156 Razne vesti. Razne vesti. Kronika društva „Pravnik". Dne 29. aprila t. 1. so bili predsedniki Društva Pravnik, Društva slovenskih književnikov, Glasbene Matice, Leonove družbe, Muzejskega društva za Slovenijo in Slovenske Matice sprejeti od gd. civilnega komisarja ter so mu predložili v posebni spomenici želje in potrebe slovenskega kulturnega življenja. Gd. civilni komisar je sprejel spomenico z razumevanjem. — Dne 6. avgusta so priredili Advokatska zbornica, juridična fakulteta in društvo „Prav-nik" na grobu dr. D. Majarona, na dan desete obletnice njegove smrti, komemoracijo. Spominjali so se s krajšimi besedami njegovih zaslug gg. zbornični predsednik dr. Žirovnik, prodekan dr. Korošec in društveni predsednik dr. Dolenc. Društvo in pravna fakulteta sta položila na grob venca, odvetniška zbornica se je namesto tega odkupila pri Rdečem križu. Kušej Rado. Dne 10. maja t. 1. je umrl po težki in dolgi bolezni prorektor ljubljanskega vseučilišča dr. Rado Kušej, profesor na pravni fakulteti od prvih njenih početkov, skoro od ustanovitve. Pokojni se je rodil dne 21. julija 1875 v Libučah na Koroškem in je dovršil gimnazijo v Celovcu (1896), pravne študije pa na dunajski univerzi. L. 1900. je vstopil v sodno prakso, postal 1. 1905. sodnik v Črnomlju, bil skoro nato prideljen tajništvu višjega deželnega sodišča v Gradcu in z majhnim presledkom služil v tem mestu do prevrata v 1. 1918. Odtlej je vodil okrajni sodišči v Gornji Radgoni in Pliberku (od 27. novembra 1918 do 4. maja 1919), sodnikoval nato v Celju, od septembra 1919 pa v Ljubljani. Dne 27. januarja 1920 je bil imenovan za izrednega, dne 27. avgusta 1920 za rednega profesorja cerkvenega prava. Kot dekan je vodil pravno fakulteto trikrat, v letih 1937/38 in 1958/39 je bil vseučiliški rektor in je imenoval tudi pTve člane Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Ko je bila ta z uredbo z dne 11. avgusta 1938 priznana tudi kot javnopravna korporacija, je bil pok. Kušej poklican v prvo petorico članov, ki so sestavljali pravni oddelek Akademije. Kot mlad sodnik je dobil Kušej 1. 1905. štipendijo, da se pripravi za docenturo cerkvenega prava na slovenski univerzi. Poslušal je 1905/1906 v Bonnu slovitega kanonista prof. U. Stutza in deloval v njegovem znanem seminarju. Plod njegovega intenzivnega zanimanja za cerkvenopravno zgodovino je bila 1. 1908. izdana knjiga „Josef II. und die aussere Kirchenverfassung Innerosterreichs", s katero si je ustanovil in utrdil svoj znanstveni ugled. V Bonnu pridobljeno na-ziranje o cerkveni pravni zgodovini je izpovedal tudi v prvem članku, ki ga je priobčil v Slovenskem Pravniku, in sicer v njegovi spominski številki 1. 1914., „Pomen cerkvenopravne zgodovine za kanonistično vedo". V tem članku izraženih načel se je držal deloma tudi v svojem največjem delu, v ..Cerkvenem pravu katoliške in pravoslavne cerkve s posebnim ozirom na razmere v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev" (1925). Isto osnovo je pridržal tudi v 2. izdaji te knjige, ki je izšla 1. 