N6VI DOKTORJI ZNANOSTI Pred kratkim je rekbor ljubljan-ske univerze dr. Roman Modic v svečanem ' promocijskem aktu po-delil doktorski naslov sedmim znan-stvenikom, bivšim slušateljem ljub-ljanske univerze; Cedomil Lucu je bil proglašen za doktorja bioloških znanosti (dizertacija iz oceanogra-fije), Anton Pogačnik za doktorja bioloških znanosti (dizertacija iz antropologije), Pavle Sicherl zadok-torja ekonomskih znanosti (dizer-tacija iz ekonomije), Koraljka Kos za doktorja muzikoloških znanosti (dizertacija iz muzikologije), Borut Drinovec za doktorja s področja mikrobiologije (dizertacija iz medi-cine), Veselin Narančdd za doktor-ja tehniških znanosti (dizertacija iz gradbeništva), in Bogdan Krušič za doktorja tehniških. znanosti (di-zertacija iz matematike). PREDSEDNIK TITO ODLIKOVAL 17 ČLANOV BIOTEHNIŠKE FAKILTETE Ob 20 letnici biotehniške fakulte-te so bili odlikovani: z redom re-publike s srebrnim vencem: prof. ing. Jože Levstik, z redom zasluge za narod s srebrnimmi žarki: prof. dr. Marjan, Pavšič; z redom dela z zlatim vencem: prof. dr. Marjan Dorer, znanstv. sodelavec Josip La-zar, prof. dr. ing. Ivan Možina, prof. ing. Oton Murk, prof. ing. Oskar Pe-čak, Ivan šporar, svetnik prof. ing. Miran Veselič, z redom zasluge za narod s srebrno zvezdo: doc. ing. Jo že Spanring, z redom dela s srebr-nim vencem: doc. ing. Franc Kervina, doc. dr. ing. Matilda Krivic-Klinar, Zoran Lapajne, tajnik biotehniške fakultete, doc. dr. Franc Skušek, Vanda Vidmar, samostojni referent, z medaljo dela: ing. Sava Kroflič, tehn. sodelavec, Karl Razboršek, tehn. sodelavec. TISKOVNA VDZS 22. februarja je bila v Državni za-ložbi Slovenije tiskovna konferenca ob izidu dveh krijig: šestega zvezka Cankarjevih zbranih del in dela inž. Strgarja »Rastline trajnice«. Glavni urednik zbirke Zbrana dela sloven-ških pesnikov in pisateljev profesor dr. Anton Ocvirk je novinarjem po-jasnil, zakaj izhaja šesti zvezek kot tretja knjiga iz serije tridesetih knjig. Namen urednika je bil hkrati izdati po en zvezek proze, dramati-ke in poezije. Tako se vrstijo iz-dane knjige: 1, 3, 6; v tisku je 2. in 4. knjiga, Novost Cankarjevih zbranih del je dodatek, kjer so ob-javljena avtorjeva najbolj zgodnja in stranska dela ter dve študiji. Eno študijo (Stilni premiki v Can-karjevem zgodnjem pripovedništvu) je napisal dr. Ocvirk sam, drugo (Cankarjeva mladostha proza) pa Janko Kos, ki je knjigo tudi uredil ta ji napisal oponibe. Ljubljana, 4.111.1968 Letnik XVI Številka 15 All se naročnina spremeni? Zaradi strukturnih težav v tiskarni ni mogla Tribuna v zadnjem času izhajati v normal-nem obsegu. Zato se je uredništvo skupaj z izdajateljem odločilo, da Tribuna odslej ne bo več zhajala tedensko, temveč vsakih štirinajst dni, s čimer je dokončno rešen problem omejenega števila strani. Odslej bo Tribuna izhajala na 24 straneh. Uredni-štvo se bo trudilo, da bo časopis navkljub dvema tednoma ostal aktualen. Po drugi strani se z navadenim t)bsegom odpira možnost poglobljenih tematskih prikazov. Urednštvo se v polni meri zaveda svoje tesne povezave in odvisnosti od univerze in bo na obeh nivojih, tako aktualnem kot tematskem, skušalo bolj dosledno kot do sedaj slediti dogodkom na univerzi. Obe-nem Tribuna ohranja svojo vlogo in mesto v razmerju do ostalih slovenskih publikacij. Naročnina ostane nespremenjena. Izvolitev novega univerzitetnega odbora v Zagrebu V Zagrebu so izvolili nov 17-članski UO. Predsednik je postal Celestin Saj-delič, štu dent IV. letnika filozofske fakultete (sosiologija-filozofi-ja). Američani v pripravljenosti Med demonstracijami, ki so bile kanec preteklega ted-na v Berlinu in pri katerih js sodelavalo 10.000 demon-strantov (od tega jih je 2000 posebej prišlo iz Zahodne Nemčije) je ameriška koloni-ja v Berlinu iz/vedla obvezaie varncstne rkrepe. Vojaki so morali ostati v vojašnicah. Tudi vse ameriške družine so zaprosili, da ostanejo doma. Vsi javni lokali, kot so kine-matografi, restavracije, so ostali zaprti. Pred ameriškim glavnim štabam so postavili oklopna vozHa,. 0 streljanju pri demon-stracijah v Egiptu V zvezi z delavskimi in šfcudentskimi demonstracijar mi ob obsodbah komandan-tov aviacije in razmeraJi v armadi je minister za notra-nje zadeve izjavil, da so pri streljanju v demonstrirajoče delavce v Heluanu upofabili le puške zgrobimi šibrami, tako da poškcdbe niso mogle biti težke. štedentske demon-stracij'3 so razgnali brez upo-rabe strelnega orožja. Manjšina — del narodnega telesa (Problemi slovenjske manj-šine v Italiji) — predavar nje Bocrisa Pahorja bo na filozofski fakulteU dne 8. marca ob 1915. Vaibljeni! NOVA SLIKA KOT PROTEST PROTI KRI2U Učenci nave gimnazije v ttberlin-genu (Bavarska) so lz protesta pro-ti križem v razredih, obesili na ste-ne svojih šolskih prostorov sliko 3Mao Ce Tunga. Crni kovinski krlžf po mnenju učencev rušijo nevtral-oost razrednih prostorov. Spoštovano uredmštvo, pismo Vam pišem zato, ker mislirn, da oba diagodka, aa katera gre, dovolj jasino naikazujeta neko nesmise':io, šfeodljivo, kultunriio dentaiuiktivno in dezkitegratiivnjo dogajanje na kultumc^poilitičnarn. področ-ju, ki s STOjim razmaham in pasiledioama lahko zajame nepredividlji23ofijo nanoda in narodne skup-nostd v tem zgodovinsikein trenuitku, osta-ja dejistvo, da je Mc>st slovensika revija, da pripada eni dn enotni narodmi skupoositi. Dveh narodnah kmltur ni, kot nd občinske kulture, in ne morem si predstavljatl niti eineiga odgovornega politika ali ongana, ki bi zavestno bil pTipravljen prevtzeti nase odgovonnoisit za razdaralmio polditiko med na-mi in zamejsfcdimi Slovencd. Tržaški Sloven-oi živijo v druga6nem doružbenem sistemu — in že samo s tem so njihove misli in pogledi v nemajihni meni dirugaoni. Lahko si predstavljajo tudi dnugačnio dnužbeino ureditev, lahko ®o njihiovi oilji papolnamfl dtnugi — vse to je dirugačinega pomena, ko gre za kultumi aspekit narodne skup-nosti (za to pa ooitno gre, saj so se kon-sekvence porodile ob objavi politično ne-tematiziranih pesami). Tako kot sliškno vsaik dan o zbliževanju narodov z različni-mi družbenimi sistemi, bi nemara lahko držalo tudd za zbliževamje med Slovenci v SRS. in Slovencd drugcxi. V tem koniteret-nem primeru pa to pomeni več objavlja-nja tržaških pisateljev pri nas in več ob-javljanja naših del v mjihoviih nevijah. ' Rudi šeligo Kakšna reklama nam je potrebna? Z gospodarsko reformo se je pri nas marsikaj začelo spnemiinjaita. Na gospodar-skem padročju se hočefmo čimbolj pribli-žafci razvitemu Zahiodu. Vkijtučitev v med-marodino delitev deia je možna le na eoa-kd gospoidarslki oanovi, ki ima z ostalimi vsaj nekaj sikupnah točk (monetami sistem, itd.). Zato ni čudno, če gospodarstvo za-hodniih držav velikiOJcrat jiemljeono za zgled in ga včasih celo kopiramo. Kapi-talističme države so gospodarsko nepirimer-no bolj razvite, tako da se naša družba, ki naj bi bila zgodovinsko naslednica kapita-Histiične, v veliko pogledih znajde za njo. Pa to ni nujno v celoti slabo, saj se na ta način lahko iaognemo premnoigim na-pakam pri eksperimentiranju prehoda sko-zi raane faze nazvoja. Primer je primor, oe-tudi na drugi strani ograje. Ni zanemar-jati, fcar lahtoo pomaga pri isikanju novih poti, pa naj bo to v ananosti ali pa v drožbi. Japnnci npr. so to modro in z uspe-hom izkorisbili v telmologiji. Nas pa je pri tem zianesto netooliko v sitran. Narnesto da bi od Zafaoda pobirald, kar je diobrega; namesto da bi se na njih primeru učili in bili hvaležni, da imamo možnost učiti se iz primera nekoga dru-gega, ki nas za spremembo nič ne stane — namesto tega očividno postopamo dru-gače. Na vrat na nos pobiramd vse vprek, naj si bo to plevel ali pa dober sad. Kar naentorat nas je strah našiih lastnih poti in slepo rinemo po široki, gladki poti, ki pa je žal vijugasta in ovinikasta. Laže je taiko, kot utirati si novo bližnjico; pri tem pa pozabljamo, da imajo dmgi boljša vo-zila in jih na njih gladki cesti ne bomo dohiteli. Gre za sred&feva javnega obvešoanja. V zadnjih letdh smo priče kop^iranja najniiž-jih zahodnih oblik. Najprej časopisi, z Ijubljamiskim dffievnikiom na čelu. Posebno ta je verna kopija zahodnih bulvarskih dnevnikov z vsemi ustrezsnimi članki za najndžji okuis. S senzacionalističnim stilom in dlaniki mu je kulturna vzgoja bralcev zadnja skrb. Hikrati pa komaj najderno v nji&m kakšen članelk, ki ni preveden iz po-dobnih časopisov, in to kateo! Ubogi slo-venstoi jemk! Zdaj pa še reklame! Koncept reklame postaja istoveten tistemu, ki se je rodil v kapitalističnii družbi v klasičneim pomenu besede. En sam cilj ima: prodati iadelek za vsaiko ceaio, ne glede na njegovo kvali-fceto in vrednost. Pri tem se poslužuje naj-nižjiih sredstev, kot so razni zvočni efekti, triki, s katerimi dosežejo, da človek pod-zavestno sprejme infarmacijo, in podob-no. Vse to pa v taki obliki, ki žali okus izobraženca, preprostemu človeku — in ti sestavljaijo razmeroma najveoji del pofcroš-nikov — pa godi. Celo zahodne družbe, ki so prerasle svoj prvotni koncept, so se za-čeile boriti proti temu, mi pa smo jih za-čeli uvajati! Samo netoaj primerov: tele-vtizijsfca in radijska reklama za Mixal, TV reklama za Asepsol Aerosol, itd. Ni-simo več daleč od tega, ko nam bodo za-čeli pomujatn »najbaljše na svetu« izdelke; zametiki tega so že tu (zobna pasta Koli-nos, itd.). Z zadnjim brikom pa nam je naša ljuba TV posbregla šele pred nedav-nim: Med Paplerjevo parodijo Oguljeno mesfco prekinitev in — predvajanje re-tolam. To jim je pa res uspelo zadeti že-belj na glavo. čestitam! Ne gire tu za obči boj proti reklami. Reklama kot taka je v modemem gospo-darstvu potrebna. Vendar ne v taki zami-sld. V naši družbi bi moral reklama biti posredovanje informaeij. O izdelkih, ki jih občan lahko kuipi, njdh kvaliteti, ceni, in podobno. Saj tako smo fcudi začeli: Rekla-mc na TV v nisani obliki so tak primer. čeprav ne popolnioma iavinna zamiiisel, je njihov stil to prav za gotovo. Pnikiupne, ša-ljive zgodbice z dobršnjo mero okusa. Za-kaj pni tem ne ostanemo? Namesto ne-okusnih zvočnih efektov bi raje o rekla-miraneim izdelku povedali v poljudni obli-ki nekaj več o njegovi kvaliteti in delova-nju ter njegOTO ceno! Mas media so eden najvažnejših faktor-jev, s katerimi lahko človeka izobražuje-mo ali tovarimo, in s tem oblikujemo dnuž-bo. Zakaj jim ne posvečamo več pozomo-sti!? Kako bo naša družba napredna, če ne bo tak človek, ki jo gradi? Zoran Marinšek Goloroki Kitajci Godoroki KITAJCI se vazijo po rjavi refci v džunkah z mmenimi jadri. Vsi vznemirjemi mahajo z rokami, kat da bi ponoreli. Džunke se majejo, zajemajo vo-do, ob obrežju pa množioa vrtnarjev čaka na svoj plen. Vsak vrtnar je papolnoma gol. Na verižicah imajo navezane anakon-de, ki sakajo na vse strani. Anakoinde se vitnarjev boje. JCadajrkoli hoče kača ugrizniti gospodarja, ji ta po-moli študentski list TRIBUNO pod nos in kača se v grozi odvrne proč. Vsakdo lahko opazi, da pogled na TRIBUNO ANA-KONDE razbesni do vrhunca. Nore od jeze sikajo" zdaj na džiuike s Kitajci in zahteva-jo svojo žrtev. Vsi vemo, da Kitajci vozijo na ladjah enega izmed najdragocenejših to-vorov. To so: Milenko MATANOVIO, ki ima preko običajnega pulija oblečen strog suknjič iz čudovitega blaga s srebrnim ori-entalskim vzorcem. Njegov znak je KRO-2EC ROŽNATE BARVE. Drugi je Maiiko POGAČNIK v oranžno zeleni mini oblekd, im. z razaiavrstniim ¦užit-nim okrasijem okoli vrabu. Njegov znak je KRO2EC KARMIN BARVE. Tretji je I.G. PLAMEN POPOLNOMA gol in z zabito pipo v zadnjici. Njegov znak je krožec RDEČE BARVE. Kaj raaj torej store ubogi Kinezi? Pri-siljemi so oddati svoj dragocen tovor vrtar-jem. Analkode se ob pogledu na trio OHO-jevce baJko prestrašijo, da obrpnejo v zim-siko spanje. Vrtnarji pa peljejo svoje drage goste v čudovit girad sred-i džungle.»Tu jiih ob bra-nju svojih d©l BUZERIRA sam kralj OHO I. sembalid gura um&tnik ne more nič to kar seimbeliid irn praih za nioihtam ne vleči in tngati las marveč premiikafci lasišče s konci prstov sembelM takiota v kirimfe toikar sembelid in cMlisation f rancais gusmipf la gumpfla masažo pooaiviljati doikler se koža glave oibcut.no ne o&reje ,,Resnično" proti karierizmu Duško Mitevic je član CK ZMJ. Bil je tudi kandidat za predsednika ZMJ. Poleg tega je še novinar beograj&ka TV (sode-lavec Jovana šcekiča, vodje oddaje Aktu-alni razgovori). Na decembrakem plenumu CK ZMJ je diskutiral tudi D. Mitevid. Nekateri so se z njegovo tezo startnjali, drugi pa ne in so z njfrn polemizirali. Koanenta.r tega plenu-ma je oddajala TV, komentator je bil D. Mitevic. Navidezno je vse v redu in prav. Toda — Mitevic je o (svoji tezi in o) bistih, kd so ga podprli, na veliko govordl, tiste pa, ki so mu nasprotovald, je popol-noma zamolčal, kot da jih ne bi bilo! Opozarjamo: D. Mitevič je član najvišjega mladdn-skega foruma, bil je kandidat za glavne-ga voditelja ZMJ ... čeprav je kot mladin-skd bribun zelo pogosto kritiziral karieri-zem, izkoriščanje položaja, "birokratizem, oportunizem in kar je še takega, je — vendarle — upordbil TV v korist svojih privatnih političnih ambicij. Kaže, da je D. Mdtevič mislil, da nje-gove kritike veljajo samo za druge ali pa je pozabil na svoje lastne besede . . Vest je povzeta po odlični zagrebšM mladinski reviji Polet. Cudmo je le, da je prišla na dan šele zdaj, po kangresu ZMJ!? (Kaj pa, če bi postal predsednik Mitevid?) Razpis ZA UDELEŽBO NA JUGOSLOVAN-SKO-AMERISKEM SEMINARJU Univerza v Ljubljani in Great La-kes Colleges Association priredita konec avgusta in v začetku septem-bra 1968 v študentskem domu živil-skotehnološkega oddelka biotehni-ške fakultete v Grobljah (bivša višja gospodinjska šola) četrti zaporedni jugoslovansko-ameriški seminar, po-svečen razpravi socioloških, eko-nomskih in političnih vidikih po-membnih družbenih pojavov. Tema letošnjega seminarja bo pro-blem industrializacije, ki bo osvet-ljen z jugoslovanskih in ameriških gledišč v predavanjih in v razpravi. Seminarja se bo udeležilo 18 ame-riških študentov in 18 študentov ljubljanske univerze, ki bodo pre-bivali ves čas seminarja v Grobljah ter se udeleževali razprave in drugih skupnih prireditev. Izmed 18 udele-žencev iz študentskih vrst naše uni-verze bodo štirje izbrani za tri-mesečno potovanje po ZDA od srede aprila do srede julija letos, štirje pa v prihodnjem letu. Stroške za udeležbo na seminarju in potne stro-ške po ZDA bodo plačali priredite-Iji- Univerza v Ljubljani vabi slusa-telje pravne in ekonomske fakulte-te, slušatelje filozofskega in socio-loškega oddelka filozofske fakultete in slušatelje visoke šole za politič-ne vede, naj se prijavijo za udelež-bo na seminarju. Prijavi je treba priložiti: potrdilo o aktivnem obvladanju an-gleščine, potrdilo o opravljenih izpitih z oce-nami, izjavo, da bo prijavljenec sodeloval na seminarju ves čas in da b« po-magal ameriškim študentom pri nji-hovih študijskih nalogah. Kandidati, ki se potegujejo za po-tovanje v ZDA, naj prilože tudi pred-log za temo študijske naloge, ki jo bodo morali izdelati v ZDA, ter pri-poročilo profesorja, s katerim je bila tema izbrana. Prijave s prilogami sprejema taj-ništvo univerze v Ljubljani do 15. marca 1968. Hermansson- Vansterpartiet kommunisterna Dnevniški zapiski nekaterih misli, ki jih je v pogovoru 2 R. RIZMANOM izre-kel predsednik švedske komunistične stran-ke T. Hermansson — čas: zasedanje med-narodnega sodišča za vojne zločine 1967. Tovariš Hermansson je bil rojen leta 1917, študiral je ekonomiko, publiciral v partijskem tisku, od leta 1946. član CK KPšt nekaj let glavni urednik partijskega časopisa Novi dan. Ekspert za področje koncentracije monopolnega kapitala — o tem je napisal več knjig. Predsednik KPš je od leta 1964. — Ukvarjamo se s povsem novirai pro-blemi delavskega razreda v tej deželi. Sfca-re tradicije v partiji je treba nadomestiti z novimi. Socialdemokratično gibanje je pri nas zelo močno v okviru delavskega razreda. Mi smo bili oziroma smo še majh-ni. Zato je prišlo do nujnih nasprotij, ker smo se pojavljali na sektaških, ozkih prin-cipih. Tudi ni bilo pravih alternativ za posameznika: socialdemokracija ali KPš. Vendar je kasneje prišlo do različnih ten-denc v partijski organizaciji: aktivisti so v življenju le začeli pristajati na tvornej-še metode dela. To ne zgolj v parlamen-tu, temveč tudi v ostalih oblastnih struk-turah na lokalnem nivoju. Gre pa tudi za popolnoma nove tren-de; povečuje se interes za mednarodna vprašanja, predvsem za tretji svet. Tem procesom se moramo prilagoditi — to od nas zahteva še posebej mlada generacija. Naše delo in naš sistem bomo morali in-ternacionalizirati. To bo danes mnogo lažje kot prej, ko so bila nasprotja med KPŠ in SD izrazi-tejša. Socialna demokracija je bila moč-na v parlamentu, medtem ko smo se mi šele začeli premikati naprej v teoriji od prejšnjih tradicionalno-partijskih pozi-cij. šved je gledal na vzhodnoevropske politične sisteme — ti mu niso ugajali, niti ustrezali. Mi se tedaj nismo znašli. Nismo ponudili drugačne alternativne po- litike za švedsko. V novem programu KPŠ dajemo novo,soci alistično alternativo. To ni več stara, klasična metoda konkuren-ce s socialnimi demokrati. V nekaterih vprašanjih že lahko uspešno sodelujemo z njimi. V skladu z vsebinskimi spremembami bomo spremenili tudi naziv, ki bo v bo-doče semantično mnogo bolj ustrezal besedi levica, kar bo omogočilo združeva-nje na širši platformi levih pogledov. Na-ša perspektiva je v snovanju takšne poli-tike, ki bo privedla do nove partije. Tu ne mislimo na našo partijo, ki bi bila le del nove partije. — Mi ne uporabljamo demokratičnega centralizma, vendar mu v strogem smi-slu besede tudi ne nasprotujemo. Seve-da ta princip sto svetovnih komunistič-nih partij tudi na sto načinov razume. Ostale švedske partije nimajo zapisanih teh principov, čeprav se na določen način vendarle ravnajo po njih. V novem statutu prihaja mnogo bolj do izraza odprtost partije. Vsakdo lah-ko postane član partije, ki sprejme pro-gram. Brez priporočil... če si zavesten, delaš, če ne..., nisi aktiven. V praktič-nem življenju se ni treba pokoravati ne-kemu večinskemu mnenju. V naših pogo-jih je seveda to tako, v Vietnamu drugače. V statutu nimamo zato ničesar zapisane-ga o odnosu manjšina — večina. Prav tako nismo ničesar zapisali o fra-kcijah- torej jih v statutu ne priznamo. V praksi seveda Ijudje delujejo v frak-cijah. Vendar to zame ni načelen problem. Pri tem je pomembnejše, za kakšno stali-šče gre. Mi ljudi zaradi tega ne izključi-mo; ravno tedaj bi nastal problem. — Partija na oblasti — ta problem pri nas še ni aktualen, čeprav pa je to per-spektivno vprašanje. Tu vrši jugoslovan-ska Zveza