Jo napadli hudi krči in da so občutki gospe Potto-ve ob takem povodu docela umestni.
«Moja draga,» je rekel prestrašeni Pott, «saj nisem rekel, da verjamem — jaz —>
Toda zaman; glas nesrečnega moža je pregluševalo vpitje njegove življenjske družice.
«Gospa Pottova, dovolite, da vas prosim, draga gospa, pomirite se.» je rekel gospod Winkle.
Toda prav tako zaman; kričanje In razbijanje je postajalo glasnejše in glasnejše.
«Moja ljuba,» je spet za'el gospod Pott, «strašno sem žalosten. Ce nočeš misliti na svoje lastno zdravje, oziraj se vsaj name, moja draga- Množica ljudi se bo nabrala pred hiso.»
Toda čim živeje je prosil gospod Pott, tem huje je kričala gospa Pottova.
Na srečo je bila v hiši gospe Pottovi zelo vdana, iz enega dekleta-obstoječa telesna straža, ki je nadzorovala toaleto gospe Pottove. Izkazovala pa se je še na mnogotere druge načine koristno, zlasti s tem, da je svoji gospe pomagala in jo podpi-
rala pri vsaki želji in pri vsakem nagnjenju, ki ie *}* je
lo željam nesrečnega Potta. Tarnanje in jadikovali gtopi^ na uho mladi dami, ki je v taki naglici hitela P° gor in planila v sobo, da je bila v nevarnosti nJeIia
d
njeni lepo urejeni kodri.
«0 moja draga, ljuba gospa!» je kričal> tele&IJave. se kakor blazna vrgla na kolena zraven gospe Potto ' ja najdražja gospa, kaj se je zgodilo?«	,a
«Tvoj gospod — tvoj neč-love-ki gospod,» je Tnrrnretia ^ Pott, ki bi bil že rad odnehal in se mu Je že bes	.
Je postajal zmerom bolj potrt m zmeden.	l)ca,
«,To je sramota,» je rekla očitajoče telesna st.ra/v)Ciga & da boste še umrli zaradi njega, milostiva. O vi 11	±
gospa!»	rmrala	%
«Ne zapusti me ne zapusti me, Jenny, je mr,rri ed'13
*
Pottova ter krčevito stiskala zapestje te Jenny.	J
5tra*an* 1
mi dobra, Jenny.»
Pri tej ganljivi apostrofi Je zaigrala telesna sbl)ne s°' iun majhno domačo tragedijo ter pretakala °	^	d*
«Nlkoli, milostiva, nikoli,» je ihtela. «0, g°‘sp .'~vn »
‘.i
morali biti previdnejši In pozornejši; vi ne veste, oJ K jete gospejinemu zdravju; jaz pa vem, da se boste — zmeraj sem pravila.«	.	0dS°'
lVof'
.v*
jete gospejinemu zdravju; jaz pa vem, da se
smeraj sem pravila.«	j
Nesrečni Pott Jo je boječe pogledal, a sl ni «Jenny,» je Šepetala gospa Pottova.
»Milostiva,» je odgovorila telesna straža. . bjia.» j* «0, ko bi ti vedela, kako sem tega človeka U	0iios
«Nikar ne mislite na to in ne mučite same -jo je prekinila gospodična Jenny.	nap0*511
Pott je popolnoma onemogel — in zdaj J e	.j
trenutek za glavni napad:	(NadalW“nje
Glavni urednik BRANKO BABIC,— Odg. urednik STANISLAV RENKO. — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6, III nad. — telefon Stev. 93-80« In 94-638. — PoStnl predal 502. -i UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St 20. — Telefonska St. 73-38 — OGLASI: od 8.30 . 12 In od 15 . 18 - Tel. 73-38 — cene oglasov: Za vsak mm viSlne v Širini 1 stolpca: trgovski' 60, flnančno-upravni 100, osmrtnice »0 Ur. — Za FLRJ: za vsak mm Slrlne 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod 7,TT. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco MI« Tel 11-32. — Rokopisi se ne vračalo.
 	       ^	2j0	4*®
NAROČNINA: Cona A: intaečna 350, Četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Ked. ijud. repub. Jugoslavija: izvod l0,^zemsK«*a PoStnl tekofil račun *a STO . ZVU: ZaloZniStvo tržaSkega tiska, Trst 11.5374. — gg Jugoslavijo: Agencija demokratičnega	^
Ljubljana TyrSeva 34 • tel 200! tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaSkega tiska