1927., le da je pregled pravoslavnega cerkvenega prava ločil od prava katoliške cerkve in ga pridružil kot poseben dodatek. Pri sestavljanju te knjige ni imel lahkega in zavidljivega položaja. Codex iuris canonici je bil komaj pred šestimi leti objavljen, pravna snov, ki jo je vgnetel v sistem, novima s prej neznanimi problemi, vse to zelo velikega obsega. Pri tem pa Kušej v smislu v gori omenjenem članku izraženih naziranj ni hotel podati samo občega cerkve- Razne vesti. 157 nega prava, ampak je vključil v knjigo tudi cerkveno katoliško par-tikularno pravo in to pravo šestero področij s kolikor toliko različnimi ureditvami. Knjiga se je navzlic vsem težkočam in v očigled dejstvu, da je bila sestavljena v tako kratkem času, odkar je mogel posvetiti Kušej prosti čas zgolj znanstvenemu delu, nad vse lepo posrečila. Pa tudi drugače je bilo Kušejevo znanstveno delovanje kaj bogato. Njegovo prizadevanje je bilo usmerjeno v prvi vrsti na to, kako naj bi v versko mešani Jugoslaviji očuvala vsaka veroizpoved avtonomijo v lastnem področju, ki naj bi jo spoštoval vsak zunanjik, in kako bi se preprečevali enostranski posegi v ta med seboj odločena področja. Zato so nudila največ priložnosti različna cerkvena zakonska prava in Kušej je videl zoper nastojajoče izrodke edino odpomoč v enotni državni medverski ureditvi zakonskega prava, v ureditvi, kTbi upoštevala seveda in spoštovala stališča posameznih veroizpovedi. Iz tega spoznanja je napisal več daljših in temeljitih razprav, deloma v Slovenskem Pravniku deloma v Zborniku znanstvenih razprav. Nastopil je za svoje naziranje tudi kot referent na jugoslovanskem kongresu pravnikov v Ljubljani (1926), še dosledneje ga je izrazil v „Mnenjih k predhodnemu načrtu državljanskega zakonika za Kraljevino Jugoslovijo". Razen tega so ga največ zanimala vprašanja o patronatih, verskem zakladu, konkordatu, ki jim je vsem kot nad vse aktualnim posvetil nekaj razprav v domačih in tujih revijah. Vse razprave se odlikujejo po izredni temeljitosti in jasni utemeljitvi. Napisal je tudi dokaj člankov za dnevno časopisje, v katerih je razpravljal o raznovrstnih perečih vprašanjih. Že iz gornje opombe, da je izdal učbenik cerkvenega prava komaj po treh letih, ko je prišel na univerzo, se vidi, kako resno se je oklenil Kušej svojega glavnega poklica kot akademski učitelj. Nad vse mu je bilo pri srcu vseučilišče, predvsem pravna fakulteta. Bil ji je v krepko oporo kot trikratni dekan, pa tudi kot rektor ni nikdar pozabil na njen važni položaj, ki ga ima zlasti za narod. Zahvaliti se mu ima za mnoge pridobitve, ki so se uresničile za njegovega rektorata. Njegova smrt je bila zato težka izguba za akademske slušatelje in pravno fakulteto, bridko je zadela njegove prijatelje, ki jim je bil ljubeznjiv, nad vse prijateljski in iskren tovariš. Čast in veren spomin njegovemu imenu! Dr. R. Sajovic. Osebne vesti. Prideljena sta dr. Gradnik Alojzij vrhovnemu sodišču v Ljubljani, sodnik dr. L a s i č Ivan okrajnemu sodišču v Novem mestu. — Za sodniškega pripravnika je postavljen Ločni-škar Drago. Preselili so odvetniško pisarno dr. Rosi na Ernest v Logatec, dr. Zore Vinko v Ribnico, dr. Pretnar Stojan v Cerknico, dr. Ros in a Igor v Metliko, dr. Vovk Janko, Cvetko Fran, dr. Cvetko Tone in dr. (P i k u š Janko v Ljubljano. Iz imenika odvetnikov je izbrisan dr. Bergoč Josip. — V pokoj je stopil predsednik okrožnega sodišča Keršič Peter. — Umrli so: svetnik dež. sod. v pok. dr. F leg o Josip, javni notar G al le Anton, odvetnika