komunistov avantgardno vlogo. Občudujemo jugoslovansko izvirnost... — Avantgarda? Mnogo let smo uporab-ljali ta izraz. Sedaj ga ne uporabljamo več. Pomembnejše je, da si v praksi avant-garden. Bolje kot to, da si prisoten v te-oretični formuli, je, da si dejansko priso- ten v praksi. Takrat, ko smo najbolj go vorili o KPŠ kot avantgardi, smo bili naj-manj avantgardni. Zavedamo se, da smo samo ena izmed obstoječih političnih sil. V novem programu govorimo o večpar-tijskem političnem sistemu v prehodu iz kapitalizma v socializem, ki pa je lahko precej dolgo obdobje. — Komunizem je nova kvaliteta: vlo ga države je tu že odmrla, prav tako po-litične organizacije. Sicer pa ne razprav-ljamo mnogo o teh teoretičnih načelih. Taka razmišljanja se imanentno pojav-ljajo pri posameznih, konkretnih politič-nih razmerah. Gre tedaj za konkretno razpravo. Moramo imeti neko perspekti-vo, vendar se kaže v dnevnem boju, kje so embriji te perspektive. — Marksizem je velika dedišdina, ki jo moramo analizirati v skladu s sodob-nimi procesi. Ni važno, kdo je kaj na-pisal, temveč je pomembna relevantnost določenih idej danes. študirati moramo vse vrste socialističnih teorij, in kako jih je treba uporabljati v današnjih razme-rah. Imamo sicer partijsko šolo, toda in-dividualno izobraževanje je daleč pamemb-nejše. Pri nas traja redno šolanje 11 let, zato je povprečna teoretična razgledanost švedskih ljudi na dovolj visokem nivoju. — V naših vrstah ni večjih razlik med intelektualci in ostalim članstvom. Značil-no je, da se inteligenca ni toliko »organi-zirala« v klasičnih organizacijah. Pojav »nove levice« na švedskem je danes v mar-sičem povezan s prebujanjem in samo-organiziranjem inteligence. S to inteligen-co KPš zelo tesno in koristno sodeluje. — Uspešno sodelujemo s študentsko »novo levico«, ki je na zadnjih volitvah po univerzah dobila precej glasov. Naše delo na univerzah in vseh ostalih šolah je usmerjeno proti sedanji buržoazni in-filtraciji svetovnega nazora. Zavzemamo se za to, da prejemajo študenti plaoo za svo-je študijsko delo. To je z ozirom na šved-ske ekonomske in ostale možnosti že da-nes izvedljivo. Rudi Rizman Sociala in dohodek fZapisek ob gradivu s simpozija Soci-alni razvoj v pogojih blagovne proizvod-nje in samoupravljanja v soqializmu) Dva dni pred tem (sicer pa ne bosta pretefcla dva dneva in boste lahko to zo-pet slišali) smo bili ponomo poučeni, da bi bil že skrajni čas, da se tako imeno-vani »princip dohodka« uvede končno ve-ljavno tudi v državne službe. Da bi se bolje razumeli! Pojem »druž-bene službe« razumem kot nasledinje so-cialne aktivnosti, ki se običajno s&m šte-jejo: šolstvo, zdravstvo in socialno zašči-to. (Po dr. M. Petroviču). Pod »dohodkom« pa mislim na naslednje karateteristike, ki so rnu pri nas sinonimi: — dohodek gaspodars-ke organizacije je osnovna kategorija našega gospodarsikega sistema in osnovna gibalna sila našega raz-voja; — maksimalizacija bodočega dofrodika gospodarske organizacije mora biti osnov-ni kriterij za poslovne odločitve samou-pravnih organov; — dohodek gospodarske organizacije oz. osebni dohodek je »nagrada« za vložeino delo; — dohodek delovne organizacije je v denarju valorizirano delo delovnih enot, kvantificirano v obliki novoustvarjene ved-nosti za družbo; — »nagrajevanje« po delu je konkretna uveljavitev delovanja zakona vrednosti v našem goapodarskem sistemu (Po dr. F. černetu, ki je opravil v Ekonamski re-viji 1967,1 uspešno kritiko opisanih in še nekaterih ozimk ^vdohodka«). Problem stabilizacije razmerja med druž-benimi službami in dohodkom ni nova te-ma. Potrebe po finansiranju posebnih socialnih služb &o že hudo dolgo očitne, vendar niso prišle zlepa na čisto z zahte-vami individualne akumulacije, ki je na-rekovala minimalne sociaine stroške. Mo-že, ki so nastopili s projekti kompleksne socialne zaščite, danes pomilujemo z na-zivom — utopisti. V resnici so to asno-vatelji koncepta socialnega etatizma, ki zahteva od države izključno odgovornost za organizacijo in linanciranje družbenih služb. Največkrat lahko s socialnim' eta-tizmom poimenujemo socialistično organiz-cijo sooialne pomoči. Tisti, ki niso čutili utopističnih nag-njenj, (recimo vsaj zaenkrat — todi soci-alističnih ne!), kot je bil to Adam Smith, so razkrili koncept socialnega marginaliz- ma: vsak posamezmik naj sitorbi saan za-se — država naj nastopi- le v skrajni sa-li. Za socialnega marginalista je tako os-nova socialnega položaja osebni dohodek in tega velja — v. interesu vsakega posa-meznika — na vsak način povečevati. Kdor je »normalen«, bo zmogel preživeti sebe in svojce z nadoknado za svojo delov-no silo. Tisti, ki tega ne zmore je »nenor-malen«, je »socialno ogrožen«, je »asoci-alen«, je nerazvit itd. .. Zanj »normalmi« in ženske organizinajo »dobrodelno druž-bo«. (Kot po pravilo so se na primer v Veliki Britaniji vse socialne službe raz-vile iz dobrodelnih ustanov). Garantiran minimalni osebni dohodek je najvišji do-met socialnega marginalizima, o katerem se v ZDA često govori kot o projektu »ne-gativnega davka na dohodek« — kdor ne bo dosegel minimalnega dohodka, ki še zagotavlja socialno varnost, mu bo drža-va izplačala razliko. Moderni obsežni prcx>esi urbanizacije, globalni politični premiki ter posebej na novo odkrite potence socialnih znanosti, so dali novo rešitev očitno zaplet&nega'od-nosa med dohodkam in družbenimi služ-bami: socialno planiranje. Socialni plan temelji na znanstveaiii ia politioni obde-lavi in oceni naslednjih elementov: — prihodnji demografski razvoj dežele; — smer in intenzivnost bodočega gi-banja narodnega dohodka; — ocena bodooih stro&kov socialnih služb in socialno-političnih ukrepov, ki so že vpeljani in bodo ostali v prihodnje; — odločitev o optimalni redistribuciji naoionalnega dohodka na račun socialnih ukrepov; — delitev tako določene skupne vso-te za nove ukrepe sooialne varnosti v raz-ne namene. II. Po vrsti postanejo ta sicer osnovna vpra-šanja drugotnega pomena, kakor hitro se v n©urejenih razmerah postavi vprašanje modela zbiranja sredstev. Posebej pri nas so viri sredstev obravnavani kot daleč najpomembnejši problem. Navadno je v svetu model finanoiranja sociale dofcaj preprost: progresivno obdavčenje, emisi-ja, oziroma »budžet« in avtonomni fondi. Tako nekako je pravzaprav tudi pri nas (le da je nam ob tem potrebno še rano-go besedi); iz finansiranja družbenih služb preko državnega proračuna (kot splošnega vira, ki velja tudi v drugih socialističnih deželah) se je model razvi-jal v smeri ustanavljanja avtonomnih fon-dov, ki so v zadnjih letih povsem prevla-dali. V vse večjem obsegu se uveljavlja- jo tudi samostojni viri na področju djruž-benih služb. Na ta način dobimo iz stnik-ture virov sredstev za družbene službe v lefcu 1967 naslednjo sliko: o S'551 •> T3 šolstvo znanost kultura umetnost zabava zdravstvo sooialna zaščita 100.00 10.43 83.13 2.07 4.31 100.00 65.62 20.46 10.96 2.97 100.00 40.23 30.41 22.21 7.15 100.00 76.34 11.86 9.10 2.70 100.00 17.22 81.83 0.08 1.47 100.00 47.63 32.55 7.43 12.39 Prikažemo lahko tudi delež stroškov uslug družbenih služb v individualoi po-trošnji. V globalu se delež osebne potroš-nje v družbenem proizvodu giblje pri nas med 50 in 60 odstotki. V slabše razvitih deželah je mnogo višji — 80 odstotkov in tudi v visokoraizvitih se delež osebne po-trošnje giblje med 60 odstotki in 65 odsto-tki. Struktura te potrošnje pa je v Slove-niji primerjalno za leta 1956, 1961 in 1965/66 naslednja: co »-< m g | S Prehrana 53.9 43.4 34.4 pijača, tobak '' 5.3 4.7 4.4 obleka, obutev 14.5 16.6 15.7 stanovanje 4.2 6.5 4.6 kurjava, elektrika 5.0 4.5 4.4 oprema stanovanja 4.1 6.7 9.2 higiena, koametika zdravje 4.4 3.5 2.8 prometna sredstva telefon, ptt 3.4 6.1 18.2 To je konec koncev zelo ugodna struk-tura, ki je že marsikoga navedla na mi-sel socialnega marginalizma. V bi&tvenem podatku — delež prehrane v' skupnih iz-datkih — smo se izenačili z Avstrijo in ZRN. Toda takoj nam bo očitno ozadje tega podatka, če se spamnimo, da je: 71 odstotkov slovenskih otrok brez za-dovoljivega. zajtrka; 67 odb-cotkov otrok je brez zadovolja-vega kosUa; 59 odstotkov otrok je brez zadovoljive večerje. Ta nivo je torej dosežen na račun pod-hranjenih otrok. Poglejmo še, kako isigle-da s-truktura družinskih izdatkov za uslu-ge družbenih služb primerjalno za leto 1957 in 1965: $ skupni izdafcki za te usluge stanairina, kurjava, elektrika zdravstvo, šport članarina, priispevkd ostale usluge 100.0 15.6 17.0 6.6 3.1 100.0 19.1 11.9 4.1 1.6 III. Primarma distribucija narodmega dohod-ka se v tržnih razmerah odvija preko cene. Toda ta cena je v družbeiih služ-bah drugačna kot blagovna cena. Cena iz katere posluje dnižbena sliižba ne more biti rezultat igre tržišča, tudi je ne mo-re obvladovati zakon vrednosti (ki bi dik-tiral alokacijo proizvodnih sredstev), ne more izključno voditi k maksimalizaciji profita, ne more vključevati dveh nadalj-nih elementov blagovne cene: profil na-rekuje izenačevanje proizvodnih možnosti na vedno višjem nivaju in terja od pro-izvajalca riziko za poslovne odločitve. Možna oblika cene v družbenih služ-bah je kalkulativna cena. F. Pivec (Se bo nadaljevalo) Razpis Zveza študentskih organizacij za telesno kulturo razpisuje honorarno delovno mesto SEKRETARJA. Posebni pogoji: poznavanje pro-blematike študentskega športa. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe pošljite na naslov: Zveza študentskih organizacij za te-lesno kulturo, Ljubljana, Trg revo-lucije 1. Kako uresničiti pravico do dela V prejšnjem članku smo povedali, kako je mogoče podjetje obvarovati izgub, za-krivljenih po nesposobnem vodstvu in ta-ko odstraniti enega od vzrokov nezaposle-nosti. Podjetje pa lahko postane pasivno tudi brez lastne krivde, npr. zaradi sprememb na trgu, ako začno druga podjetja nuditi boljše ali cenejše proizvode. Tedaj se često zgodi, da skomignemo z rameni, češ, pod-jetje pač ni bilo sposobno življenja, po-brala ga je reforma. Ko se zaradi tega ve-čina kolektiva spremeni v brezposelne, se šele spomnimo, da bo treba nekaj ukre-niti. Izkaže se, da je to mnogo težje in dražje, kot pa če bi se bili pravočasno za-nimali za sanacijo. Kaj napravimo, če do-ber delavec zboli in postane začasno dela nezmožen? Pošljemo ga k zdravnikom, ki na stroške družbe store vse mogoče, da delavec čim prej okreva in se vrne v pro-dukcijo. Zakaj ne postopamo tako tudi z bolnimi podjetji, ki vendar predstavljajo eksistenco stotin delavcev? Bolni delavec pride v bolniški stalež, njegov položaj se v družbi pravno in fizično spremeni. Na koga pa naj se »bolno« podjetje obrne za terapijo? Nikogar ni, ki bi bil zadolžen s ta-kim zdravljenjem in imel za to potrebna pooblastila. Diagnoza je praviloma pomanjkanje na-ročil, vzrok temu pa padec cene ali poviša-ne zahteve na trgu. Potem ko je bilo pod-jetje leta in leta prekomerno izkoriščano in je .tehnološko zaostalo, je prepuščeno samo sebi. Včasih se po časopisih pojav-ljajo klici na pomoč, ki naj bi sprožili reševalno akcijo, namesto da bi bila že pre-ventiva preprečila krizo. Tedaj se šele vključi oblast in v najboljšem primeru se izvrši rekon&trukcija ali celo sanacija. To-da tistega, kar je edino odločilno za ozdra-vitev podjetja, to je nemotenega pretoka izdelkov k potrošnikom, občina ne more doseči, kajti odjemalci se nahajajo pravi-loma izven njenega področja. Horizontal-na povezava podjetij v zboru podjetij je tu brez učinka. Kaj more pomagati teks-tilno, gradbeno ali kakršnokoli podjetje v občini kovinsko-predelovalnemu podjetju, ki je izgubilo glavne odjemalce? Tu je treba ustvariti organe, ki bodo stalno in obvezno povezovali prodajaice in kupce in skrbeli za reden gospodarski metabolizem med njimi. Ta povezava mora slediti toku blaga in protitoku denarja. De-lavsko samoupravljanje moramo izgraditi ne samo v horizontalno, temveč tudi v ver-tikalo. Spoznati in priznati moramo dejstvo, da je prodajalčev dolgoročen interes, da ku-\ pec uspeva, pa tudi obratno. Vsak kupec ima sicer svobodo izbire blaga za svojo ^ potrošnjo, toda včasih se bo moral tej svo-bodi v razumnih mejah odreči, da omogo-či delo partnerjem, ki delajo tako rekoč na istem tekočem traku. To bo toliko raje sto-ril, če bo taka ornejjitev postavljena za vse. Saj tudi kmet diktira svoji družini porabo slabših pridelkov, da mu ostanejo boljši pridelki za prodajo. Kljub indivi-dualnosti posameznih podjetij moramo vse gospodarstvo, posebno socialistično, sma-trati kot celoto, kajti šele funkcioniranje ce-lote omogoča splošno uresničevanje pravi-ce do dela. Ker je otastoj delovnih mest uprave, uslug, prosvete umetnosti itd. od-visen od funkcioniranja osnovnih in pre-delovalnih proizvodnih procesov, je pred-vsem potrebna povezava teh enot v dolo-čene organizacije. Na primer: rudniški že-leza, plavži, jeklarne, valjarne, livarne že-leza in železo-predelovalna industrija ter trgovina z železnimi finalnimi izdelki bi tvorili z odposlanci oblasti določena tele-sa, ki bi jih lahko imenovali »strokovne svete«, ker bi bila v njih predstavljena vsa železarska stroka. Ali pa: gozdar-ska podjetja, žage, mizarstvo in tesarstvo z ustrezno trgovlno. Pri tem bi morala biti gradbeno mizarstvo in tesarstvo pose-bej povezano z gradbeno industrijo, kajti tja gredo njihovi proizvodi. Na isti način bi spadali premogovniki skupaj s hidrocen-tralami, proizvajalci nafte ter rafinerijami v energetiko, medtem ko bi petrokemija spadala v kemijsko industrijo. Prav tako bi bile šamotarne jeklaren poslovno veza-ne s strokovnimi sveti keramike. Isto pod-jetje bi lahko pripadalo večjiin strokovnim svetom, odvisno od tega, kam gredo izdel-kd. Konfcreten primer iz železarske stroke naj pojasni strukturo in funkcioniranje: Strokovni svet »Rudniki železa« bi bil az pooblaščencev: a) podjetij (rudnikov) proizvajalcev b) podjetij — kupcev (plavži) c) sindikatov rudarjev d) zvezne vlade Strokovni svet »Plavži« bi bil iz po- oblaščencev: a) podjetij, ki imajo plavže, b) podjetij — kupcev (jeklarne, livarne) c) sindikatov plavžarjev in d) zvezne in republiSke vlade; Strokovni svet »Jeklarne« bi bil iz po- oblaščencev: a) podjetij, ki imajo jeklarne b) podjetij — kupcev (valjarne, kovač-nice) c) sindikatov jeklarjev in d) zvezne in republiške vlade Strokovni svet »Livarne« bi bil iz po-oblaščencev: a) podjetij, ki imajo livarne, b) podjetij — kupcev (finalisti in gro-sdsti) c) sindikatov livarjev in d) zvezne in republiške vlade in event. občine Strokovni svet »Valjarne« bi bil iz po- oblaščencev: a) podjetij, ki imajo valjarne, b) podjetij — kupcev (predelovalna in-¦¦ dustrija in trgovci-grosisti) c) sindikatov valjarjev d) zvezne in republiške vlade in event. občdne Strokovni svet »Trgovci z železnino« bi bil iz pooblaščencev: a) podjetij trgovcev-grosistov, b) podjetij trgovcev-detajlistov c) sindikatov detajlistov in grosistov ter d) zvezne in republiške vlade in event. občine. Kot vidimo, zastopajo v vsakem stro-kovnem svefcu kupce predstavniki proizva-jalcev naslednjega strokovnega sveta in na koncu trgovci-detajlisti, ki prodajajo fi-nalne izdelke potrošnikom. Prav ti detaj-listi so tiste tipalke strokovnih svetov, ki so sposobne obveščatd industrijo o željah in pritožbak potrošnikov, oni tudi najbolje vedo, kateri izdelki bi se dobro prodajali, ako bi bili na razpolago. To vednost bi mo-rali grosisti organiziratd in v zvezi z uvoz-no statistiko sporočafci strokovnim svetom. Tam bi potem tehnologi povedali, pod ka-terimi pogoji lahko povpraševanju za-dostijo, koliko je treba investiratd in kate-no podjetje naj bi to storilo. Tu bi se tudi odločilo, katere izdelke se bolj izplača uva-žafci kot doma proi2?vajati. Sploh bi moral imeti strokovni svet svo-jo besedo pri odločitvi, kaj se uvaža in kaj ne. Ne sme se več zgoditi, da bi zaradl ne-premišljenega uvoza propadlo domače pod-jetje. ( Predvsem pa bi bili takile strokovni sve-td najsposobnejši forum za reševanje vpra-šanja zaposlitve. če bi se npr. izkazala po-treba, da se izvrši modernizaoija nekega podjetja, zaradi katere bi ostalo denimo 100 delavcev brez dela, potem bi bila naloga strokovnih svetov, da najdejo nov produk-cijski proces za te delavce. Saj nima smi-sna na eni strami racionalizirati proizvod-njo, potein pa odvečno delovno silo sub-vencionirati na stroške tistih, ki delajo. Pa ne samo nalogo, tudi interes bi imeli strokovni sveti, da se tisto podoetje. mo-dernizira, saj bodo imeli sicer prej ali slej vse delavce tistega podjetja na skrbi, ne samo sto. če kdo, razpolagajo komercia-listi stTOkovnih svetov z vednostjo, katere nove izdelke je mogoče uvesti v proizvod-njo; če kdo, bodo tehniki teh strokovnih svetov našli strokovnjake, ki bi novo pro-izvodnjo voddli. Tako združenim podjetjem bo banka praktično brez lastnega rizika dala potrebna sredstva. Končno bi prisot-nost vladnih organov v strokovnih svetih omogočila hitro sp^remembo predpisov, ki bi sanaoijo morda oteževali. Ne sme se zgoditi (kar se je že zgodilo), da bi ne-ko podjetje zaradi neustreznih predpisov propadlo in z njim mnogo delovnih mest. Posebno za oblasti bi bila vertikalna izgra-ditev delavskega samoupravljanja korist-na: S svojimi predstavnikd, ki pa seveda ne bcSdo smeli biti gospodarski nevedneži, bodo lahko posegali v ogenj gospodarskega dogajanja, ne da bi si opekli prstov. čitatelj naj si skuša izmisliti razumno gospodarsko nalogo, ki ji sferokovni sveti ne bi bili kos; ne bo je našel. Na primecr kriza premogovnikov zaradi vdora nafte. Gore premogovnih zalog se kopičijo po svetu, premogovnikl se zapirajo, rudarji ostajajo brezpolseni. šele sedaj se zbude administracije in se začno posvetovati, medtem ko bi bili strokovni sveti ukrepali sproti: deloma s carinsko zaščito, delo-ma s preusmeritvijo premoga v kemijsko predelavo, deloma s prešolanjem delav-stva. Tudi za usmerjanje znanstvenega raz-iskovanja bi bili strokovni sveti najspo-sobnejši organ. Seveda je tu še mnogo vprašanj, npy. odkod denar, ki pa presega-jo okvir te razprave, saj bi morali začeti z razlago, kaj sploh je denar itd. Strokovni sveti, organizirani po pano-gah, bi bili tistd organi, ki bi skrbeli za eko-nomsko zdravje podjetij in s tem nesamo za ohranjevanje obstoječih, temveč ttidi za ustvarjanje novih delovnih mest, Vsako podjetje bi se moralo obvezati na lukrativ-no vzdrževanje določenega števila delovnih mest v določeni vrednosti. Pristojni stro-kovni svet bi imel pravico soodločanja pri sprejemanju plana vsakega podjetja, ker samo pod tem pogojem lahko strokovni sveti cele panoge prevzamejo jamstvo za obstoj delovnih mest. To jamstvo pa bi bi-lo krito tudi znotraj podjetij in sicer s po-godbami med direktorji in delavskimi sveti. Kriterij reelekcije direktorja bi bilo število in vrednost delovnih mest ter koli-čina in kakovost proizvodnje ob dani opre-mi, ki bi jo direktor vsaj ob delnem ma-terialnem jamstvu kolektivu zagotovil. De-lavsko samoupravljanje, kot ga imamo Se-daj, je zaprto v notranjost podjetja, med-tem ko se odnosi med podjetji le malo razlikujejo od odnosov med kapitalistič-nimi podjetji. Zato pod takimi okolnostmi tudi ni mogoče zajamčiti pravice do dela tudi pravno. šele z vertikalno izgradnjo sa-moupravljanja, kot je tu opisana, je mo-goče doseči toliko stabilno konstrukcijo, da bi lahko nosila tudi pravno breme pra-vice do dela Branimir Gradnik Nekaj pripomb k predlogom B. Gradnika Refonna pomeind proces reabriuikburiira-nja našega gospodarstva in s tem proces realokacije proizvodnih faktorjev. Eden spremljajočih pojavov teh sprememb iz kvaotitete v kvaliteto gosfpodarjenja je brezposelnost. Njene dimenzije so povzro-čile niz idej in ugotovitev, kako bi se pro-blem dalo resevati. Ni pa ga mogoče opa-zovatd pavršiaskio s koinbtnacijami med nezaposlemoistjo in inflaoijo, ker sta obe kategoriji obenem tudi odraz splošnega go-spodiarskega ravnotežja ali neravnotežja. Vse rešitve, ki ne izhajajo iz (našega) kon-kiretnoga dogajanja ter v tip ekonomskega sisterna vnašajo dofočeme spremembe, mo-rajo nujno vsaj okviroo odgovariti na bi-stvena od dveh vrst vprašanj: tista, ki za-devajo institucionalno-ongainizacijsko pro-blematiko mikro in makinoenote (lastnin-ska oblika, vprašanja ongandzacije, motiva-cdjje, iniciative, apodbude) ter tista, ki za-devajo mehanizem funskcioiniranja gospo darstva (proizvodna in potrošna izbira, ro-bleani delitve iin rasti). Vprašanja vsebu-jejo apredelitev in s tem razamejitev pla-na in trga. Dranimir Gradmiiik je v svojem pnveim olanfcu — Kako zagotoviti pravico do dela? — Tribuina, št. 7, 27. nov. 1967 — raavU svojo idejo o uresmičevanju pravice do de-la oz. polne zaposlenostd na nivoju mikro-enate, današnji prispevek pa osvetljuje vjprašanja z viddika narodno-gospodariske-ga nivaja. Oba člaoka skupaj tvorita za-ključenio celoto in poiemiziranje s samo prvim delom ne bi bilo snniselno. še pre-den pa analiziramo temaljoo vprašanje, ki ga B. G. načenja, je treba osvetliti še ne-kaj obrobnih avitonjevih misH. I. čdanek — B. G. piže: ».. Izkušnja pa kiaže, da se ob racionalineim gospodarstvu ali, kot Simo se vajend izražati, ob pogojih refomne, pojawlja zasknbljujoča nezaposle-nost...« V noben©m družbeno racionalinem go-spodarstvu ne mare biti nezaposlenostd, ker bi vsaka nezaposlenoist pomemila neira-cionalno trošeinije enega pimzvodniih. fak-tiorjev. Refonrani ulkirepi naše ekionamske politike, začeti s 26. julijem 1965, ne po-menijo sami po sebi racionalnega go-spodarstiva, pač pa smermice za re&truik-tuiriranje gospodanstva, za realokacijo ne-racionalno zaposlemih pnodssvodindh faktor-jev, za prehod iz nerackxnalnega v racio-nalino gospodamstvio. Gre za dolgoročen proces, ne pa za trenutno sipremembo. O brezposeinositi ne smemo govoriti na sploš-no; lookno (poleg citoldčiie v kapitaližami) začasno brezposelnost (posledica nihanj v proizvodnji zaradd stpremiinjaijočLh se potreb, kar zahteva preusmeritev, prekva-lifikacijo delovne sile, bjer pa včasih na-stapa zelo močna rigidnost v naspnotjiu s precejšnjo elasti&iositjo povpraševanja po dekmii sild) ter strukturalno tehnološko brezposelnost (nastaja zaradi skokovitili tehniičnih sprememb v industriji). Zagoto-vo je reforma prinesla ukrepe za veliike sbruikburakie spremeinbe v našem gospo-darstvu; realakacija proizvodnlh faktorjev pa zadeva tudi delovno silo. Ko bodo re-fonmna načela dosledno izvedena v prafc-si, bomo lahko govarili o raoianalnem go spodarjaiiju; ne pa, kot dela to B. G., že s samtm sprejetjem reforine. Ko v nadaljevainjiu zahteva, da zaradi sedanjega delnega reševanja . nezajposleno-sti z odhodom delavcev v tujino (v kapi-taiLstično sužnosit) reflormiramo našo eko-niomsko teorijo (čeprav tudi sam ugotav-lja, da je to le začasen izhod), pa B. G. ne more mimo tega, da bi jo kar sam začel reformirati, in tc prav na način, katerega je že Manc pred krepfcimi sto leti ime-noval nesmiselno tavtologijo. B. G.: ». . . vrednost vloženega dela mo-ra biti zadosta manjša od tržne vrednostd proizvodov . ..« Delo nima vrednosti; delo je substamca, tvorec vredoosti. To je stavek, ki ga sliši vsakdo, ki prisostvoije prvi uri predavanj vl politične ekonomije. Prav tako' je nor-malna cema v našem gospodar&tvu daieč od tržne vrednosta, ki je ustrezala enostav-ni blagavnl produkciji in jo je že nasled-nja faza, kapitalističina blagovna produk-cija negirala s produkoijisko ceno. Prav tako je labilna Gradnifcova trdi-tev, da »zelo malo Ijudi« ve, kaj komikret-neje zajemajo vprašamja — kaj, kako in za koga proizvajati. Nadalje B G. pravi, da bo potem, ko bodo razvite države avtomatizirale svoj proizvodni proces, prišlo do množičnega povratnega vala naših delavcev iz tujine in da je zanje že sedaj treba planiratl de-lovna mesta. Po tej logiki pri nas torej ne bomo avtomatizixali proizvodnih procesov. Ta strah (nezaposlenost zaradi avtomati-zacije) je odveč, saj praktični razvoj v »raz-vifcih državah« kaže, da se sporedno z avto-matizacijo razvija cela vrsta dejavnosti, ki so za uvajanje in funkcioniranje višjega niwoja proizvajanja nujne. Drži pa, da mo-ra imeti delovna sila v teh dejavnostih znatno višje znanje. V nadaljevanju B. G. potem primerja vprašanje nezaposlenosfci (točineje — ve-like miozinositi za zaposlitev) v ZR Nemčdji in nezaposlemost v Jugoslaviji. Smiselnosti take primerjave nd težko iapodbijati, če poznamo zgodovino ekanomskega razvoja obeh dežel (koMk,o je nemški gospodarsika čudež res nemšiki!?). V konkretiii primetrjavi nivoja in obse-ga posameanih proizvodioih faktorjev B. G. tudi pravi: »... surovine ne morejo bitd krive, saj jih lahko kupimo, kot jih kupiijejo švicarji ...« če bi Jugoslavija (ali katerakoli druga dežela v razvoju) lahko (tako kot Švicairji) kupovala smrovine in apremo na svetov-nem tjrgu, najbrž ne bi imeli konferenc v Alžiru in New Delhijiu ter drugih podob-nih akcij. B. G. prav tak.o primeria nekatere teh-nično modemo opremljene tovame (ki so pasivne pri nas) z visokim povprečjem teh-nične opremljenosti dela celotne ekonomi-je razvitih deže. Bržčas bi moralo bitd jasaio, da so vplivi rasti ali zaositajanja pa-noge ali stroke na mikroenioto (»extemal eoonamies« in »extemal diseconomies on scale«) v navedenih primerih bistveno različnd. če iaptisitiirnio nekatere manj pamemib-ne nejasnosti, laliko ob zaključku Grad-ndikovega članka potem ugotovimo, da pi-sec najide temeljni vir težav našega gospo-darafcva oz. nezaposlenositi v neurejeni pro-blematiki poslovnega vod>stva iin z vidiika mikroenote predlaga: Vodstvo je treba materialno stiamili-rati (pozitivno za uspeh in negativno za napake), mu dati uistrezsniO svobodo pri odtočanjiu in z njim sMenitd pogodbo, v katetni bi direktor s sodelavci ob danih pogojih trga iin opreme ZAJAMČIL števi-lo zaposlenih, plače s stimulacijami in di-videndami. Ti elementi bi bili tudi krite-riji pri reelekciji: kdor nudi boljše pogo-je in da boljše jamstvo, ta bo izvoljen. Ni pa odigiavoren za posledice sprememb, na katere ne more vplivati: tržne cene, nepreraounljdvost kaokurence, itd. Bazum-na porcija odgovonnostd vodstveoega ka-dira je tudi aktivator sposobnosti. Dela-vec je padirejeai dek>vni dasciplini in ni-ma pravice vmešavanja v operativo. B.G. ne pojasna »danih pogojev trga«, ne daje siheine funkcioniranja organiza-cije delavne organizacije in ne izdela sd-stema delitve dohodlka, zato je kritika me-stama prisHjeaaa ugibatl, kaj naj bi iz ti-stega, kar pa o tem je povedano, utegnilo sledita. Razdelitev pravic je torej: diružba last-ninsko razpolaga s sredstvi za proizvod-njo, direktor z njimi upravlja, noposred-nemu proizvaijalou ostane čdsta izvršilna funikcija. Delavčev ioddvidiualni cilj (zre-duciran na zaposlenost in plače) je ga-rantiran že vnaprej. Zdaj ne velja — »razvimna porcija odgovomostd je tudi aktivator sposobnostd«; Gradmitaava ideja zanemarja ustvarjalnost neposrednega proizivajalca; iateores za izvrševanje cxi zgo-raj diiktiranih nalog se razlikuje od inite-resa za realizacijiO nalog, ki so agregat sa-mouipravnih dogovorov. Tehtanje idej o do-hodku pripelje do rezultata, da se proiz-vajalec lahko z ve6jdm naporom pri delu aktiviira edinale pri tekini za maksimiza-oijo svojega deleža v ustvarjenern dohod-ku celega podjetja. Pri maksimizaciji le-tega ne sodeluje, ker je to skrb direktor-ja. Direktar nikakor ne more vplivati na tržne kampanmte; na vsak nadin pa mu mara biti ( v našem sistemu, ki je ba-zično tržni) trg najiporaembnejši signal za poslovne odločitve. In če napačno predvi-dd panudbo proizvodov v panogi, kjer je njegovo podijetje (desnkno, da hisperprod.uk-cija nekega prodjavoda zbije ceno), se nje-gova napačna kalkuJaoija ter njene posle- fNadaljevanje na 5. strani) Klic po svobodi nič več ne utihne V novo leto — devetindvajseto leto Francovega gospodstva — so Španci vstopili z zavestjo, da še naprejobs taja-30 notranje politične borbe. »Parni kotel pod povečanim pritiskom«, s čimer je deželo za Pirineji primerjala predsednica KP španije, Dolores Ibaruri, prejema vsak dan, celo vsako uro novo paro. Nobena senzacija ni več, ko iz števil-nih tovarn in rudnikov prihajajo novice o stavkah, kajti te spadajo v špansko vsak-danjost, vsem zatiralskim ukrepom nav-kljub. Pred kratkim se je končal novi-ci-kel študentskih akcij proti diktaturi. Fran-cov prosvetni minister očitno ni pozhal druge boljše rešitve; do 1. marca je za-prl fakultete za politične in gospodarske znanosti madridske univerze. Toda minister se je prevaral, ko je upal, da bo na ta način zajezil nejevoljo mladih špancev. Že nekaj ur po nasilnem ukrepu so študentje ponovno demostri-rali. Tudi up Francovega sodstva, da z nadaljnjimi prisilnimi ukrepi omrtviči trd-no voljo za boj španskega delavskega raz-reda, je popolnoma nerealna. Madridski delavci so ji 27. oktobra preteklega leta s svojim dnevom boja to prepričljivo do-kazali. Santiago Carrillo, generalni sekretar komunistične partije španije, ga je ozna-čil kot »triumf madridskega delavskega razreda in njegovih delavskih komisij, kot največjo akcijo madridskega proletariata od obrambe glavnega mesta v letu 1936«. V vseh bodočih borbah v Španiji bodo pri-šle v poštev izkušnje 27. oktobra 1967, kaj-ti od tega dne so se delavske komisije izkazale za najmočnejšo silo organizira-nih, dejavnih mas Spanije. In s pomoč-jo delavskih komisij se je delavski razred povzpel v vodstvo borb za demokracijo španskega naroda. Dogodki, ki so izhajali in sledili iz na-cionalnega dneva borb, so nato pokazali nekaj drugega: vodilna vloga španskega delavskega razreda v boju za demokra-cijo v španiji je danes priznana od raz-ličnih plasti naroda, tja do buržoazije in klera. So informacije, po katerih je grof JMatrico, svoj čas Francov poslanik v Pa-rizu, Washingtonu in Buenos Airesu, ne-kaj dni pred 27. oktobrom odstopili svo-je madridske pisarne za sestanek tride-setih funkcionarjev delavskih komisij. Ma-dridski študentje so organizirali teden solidarnosti z delavci (23.—28. oktober) in se z geslom »Franco ne — delavske ko-misije da!« uvrstil v vrste borečega ma-dridskega proletariata. Katbliške delavske organizacije, duhovniki in umetniki, so kli-cali k podpori dneva borb. Voditelji ka-toliškega laičnega reda Accion Catolica so od vodstva Cerkve zahtevali, da obsodi re-presalije — zaprli so okrog 1000 funkcio-narjev, članov delavskih komisij in štu-dentov — ki so sledile dnevu borb. V španiji dozorevajo pogoji za gene-ralno stavko v nacionalnih okvirjih, za mirno rešitev španskega problema, kot je dejal Carrillo v svoji razglagi k 27. okt. Jedro in kristalizacijska točka tega proce-sa, ki bi strmoglavil Francovo diktatu-ro in spostavil demokracijo, je španski delavski razred, ki si v svojih delavskih komisija že ustvarja kal instrumentov za prihajajoči revolucionarno.demokratič-ni razvoj. Kdo bo sledil španskemu delavskemu razredu? študentje, ki reprezentirajo sred-nje socialne sloje (samo 1 odstotek štu-dentov so otroci delavcev, 3,7 odstotkov kmetov), in inteligenca sta se sedaj naj-bolj odločno postavila na njegovo stran. Boji v zadnjem času pa lahko tudi špan-skim kmetom služijo kot zgled. Spanska buržoazija, vsaj tisti del, ki ne pripada vladajoči oligarhiji monopo-lov, »fevdalnemu finančnemu kapitalu« in kapitalističnim veleposestnikom, omahu-je. Francova diktatura je 29 let skrbela za fašistični »red«, obenem pa zavirala vsak gospodarski in politični razvoj. Španska KP je konec preteklega leta zgradila most do tistega dela buržoazije,-ki se priključuje demokratičnim ciljem. Madridski bankrotirani politiki je zoper-stavila demokratično alternativo: — obnovitev političnih svoboščin brez diskriminacije; — splošna amnestija za politične jet-nike in združenja; — izvolitev nove ustavodajne »Cortes« (zamena sedanjega frankističnega stanov-skega parlamenta). Politbiro KP je obenem izrazil priprav-ljenost partije, da sodeluje z bodočo za-časno vlado, če bi bile izpolnjene imeno-vane zahteve. Pot do demokracije v Španiji je še dol-ga in težka. Toda španski narod se je za-čel gibati. Klic »SVOBODA!« in »DE-MOKRACIJA!« ne onemi več. G.F. Svetovne študentske organizacije Obstoj dveh svetovnih študentskih orga-nizacij je precej neznan med našimi štu-denti. Prav tako tudi njuna preteklost in sedanje stanje. Mednarodna študentska zveza (IUS — International Union of Students) je bila ustanovljena v času neposredno po vojni kot reprezentativna in edina organizacija mednarodnega študentskega gibanja. Ven- (Nadaljevanje s 4. strani) dice (manjši dahadeik podjetja) kažejio kot rezultat »faktarijev, na katere direktor ni-ma vpliva« in za katere že po pagodbi no-si niziko toalektiv, čeprav pri odločanju nima nobane besede... B. G. pade v pro-tri&Lovvje z lastao mislijo, ko ob vodstve-nem kadru pravii: » ... Kdar ima odgovornoist, mora ime-tl kompetenco. Ni 'mogoče, da bi eden ukrepal, drugi pa odgavarjal ...« Sledi, da bi uspešnd podivigi pri po-slovnih odločitvah »ustrezno stimulirali vodstveni kader«, nizifco zsa težave in mo-rebiten prapad zaradi nesmobmih odloči-tev pa bi Bosdl kodeifctiv. Za feaj pa bi di-refcbor s sodelavcd sploih nosil »negativmi« stimulans? (Tudi formalno je bolj stimulativno, da fcolektiv soodloča pri adločifcvah in propa-de zaradi posdedic svoje nepremišljeraosbi in nesbrokovnih odločitev, kot da propa-de zaradi »kiksa« posameznika.) Lahko se tudi zgodi, da direktor ob re-elekciji marsikaj obljublja; če tega ne re-adazira, izgubi, po B. G., avfeo ali vveekand. Bnžoas škoda v padjetju, zmanjšana za virednast direktarjefve kazni, ne bi bistveno spremenila komčne bilanoe. To so glavne (ne pa vse) pripomibe h Gradniikovi irie(Ji reševanja te problemati-ke na mikroniivoiju. Misli na vsak načim opozarjajo, iin to je njihov poaitiivini prlsipeivelk, da v na-šem sistemu deliitve »po delu in reziulta-tih dela« ni »materialrib« opredeljeno uspe-šno menažer&tvo, tveganje na trgu, podjet-nost vodstvenega kadra, in stat^us delovne-ga kolektiva pri tem, opredelitev le tega pa bi zagotovo pomeniila pozitiven premik v našem gospodaTstvu. Kot celota pa Gradmikova ideja po mo-jem nmenjn ni sprejemljiva, ker odvze-ma nejposrednemu proiavajalcu visako inici-ativo in je v naspTOitjiu z mislijo o zdru-ženam (proiavaijalec, nosilec delovne sile na eni ter podjetndk, izbinalec najboljših tnžnili odločitev na dirugi strani) delavou, ker papolnoma deformira načelo odgovotr-nosti za paslovne odločitve ter poslavni uspeh in ker ne jamči, da bi bil z njeno dosledno realizadjo v praksi problem re-šen. Današnji Gradnikov olanek osvetljuje problem nezapoeleno®ti iin išče zanj reši-tev na makronivoju. II. članek Tudi tu se je tretoa najprej ustavitd ob nekaterih mislih, kd konkiretno ne za-devajo Gradinikovega projekta reševanja nezaposlenosti na makronivo.ju. Prosbor ne dapušča, da bi jdh podrobneje analiziral, gre pa med drugim za tele: Za Gradnika je trg zx>p©t (glej pripom-be k prvemu članku) nekaj imaginarne-ga, od njegove stihijnosti je odvisen obstoj mikroeiiiot, ki nimajo nobenega vpliva na tržne spremembe niti jih ne morejo predvi-defei. B. G. nadalje ne definira in razmeijii pajma podjetja, s bateram enlkrat misM ddavni kolektiv, drugič celotno mikroe-noto, tretjič le proizvodna sredstva. Ter-miin »oibiast« (»... posebno za ablasti bi bila ventiilkalna izgraditev delavsikega samo-upravljanja koristna: s svajimi predstav-nilki... bodo lahko posegali v ogemj go-spodarskega dogajanja,...«) je zselo neja-sen, saj B. G. posebej govori o oblastd (ikdo je oblast?) in posebej o samauprav-Ijanju, torej o dveh ločenih stvareh, kar je z vidika naše dmžbeme iireditve malo prehud vsebinski spadnsljiaj. Za B. G. je »... ediino odlooilno za otzidravitev podjet-ja... nemoten potek izdelkov k potrošni-kom ...« in potem pravi: » ... tu je tre-ba usitivariti organe, ki bodo stalmo po-veaovali prodajalce in kmpce in skrbeli za reden gosipodarski metiaboliizem med nji-mi. Ta povezava mora sleddti totou blaga in porotitofcu denarja ...