dr. Grablovic Josip in dr. L o t r i č Lenart, univ. profesor dr. Kušej Rado, viš. ravnatelj v pok. Z a m i d a Matija, okrožni sodnik D u r i n i Viktor, državni svetnik Š k a r j a Ivan, višji fin. svetnik v pok. dr. Tomšič Robert, višji dež. sodnik svetnik v pokoju Hauf-fen Josip. Važne odredbe glede pravosodstva. Razglas z dne 24. aprila t. 1. je določil naslednje: Čl. 1. Na ozemlju bivše Kraljevine Jugoslavije, zasedenem po italijanski vojski, se uporabljajo še nadalje vsi tamkaj 158 Razne vesti. veljajoči zakonski predpisi o civilnih, trgovinskih, meničnih in kazenskih stvareh, kolikor ne odredijo italijanske oblasti s posebnimi določbami, ki jih izdajo, kaj drugega. — Čl. 2. Na ozemlju, označenem v prednjem členu, izvršujejo sodstvo krajevni sodni organi in se opravljajo notarski posli še nadalje po tamkaj veljajočih predpisih. Sodne odločbe in notarski akti se morajo začenjati z besedami: Na osnovi pooblastila, podeljenega od Vrhovnega poveljmištva italijanske vojske. — Čl. 4. V pristojnost vojaških sodišč pri zasedbeni vojski spada sojenje kaznivih dejanj po vojaškem kazenskem zakonu in po občem italijanskem kazenskem zakonu, ki jih store italijanski državljani na ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, ali pa jih stori kdor koli drug na istem ozemlju v škodo zasedbene vojske ali v škodo oseb, ki ji pripadajo ali so od nje odvisne, ker so v njeni službi ali v njenem spremstvu, kakor tudi sojenje kaznivih dejanj po vseh drugih kazenskih zakonih, katerih uporaba se razširi na to ozemlje. — Če je pri kaznivem dejanju udeleženih več oseb ali je povezanih več postopkov, je za sojenje vseh kaznivih dejanj pristojno vojaško sodišče, če spada le ena izmed njih pod vojaško sodstvo. Z razglasom z dne 17. maja 1941-XIX se je določilo: Čl. 8. Na ozemlju bivše Kraljevine Jugoslavije, zasedenem po italijanski vojski, izvršujejo v civilnih, trgovinskih in kazenskih stvareh sodstvo še nadalje pristojna okrajna, okrožna in apelacijska sodišča po tamkaj veljajočih postopkih. — Cl. 11. Italijanska vojaška sodišča ostanejo pristojna v smislu čl. 4 .razglasa z dne 24. aprila 1941-XIX. — Ta vojaška sodišča so pristojna za sojenje kaznivih dejanj po razglasih, izdanih na zasedenem ozemlju. Kr. nkaz z dne 7. junija 1941-XIX določa, da ostanejo do nadaljnje odredbe na ozemlju Ljubljanske pokrajine odredbe, ki so jih izdala zasedbena oblastva, izvzemši tiste, ki zadevajo vojaške potrebe. Za posle pravosodne uprave je Visokemu komisarju dodeljen odposlanec pravosodnega ministrstva sodnik komendator dr. Tramon-ta na Nieolo s sedežem pri predsedništvu apelacijskega sodišča v Ljubljani. Načelnik zakonodajnega urada pri Visokem Komisarju je adv. prof. Z e n n a r o Teobaldo. Nova italijanska zakonodaja. Veliko zakonodajno delo, ki si. ga je zadala Italija, da prenovi poglavitne pravosodne zakone, je skoraj zaključeno. Obvezno moč so dobili ali jo bodo v prihodnjem letu naslednji novi zakoni: t. Codice c i v i 1 e. a) Disposizioni preliminari e Libro primo z dne 12. decembra 1958-XVII, št. 1852, z obvezno močjo od 1. julija 1939. b) Libro delle successioni e donazioni z dne 26. oktobra 1938'-XVII, št. 1586, z obvezno močjo od 21. aprila 1940; c) Libro della proprieta z dne 30. januarja 1941-XIX, št. 15: č) Libro delle obligazioni z dne 30. januarja 1941-XIX. št 16: d) Libro del lavoro z dne 30. januarja 1941-XIX, št. 17: e) Libro della tutela dei diritti z dne 30. januarja 1941-XTX. št. 18. Vsi pod c) do e) navedeni deli državljanskega zakonika bodo dobili obvezno moč z 21. aprilom 1942. — 2. Codice di procedura civile z dne 28. oktobra 1940-XVIII, št. 1443. — 3. Ordinamento giudiziario z dne 30. januarja 1941-XIX, št. 12. — 4. Codice della navigazione z dne 27. januarja 1941-XIX, št. 9. — Tudi zadnji trije zakoni (pod 2. do 4.) bodo dobili obvezno moč 21. aprila prihodnjega leta. Pravica, pregledati spisek zadružnikov, obsega tudi pravico ta spisek prepisati. Zadružnik je ponovno zahteval, naj se mu dovoli prepis spiska zadružnikov. Zadruga je rešitev prošnje zavlačevala, Razne vesti. 159 končno mu pa prepis spiska odklonila, češ da ima po naziranju podpredsednika Glavne zadružne zveze zadružnik le pravico, vpogledati v spisek ne pa tudi prepisati ga. Zadružnik se je obrnil nato na okrožno sodišče, ki) je zadrugi naložilo, da mora predlagajočemu zadružniku dovoliti, da izvrši med poslovnimi urami pregled in prepis spiska zadružnikov. Okrožno sodišče je sklep utemeljilo takole: Predlagatelj zatrjuje v predlogu, da je kot član zadruge zahteval po-novnokrat od nje, da mu dovoli izvršiti pregled in prepis spiska zadružnikov. Rešitev njegove vloge pa se je zavlačevala od seje do seje, dokler ni dobil odgovora, da se bo zadruga obrnila na nadzorstveno oblast, kako naj se tolmačijo zadevne zakonske določbe. O predlogu je zaslišalo sodišče ravnatelja zadruge. Ta je izjavil, da bi moral sklepati o dovolitvi pregleda in prepisa zadružnega spiska zadružni upravni odbor. Da bi dobil potrebna navodila, se je obrnil član upravnega odibora na podpredsednika glavne zadružne zveze. Ta se je izrazil, da ima vsak zadružni član le pravico, vpogledati v zadružni spisek, nima pa pravice, prepisati ga. To mnenje si je zadruga po ravnateljevih navedbah končno tudi osvojila ter zato odklonila predlagateljevo zahtevo. — Rešiti je vprašanje, ali obsega v § 52/4 zadr. z. ustanovljena zadružnikova pravica tudi pravico do prepisa zadružnega spiska. Res je, da zakon o tej pravici ne govori, vendar pa se mora zakon razlagati predvsem po smislu in namenu, ne pa po strogem besedilu. Spisek zadružnikov je zaradi pregleda vsem zadružnikom javno pristopen. Ce ima zadružnik pravico, pregledati ali vpogledati ta spisek, pomeni to, da si mora vsebino pregledane listine povsem prisvojiti. Zaradi znatnega števila zadružnikov (v predmetnem primeru okoli 1700) pač ni možno, da si zapomni zadružnik zgolj s pregledom oziroma z vpogledom vsa imena zadružnikov. Nujno potrebno je zato, da si zadružnik ta imena izpiše. Le na ta način bo mogel zaznati za imena vseh zadružnikov. Vsak zadružnik, torej tudi predlagatelj, pa ima velik interes na tem, da so mu zadružniki poznani. Le na ta način more stopiti s posameznimi zadružniki v stik, oziroma more v posledici tega stika posamezni zadružnik vplivati na zadružno poslovanje. Zaradi tega smatra sodišče, da obsega pravica, pregledati spisek zadružnikov, tudi pravico, prepisati ga, zlasti še, ker vključuje tudi pravica, vpogledati ali pregledati sodne spise, v sebi pravico do prepisa istih (§ 286 cp