« Ce B. G. govori o demarjiu in blagu, predivideva trg. Prav gotovo je trg meto-da usMajevanja oz. pove0o>vanja kupcev s prodajalci. Ce pa B. G. zahteva »poveao-valne organe« za regiulacijo trga, njihove odločitve nikakor ne bodo siledile toiku blaga im protitakiu demarja, ampak se bo tofc blaga in pnotitak denarija odivijal zmo-traj vnaprej postavljenih regulaoijiskih ukirepov. Veodar pa imamio lalhlko preceu talkih organov, ki bodo s poveaovanjeim kupceiv iin prodajalcev slkiušaii preprečeva-ti »ikrizo«, kateriih delo bo zaman, če v narodmem gospodars*viu ne bodo izpolnje: ni pogoji ravmotežja (gilej strukturalne dis-tnibucijske iin struifctuiratoe tržne enačbe ravnotežja). Trg se v našem gospodanstvu afinmira le kot raoionalni karektiv druž-beniih planskih predviddvanj iin odločitev (alokacije proizvodnih faJktorjev); uravnte-ženi tng je slika uiravnoteženega gospodar-Stva in ne obratno. Z idejo stfokovnih svetov B.G. razvija obsežen zbirokratiziran sdisteim socialistič-nih mv po paoogaih. Pisec ne na-kaže imstitucionalno-OinganizaciJBke sheme gospodansfbva makroenote in položaja stxo-kovnih svetov v njem, kakor tudi ne koin-kretozira svetov (očitno so zelo številni in univerzalni), etoonomsko funkoioniranje sistema lahlko le slutimo iz nekaj pniime-rov. Sfcrotovni sveti naj bi bili vsestransiko niajbolj strokovni angani, ki bi mikroeno-tam izbirali move proizivode, našli sbrokov-njake in tehnolo&ke metode, izbirali mi-kroesncnte, ki bi inve®tirale, odločali, kdaj in kje bo izvršena rekanstrukcija, storbe-li za gibaoje delowie sile in njeno zapo-slenost, itd. V svojem prvern članiku B. G. kljub be-sedam o samoupravljanijiu le^tega dejan-sko ukine, postavi neposredne proi2?va-jalce v mezdni odnos, vodstvenemu kadru pa da vso svobodo odločanja. Njegova ^ie- ma sfcroikavnih svetov in njihove vloge gre v novo skrajnost, odvzame dolooanje iz rok kadira, ki je te pravice v prvem član-ku dobil, in jdii daje strokovnim sve-tom, ustvafri torej obliko centralno-plan-skega gospodanskega sistema. Lahko ugoto-viimo čudno daatektiono enotoost naspro-tij v funkcioniranju mikro in makro enote. Monopol pomeni omejitev sovobode po-trošnje na trgu. Gradnikov sistem ji si-cer s trgavci detejlisti prisluhne, vendar pa ni nikjer jamstva, da bodo želje po-trošnikov hitro (ali sploh) realizirane; vsaka rekomistrukcija ali preusmeritev pro-izvodnje terja stroške, v katere pa prodz-viajalci niso prisiljena, če vztrajajo pri svo-jem asortimanu, ker jim je trg zagotov-lijem. Predstavniki posameznih mikroenot v strokovnih svetiih imajo v idejd B. G. vipliv celo na zuinanjetrgovinsko menjavo in kot močna oelota nastopajo tudd v re-laoijah z družbenriimi zakonodajnimi orga-ni pri sprejemanju gospodarskih ukrepov. Ni lepše poti za slab posluh za potrošni-kove želje. Nikjer tudi ni amemijena kontrola de-la stookovnih svetov (kar bd bilo zelo težko, ker so že v strofcavnih svetih naj-boljši strookTmjaki); ti bi a priori delali vise najracianalneje, Ofptimalno, bili bi ide-alni možgand nairoda. Poleg tega je potre-ben strokovni svet vseh stmfcavnih sve-tov, tarej osrednjo cenibralno-plansbi na-nodno-gospodarski aparat. Odpirajo se iiiova viprašainja lastsninske in upravljalne ter raapolagaline pravice nad proizvajalni-mi sredistvi Gradmikove misili nas silijo, da sprejimemio idejo o državno^regiilira-nesn, korporaoiskojpodjetoišikem ekoraoim-slkem sistemu ali centraliziranem plan-skem, državno-kolektivnem ekonomskem sistemu. Kritika (kakor tudi določene pro-tanme strani) teh sistemov pa je bila že mnogokrat »obelodanjena« na primernej-šdii mestih in s strani kompetentnejših av-torjev ter z vidika razvoja proizvajalnih sill in proizvajalnih odnosov pri nas. Vprašanje nezaposlenosti, ki ga skuša B. Gradnik reševati, ni ločeno od ostale-ga ekonoitnskega dogajanja in ga je v tej zvezi tuidi treba upoštevati. Spremembe, ki jiih nek avtor vnaša v svoj projekt tipa ekonomskega sistema, mara nakazati v odvisnositi in povezanosti s temeljoimi ka-tegionijami in problemi ekonomskega siste-ma, kii so nakazane v uvodu mojega pri-spevfca. B. Gradnik tega ni storil, svoje ide-je je več ali manj nexirejeno nakazal, po drugi sbrani pa so to v glavmem ideje, ki so v ekonoimslkl teoiiji znane in komein-tiirane, zato po mojem mnenju oba član-ka (ki sta sd mestoma oelo pnotislovna!) o pravici do dela nista prispevka k reše-vanju nezaposlenosti pri nas. Ob konou se apravičujean, ker mi je amejeaTa prostor davolil palemizirati le z glavnimi vpraša-nji Gradnikovlh prispevikov, pa še s temi na kratko. Slavko Pregl dar pa je začela kasneje aktivno delovati na osnovah stalinistične politikc. Oktobra 1950 so se v Stockholmu zbrale študent-ske unije, ki so bile kritične do IUS. Ta konferenca se je opredelila za praktično sodelovanje brez večjih političnih inten-cij. Leta 1952 je bil v Edinburghu konstitu-iran sekretariat kot administrativni or-gan mednarodne študentske konference (ISC — International Student Conferen-ce) katere član je bila tudi ZŠJ. Od te-daj dalje je ISC preko konferenc v Kopen-hagnu, Istambulu, Birminghamu, do 1956 na Cejlonu, prešla različne oblike vse več-je centralizacije in vse bolj odločnih opre-deljevanj svojih političnih stališč. Od le-ta 1952 je pričela prihajati tudi denarna podpora od FYSA (fondacija za mladinske in študentske zadeve). Politika ZŠJ je bila ves ta čas usmerje-na na kritiko centralizacije in idejne orien-tacije ISC, kot tudi na finančni položaj se-kretariata in ISC. Leta 1956 se je na Cej-lonu ZŠJ z memorandumom uprla krepit-vi sekretariata v odnosu na ISC, na idejno opredeljevanje in finančne špekulacije pri podeljevanju štipendij ter pošiljanju dele-gacij. Vendar je razvoj tekel v nasprotju z zahtevami ZŠJ. Nav konferenci v Quibe-cku se je že izkristalizirala večina in manj-šina, kot tudi ideološka obarvanost ISC. Zato je tudi jasno stališče 27 nacionalnih študentskih unij, Id so zapustile konferen-co. ZŠJ je prisostvovala znanemu seminar-ju v Leizenu leta 1963, kjer so bile sestav-ljena načela bodoče ISC. Naša zveza štu-dentov se je javno opredelila proti taki platformi, zato ji je bilo onemogočeno so-delovanje na enajsti ISC v Christchurchu. S tem smo bili praktično izključeni iz ISC. Od tedaj dalje se začne resna kriza v tej organizaciji, ki doseže svoj višek v znani aferi CIA. Le-ta je namreč dajala svoje do-larje fondom FYSA in San Jacinto, ki sta bila glavna denarna vira ISC. Poroči-lo preiskovalne komisije, ki je lani razis-kala situacijo v zvezi z afero, je po našem mnenju zgrešilo namen svojega dela, ker ni ugotovila, da je pravzaprav afera CIA posledica nedemokratične strukture ISC po konferenci v Christchurchu. Medtem pa je IUS doživljala pomemb-ne spremembe in se je od ozke blokov-ske organizacije razvila preko amandma-ja na statut, in kitajske kritike v obdob-je številnega včlanjevanja novih študent-skih unij. še vedno so sicer vidni mnogi elementi »blokovstva« v IUS, prav tako pa so vidni tudi momenti jasnih sprememb, ki jih je povzročilo reprezentativno član-stvo 87 nacionalnih študentskih unij. Zno-traj IUS, kot tudi v njenem sekretariatu, so očitne skupine r.~iih unij — Arabci, Cr-na Afrika, Latinska Amerika s Kubo, socia-listične države, zahodna Evropa, Romuni-ja in druge. Mnogo študentskih unij je na tem, da zaprosi za članstvo v IUS, npr. ZRN, Finska, Kanada, Tunis, Avstrija, Švedska. V tei situaciji je IUS v dilemi, do kam lahko gre v ekspanziji članstva, ker bi to pomenilo nove sile in grupacije zno-traj organizacije. Očitna je težnja sekre-tariata, da ne dovoli nastanek združenih narodov na študentskem nivoju. ZšJ je lani na konferenci IUS v Ulan Batorju postala pridružena članice te orga-nizacije. Naša vizija mednarodnega štu-dentskega gibanja mora imeti pred cčmi bodočnost IUS ko široke platforme zbira-nja vseh progresivnih sil. Drugače idejno orientirana študentska organizacija je Iah-ko le reakcionarna. Tretja rešitev bi bil obstoj organizacije, ki nima svoje idejne opredelitve, je apolitična, torej popolno-ma akademska in odprta. Po vsem tem bi rad povedal nekaj be-sed o aktivnosti mednarodnega odbora pri UO ZŠJ v Ljubljani. Ne glede na današnjo situacijo, ker nismo člani ISC in smo pri-druženi člani IUS, vzpostavljamo bUateral-ne stike z organizacijami raznih univerzi-tetnih centrov, brez posebnega ozira na to, t kateri organiziciji je unija tiste drža-ve. Seveda pa gledamo, da sodelujemo sa-mo z naprednimi organizacijami, kar je v skladu s politiko ZŠJ za čimvečjo demokra-tičnost v mednarodnih odnosih na študent-skem nivoju. Razpis Prvenstvo slovenskih študentov v strelja- nju z zračno puško Datum tekmovanja: 8. marec 1968 Propozicije tekmovanja: Tekmujejo moški ekipno in posamezno in ženske ekipno in posamezno. Prijave: Na ZŠOTK, Ti^ revolucije 1, do 5. marca 1968. Posamezniki tudi pol ure pred začetkom. Kraj tekmovanja: Ljubljana, določeno na- knadno — s pričetkom ob 15. Nagrade: Prvoplasirane ekipe prejmejo po-kale, posamezniki pa bonbonjere in di-plome. Pokall se podele, če sodelujejo vsaj tri ekipe. NA UNIVERZAH KRITIČNO GLEDAJO NA REVIJO hrlrlirl Nemški študentski časopisi analizirajo politično poročanje hamburškega poročevalnega magazina Nekoč so šli mlajši nemški akadcmiki za revijo Spiegel na cesto, sedaj pa ga trdo prijemajo. študent 67 ne bere več hamburškega poroeevalnega magazina tako vneto, kot bi bilo to geslo tedna, ampak kritično, kct se bcre Springerjev list. Ta sprememba odnosa do revije Spiegel ima — kot mnoge stvari, ki so se od pre-teklega poletja v Zvezni republiki spreme-nile _ oddaljenega mogočnika za zunanji povod: išah Reza je vsega kriv. Glede presoje tega perzijskega cesarja, čigar državni obisk poleti tega leta je izzval doslej najtežji konfilikt med državo in štu-denti v Nemčiji (z velikimi posledicami), se duhcvi ločujejo tudi v taboru izven-parlamentarne opozicije — med študenti in revijo Spiegel. V isti številki, v kateri so predavanja profesorja pedagogike Wen-keja diskvalificirali kot' »akademska ugi-banja«, se je avditorij hamburškega štu-dentskega lista oddaljil, tudi od poročeval-nega magazina Rudolfa Augstehia. Povod za to je bila naslovna zgcdba ob priliki kronanja šaha (»Perzija — kronanje na olju«) in v njej predvsem podatki o ncpi-smenosti, o študentskih razmerah in o tajni službi v Perziji, kakor tudi o Per-zijcu Bahmanu Nirumandu in njcgovi knjigi »Perzija, vzorec dežele v razvoju«. Končni rezultat: naziv cesar se zdi štu-dentom vse preveč laskav. Avditorij si predstavlja, kako bi se mo-rala pred 30 leti glasiti nekako taka Spie-gel-story o Hitlerju: >Ta zgodba bi ver-jelno opisovala: l.novozgrajene avto ceste; 2. zmanjšanje števila brezposelnih; 3. ro-dovnik Hitlerjevega zvestega prijatelja', njegovega psa: 4. Ijubezensko razmerje z Rvo Braun; 5. težko usodo židov, ki mo-rajo nositi rumeno zvezdo; 6. govorice o tem, da obstaja nekaj koncentracijskih taborišč; 7. Hitlerjevo delo za lastno veli-čino — seveda z zavestnim ironiziranim prizvokom. Povzeta sodba revije Spiegel o tem režimu bi se glasila: »V visoki meri vredno kreditiranja«. Medtem pa vse kaže, da hočejo nemški študentje reviji Spiegel svoj kredit počasi odtegniti. Bolj in bolj se obotavljajo, da bi sogalšali s hvalnico »edino še nedo-taknjene opozicije«; prej se štejejo h kro-gu kritikov revije Spiegel »od Kubyja do ista Zeit, od Konkreta do Sterna, od ea-sopisa Frankfurter Rundscahau pa do Dutschkeja«. Strinjajo se s tem, da »po-doba revije Spiegel nujno potrebuje ne-kaj korektur«. Študentski časopis Marburger Blatter porabi sedaj celo serijo člankov za to, da bi razširil register grehov poročevalskega magazina: naročilo za tisk revije Spiegel pri Axel Springerju, prikazovanje arabsko-izraelskega konflikta, študentskih nemi-rov, stockholmskega sodišča o Vietnamu in ameriškega rasnega problema. V naslovni zgodbi v zvezku 33/1967 c-čitajo hambur-škemu listu že celo vzdevek »črno proti belemu«. S tem bi bila namreč dejstva postavljena na glavo, ko bi »se vendar mo-ralo resnici na ljubo glasiti prav obratno«. ALI ZA IRONIJO IN DEJSTVI CVETE REAKCIJA? Časopis citira iz uvoda k tej zgodbi: »Razvojna pomočnica v vzhodnošafriškem grmovju je bila zaskrbljena, če oče in mati v Detroitu še živita in če sta na var-nem«. K temu komentar easopisa Marbur-ger Blatter: »Ne glede na to, da gre pri tej razvojni pomočnici za neko namišljeno, čeprav ne nemogočo konstrukcijo, ustreza temu, kar revija Spiegel od nje zahteva: med tem ko se belci v Afriki žrtvujejo, strežejo črnci doma po življenju njih pri-padnikov.« Z enim stavkom naj bi bila revija Spiegel v nadaljnjem poteku te zgodbe otresla vsake bojazni in se spustila v psihologijo črncev: »Nasilje je pa... le značilna bistvena poteza ameriškega črnca.« Povod za njihovo Spiegel story pa je dalo časopisu Marburger Blatter to, da je dala revija Spiegel naročilo za tisk Sprin-gerju. Res se je sicer Augstein z ostalim uredništvom od tedaj daLje zelo trudil, kot je bilo obljubljeno, da bo sodeloval pri kritiki Springerja, zvest načelu posel je posel in pisanje je pisanje, vendar tej satirični igri ne manjka tragikomičnih za-pletov. Kako tanka in ranljiva naj bi bila »kožica, ki krije Augsteinovo pobožnjaško nedolžnost«, kako razdražljive in slabo prikrite naj bi bile reakcije »višjih opo- zicionalcev«, reakcije, ki so imele svoj izvor »v slabi vesti«, vse to kaže »Spiegel-afera II«, začasni ukrep, ki ga je revija Spiegel dosegla proti magaziiiu Konkret zaradi članka »political fiction — Spiegel prodan Springerju«. »Spieglov prekomerno hvaljeni arhiv, njegovo usmerjenost po dejstvih in nje-govo stremljenje za detajlnimi informacija-mi, ki že meje na cfosedenost, vse to je povzročilo nastanek praznoverja, češ da je resničnost poročevalnega magazina identič-na z dejansko resničnostjo,« tako piše Hst Marburger Blatter. Vendar pa: Nikjer ne bi cvetela rožica za ustvarjanje reakcio-narnega lnenja bolje kot za to fasado trezno-ircnične nsmerjenosti po dejstvih. študentje vidijo; kako se opozicijska podoba revije Spiegel drobi. Zaradi svojih gospodarskih interesov naj bi se maga-zin orientiral vedno močneje po okusu nemške milijonske publike, ki »naj bi bi-la del družbe, ki se vedno bolj oddaljuje od politike in demokracije«. Prav ta go-spodarski položaj lista pa naj bi Augstei-na in njegove vodilne urednike odvrnil od poti opozicijske vrline. »Pripadajo social-nemu sloju, ki mora občutiti nemir kot razgrajanje, in medtem, ko jih mogočniki ščitijo, si zagotavljajo svoj lastni položaj«. Pet let prej, novembra 1962, je bil Spie-gel še sam povod študentskih nemirov. Ko je takrat policija zasedla prostcre ma-gazina in Augsteina z vodilnimi uredniki vred zaprla, so v skoraj vseh nemških univerzitetnih mestih študentje protestira-li na cestah. Pred glavno stražo v frank-furtu so prikazovali plakati to, v kar je študcnt 1962 še verjel: »Tolčejo po reviji Spiegel in mislijo na demokracijo«. Prevedla: Simcna Pavlič (Iz Siiddeutsche Zeitung) Sebastjan Hafner CSTERN") 0 BERLINSKEM ZIDl Odnos zahodnih sil do nemškega vpra-šanja je od leta 1955 (Pariški sporazumi — op. prev.) bil globoko dvoznačen. Odslej so hotele hkrati biti dvoje: zaveznice Zve-zne republike proti Sovjetski zvezi in pa skupaj s Sovjetsko zvezo mandatarji za Nemčijo kot celoto. In tudi njihovo zavez-ništvo z Zvezno republiko je bilo dvoznač-no. Ali je šlo le za varnost Zahoda ali je bila to čista defenzivna zveza za obrambo Zvezne republike (in s tem na tihem za obrambo statusa quo in torej tudi deli-tve Nemčije) ali pa je bila to ofenzivna zveza za obnovitev nemškega rajha? Iz nad-vse zapletenih in protislovnih določb pa-riških pogodb je bilo mogoče razbrati cbo-je. Toda bilo je jasno, da odgovor na to vprašanje ni odvisen od ostroumnih umet-nij jurističnega tolmačenja; da gre za vo-Ijo in moč. (...) Zvezna republika in NDR sta 1.1955 do-bili trden status suverenih ali skoraj suve-renih držav in zaveznic zahodnih sil oz. Sovjetske zveze v okviru NATO oz. Varšav-skega pakta Berlin pa je ostal (čeravno od 1949.1 pod ločenima nemškima mest-nima upravama) zasedbeno področje šti-rih sil kot I 1945. Ni imel nikake suvere-nosti in ni pripadal, vsaj po mnenju štirih sil; ki so bile v Berlinu slejkoprej odločil-ne, niti ZRN niti NDR, niti NATO niti Varšavskemu paktu. Berlin je po letu 1955 dajal edino konkretno podlago tezi, da nemško vprašanje ostaja neurejeno in da so za njegovo ureditev še vedno skupno od-govorne štiri sile. Obenem pa je bil Ber-liri po 1. 1955 edini še precstali konkretni faktor ofenzivne politike, ki naj bi izrini-la SZ iz Vzhodne Nemčije — in v tem so skoraj vsi bonnski politiki in vsaj v za-č^tku tudi mnogi ameriški državniki vi-deli smisel pogodb o zavezništvu iz 1955. 1. Upanje, da bo zahodna zveza, okrepljena z zahodnonemško vojsko, brž prišla do pozicije premoči »ad Sovjetsko zvezo, se ni izpolnilo: Bundeswehr je napredoval počasi, še 1. 1962 jo je kcmanda NATO oce-nila za «pogojno obrambno sposobnost«. (...) Berlin pa je še vedno opravijal, česar ni mogla več opraviti nobena zahodna ali zahodnonemška cborožitev: kot odprtina za beg sredi NDR je spodkopaval njeno gospodarsko in državno eksistenco — in s tem tudi politično in pravno pozicijo SZ v nemškem vprašanju. Dokler je Berlin obstajal kot nerazdeljena mesto štirih sil sredi NDR, je dajal ZRN jasno premoč nad NDR in trajno postavljal pod vprašaj nemško dvodržavnost. Za NDR je bila od-stranitev tega vprašanja eksistenčno vpra-šanje. Za SZ je bUa hkrati preskus poli-tičnih namenov, ki so jih imele zahodne sile s svojim paktiranjem z ZRN . . . (To je bil vzrck druge berlinske krize, ki se je začela 1. 1958 z zahtevo Hruščo-va, da se zahodni Berlin spremeni v »de-militarizirano svobodno mesto«, in poja-snil, da je ta zahteva kot »lakmus papir«, ki naj pokaže, kaj pravzaprav hočejo za-hodne sile. Do rešitve vendar ni prišlo in kriza se je viekla do Kennedyjevega na-stcpa.) Na vrhunskem srečanju na Dunaju v juniju 1. 1961 je Kennedy izjavil Hruščo-vu med štirimi očmi: ZDA ne morejo in ne bodo ovirale SZ, da bi na področju, ki ga obvladuje — torej v vzhodnem Berlinu — delala to, kar ima za pravilno. Le za-hodni Berlin in njegove (zunanje) komu-nikacije se tičejo pravic in interescv Ame-rike; teh se ne sme nihče dotakniti. To je bil namig s kolom — praktično poziv na graditev zidu Hruščov je sprva še vedno kazal nerazumevanje; morda se je bal pasti. šele ko je Kennedy čisto uradno omejil tisto, kar je za Ameriko »bistveno« v Berlinu, na prisotncst zahodnih čet v zahodnem Berlinu in pristop tch sil do zahodnega Berlina ter na življenjsko spo-sobnost zahodnega Berlina — in torej kot nebistveno izpustil iz uradnega sporočila svobodni promet med vzhodnim in zahod-nim Berlinom —; šele potem, ko je konč-no 31. julija senator Fulbright povsem gro-bo izjavil po ameriški televiziji (nedeman-tirano): »Ne razumem, zakaj Vzhodni Nemci ne zapro svojih meja; mislim, da imajo pravicc do tega. Mi nimamo pravi-ce, da bi od njih zahtevali, da smejo be-gunci prihajajo ven« — šele po vsem tem je na konferenci Varšavskega pakta v Mo-skvi (3.—5. avgusta) Hruščov dovolil grad-njo zidu in si za to zagotovil politično in vojaško podpcro vseh svojih zaveznikov — ki jo je komaj še potreboval. Zakaj zapo-ra berlinske sektorske meje dne 13. avgu-sta je bila v vseh zahodnih prestolnicah pozdravljena s komaj prikritim olajšanjem kot dobrodošel izhcd iz krize. In res je to bila. Kar je potem sledilo, so bile navidezne bitke. Vsi so dosegli, kar so boteli in potrebovali; vsi so pri tetn ohranili čist obraz. Edini, ki so pc-kazali razočaranje in grenkobo, so bili za-hodni Berlinčani; toda tudi ti so se pomi-rili, ko so videli, da zdaj nihče od njih več ničesar noče Dve leti kasneje so hva-Jcžno vzklikali Kennedyju, ko se jim je pclaskal: »Jaz sem Berlinčan« Na dnu srca so bili za trajno tudi oni olajšani, ker je zaradi zidu kriza prešla. (Odlomki iz reportaže Sebastiana Haff-nerja »Der Teufelspakt«, ki obravnava nemško-sovjetske odnose 1917—1967 — od Leninovega povratka v Rusijo preko Nem-čije in švedske do današnjih dni — »Stern« 42—53, 1967, Odlomki so iz 53. številke, str. 54—59.) Anglija Na univerzi Edinbourgh je prišlo do škandala okoli »pilule«. Znani publioist Malcolm Muggeridge je odstopil kot rek-tor, ker so bili študentje zahtevali, da naj preko študentske zdravstvene službe pod-pre njihova prizadevanja za neomejeno raz-deljevanje tablet proti zanositvi. Dr. Mau-rice^Potts, vodja posvetovalnega centra za mladino v Cambridgeu, ceni, da okrog 2/3 zdravstvenih služb v Angliji predpisuje ta-blete. Njegova posvetovalnica obstaja že devet mesecev, do sedaj je svetoval že ~več kot tristotim neporočenim dekletom, največ študentkam, ali pa jim predpisal tablete. Neki zdravnik, ki dela v študent-ski zdravstveni službi na univerzi v Not-tinghamu, ki ima izmed vseh angleških univerz največji odstotek študentk, je izja-vil: »Ne morem se spomniti, da je kdaj študentka lahkomiselno zahtevala tablete. Veliko deklet pripelje s seboj svojega pri-jatelja. želijo ravnati s polno zavestjo od-govornosti.« Od petinštiridesetih univerz v Angliji ima najmanj 36 študentsko zdrav-stverio službo. Nekatere univerze javno priznajo, da zapisujejo pilule. Druge de-lajo to na tihem, ker se bojijo nasproto-vanja staršev, čeprav to ni niti tako močno. študentov in okostenelost univerzitetne strukture, ki preprečuje hitro prilagaja-nje razvoja družbe in kulture. Pred tri-desetimi leti je bilo na italijanskih viso-kih šolah 60.000 študentov in nekaj manj kot 3.000 docentov. Danes je študentov več kot 400.000, kmalu jih bo več kot pol mi-lijona. V pretekli jeseni se je na novo vpi-salo 115.000 študentov. V primeri s tem se število proiesorjev v zadnjih tridesetih le-tih ni niti potrojilo. Inštituti, laboratoriji in učne metode so se izkazale za nezacio-voljive, da bi zaobjele tako množico sluša-teljev. Več kot polovica vpisanih ne uspe narediti zaključnega izpita. Belgija Univerzitetna uprava francos-kega dela univerze Lowen je v sredini januarja ob-javila memorandum, v katerem je sveča-no pojasnila, da se ne bi nikoli strinjala s sklepom Idvenske uprave, ki bi ukinjal francoski del univerze. Pri flamskih štu-dentih je povzročilo pojasnilo ostro reak-cijo; organizirali so zborovanja in bojkot predavanj. V predavalnicah je prišlo do spopadov med flamskimi in valonskimi študenti, plamci so napadli s steklenica-mi, Valonci so se branili z napravami za gašenje. Tudi univerzitetna uprava flam-skega dela je memorandum odklonila. — Na univerzi Lowen je sedaj 21.526 študen-tov, od tega 10.247 francosko govorečih, ki jih večina, flamski kolegi, gleda kot »nezaželeni element«. Flamci bi radi fran-ooski del univerze prestavili na področje, M je onstran jezikovne meje, ki pa poteka 7 km od Lovvena. Pri tem konfliktu je po-membna solidarnost flamsMh profesorjev s študenti. — Dogodki v L6wenu vplivajo na celotno javno življenje v Belgiji. Bel-gijske stranke v večji meri ignorirajo flam-ske zahteve. Belgijski škofje, ki nosijo od-govornost za univerzo v L6wenu, pa se glede ukrepov še iso zedinild. vanja staršev, čeprav to ni niti tako močno. Italsja Univerzitetna kriza v Italiji temelji predvsem na dveh vžrokih: ogromen preliv TRINAJSTO Mll)\\kl)l!\l) Slli)LMSK(i SREClVNJE V UUBLJAM Mednarodni odbor pripravlja pod pokroviteljstvo UO ZŠJ v času od 13. do 21. aprila tega leta tradicio-nalni seminar — 13. mednarodno študentsko srečanje, na katerega smo povabili študente iz trinajstih evropskih držav: Avstrija, ČSSR, DDR, Finska, Francija, Italija, Mad-žarska, Nizozemska, Poljska, šved-ska, švica, Vel. Britanija in ZRN. Predvidevamo udeležbo približno tridesetih tujih študentov, ki bodo sodelovali na predavanjih, skupin-skih in panel-diskusijah v Mladin-skem domu v Bohinju. štiri glavne teme seminarja so: a) Spošen pristop k problemom industrializiranih in postindustria-liziranih evropskih družb. b) Politični problemi, ki jih. sre-čujejo evropske družbe. c) Ekonomski problemi v Evropi. d) Aktualni svetovni problemi — Vietnam, OZN, razviti proti neraz-vitim. Predavali bodo znani strokovnjaki iz Ljubljane in od drugod. Poleg povsem vsebinskega dela seminarja je v programu tudi izlet po Sloveniji. Mednarodni odbor obvešča štu-dente, ki se za seminar zanimajo, da predvidevamo pet mest za naše študente. Stroške bo kril mednaro-dni odbor. Pogoji pa so naslednji: — reden študent — član ZŠJ. — povprečna ocena nad 3,0 — aktivno obvladanje angleškega jezika Prijave prinesite najkasneje do 20. marca 1968 na MO, Trg Revolu-cije l/II, soba 84, ob torkih in pet-kih od 12. do 13. ure, ali pa na UO ZŠJ, soba 84, vsak dan do 14. ure (razen sobote). Tu so na voljo osta-le informacije. Mednarodni odbor Denis Ponis ŽELEZNA PETELINA železna petelina priletita priletita ob isti uri da se nazobljeta lepljiviii plodov kovinski krik se je obesil na gole trave zlomile so se pod njegovo težo upognile so se v modro blato prikradli smo se v ovčjih kožubih in s krivimi noži v roikah ob isti uri da zakoljemo železna petelina pohlepni senci ki se trgata za lepljive plodove švistnil je nož razdružil se je iz uničujoeega objema lopataste roke prerezal je zrak t da so bolno zaječale breze in topo zarezal v medeninasta peresa na petelinjem vratu plahutnil je petelin zakrilile so zlate perutnice in mrtvo telo se je izprožilo v krču ubili smo železnega petelina. drugi je odletel kot puščica izstreljena iz žadastega loka v strahu napet in blazen v zublje spremenjen se je skril našim nožem isestradanirrt topl^ moritve železnih petelinov in lopataste roke se umirjajo v trzajočem pohlepu razkosali smo mrtvo ptico z medeninastimi peresi Iz ciklusa 99Kralj dam" Drugo krvavenje spominjam se mrtve noči ničesar ni ostalo v sobi ki sem jo zapustil v visokem opoldnevu ko sem vzel rog da privabim čredo spominjam se krokarjevega toženja ko sem prihajal težak od lepkega prahu z vekami ki mi jih je zlopil nočni veter prihajal sem po kolovozu ob vodi moja slutnja je bilo drevo z zgorelim deblorn mesečine legel sem podenj zavit v*konjsko ponjavo in sem čakal večni pastir nevidne črede čaikal pohlepno kot razprt cvet prišla si ko je sonce presekalo najvišje veje in legla si poleg mene v izprane ogorke puščavniških ablačil ki s©m jih sežigal ko je reka prepevala daritveaae psalme in ko so mi daljmji hribi ugrabili zadnje drhtenje sem vzel rog in zmagoslavno zatrobii čredi ki je vklenjena vzvalovala kot valovje v pretrganiih sanjab. sem zaprl oči prihajala sva v selišče in v okrvavljenih rokah sem nosil rog kri na rokah je bila tvoja vodil sem čredo ki je voljaia sledila moji pesimi V Cetrto krvavenje •kako dobrp se je zbati prostora in Ijudi, ki se vtisnejo vanj kako preprosto je stiskati v roki ovenelo rožo kako lahko je prernagati strmino prvič se navadim pozabljati ko klečim ob tvojem telesu slutim njegovo minevanje ni me strah popolnoma sem se predal neslišnemu drsenju koruznih zrn razpokane stare lese škripajo ko se sušijo pod cbokanim stropom ki je davo ljubil ptice lebdi voljni zrak tvojega prihoda kako preprosto je zapreti tvoje telo in potešiti tvoje ustnice in verjeti in misliti in pozabljati Sedmo krvavenje čutim kako se sušim in postajam vse manjši slišira odmeve smeha ki ni bil nikoli izsmejan vidim njeno mokro truplo ujeto v mrežasto nebo voham preperelo prst ki me bo sprejela vase okušam velike sadeže spoznanja slutim voljno kožo ki se vdaja ljubljenju kako otroški sem ko vem da bom na sipini lahko gradil peščene stolpe sadil vijoličaste perunike smejal se bom v ptičje jutro ki se je začelo z dviganjem somca padanjem podzemske reke in oploditvijo mojega rojstva Osmo krvavenje moje oživljanje je bilo krho ko so mi umili s Jelesa plodno vodo in me odnesli skozi kamniti gozd do podzemske reke kjer so se na plitvini napajali krivonogi ovni sem prvič zadihal rosni zrak in zakrioal v njegovi opojnosti ki mi je zažgala pljuča in vedno znova prehodim stezo skozi kamniti gozd da napojim modre žarke ki mi sedajo na dlani zatiparn njeno utapleno telo in se zarijem v svilnate lase gledam v njene oči hladne kot drobni leseni naplavek črn od starosti in prepojen z njenim valovanjem valovanjem ki sem ga ljubil kot svoje oživljanje moje roke onemijo ob tvojem truplu Ivo Svefina LOV lovim jelena zvito se mu približam tiho med rogovjem tesna ju zmotim v mladem gabru nasmehnem se rad vidim spočetje in mislim na smrt težak je moj korak težji od rabljevega strašnejši od mrtvečevega njegova okrvavljena glava poljublja pozlačen hrbet ubijalca koliba je polna dima ko jem jelena usta zaplešejo zlobno ples podivjanosti in zakričijo krik poslednjega drgnjenja težkih rogov pušcica zapeljanosti ga je zv.abila predaleč y jasnine travnika jem njegovo plodnost pijem njegovo poželjivost premagam gospodarja in gospodar sem ljubimec na.pihnjene košute ki zasanjano grizlja cvetoče zelenilo materinske trdnosti več pojem njega bolj je moja ponosnega in izgubljenega romea gospodarja izvira dvorjenja in moči in dirjajoče mesečine ki se kmši ob mladem gabru pojedel sem jelena stojim na robu gozda krčevitost poroda me vabi in mami oklevam trenutek odločim še hitreje zakoljem še mladiča grem visokemu vabljenju naproti globlje in globlje v gozd II vrnem se v pomendrano travo ogrnem krutost odprtega jelena in si zasadim njegove zaljubljene rogove prvič jo pokličem vrnem se v rast mladega gabra grem k studencu pozabe kjer košuta izpira svojo kratko materinstvo tiho jo opazujem lepa je v nenaravnih gibih sovražna v neizpolnjeni želji mora pozabiti nor od poželenja vzkliknem kot jelen mora pozabiti dolgotrajni plod hladna voda mora izlizati kratkotrajni zadež iz napetega trebuha pijan sem pričakovanja trepetajoč krivde prekolnem dijano z razvezano tetivo si podvežem lovsko slo puščice razlomim vsaj enkrat moram biti ljubimec vsaj enkrat moram pozabiti razprte dianine prsi ki poljubljajo moškost gabra ponovno jo zagledam okleva v pojemanju bolečine postaja še lepša v maščevanju brez orožja sem gol in z ljubeznijo vabim proti mlademu gabru proti pomendrani travi proti krvi bolečine mora ljubiti še z okusom jalovega mleka mora zanositi z ubijalcem čutiti rast živega v živosti mrtvega mene lovca v sebi žrtvi hočem te divjo hočem te še materinsko košuta III dišim po tvojem telesu izsledil sem najino ljubezen razcvetel sem tmje tvoje nežnosti odrešila si me diane njenega vijoličastega ogrinjala posutega z lisičjimi glavami dobil sem te materinsko dobil sem te okrvavljeno ogrnil sem te s telesom jelena pobahal se z njegovo močjo ljubljeaia okitil z mladim gabrom opil se s tvojim hrbtiščem vzbrstele moči greha ti mati ti ljubica naskočil sem te kot jelen košute položil v ognjišče kjer je zeleni ga-ber rdel kot mladi zmajček ko se ti je napel trebuh in si v pričakovanju visokega meseca bolek sem te vzel kot mladi bog sem okrvavljen stopil skozi gabrov dim očiščen in maziljen pozabil sem besede dvorj^ija poslednjič sem tehtal vlažnost tvoje divjosti hotnost tvojih žilnib. rogljičev imel sem moč zemlje in zvitost reke vrnil sem se v kolibo in te položil v prazno vrbovje moje postelje odstranil sem znsmenje rodovitnosti izpil sod tvojega mleka in se očistil z mladičetn z izsušeno žilo sem si podvezal mošnjo in označil niesto tvoje smrti trgam meso polno ljubezenskega vonja dim ognjišča me oblačd v tvojo ražnato rebro moja si ubil sem te dišim po krvi dlšim po tvojem telesu po Ijubezni pesem kat sredstvo upara - pesem hat sredstvo upora - pesem hat srettstvo upom - pesem hat sredstva upam - pesem kat sredstvo upara vpesem k&t VIETNAM V AMERIŠKI PROTESTNIPESMI Pesem je sredstvo upora. Ne čisto vsaka, saj je veliko npr. ljubezenskih pesmii. Toda (ne samo) ameriški tako imenovani »ljudski pevci« (folksingers), kot sta bosonoga Joan Baez in Bob Dylan, pišejo in pojejo drugačne pesmi, polne upora proti vojni, nasilju... Najnovejše ameriške pesmi z vietnamsko temo niso v tem času bogve kako zmane, ker joh ameriška feTV bojkotira. Oddaja le pesmi s provojno snovjo, npr.: }>BaIada o zelenih baretkah« (to so specialne in najkrutejše ame-riške enote), poje Barry Sadter, ter »želim si, da bi bil tukaj, prijatelj«, poje Pat Boone (!)• Poleg teh pridejo v program radiodifuzije ZDA le pesmi, ki so proti vojni nasploh (npr. Barry McGuiere — »Večer pred uničemjefm«), in se-veda »šlagerji« z drugačno, nevtralno vsebino. z mrtvim kapetanom... Na konou Seeger poudari bisfavo: ... Vedno, kadar berem časopis, se mi vrne ta stari občutek. Do kolen smo v blatu, ta kraten pa nam ukazuje iti dalje ... Polemika o cenzuri se je ponovno razplam-tela zaradi pesmi Joan Baeiz. Pred nedavnim niso članice organizacije »Hoeri ameriške revo-lucije« dovolile peti tej pevki v njihovi dvorani. Zato je Joan Baez pela zunaj, pod Washingto-novim spomenikom, in to za 30.000 ljudi. Pela je »Nevesto iz Sajgona«. Ta pesein je najbolj razjširjena med tovrstnimi. Tiskana je v naj-novejšem albumu Joan Baez, ki so ga že v pr-vem mesecu prodali 150.000 izvodov! Kar je dvakrat več od skujpnega števila izvodov kakrš-negakoli albuma pesmi proti vojni v Vietnamu. Ne skrbi, Johnson, ameriška kultura in napredek bosta osvojila Vietnam! Kljub tetmu pa se pojavlja v tosifcu precej protestnih pesmi ravno s tamo o Vietaamu! Ti&kata jih *iewyorška Broadside iin Sing Out. že sedemnajst let je na črni listi pevec Pete Seeger, in to zaradi pesmi »Do pasa v blatu«: Bilo je že zdavnaj leta 1942, naša enota je bila silna, bili smo na manevrih v Loosiani, nefee mesečne noči nam je kapetan uk/izal, naj prebrodimo reko in tako se je začelo — do pasa smo bili v blatu, ta kreten pa nam ukaže iti dalje. Narednik je med tem, ko so šli vse globlje in globlje, protestiral, toda kapetan je vztrajal pri ukazu. Vendar se je pokazalo, da je neiz-vedljiv: Nenadoma — mesec se je skril za oblake — smo zaslišali krik in klokot in samo kapetanova čelada je še plavala po reki. reki. Narednik ukaže: »Nazaj, fantje, zdaj jaz poveljujem.« In tako smo se izvlekli iz tega blata Druge pessmi spadajo po trditvi poznavalcev med čisto propagandne: prevladujoči ton je sarkazem, iin to vse od zajedljivega htimorja do strurpemega žolča. Ena izmed najbolj žolčnih pesini je »Na-palm« Malvine Reynolds: Lucd Baines, ali si kdaj videla napalm? Ali si sploh že videla otrofca opečenega z napalmom? Ko zagori, gre meso od kosti... Tako se dela z napalmom... Pesmd, ki odkrito napadajo uporabo napal-ma, je več, vendar so tudi zaradi ceamtre manij znane. Ob®tajajo še »šaljive« pesmi o vojni, njihov humor je le z?uinanjif čedalje manj jih je, zato pa je huimor tem bolj črn, kajti konflikt se izostruje. Najdtdiavitejša satira je pesem Tootna Paxtona »Lyndon Johnson je rekel narodu«: Ne bojte se eskalacije, trudim se, da bi bili vsi zadovoljni, saj to v resnici ni prava vojna. i Poslali jih bomo še petdeset tisoč, da pomoremo Vietnamu rešiti se Vietnamcev... Isti ton, čeprav malo okruten, ima naslednv — Fugsova pesem: ... če jih ti prvi ne boš ubil, bodo to storili Kitajci. , Ce nočeš, da bo Amerika druga violina, potem ubijaj, ubijaj, UBIJAJ ZA MIR! Tarča satire je tudi regrutiranje no^akov ža Vietnam. Pesem Arta Guthrija (ta je sin legen-darnega ameriškega folksingerja Woodyja Gu-thrija) opisuje regruta, ki simulira, da je ma-nijak. Na ta način jci novak hotel pretentati regrutoo komisijo, toda ta ga je poslala k psi-hiatru. Večina pesmi je dolga pripoved: »Nevesta iz Sajgona« je bolj žalostinka kot protest. Prične se z nekoliko akordi, ki spomi-njajo na pogrebne pesmi, odigrajo pa jih pi-hala. Glavni • jumak je vojak, najbrž iz Južnega Vietnama: Zbogom, moja žalostna nevesta iz Sajgona, odhajam v boj proti reki, proti reki, ki še ni nikoli videla morja, ki teče skozi džungle, okoli drevja. Eni pravijo, da je žalostna, di"»>gi, da rdeča, ko bomo mrtvi, to niti najmanj ne bo važno. Koliko mrtvakov je potrebno, da se zgradi jez, ki ne bo popustil? Koliko otrok moram ubiti, preden pomirimo valove? Ti dve pesmi — »Do pasa v blatu« in »Ne-vesta iz Sajgona« — sta najbolj razširjeni med tovrstnimi pesmimi, poleg tega pa imata tudi najostrejšo ost proti »nacionalni sramoti«, kot čutijo vojno v Vietnamu protestni pevci. Obe pesrni pristopata k moralnim in političnam pro-blemom vojne dovalj resno, odgovomo ter z racionalnimi in sofističrami argumenti. An, najvažnejša je čista vest! ... vprašal je »Kaj je z vami?« Rekel sem »že-lim ubijati, želim ubijati... Želim videti kri in kri — in žile in mišice v svojih rokahJ Tr-gati raeso, jesti mrtva, zgarela telesa. Želim ubijati, ubijati, UBIJATI!« In on začne peti z mano in stopi na stol in zavpije »Ubij, UBIJ!«. In pripne mi medaljo in pošlje me dol in reče »Ti si pravi fant za nas!«... Med najnovejšimi pesmimi, ki nastopajo proti regrutaciji, je naslednja: Ne grem v Vietnam, Vietkong je isto kot jaz, ne grem v Vietnam, ker je US Army Klu Kluks Klan, BREZ OMAHOVANJA, TAKO JE TREBA, ner grem, nočem, ZA VRAŽJO MATER, NE! Pesem izredno plastično ponazarja občutek upora in bes mladine, ki sežiga svoje pozivnice za nabor, se pretepa s policijo, se udeležuje protestnih pohodov, gladovnih stavk, piše in nosi uporne transparesnte ali pa kratkoanalo dezertira. Kot rezultat tako močne opozicije so se pojavile nove pesmi, ki bolj ali manj iizražajo tudi bistvo in način protesta ameriške mlade generacije. Le^ta ima različna mnenja Hey! Hey! today? LBJ, how many kids will you kill o vojni, njen pacifizem ima nešteto variant. Zato je veliko gibanj, ki nastopajo vsako zase, po svojih konceptih. Splošne, skupne revolucio-narne organiziranosti ni. Zato tuidi ni pesmi, ki bi bila lastna vsem mladim, ki bi vse poteg-nila za sabo v skupen upor proti vojni. kovač vojin - chubby Poglejte tja, na tisti otmik tam sredi oceana, kjer gradijo letališče in bar za Marsovce. Ti kreteni so čisto pozabili na javno hišo! (psihičnia melodxama) Nastopajo: InvaJidi I. in hrati edino dejanje Invalid brez nog: »Sovražim to mesto neonskih luči in trolejtbUiSnih kablov. Sovražiim ta fcraj kjer se stckajo železnice in ceste in retee in zrak iin morja in gt>re in oblaki. Sovražim ga in ubil ga bom!« Drugi invalid brez obeh nog »In če razmišljam o problemu atomske vojne se mi vse skupaj sploti ne zdi neumno. Po svoje je prav zanimivo. Poglejte samo Hirošimo. Ali pa Hirošimke! Saj veaidaT ne boste zanikali da je ženska z razparanimi prsmi ali pa brez njih, zanimivejša od žeaiske, ki je v vseh pogledih normaloa In matere! Kakšno presenečenje je to ko namesto poševnookega Hirošimca rodijo broglavega kretena ** ali tronogega kretena.« Invalid brez jezika molči in bulji v muho, ki obletava svetilko. Invaiid brez ene roke: »Drek pa naša tobačna indusferija! že spet so se podražile cigarete!« Invalid brez obeh nog: »Sovražim ta kraj mojega rojstva mojega otroštva nioje mladosti moje starosti moje sreče moje nesreče inoje družbe maje samosti moje zadovljnostii moje nezadovoljnosti moje svetlobe $ • in moje teme. Sovražim ta kraj, ki je v meni, ^- kl je jaz, Sovražim ga in uibil ga bom!« Drugi invalid brez obeh nog: »In zakaj za vraga ne bi bilo atamske vojne? Mar ni škoda denarja, Invalid brez jezika molči in abletava svetilko. kd je šel za letala in ladje \ in podimornice in rakete. Saj vendar ne gre, da bi denar metali v smeti.« Invalid brez jezika molči in bulji obletava svetilko. bulji v mtdio, ki v muho, ki Invalid brez ene roke; »Dreik pa naša tobačna industrija! že spet ®o se podražile cigarete!« tovalid brez penisa: »Vse kurbe pred puško! J», kar vse dajmo pred zid! še prej pa triistooseminšestdeset dedcev čez njih. Naj pocrkajo prasice! In moja naj bo prva! še jaz bi y& podrl, če bi mogel! Ampak visaj iistrelil bi jo labko! Pa samo rekel sem ji: Liži mi ga! Ona pa bup! pa me ugriane. Prekleta prasica! Piizdo bi ji zašil!« Invalid brez jezika molči iin bulji v muho, ki obletava svetilko. Invalid brez etne rofce: »Dreik pa naša toba&ia industrija! že spet so se podražile ciigarete!« pomečimo vse bombe poglejmo vse muhe podrimo vse kurbe pokadimo vse cigarete.« Invalid brez jezika moldi in bulji v muho, ki obletava svetilko. Invalid brez ene roke: »Drek pa naša tobačna indiustrija! Že spet so se podražile cigarete!« Invalid brez nog: »Savražim ga in ubil ga bom, to prekleto gnezdo!« Drugi invalid brez nog: »Boimbe, moje bombe! Zakaj ne mečete lepiih boimb? Mečite bombe! Bombe, moje bombe!« Invalid brez glawe: »Rože, dajte mi rože! Lepe rože! Posadite rože na moj vrait!« V Niko Zupan MAKE LOVE NOT WAR pridigajo beaitniki iz vseh svetavnih obal Ljubite^se in ne vojskujte se pridigajo razni farji po svetu in vsaka ameriška četa ima v svojih vrstah vrlega kurata skoraj brezspolnika z vso dušo vdanega gesiu Maike love not war Ubijajmo moomo delajmo otroke da bomo imeli kaj za morit ko pride čas proklet čas ubijanja Pozabljamo na trenutke ko si bomo prej ali slej pogledali v oči ter se vprašali si poštano živeil Toda za njih mislijo drugl Kam letl miina Dobijo le komando to in to im pritisnejo na sprožilec Invalid brez glave: »Odtrgajmo vse glave pogriznimo vs© klince lansirajmo vse ladje zašijmo vse pizde sestrelimo vsa letala poruštmo vsa mesta potrgajmo vse kable rojujmo samo kretene in spačike Otrok ali painj ženska ali porušena hiša Vseeno To prokleto posrano vojno moraš ljubiti ker tako pravijo tistd za varnimi zddovi pa naj bo to vojna v Vietnamu Boliviji ali pa tia Srednjem vzhodu Nihče nič nn5n9ss qioeJ"oia Idc skozi vrbe ob stoječih. studencxfe je deževalo sonce Iit orel je krifcoil z glasom. obupanca Ea daiL i« ^i^ fcljuS 3t Si9lt» dT9sns ponLLad pomlad aLaioi ttuiaea joq&I ooasv nsae ir ^iBsnaia qiO8^oiu kakor rdeSe rimeni dreTroredl na obalah. ponovno ¦vscvetelilL kostaaiev T^rovall aa v bogove nad oblaki pa sq se ivoaod aqi9ri9ittxlx v qnBd a0 S9fliltx XK ao verovali "r aemelAs^i prah bogov ODKOFHIiaA nSJH saio kar iščemo je vse qs &9 fi9 dobo xxbšXx In dobo S9l9lx umrt&fl. b ami^ do FAHRENHEIT 451 Običajno gledamo svet kot razdeljen na dve polovici, ki predsktavljata dva ekstrema. Vojne, pravimo, so zakon sveta. Nasilje, pravimo, je od vedno in za zmeraj. Ni bilo sistema brez nasilja in ga ne bo. Posameznik družbi daje, zato da Iahko sploh eksistira. Ob tem se razoseblja. Uni-čuje. Razbija na koščke nečesa, kar sploh ni več človek. Ena od dveh polovic so sistemi svobode in enakosti. V takem sistemu so si vsi ljudje brat-je, vsi se imajo radi, so eno telo, ena misel, ena roka. Mnogo pa je posameznikov, ki ne morejo postati nekaj občega, samo delec nečesa veli-častnega. Ti posamezniki — v svoji neverjetni egocentričnosti — ne verjamejo splošnim nače-lom na besedo tistih, ki so si načela izmislili. Ti ljudje postanejo sovražniki ljudstva. Druga polovica so tudi sistemi svobode in enakosti, toda svobode in enakosti drugačne vrste. Naj uspeva posameznik, naj si za denar kupi srečo na tem svetu, naj misli, da je svo-boden, da lahko za denar kupi tudi Ijubezen, da za denar lahko napolni svojo praznost in odkupi svojo neznanost in nezmožnost, napor v takem svetu je blaznost, zato je to svet popolne avtomatizacije, nezmotljivega funkcioniranja, kjer vse deluje, kot bi navil uro, kjer vi svetu dajete življeje, svet pa vam vrača predmete. Sreča v tem svetu sploh ni vprašanje. Ta svet je podoba naših tihih večernih želja, toplih trop-skih sipin, fantastičnih strojev, strojčkov in na-pravic, ki delajo »v službi oloveka in zanj«, ko vas vsak v predmet vloženi dolar stane stokrat in tisočkrat manj napora, to je svet izobilja in udobnosti. Uporniki so tudi v tem svetu sovraž-niki ljudstva. Ljudje pač vidimo tisto, kar hočemo videti. Nato razumemo tisto, kar vidimo, tako, kot ho-čemo razumeti. če hočemo, vidimo samo oba ekstrema. če hočemo, razumemo, da sta ekstre-ma le nasprotna — a neodbijajoča pola kontinu-uma. Pomembno pa je, da sta oba pola osnova »za krasni novi svet«. Truffautov film Fahrenheit 451 je podoba sve-ta, takega sveta, kot je, in ne takega, kot bo. Truffaut je sestavil obe polovici: tehnokratizem s funkcionalnostjo in lažni humanistični kolekti-vizem tovariStva. V svetu, kjer so vsi enaki, že od nekdaj ni prostora za take posameznike, ki mislijo več, kot je potrebno. V svetu, kjer lahko prodaš sebe za eri miljon, sebe in ženo za dva, vso družino z otroki vred pa za tri, ni potrebno mnogo misliti. Zato mora Montag knjige zaži-gati. Montag torej zažiga knjige, ker tovariši, ki bodo knjige brali, ne bodo več tovariši. Montag pa je radoveden, a radovednost ni več normalen pojav. Ljudje v svetu popolnosti ničesar več ne potrebujemo in je vsaka radovednost popolno-ma odveč. Bere knjige. Upre se in namesto knjig zažge predstojnika. Zdaj pa seveda ne more več eksistirati kot del družine, Montag po-stane intelektualec (če uporabljamo to, zadnje čase zaničljivo besedo) in svet ga izvrže, Mon-tag je zločinec, ker je ubil predstojnika. Montag je tudi »miselni zločinec«, saj je bral knjige. Uporniki imajo običajno občutek, da se bo-jujejo sami. Montag pa ni sam. Nekje, kjer civilizacija vendar še ni tako popolna, je še mnogo ljudi, ki so brali knjige in so se izločili iz sveta. Tu najde Montag varno zavetje. Toda upornik Montag je vseeno umrl. Ti ljudje, pre-gnani iz mehaniziranega sveta — mogoče v Sibiriji, mogoče na Novi zemlji, mogoče le na mestnem obronku, samo čakajo. Cakajo, da se bo zgodilo. Njihova naloga je le, da ne pozabijo, da v človeški spomin za večno zapišejo besede izročila, da izpopolnujejo in ostajajo v kro-gu svaje strokovnosti. Dejstvo, da je svet tak, kot je, je za »žive knjige« sprejemljivo. Vloga posameznika v vsem dogajanju in gibanju je kot kaplja v morje. Upor posameznika je kot klic vpijočega v puščavi. Tudi v svetu knjig so stiki le površni in brezosebni. Tudi tu so ljudje vrsta predmeta, to je svet erudicije, brezplodno naloženo izročilo zgodovine. Prej je bil Montag sestavni del nasilja, ki je uničevalo knjige. Zdaj je knjiga. V obeh polovicah sveta igra pasivno vlogo. Rezultat njegovega prehoda iz ene polovice v drugo je upor, posledica tega upora pa nepotrebna žrtev. Montag sveta ne bo spremenil in ga tudi ne želi spreminjati. Truffautov film se tu konča. Ker lahko svet razlagamo tako, kot ga hočemo razlagati, je od-govor na vprašanje, kaj nam je film povedal, popolnoma poljubno. V vseh primerih svojih odločitev pa se mora-mo odločati o dveh stvareh: ali ostanemo del družine ali pa se upremo. Ali podležemo človeku prirojeni konformnosti, ostanemo pri kritefiju materialne koristnosti in se odločimo za ekvi-valetno izmenjavo: mi svetu sebe, svet nam predmete. Lahko pa se poizkušamo ob filmu zagroziti — z zavestjo, da sta usodnost in ne-spremenljivost zakona sveta. Poizkusiti ne pri-stati na dejstvo, da smo žive knjige. Poizkusiti doumeti svet v njegovi komplekstnosti in ne le v dimenziji dveh negativnih polov. Ne odmreti z živim telesom v strahu pred občutkom osam-ljenosti in izoliranosti. Kajti tesnobe se tudi s svetom kupljenih in prodanih predmetov ne mo-remo znebiti. Truffaut nam je pustil proste roke. Pristane-mo na svoj svet. Tak je, kot je. človeška zgodo-vina je zgodovina nasilja. Za enega genija deset-tisoč življenj. Toda mi imamo samo eno živ-ljenje. Potem sta nam o našem jutri že mnogo po vedala Huxley in Orwell. Lahko pa ne pristanemo na svoj svet. Ostane oboutek izolacije in osamljenosti. Naš jutri se spreminja v vprašaj. Sam izbiram neznanko. Peter Vodopivec 0'UA CAU GIO BAY QUAN HQ BAC NlNH 2. RU-CON OlfU < tf GIAO DUYgN » DAN CA NAM-B$ (Ch^-Ian) Leggiero m ^& m I Y2u nhau c&i ao 6i a ctio nhau, vi nhl doi ring cha doi II Ybt nhau c«W nhan 6i a cho nhau, \i ahk dii ting cha doi III Y*u nhau g*i n6n o-i a cho nhau, vž nhi d6i »"ing cha doi Gi6 0)4a thu t»? n>( tna) con ngb. fr*=a JTgij. }if^i w ^m ^^m me c nay a ii * qua cin ' niy a ii a qua nay a 6i a qua cJu nay a oi a qua nay a oi a qua ciu niy a oi a qua V nim. USri chang, chang ai ( Hfii ngirbri ogairi ti ter v plastičnili valovih polzeti k dnu kotanje. Mogoče mi zdr-sne in se dotaknem površine smučišča z dla-njo, ki sem ji snel rokavioo, da bi na soncu porjavela. Grno bitje na oni strani se vztrajno giblje v vencu kotanje, niti za trenutek ne upočasni drsajočih korakov, majhno je, da mu niti sence ne vidim odtod. Sonce je še vedno na sameim vrhu, v želu stožca, ki mu z ne-znancem stojiva vsak na svoji strani osnovne ploskve. Spustim se za nekaj metrov niže, vendar g toliko zaleta, da lahko zarežem v sneg nav-zgor in me nese do približno enake višine, kot sem jo imel pred spustom. Senca postaja večja, neznanec se mi približuje. Zaslišim glasbo, približno takšno, kot je v Truffamo-vem filmu Fahrenheit 451. Počasi narašča aa einem samem toonu. Postava nosi nekaj rde-čega. Približuje se mi tako, da se spušča, nato pa spet zaokrene navkreber. V pol ure bo pri meni. Ali bo takšna kot Linda? Ali bo kot Anna Karina v Gadardovem filmu Nori Pier-rot? § 1 — Ko je Milenko odprl vrata, je Valter negibno čemel v svojem pletenem gugalniku, včasih je uspel ujeti ta trenutek negibnost-i; s tem, da je položil noge na prečko, je urav-notežil stol, da je obstal točno na polovici svoje pati po dveh ukrivljenih tračnicah iz višnjevega lesa. Milenko je zakašljal, toda Valter se ni zganil. Tudi Milenko je zdaj ob-stal sredi gibanja, v polodprtih vratih je ostal nagnjen, oprt na eno nogo, tako da je gornji del telesa molel v sobo. če se bi z desno prijel štukature na notranji strani obokanega pod-boja, bi prav gotovo padel. V levi je držal podolgovato pismo z rdeče-belo-modrim ro-bom, kax je pričalo o njegovi letalskosti. Skoz vrata je zapihal veter s hodnika, ki je oil v tem letnem času svinjsko mrzel, in ker je bil Valter ubog častni član akademije, si men-da ni mogel privoščiti več drv, kot jih je za-došealo za kurjenje njegove delovne sobe, kjer je pozimi tudi spal, in jedilnice, kjer je imel štab Milenko. Zdaj se je Valter zganil. Sicer ni okrenil glave, samo z roko si je popravil odejo, ki mu je padla čez naročje na noge. Strmel pa je še kar napirej.^Milenko je še en-krat zakašljal, nato je pošumel s pismom. — Zapri vendar ta prekleta vrata, je potihem a intenzivno rekel Valter, — go&pod po&tar je urinesel letalsko pismo iz Amerike. Valterjeva roka je v trenutku ovenela. Padla je skupaj, kot bi nekdo ustrelil v zapestje. § 2 — »Moj očka pravi, da bi se morala po-ročiti z Vami ... le kaj bi rekel Milenko ... ali bi lahko prenašal, da bi bila- Vaša žena? vdana Vam Magdaleine Schubert.« § 3 — Lucien Dupont — Apartement 28 111, Avenue Hieronime Eosch 567 Geneve, Suisse Cher Dupontf Zahvaljujem se Vam za Vaše cenjeno pismo s 16. prejšnjega meseca. Medtem se je zgodilo mnogo stvari. Predvsem Vam moram omeniti slavno pijančevanje, s katerega so me morali skoraj odnesti, tako sem se napil tistega za-vratnega rdečega vina s Krasa. Toda to še ni vse. Najin prijatelj Erich je bil dvakrat bolj' pijan kot jaz in me je prosil, da ga odpeljem z njegovim avtomobilom domov. Ko sem to po nekem skrivnostnem postopku uspešno opravil in zvil le eno od osi, sem ga prepričal, da bi mi bilo zelo neprijetno, če bi moral pe-šačiti v simsko noč, pa sem se kar odpeljal s tistim avtom, ki je zaradi pokvarjene osi po-skakoval kot žrebec — kam? Nazaj v krčmo, kjer sem staknil neko žensko, Rozo po imenu, ki je na vsak način hotela z mano. Haha, dra-ai Dupont, poskakovala sva vso pot do njene rnansarde, tam sem se skoraj mrtev vlekel ">o stopnicah in dajal pripombe na njeno ozad-*e. da sem menda pretudil pol stanovalcev in nh iz sladkih sanj spravil v spolzke misli — navade, ki se jih, dragi Dupont, brez dvojbe še spominjate — nakar sva zlezla v njeno po-steljo in pohvaljen sem bil, da sem stvar op-ravil s pričakovano briljanco. To mi je dalo nadnaravnih moči, da do jutra sploh nisem mogel nehati, kar pa je izredno utrudljivo početje za moža mojih let. No, če me ne pre-hiti čas, se še poročim, ponudbe kar dežuje-jo. Spet se vrnejo zlati časi — aurea aetas florebit (nobis!). Prosim, sporočite mi Vaše cenjeno mnenje o ameriških ženskah! Do tedaj Vas prisrčno pozdravljam i/n Vam želim, da bi se imeli vsaj tako imenitno, kot se imam jaz. Kakšno samoljubje! Recite, ali je brez razloga! Vas vdani Valter. Starec je od utrujenosti lezel vase kot mlad sir. Roka mu je visela od telesa kot odvečen vzvod, usta so mu nekoliko vijolično trepetala, stol se je nekam živčno potresaval. — Fecun-dus sum! je izdavil Valter, na.to je pomežiknil Milenku, naj ga pusti samega. WHAT IS YOUR PAVOURITE SPORT? — Aaa... well... You know ... I suppose it is ... don't blush... You know what I mea cam, nato pišem. Do večerje. Nato spet pišem. Včasih do jutra. Moj predal je poln najrazlič-nejših zgodb: Ijubezenskih, političnih, Ijubezen-sko-političnih, komičnih, tragičnih tragikomič-nih, abstraktnih, konkretnih, kriminalnih, scien-ce-fiction, nouveau-roman, scenarijev, dram, kritik, esejev, polemik, pisem, pišem uredništ-vom, pišem znancem, izmišljenih pisem, struk-turalističnih, funkcionalističnih, romantičnih, sadističnih, mazohističnih, iiričnih, epičnifii kratkih, dolgih, tetralogij, filozofij, sociologij, politologij, prošenj ...« # Kar pišem se ni nikdar zgodilo. Moj svet je kot nenavaden skrit predmet v ogromni praz-ni krogli, potresem ga, slišim ga, toda nikdar ga ne vidim, včasih se mi zdi, da je človeški, poln nekakšnih naramnic, hlačk in spodnjega perila, včasih se mi zdi plavajoč kot drobem aluminijast predmet v majhni oljni luži, ki po obliki spominja na Saturn, včasih se mi zdi, da čutim gornazenje, nekaj se kruši, nekaj vstaja in pritiska ob stene, tedaj me je groza, rečem si, da s svojim trkanjem ob neznano telo, pristalo po čudežnem naključju neke noči na jasi pred mestom, vzbujam nesrečo, da se nekoč pri vrhu te krogle odvije vijak in spod njega plane zelena lučA gumijasto bitje se pri-plazi na površje, pomaga si s prsti, ki se pri-sesajo na gladko železo, vidim, kako se nape-nja, kako se muči ubogo bitje, da bi vsto-pilo... Centigrad Pahrenheit —18 0 32 —14 6 43 —11 12 54 — 4 24 75 0 32 90 2 36 97 9 48 118 16 60 140 22 72 162 29 84 183 36 96 205 38 100 212 §4 Milenko se spravi na kavč z ogrommim kosom črnega kruha in telefonira: — Jutri grem v Monte Carlo, dirkam za Grand Prix. — Danes zjutraj s©m srečala skrivnostnega Iljušina, ki je peljal ria oddih gospo Brežnjev. — Ritz ni zelo slab hotel. — Fahrenheit 451. — Pierrot le fou. — Dom Perignon. — Pristanek na neki livadi v Dublinu. — Le Club des Anciens Coimbattants. Pravkar sem položil v peč rokopis, ki ga ne maram več videtd. Bil je del tega pričujo-čega rokopisa, ki mi je preveč segel v srce. 25. maja 1963 sem si obljubil, da si ne bom segal v srce. Nežni beli listi so med polugasli-mi kosi premoga najprej zatrepetali. Nato sem čakal, da nastane vročdna FashrenJieat 451. številke v srednji koloni se lahko berejo kot kontinentalna ali kot angleška merila tako je 100°C=212 F; ali 100F=38°C. Pri 451 Fashrenheita gori papir. Plamen se je zmuznil iz razpok v tlečem premogu, iz ža-reče notranjosti se je zlizal na moje črke in papir se je začel krhati v črnorjavo šiištečo snov, črke so ostale najprej le v odtistih, nato so se zlomile in se skroile, še potem so skrk-nile in se otresle. Ljudje gorijo. Napišeš ČLO-VEK. Pri 451 F ta ČLOVEK gori, naprej C, nato L in nato vse črke po vrsti. Zmuči se v zvijanju, nato je pozabljen. Plamen je čudo-viti pavliha. Nekoliko zabuhel v spodnji del, proti vrhu ga pa kar ni. Včasih bi ga zagrabil, prav slo čutiš, da bi se oklenil te rdečice, da bi zaplapolala v zaokroženi dlani, više in niže, kot jeoiček, fcot meso, ki poM. Some cure voorried about the Old Left sotne are morried about the Neio Left we are ivorried about what's left V Truffautovem filmu se sprašujejo, zakaj sploh revolucija. Ko postane rdeča barva sim-bol reakoije, postanejo knjige simbol radika-lov. Knjige so z ozirom na televizijo konser-vativne. Nova družba knjig-ljudi pooiva na istih temeljih, je isti mehanizem kot družba ogenj-ljiuii (firemen). Nekoč bodo radikali (komser-vativni z oziroin na ogenj-ljudi) napravili re-volucijo in vzpostavili vla-do knjig-ljudi. Knjiž-nice bodo postale svetišča, knjigarnarji bodo imeli najudobnejša stanovanja in najlepše žen-ske. Miku knjige se ne more upreti niti še tako zagrizen ogenj-človek. Postane homo duplex ali ogenj-knjiga-človek Na tej dupliciteti po čiva reyolucija. V imenu knjig lahko zažgeš vse gasilske domove (fire-hcmse) v imeou og-nja lahko uničiš kulturo. Fantastioen je domislek z gasilstvom. Fireman (ogenj-mož) visebuje dvojnoist že v rabi in izvoru besede. V moderni angleški rabi beseda pomeni gasil-ca, strukfcuna besede pa pravi požigalec. Fire-house je hiša, dom ognja. Svojo polno veljaivo dobi, ko se sama zažge. Truffaut čuti totalitar-nost, vendar se zaveda, da ni napredka. Stare vrednote ožrvijo, plamen požge knjige ki staro gospo z ilegalno knjižno zbirko, stara gaspa kot piredstavnik zatiramega sicer omahne, ven-dar se smehlja in plamein je prijazen, je glas-nik svojega lastnega naiaprotja. Plememita siva gospa, ki spominja na starinske šume in bla-godejno toploto, na vonj starih pdsav, na pro sbramstova duha, na občevanje duš, postane ho-stija, r^ligiozna zaveza za obračanje. Neukrot-ljivost duha, izbira med režimi, totalna misel, ki se laihko drži edino z nasiljem in požigoni, ohranjena razmerja med ljudmi (Montag-Lin-da, Monitag-tovariši). Rdeča barva je laž. Je kot druge barve. Kaj ostane, če admislimo staro in novo le-vico. Kaj je tisto, kar je mimo polističaiih gi-banj, aktivizrna, revolucionizma? Ostaneta pla-men in rdeča barva kot fenomena. Ostane ga-silski avto fcot estetski predmet. Ostane življe-nje Paula in Virginie na potovanju po Franciji. Ostane življenje brez sistemov. Kot v Narem Pierrotu. »Nous traversames la France...« Ju-naka hodita po reki v mestni obleki, zažgeta čudovit rdeč avtomobil sredi žitnega polja tn plamen je oranžen na modirem ozadju neba. »Je m'applle Ferdinand!« Pierrot sploh ni Pier--rot, temveč Ferdinand. Nekaj je narobe s po-nje. Ko postane metafizično, postane simbol, tovanjem, ki sploh ni potovanje, temveč iska-mogoč je razgovor z Bemardinom de -Saint Fierrom, avtorjem ^lavne robtnzonade, ki se dogaja na šumljajočih obrežjih oddaljene prav-ljične dežele. Manipulacija! Ona prevara Pier-rota s Fredom, ki ni brat, temveč ljubimec — zločinec. Zločin neha biti fenomen. Zločin ni do poslednjega dilia. In vendar je predstava. Pierrot se obrne v avtu h gledalcem, revolu-cionarji so karikature, umori so spektakel (s škarjami). Konec z barvastim dinamitom je estetski orgazem. Namreč Pierrotov para-doksalni samoraor. Fenomen-alen je ohripeli pevec na pomolu, comedia dell^arte, l'art pour l'art, kegljanje, kostumi, nočna vožnja, be-sede... Vse se srečuje v besedah, Najprej ttsto, ka»r v svojem trenutiku pamemijo tmnutnemu poslu-šalcu, tisto, kar zbudijo s svojo lepabo in go-stx3to, s svojo razivrstitvijo in zvoono kombina-cijo, s svojo kuliserijo iz drugih zvez, s svo.jo umiverzalno uporabo. Besede, ki oklepajo smi-sle v svoj mimogreden čar, jih maličijo v zav-zetosti melodije, zaklepajo pomesne globoko podse, da paidajo izven, besede se zdražujejo po svojih lastnih pravilih in besedni čarovniki edini jih postaivljajo z resmostjo kot vražje in-struimeinite, polaga»jo jih predse in jih okušajo, gladijo s posebnimi dotiki, kitijo s posebno skrbjo kot cerkvene trakove, živahne podla-sice, občutljive za toploto in gibanje zraka. Film je več kot beseda. Pisanje o filmu je proza. Proza je več fcot besede in mamij kot film. Film je vse, kar je zgodba. Zgodbe so o obračanju, o prevračanju, o prevratu. Zgodbe obrnejo navidezno, videzno, vidno in kažejo ozadje, pomen, mehanizem, strukturo. Videzno pliis pomen je lažje opazovati pri prozi, ker videzno ni tako mikavno. Pri filmu pomen uhaja.in mora uhajati. Predvsem pa zaliteva časovni cxlmik, ker je videzno tako nabit-o z mikavnostjo, obveznostjo, avtomatičnostjo. Proza, torej: čaranje z besedami, razvrščanje, obračanje, ustvarjanje, delanje podob, zgodb, filmov, dajanje obsfcojnosti, trdnosti, vezanosti — je najpotrebnejša oblika besedovanja. Snežni ris enkrat dosti izrazit, šiv čez elip-sasti tok enodnevne poti, rez ob zobu ©maj-laste jame edini. mik, esetnca tlorisa apnencu. Sestaneva se, zadlhana, fcotanja pred nama. — Koliko časa le sva se gtedala, ne da bd se videla! — Nisva se poznala, ostati sva morala čisto sama, da sva se približala. Videti je, da bova doživela mrak. Potegnem čutaro in zdi se nama, da se poznava že dolgo. Ujameva besede, začutiva, da so primeme za oboje rok, krlike so sicer, da sd z zrcreriženiini prsti ko-maj upava do njihovega jedra, veter jih je osušil: besede in roke in šele najina govorica mehča zrak okrog naju, ščit dela, da se bova laže spustila v dolino. čutara je drobna in ne-kako nočeva biti preobjestna, kmalu jo zače-piva, da težka obtiči za. pasom. Smuči drsijo po trdi plasti, ki jo je prekril presejan sneg prejšnji dan. Vračava se v tople ulice in najino bivali-šče postane samoiunevno oddaljeno, pomagava si z nasmeški, nekoliko zatrepeta od časa do časa guba v kotu ust kot pora v nemirni zem-lji. Lotl se na>u lenoba kot ob poznem prebu-jenju, ko sršijo stvari okrog postelje kot su-ličasti zobci nad zapahom. §A — Popadem te, težim te, uklenem te. Nosiš dva lična okova na gležnjih. Odpiraš po-štarju v okavih, skloniš se malo izven, toda noge ostanejo na svojem mestu, točno v točki, ki je določena. Stojiš iin se smehljaš. Toda v tvojem smehljaju je spomin na ravnine, spomin kot obnišen prah, ki ga je prineslo čez morje, po soli diši, kot zaboj dragih. kam-nov, ki ga je preklal viliar, raztrgad je zemelj-ske plasti, presekal barvne kroge, vdrl v zasuto skrivališče, razmetal dragulje, iskrilo se je ti-sti večer, kot bi iz kovaške delavnice pihal mo-der raketni slap, fcot bi neprevidna kretnja zažagala v skrito dragocenost in pozabila od-makniti brus, vse gre v nič, vse razganja groz-ljiva sapa. Ko stopaš po hpdniku in je slišati značilni ropot verig, sem miren in zadovoljno berem najnovejši Paris-Match. § B — »Govoril je z utrujajočim pomenom, dosti je utripai z rokarna in oči so mu por stajale utrujene kot žuželkine peruti po po-letnem letu skozs močvirno pokrajino. Kar je povedal, smo zapisali, vtisbovali smo besede, da bi bile čim lepše videti, če jih pogledaš od od daleč, besede, te čudovite popotnice po slo-vitih evropskih izvirih podtakie vode. Bad Homburg, Bad Reichenhall, šmarješke toplice ... Njegove besede so dale pogum za najbolj neverjetna početja in počutili smo se kot učen-ci velike zarote. V učilnici jebilo vedno topleje, kot se je dvigalo sonce in opoldne smo bili po-vsem pripravljeni, da tvegamo zadnjo pat. še vedno je govoril in njegov glas je bil kljub raskavosti topel in blizeik. Še ne vem, kaj mi je bilo, ali sem bil posebne volje, aii sem v nekem tiremitku naletel na slutnjo, zasukad sem se in y stemi zagledal tvojo possijavo, ki mi odsvetuje na poseben način, z gibom te-lesa, bokov, ki sem jih s takšno pozornostjo vlekel skozi svoje dlani, v vijugi nad boki senn počil, da sem se naselil na tvoji fcoža in da se je nekaj inalega zraslo med nama. Odšli smo, oiboroženi in vedel sem, da ine gledaš skozi daljinogled, vem, da si sleherni bip pri meni in da se še dotikava, čeprav mi lije inr-zel pot in v©m, kaj čaka v Sebastianovem breztnu. Sneg je pnhefk in kljub krpljam se vdira vsaj za deset centimetrov. Vodnikov se vdira vsaj za deset centimetrov. Vodndkov glas je bil blažji, tolažil nas je. Vodil nas je po skritih tirih. Ni nas več uoil. Skoz daljno-gled si opazovala mojo smrt.« § C — Tvoje varanje mi je razumijivo in vendar ga ndkdar ne bom pozabil. To se čuti s konicami prstov. To so pohojene steze. To so sledi. če bi bil še občutljivejši, bi lahko sledil bivšim potegom dlani, lahko bi ugotav-ljal zareze in majhne vbodljaje, v tvojih očeih bi gledal stare poglede, nekoč naučene gibe, tisočkrat ponovljene in sprejete z užitkom. Preteklost je v vaših rokah, madame. Jaz sesm komet, predmet iz vesolja, vi ste stalmica, ki sprejemate in odbijate tujce, vi jih učite in vi jih zavračate, če so preveč pohotni, preved grobi, neumni in okorni. Združiti ljudi v enega samega človeka, tkanje, ki zahteva preveč ve-šoin in vesti, ki žre možgane, da se izsušiš. Samotna kaplja in neveden klic, nekdo na hod-niku ali on&tran. Spoteknil se je ob nekaj na-jinega. Kako lahko mislini na druge ljudi, ko sem s tabo? Kako? Kako? Prekoračdia si brv, pognala si se na ladjo, v zadku se je pognalo mehurjev, da je postalo b^lo in smrdljivo ma-slo, kmadu vaju ni bilo več videti, ostala sva saima z norim pevcem, ki je tulil: »Est-ce que vous m'aimez?« MODROSTI: »SE NE VE, KDAJ SE ZGODI, KDAJ POSTANE POVRŠINA TAKO ZELO KRHKA, TAKO RAZPRTA, DA JI JE MOGOČE BREZ MUKE POBIRATI DROBCE IN JIH TIPATI V GUBAH PRSTOV.« »GOVORILA SVA VSO NOC IN MENDA SE NITI ZAVEDALA NISVA TEGA.« »TVOJE TELO NE MORE NIKDAR PO-STATI DRUGAČNO, RAZEN ČE SE LOCIVA.« »POGANJAL SE JE ČEZ GRME IN NALO-ŽENE PLASTI NARAVE, KOT BI NIKDAR NE MISLIL NA STREL, ČAS SOVRAŽNIKA, DRUGE.« »HOČEMO NOVO DRUŽBO, KI NE BO NOVA, ČE JO MOTRIŠ IZ STARE.« »KAJ HOČEMO?« NadaJjevanje: do poi desetih imam čas. Do tedaj moram predireti še trideset gnojnih tvo-rov. Opirostite, res ne morem videti tragedije* vaše hčerke, res ne morem, prosim, ukvarjajte se z njo sami. In odidem iz čakalnice v moder hodnik, vse polno bolnakov me gleda, predi-ram tvore, umijem si roke, spet hodim, pe-ljem se, promet je neznosen ... Kaj bova počela zdaj, vame tareš pamet, a jaz se predajam čutoon, zlezem v posteljo in te gledam. Najin dvorec napuha, najini feo-zarci, kjer piše ZASTRUPI SE, vse je najino, zdaj bova živela novo življenje. Ugrabim svežo obliko, pritisnem jo obse, po brisaoi diši, vse je to najino, nikogar več ne zanima, samo zasQ sva še. Ali je to isto? Ali je zanimivo za naju? Stene so temke, neikdo proži vanje ostre sumke. Počasi postajava last drugih. Nehote. Mislim na druge ženske. To jo noro, vem. Jaz nočem biti nor, jaz sem mož s kravato in aktovko, ki gre ob osmih v službo. Tvoja nova oblelka je prekrasma, vaše očd, gospa, me spoaninjaijo na Crveni otok. čas je vmes, ni poteim. Potem je nefcaj zveriženegai. čas je tedaj, ko meljejo sekunde, ko v enakomernih tipajih sezajo v parketne dešoice, da boijo kmalu pretečene. Misliš na druge moške, to ni noro, vem, jaz sem nor, jaz siem antioni igralec z larfo. Vse se razplete. Orešje postane tukaj in zdaj. Točno po notra*nji steni, da je škripalo, z majhno lopatico sva postrgala vse. In Orešje, kjer so vse stvari na »O«, je v naju. Objestno ovohava oboje dbčil. Oreaje, o oveneli organ, 0 občutljiva odaliska, o ožrta ovojnica, odprt oddelek, ovefcovečema obala oddaljenasti, od-blizkosti, odvčerajšnjosti, odjutrišnjosti. Orešje ostaja od obeh. Obesek, odlok, opoaorilo. Ostani. Odnehaj. Obleko oddaj orgainaizatorju. 1 shall never get over these blue eyes. This is my favourite sport. Moin sport favori. Mein aligator!!! Dimitrij Rupel PRIMOZ KOZAK KONGRES Kongres pomeni za prostor, kamor se vključu-je, konkretno socialno-politično besedilo.Tose je izpričalo na premieri, ko so gledalci teskt in iz-vedbo nagrajevali z aplavzi celo med prizori. Ker je vsebina dela polna problemov, ki se doti-kajo sodobne univerze in sodobne politike v nje-nem okviru in zunaj njega, menimo, da bi bilo potrebno razsežnosti širše pogledati. Sprašuje-mo se torej o stičnih točkah med tekstovim tki-vom in realnimi dimenzijami življenja. K razmiš-Ijanju in ogledu predstave vabimo čim širši krog študentov in univerzitetnih predavateljev. Za boljšo orientacijo in za poudarek na problemih, ki nas še posebej zanimajo, objavljamo nekaj od-lomkov iz besedila. VINCENT: Da! Ti le puščaj strokovnjakarn do besede, videl boš, kako hitro ti bodo razbdli ideo-loško fronto in postavili svojo kandidaturo za mo-nopol! Zame so stvari enkrat za zmeraj jasne! Stro-kovnjak je tukaj za to, da mi najde in izdela podat-ke, kako pa bam jaz ravnal z njimi, je inoja stvar, ker smo mi tisti, ki odločamo o značaju te družbe! In o vlogi strokovnjakov v njej! Kje pa so bili vsi, ko smo delali revolucijo? Naj torej zdaj razumejo svojo vlogo in naj delajo, kar od njih zahtevamo! Kongresov pa, to naj bo jasno tebi in njim, kjer bodo ti gospodje kritizirali naše zamisli in skušali spreminjati red, ki smo ga ustvarili, ne bom dovolil! Nobene iniciative razan naše ne bo, in nobenih kon- ceptov, razen naših.! * DAMJAN: (nestrpno): Nesmisel! Plsmenost seže do nekaj lokalnih kulturnikov in politikov, med njimi pa lahko zbudiš le bolj ali manj dražljive učinke, ki so ti zanje na moč hvaležni, ker od njih živijo. Izven dometa, vse tako početje je izven dometa! — Jaz mizarim. * GABRIEL: In zdaj bo v svojem Petoffy-klub kom-pleksu oznanil inkvizioijo in zbiral okoli sebe cer-kvene zbore. Spomni se, že naš vzornik in idejni ute-meljitelj Mao je bistroumno ugotovil, da se upor začenja v cesarstvu duha, in Vincemt, ki je na ce- Samson, profesor medicin^kih ved, rektor Univerze i . . Jakob, profesor f izsikalnih ved, predstojnlk Inštituta za fiziko Vincent, predsednik TJniveraitetnega sveta, revolucionar in .poiitik.................... Just, inženir kemije, sekretar Univerzitetnega sveta, politik Benjamjti, ipisatelj, politični aktivist, član Univerzit&tnega sveta . .................... Gabrijel, docent filozofije............. Ktememt, biolog, znanstveni sodelavec Inštituta za biologijo Damjan, soeiolog, zaposlen kot mizar........ Tereza . ' ................... Katarina ......'............ . . Prolesoricl................... t "Prolesorji.................... PoročevaTec................... sarstvo kot dihur na kure, bo z največjim užitkom ukinil tudi tega. — Vepdar resno: treba ga je usta-viti, sicer bo kongres in vse nas strl pod sabo. Jaz born poskusil. Nocoj grem k študentom, pri njih je temperatura zaradi aretacij že temeljito zrasla, in jih bom spravil na cesto. KLEMENT: Motiš se, Gabriel, nobenih težav te vrste nimam, prav gotovo ne! Nisem frustriran, zato mi politike ni treba in če bi zaslutil, da stoji za mo-jimi prizadevanji kakšna zastrta strast, — bi si jo priznal. (... Na sceni dominirajo uniforme, ne izizvalno, a zelo prisotno. Iz velike dvorane je slišati šum mno-žice ljudi, scena je sicer prazna.) KLEMENT: špasno, minilo je skpraj trideset let, kar sem bil zadnjikrat v podobni situaciji, počutim pa se, kakor bi bilo včeraj. (Gredo v dvorano.) * BENJAMIN: Priznaj, zadevo smo izvedli blesteče, nadarjenost mojih mladeničev je presenetljiva. Pri-korakali so v dvorano, si predstavljaš, se postavili v krog in ustrelili. Potem pa je bil tak hudič, da je bilo veselje gledati. Dal sem jim še napisati nekaj parol, »Dol z diktaturo« in »Svoboda nniverzi«. Vin-cent že ima fotokopije — zrl je vanje kot v prečuden čar. * JUST: Kot sem razumel, je predlog za suspenz že narejen. VINCENT: To je zame premalo. Jutri, na seji kongresa ga bodo vrgli z univerze. Vrgli ga bodo z motivaeijo, da je moralno zavržen in strokovno ničvreden. In on bo javno priznal! Naj ,mi plačajo streljanje med študenti in svoje anarhistične ambi-cije na kongresu! — Just! Vso akcijo pa boš vodil ti! SAMSON: Oprostite, prosim? Da. — Prihajam, dragi spoštovani predsednik, ker me je pravzela skrb in me preganja dolžnost. — Prav nič nečastnega ni, upam, v priznanju, da je tisto, čemur sem do zdaj živel, naša univerza. Ona je žarišče naroda, je vir neugasljive dušne moči, in vroče jedro vsega sno-vanja. Ne zamerite mojemu čustvu. Vselej sem razu-mel to plemenito ustanovo kot zakladnico narodove vsebine, ki naj kot plodni zgled spodbuja in vodi za roko vse, kar prihaja. Skratka, bila je zame stalno v spreminjajočem se in hkati živo v vsem, kar umira, fcradicija in jutrišnji dan v enem. — Danes, spošto-vani, pa raste v meni strašen občutek, da je prav njen plemeniti pomen, kakršnega narekuje sama narava življenja, v nevarnosti. VINCENT: (Benjaminu); Ti pojdeš! Sporoči Sam-sonu, da njegove ostavke nikakor ne sprejmem. Obdelaj ga. Reci mu, menda ima sina nekje pri etnologih — reci mu, da je zanj prosto mesto v ko-misiji UNESCA, za pet let gre lahko na Japonsko. Če pa starec ne bo razumel, lahko mu poveš, si ne bom pomišljal, streti ga, da niti cunja ne bo ostala od njega! Ne sme odstopiti, slišiš! VINCENT: Praviš ječa! Dragi moj, kje so časi, ko so nas metali v ječe! Verjemi, ko včasih premiš-Ijujem vse to, najbrž zame ni bilo bolj jasnega, prav z ekstationo močjo nabitega časa. Verjameš, kadar sem korakal v mučilnico, je sijal v meni tak žareč srd, da se mi je zdelo, kakor bi fizično gorel. Vsak udarec z bičem je razvnel mojo strast in stokrat potrdil mojo pot. In pozneje, na bojišču, vsaka noč gladu in smrtne zone — povem ti, bilo je tako moč-no, da sem se včasih, ko sem streljal, prižel k zemlji in sem celo njo čutil živo, celo v zemlji sem čutil, kako ji bije srce. — Vrag, zdaj pa je postalo vse tako zagatno in polno neprosojne snovi. — Obdan sem od sovražnikov kakor merjasec od psov! ... JUST: Jok, prijatelj, tudi s tem me ne boš ganil! Jaz vem kaj bolj učinko.vitega. Moja naloga je spu-stiti ljudi v areno! Spustil jih bom v svet, naj ga spoznajo, naj primejo stvari v roke, naj že eakrat svet imajo! Jaz vem: človek, ki se ukvarja s stvarmi, je edini stvaren in ve za dimenzije problemov. Dosti imam teh prisiljenih švadronerjev, nam so potrebni angažirani ljudje! (Se ohladi.) Sicer pa, žep je žep, kaj bi filozofirala. Oblast, ki je posredna in deluje preko stvari, je edina funkcionalna. IV \\ T. SANDERSON SESALCI ILUSTRIRANA INCIKIOITDIJA ŽIVALI - MK 1967 Kakor do danes vsak prirodopis, je tudi to delo pisano tako, da skupnemu sledi posamezno. Seveda ta padec ni hipen in enostaven, ampak je sistemati-ziran po teh dveh limitnih spremenljivkah, vendar tako, da je kriterij nastajajočega sistema »tisto v okviru različnega«. Primer iz uvoda: »Lev spada naj-prej k kohorti Ferungulatov (zverokopitarjev), v ka-ten so zajete zveri in kopitarji, ki filogenetsko izha-jajo iz istega izvora, potem ga uvrščamo v nadrazred zveri, dalje v red mesojedcev in naprej v podred kopenskih zveri. Ta se deli na dvoje naddružin, v psom podobne in mačkam podobne živali, katerim seveda pripisujemo leva in sicer družini mačk, ki je spet razdeljena na več poddružin, v kateri so prve Pantherinae ali velike mač^e, kamor spada lev, v njej je poleg različnih vrst, npr. Panthera tigris, tiger, in Panthera pardus, leopard, tudi vrsta Panthera leo, lev. Naposled je vrsta razdeijena še na štirinajšt raz-ličnih podvrst.« »Sesalci« bi pomenili novost v prirodopisu, ko bi bili razvrščeni po nasprotnem sistemu, tako da bi bil kriterij »tisto razliono v okviru istega«. Pri sedanjem načinu pristopa k materiji materija sama ni obde-lana tako, kot se ponuja, ampak tako, kot jo ho čemo v^eti. Na tak način ostane tako eminentna kiijiga, kot so »Sesalci«, brez opisa in prikaza štiri-najstih različnih levov. Ob predpostavki, da je priču-joče delo najboljše, kar trenutno zhanost v takšni obliki nudi, odpade domneva o nepopolnosti tega dela. Pač pa je potrebno preveriti domnevo, da je biologija kot znanost nezainteresirana za metodično »različnost znotraj istega«. Oceno te domneve iz raz-logov previdnostd prepuščamo strokovnjakom. Rea pa je, da je y poljudni literaturi to področje prepu-ščeno amaterjem v raznih edicijah za praktično rabo. V krog navedene problematike je ujet tudi človek (Homo), o katerem po avtorjevih besedah »v tej bio-loški knjigi ne moremo in nočemo govoriti.« Opisi in prikazi t. im. ras, ekvivalentnih podvrstam, bi v knji-gi o sesalcih ne smeli izostati. čeprav je človek s sta-lišča biologov »nepoznano bitje«, nedvomno sodi v ilustrirano enciklopedijo, pa čeprav v enciklopeddjo živali. Pohvale vredna je avtorjeva zadržanost pri upo-rabi človeku namenjemh izrazov (kot so v npr. pri-devniki muhast, vesel in podobno)); vsi taksni izrazi so v navednicah. Prostorskost (velikost in debelina) črk ustrezata sistemski metodi; prav tako različna velikost in pa motivika (ozadje) sicer odličnih barvnih in ornobelih fotografij. -t JIIZI STR6AR VRTNE TRAJMCE DZS 1967 Knjigo odlikuje jasna sistematika. Trajnice so večkrat grupirane z različnih praktičnih vidikov. Ker se takšna metoda približuje statistiki, je s teim po eni strani dana optimalna garancija za uspešno goji-tev, po drugi strani pa se s takšno metodo dosega naravi stvari primerna objektivnost. S tem gojltelj-stvo kot takšno pade v odvisnost pogojev, ki jih diktirajo rastline. Škoda le, da knjigi manjka poj glavje o tako imenovanem žlahtniteljskem delu, kjer se omenjena objektiviteta po sili razmerij med rast-linami pač najlepše pokaže. Knjiga je odeta v lep ovitek. Notranje vizualno gradivo pa pri fotografijah popolnoma zataji. Barvna tehnika je sploh pod kritiko. Lepše (čudovite) barvne fotografije je moč najti v lcateremkoli katalogu nem-ških in holandskih vrtnarij. Nikjer ni rečeno, da so črnobele fotografije fotografsko slabe. Toda za tema-tiko, kot so vrlne trajnice, so gotovo neprimerne. Fotografije poznavalcu ničesar ne pomenijo, ker rast-line pozna. Nepoznavalca pa tak&ne fotografije ne morejo navdušiti, ker so premalo privlačne, niti si z njimi ne more veliko pomagati, ker rastlin na pod-lagi teh fotografij ne more identificirati. črnobele risbe, četudi so privlačne, takšne identifikatorske vloge tudi ne zmorejo. Takšna nepopravljiva škoda v pogledu vizualne komunikacije naj bo naslednjim napavedanim knjigam prihranjena. -t GOBE V KNJIGI l»l AMI \ & POGAČIMIK 0H0 Skozi luknjo v ovitku vidimo v knjigo. Skozi luk-nje na straneh vidimo ovitek. Risbe so natiskane. Pesmi so natiskane. Krogci so nalepljeni. Nalepljeni krogci so pobarvani. V luk-njah nd papirja. Luknje so manjše od pobarvanih krogcev. Skozi luknjo vidiš barvo. Barva je v krogcu. Za luknjo je papir. Na papirju je črta. Crta je na,-črtana. Prva beseda pesmi je ježek. Knjigo priporočamo mamicam za malčke. BIBLIOGRAFIJA ZJVLOŽBE MLADINSKA KIMJIGA 1945-1965 MK 1967 Avtorja Bibliografije sta Nada Prašelj in Bogomil Gerlanc. Knjiga je izredno lepa opremljena. V poglavju V. (Imensko kazalo) zasledimo pod rubriko »pisatelji, prevajalci, uredniki, izvajalci in režiserji« pod različnimi črkami različno število osebnth imen na do ločeno črko. Tej rubriki ustreza v naši tabeli prva kolona številk. Druga kolona ustreza ru-briki »ilustratorji, opremljevalci, fotografi in tehnični uredniki«. A 46 9 B 126 28 C 45 9 Č 22 4 (5 4 1 D 71 19 D 2 0 E 15 3 F 44 13 G 91 23 H 52 15 I 12 0 J 51 15 K 195 40 L 69 16 M 136 22 N 37 4 O 27 11 P 120 35 R 58 20 S 135 41 Š 62 9 T 58 13 U 15 1 V 68 16 X 1 0 Z 34 7 Ž 20 4 W 24 3 Iz primerjave obeh kolon je razvidno raz-merje med besedo in sliko, literaturo tn li-kovno umetnostjo, kakor se je to razmerje zavestno in nezavestno v teku 20 let izobliko-valo pri založbi MK. 19 MARKO ŠVABIC OSORIMI BIKEC MARKEC I. UGLEDATVE Zgaja se v gorah in metežu peščenega vihar-ja, mraz, a notri koče: pomemi zadajštvo in pred-menojstvo. Dekle, ki se imenuje Eleonora ali kaj podob-nega, leži na postelji, razkoračena, da nogi s kri-lom malo nad koleni pomenita A. Pri tem, ko leži vznak, sloni rečji del njene teže na zadnjici in komolcih, toda nekaj še na lakteh in dlaneh, ki pa držita stik z rogoznioo le ob linijah mezincev, zakaj v resnici sta razprti, kot je zinačilno pri mimiki trenutnega nelastništva ali pri gesti hip-nega, nenadanega zaeudenja v nevednosti. Ob južni steni stoji peč, ki pozneje odigra važ-no vlogo, vroče okovje vralic za nalaganje kurjave povzroči na dlani, ko se ta neprevidno prisloni, odtis vpečenega vzorca: morda slučajno, v-obliki A. Povezava med ležečim dekletom in opeklino je vee ko logična, oditna in bodeča je. Prida je. Eleonora se smehlja medlo kot La Gioconda; primerjava je primitivna, a učinkovita, kajti oni smehljaj je v spominu mnogih osamljenih in za-puščenih, zgrbljenih in poteptanih — Nasmeh ne pomeni niti osamljenosti in ne za-puščenosti: tudi tega ne pomeni Eleonora sama, ki se kar naprej smehlja in zre. Kadar ji postane v tej drži moreče, vrže glavo še nekaj vznak, da se lasje povaljajo na blazini zadaj. Prav tam pride očitnost, pripovedujoča: Ti lasje niso svetli ne blond ne modri, kot bi človek menil ob njih pa-danju zdal od sonca ožganih ramen, temveč so temni; posebno še zdaj, ko se težko naslanjajo na do modrega belo platno blazine, ki tu pa tam zabliska med posameznimi prameni. V koči so mimo dveh še tri osebe, dve ženske-ga in ena moškega spolovila. Vse strmijo v edino ročno uro, kar pomeni, da ugotavljajo lastnost trenutka. Svojstvo tega trenutka je toliko in to-liko stopinj in minut in sekund, ki jih kaže po en kazavec, a ne krat dva, račun je dosti bolj zaple-ten! Eleonorin smehljaj pomeni le eno: povabilo z željo; slo. Oseba, kateri vse to kaže, je švabič Marko, Kadil-nikova 5. Ko žuželka — morda muha — vsili prosto-ru krog, se sliši brenčanje; če je frekvenca zvoka višja, pomeni, da leti zastopnik-ca hitreje, in s tem tudi, da vihti letalna krilca pogosteje. Ko leti že zelo hitro, je slišati nekaj najvišjega zvoka le ob oddaljevanju, kar je potrdilo Dopplerjevega efekta.. Trenutku gre poiskati popolnost, kajti s tem, ko trenutek je, ima svojo popolnost: treba jo je odkriti. Ker je trenutek celotnega vesoljstva, po-meni, da mora prav slednje poiskati slehernemu delčku sebe in svojega časa nekaj svojskega, česar vsega vsota bi mogla biti popolnost danega tre-nutka. Hiša ima okno, edino. Skozenj sili rumenost peščenega viharja, kaj drugega ne. Uspešna pri-merjava je, ko sili skoz lino podmornice le mo-drina voda. Pesčeni vihar y gorah utegne biti laž, kolikor ni okolje dogajanja izredno in le sebi specifično. (Razlaga: peščena puščava v svoji rumenosti in zadušnosti — nato selitev tečajev.) Trojica venomer ugotavlja dejansko ime tre-nutka, oseba moškega spolovila meni, da bi bila po-trebna še najmanj ena ročna ura, tako bi se mogla vselej ugotoviti aritmetična sredina pokazanih ča-sov. Ostali dve osebi se strinjata, a iz solidarnosti pripominjata, bolje vsaj še tri časomerivce. Eleonora ljubi. To je neizpodbitno, kajti pred nekaj trenutki, ko se še ni bila prisilila v opisano pozo, je dejala — op.: kar je moč tudi dokazati: LJUBIM TE. Izgovorjeni zlogl so držali osebi pri peči, ta se slej ko prej imenuje Marko švabic. Tedaj je šla Eleonora mimo sedečega telesa in osebe, ki česa podabnega uradno kajpa ni mogla pričakovati. (Drugače je bilo seve v najskritejši in-timi tega človeka; da je Eleonora istemu vdana) Dekle je stopila mimo in izrekla polglasno, vendar , dovolj polglasno, da so zvoku ugotovili pomen tudi ostali ljudje y prostoru. Nakar je napravila še en korak in se zviška, v zraku obračajoč svoje telo vrgla na posteljo, da je slednjič obtičala v opisa-nem položaju. Osebi ob peči godi in laska nastalo vzdušje. Muha, ali kaj pač, obleti prostor, tokrat v elip-si, hitrost pa je pojenjujoča. Logični razplet bi po-menil spiralasto spuščanje navzdol, vendar žival znova požene hitreje in prav v nasprotju z logiko odleti v desni nepravilni spirali proti stropu. Tam ne sede nanj. Primerjava trenutek — točka je veljavna. Hkra-ti je znanstveno dialektična. Postavlja se, da tre-nutek v svoji idealni obliki nima časovne razsež-nosti, kot je idealna točka nima v prostorski, li-nearni ali arealni. Ko pa se vsili nujnost predočitve trenutka, je potreben ukrep ali operacija: trenu-tek sme postati večnost. Eleonorini nogi izginjata (vginjata) v slepem tunelu, črni votlini, ki jo ustvarja krilo. Oseba pri peči jame ugibati o obliki konca črnine, hkrati pa se zave, da je to ugibanje lascivno in odurno: a ugibanje postaja sladko, še tako daleč gre pozneje, da sladkost premami bogabojeonost k tišini. Kraka zgornjega trikotnika A pomenita stegni, ki se jasno in dražljivo bočita skoz tkanino. Mam-ljivost je velika, vpliva na metabolizem organizma pri peči. Natanko je razločiti mišice ob straneh in vrh stegnic, fantazija seže do perverznosti, ko ugo tavlja progasto tkivo in svojsko dišečo kožo tam okoli. Kožo, ki prekriva mišičje. S tem je ugotov-ljeno in dokazano, da popolnosti trenutka botruje tudi sla po spolnem občevanju. Trojica ugotavlja položaj. Kljub . slovnični množini in različnosti nravi teh treh oseb je vsotno ustvarjeno mnenje popolnoma subjLktiv-no, zakaj posredi je predmet, ki diktira takšno subjektivnost: to je ročna ura, ki je v nasprotju z zakoni uporabne materialistične filozofije v vsej svoji materialni in neživi prirodi enostavno sub-jektivna. Dokaz tiči zunaj prostora, ki ga umetno ustvarjajo stene planinske koče. Dokaz je v pešče-nem viharju in v Soncu, ki ga rumeni pesek utap-lja y svoji posredni neprodirnosti: možno gre uve-ljaviti II. Newtonov zakon (F = m.a). Vzdušje kijub zvoku, ki ga venomer povzroča premikanje žuželkinih kril, ni in se ga ne sme označiti za brenčeče. Zakaj to bi bilo sila topo-umno in šarlatansko, vsaj približno, kot bi se de-jalo, da je avtomobil prdulja z vetrobranom. Vzdušje je neštetno, kot ga povzročajo nešteti či-nitelji. Pripomba, da je vzdušje peterno, bi bila umestna v primeru, če bi se ugotavljalo počutje in občutje vzdušja: v prostoru je pet oseb, ki so zmožne čutiti in občutiti vzdušje. Kadar pa je go-vora o vsesplošnem zdušju, je potreba dialektiki in nadposredni objektivnosti na ljubo priznati, da je le-to natanko neštetno. Oseba pri peči napravi nekaj gibov, ki niso pod popolno kontrolo zavesti; eden teh je premik desnice za nekaj širin dlani v desno, to je proti peči, natančneje — proti razbeljenim vratcom peči. Refleks organizma, ki ga spodbudi stik z ab-normalno visoko temperaturo na spodnjih blazi-nicah desne dlani, je brezhiben, vsa roka se blisko-vito umakne neprijetnosti pekočine, v nenadni bolečini se skrči tudi vse ostalo telo. Gube na obrazu pomenijo občutek: obraz je spačen v groz-ljivo grimaso — odraz hipnega in nepričakovane-ga poraza. Hkrati pa prizadeta oseba pove na glas, že kar zavpije: AU. S sledečimi pomeni ta krik apogej trenutka: drža dekleta — A, opeklina na dlani — A, zdajci tudi urina kazavca kažeta kot navzdol — A, pravi višek pa zaključi zvok od le-teče muhe, vi^pki A po tonovski lestvici. Ob tem postane vzdušje peterno: aktivnost ostalih štirih ljudi se usmeri v preučevanje dogod-ka oziroma doživetja pasivne osebe pri^Deči: na-stopi novi trenutek, medtem ko je odšel stari po visokemu obratniku v zgodovino. II. Veter potepuh, podaj nam roko, mesec lenuh, hitreje za nami... Nekaj nenavadnega je v tem, kako si priprav-lja posteljo k noči: ko da bo zadnja mirna noč svobodnega^ivljenja in spanja, kot bi bilo posled-nje udobje pred sledečim izgnanstvom v puste gole, kamnite pokrajine večnega mraza in sonca v polzatonu, rdečega, mrzlega sonca brez žarka toplote, svetlobe . Skoraj tako je, kot da bo ta noč poslednja človeška, s spanjem, kot da bo jutri sodba, obsodba na večno bedenje do solza vnete-ga pogleda, široko razprtih oči, tje nekam daleč, kjer bi bila morala biti tema; rdeče sonce je rde-ča luknja v golem, pustem svodu, da, čim pride malo bolj k dnu, že jame — v pekel pogled — ple-zati gor, nekaj prostorskih stopinj nad rob nazob-čane pokrajine: krvava palačinka, utrgana biku iz gobca, na drobno posutega z bolnim spuščajem, ni res (?), ali pa klobčič rdeče pavole, prav gladke in fine, za bluze pa za tople spodnjice; KDO VEN-DAR MORE DOKAZATI? DA V RDEČI SVETLOBI OČI NE MOREJO BITI KRVAVE! Nekaj nenavadnega je v tem, kako — trda od žuljev in odrgnin, žmuljasta in grčasta od mizer-nega prekladanja neskončnih skladovnic zarjavele ter nagnite stare šare od tule tja — roka spodvije robove rjuhe svežega vonja pod rogoznico, da se postelj napne kot utopljenčev trebuh... MAR NISO SPAVCI, KI NE PRENESEJO NAJMANJŠE GUBICE NA RJUHI ALI BLAZINI — NADSPAV-CI? Kajti spati pomeni živeti v skrbno ogrevane-mu in zatemnjenemu akvariju, polnem lepljive-ga mresta in podplate žgečkajočega mulja, kar ob-jame telo, kot bi bilo silno ljubeče nravi. III. O, PREMISLI ČLOVEK GREŠNI Prtljaga je nared: saj ni kaj dosti, dva kovčka, eden tesno povezan z vrvjo, da bi se na poti po ne-rodnem ne odpiral, kar bi povzročilo mučne tre-nutke sramote, notri je kupček umazane bede, siva revščina; drugi je lesen, kot so jih imeli pred leti vojaki: ta se ne bo odprl. In še mreža z mali-co za pot: glavica čebule, četrt kile špeha in pa štruca črnega. Nato še sol in čutarica, v tej umet-no žganje, ki usepa od goltanca do ledvic pekočo rano. Ali je bagaž nared, je začebljala obubožana plemkinja, vendir še vedno ponosna dama sivih let; oui madame, je raportiral družinski sluga v li-vreji prapradeda. Lojtrski voz oddrdra navzdol proti kolodvo-ru. žmulasto kamenje tlaka se upira kotaljenju, da poskočijo i bagaž i plemkinja i sluga i kočijaž: srenja! Prekleto! Navzdol proti kolodvoru gre: mesto je v grič. Stanovanje je šlo na boben, na boben so šla olja vseh pradedov, vse, vse, vse. Vlak v deželo je gosto obljuden. Videz je pre-bito prazničen. Zakaj ljudje z dežele se le enkrat v življenju popeljejo v mesto in tedaj se okitijo z vsem, kar najdejo doma, pri sosedih in v hlevu. Grčasti možje si tako radi pripono na prsi slepi-ce! ženske pa nosijo pletene košare z najlepšim petelinom v vasi. Na vlaku ljudje venomer prepe-vajo, in kar tjevdan se veselijo svojih srečnih dni, z veseljem hočejo blagosloviti veliki dan potova-nja. Kdor le more, se obeša skozi okno, mahajo skoz okno, čeprav nikomur, morda zgolj zato, da mahajo. Pisana množica veselja in mavričnih hlapov sprejme konteso in slugo kar za svoja. Grofica se z gniisom brani, leze v kot... a ljudje, zlasti mali čokati kmetavzi, čutijo, kofe je podoba, neko poseb-no odgovornost do njiju, vljudno, a še vedno na silo, jima ponujajo čutarice. Tedaj vlak že dolgo krohoče navzgor, strmo navkreber — vse do tunela. Kot otroci se razveselijo preprosteži umetne teme, vriskajo m se napravijo, ko da se hudo bojijo, a v vzkrikih je brbotajoča radost kaše na vročem ognju. Ljudje so otroci. Mrzlo in visoko ošine kontesa s pogledom svo-jega slugo: že ves čas kaže podobo, da bi se spaj-dašil z drhaljo. Pot bo še dolga. In glej čuda: nekdo vozi črno pološčeno krsto s srebrnim križem na pokrovu, pa vendar ni žalosten, čisto vesel je med vsemi temi otroki, navdušeno krili z rokami in s prstom kaže skoz okno, veseljaško nagiba svojo in ponu-jene; veselje! Livrirani se ustraši še enkrat, to pot že z neje-voljo, kar z jezo v kotičkih očes. Konteso preža-me groza, boji se. Tako vzvišena, fina ... pred kom vendar? Pred temi tu? Plava kri se prične pooasi, prav nevidno mešati z rdečo otrok. živahni pomp se kotali skoz noč, pesem. Uski-ponski vlakovodja sanj muli trumno, žebrasto: BAI RDA! BAI RDA! Ljudje se ljubijo, le-to noč si bodo napovedali zgodbic za pet debelih knjig, zakaj vlak je dolg dvajset vagonov. Vsi so ljudje: človek je komaj ro-jeni dojenček, možat mož, starka pri stotih. Tedaj dobrosrčno režejo obilne rezine izdatnega HLEBA, po prastarem načinu menjajo domačo klobaso za prizmo rumenega sira, steklenko rdeče kislice za deset dolgih, rezkih žganjice. Kontesa se sprašuje, preživim to noč, in preživi jo. Debela vata bele megle kosmato tiči v kotli-nah, vlak se okrožno v vijugah vzpenja: bo že kmalu? Bo že kmalu, prosim? Dan je rajanje kresnic, bleščic v soncu: je dra-gulj, ona ponoči iz mačkinih zenic odbita svetlo-ba, dan je plitvina modrega morja rdečih koral in črnih votlin, ki ninavsko prikrivajo enostranske živali, čudaške kot krokodil na ptičjih nožicah s kurjimi krempeljci. Da, temine votlin: morski pes, znabiti, se skriva notri, bojte se! Kako čudno se kaže, da še dandanašnji leži le pet metiu ood gladino topovska granata pol metra v pr^.t t. ¦ sa prežrta od Prve vojne sem je neustrašna, Kralju-joča, nje je kraljestvo nesramnega rastlinja tu doli: z nohti bi jo mogel človek zmleti v drobne molekule rje. Ko že kraljuje: zakaj kraljuje? Sonce ni rumeno. Zeleno je. Zeleno je bolj vroče kot rumeno. Lokomotiva je naravnost črna in v belem plašču. Kontesa nikakor ne more ugotoviti, čemu služi oni izrastek na valjastemu kotlu lokomotive, ki ni dimnik, pa je prav takšne oblike, le bolj zaobljen, kroglast je na vrhu. Bedo vzamejo ljudje. PETER HANDKE ZMERJANJE OBCINSTVA Govonjo štirje Navodila igralcem Poslušati litanije v katoliških cerkvah. Poslušati vzpodbujajoče vpitje in zborno zmerjanje na nogotnetnih tekmah. Poslušati zborno vpitje na mitingih. Poslušati vpadanje y besedo pri razpravah. Poslušati »Tell me« od Roliing Stonesoiv. Poslušati hitparado radia Luxembourg. Poslušati simultane prevajalce pri Združenih narodih. Poslušali v filmu »Past v Tuli« bossa gangsterjev (Lee J. Cobba), ko se pogovarja z lepotico in pri tesn lepotica vpraša gangsterja, koliko ljudi bo še dal ubiti, potem pa gangster, medtem ko se nagne nazaj, vprašar koliko pa jih je še?, in pri tem opazovati gangsterja. Ogledati si filme Beatlesov. Ogledati si v prvein Beatles — filmu smehljaj Ringa Starra, ki se potem, ko so si ga drugi privoščili, vsede k tolkalom in začne bobnati. Ogledati si v filmu »Mož z Zahoda« obraz Gary Coopera. Ogledati si v istem filmu umiranje mutca, ki s kroglo v telesu teče vzdolž po vsej tisti pusti ulici y zapuščenem mestu in po&ka-kuje in skače in spušča rezke krike." Ogledati si v živalskem vrtu apice, ki posnemajo ljudi in plju-vajoče lame. Ogledati si vedenje brezdelnežev in zapravljalcev časa, ko hodijo po ulicah ali se ukvarjajo z igralnimi aparati. PETER HANDKE rojen 1942 v Griffenu na Ko-roškem. 1961—65 študiral pravo v Grazu. Romani Die Hornissen (Sršeni) in Der Hausierer (Krošnjar), pri Suhrkampu. Razen Zrnerjanja občinstva poznamo še dva govorna komada Weissagung (Prerokba) inSelbst-bezichtigung (Samoobdolžitev). Prvič zbudil pozornost na zboru Grupe 47 v Princetonu, USA. Znan je nje-gov (nekdanji?) naslov: Rosenhang 6, Graz-Walten-dorf. Psovke so nepopolno prevedene, te imamo pač vsi svoje lastne. DOBRODOŠLI STE TA KOMAD JE PREDGOVOR . Tu ne boste ničesar slišali, kar že ne bi slišali. Tu ne boste ničesar videli, kar že ne bi videli. Tu ne boste videli ničesar od tistega, kar ste tu zmeraj vi-deli. Tu ne boste slišali ničesar od tistega, kar ste tu zmeraj slišali. Slišali boste, kar ste sicer videli. * Slišali boste, kar tu še niste videli. Nikakršnega gledališkega dela ne boste videli. Vaša sla po ogledovanju ne bo zadovoljena. Nikakršne igre ne boste videli. Tu se ne bo igralo. Videli boste gledališko delo brez slik. Nekaj ste si obetali. Mogoče ste si obetali kaj drugega. Obetali ste si predmete. Niste si obetali predmetov. Obetali ste si neko vzdušje. Obetali ste si nek drugi svet. Nobenega drugega sveta si niste obetali. Vsekakor ste si nekaj obetali Morebiti ste si obetali, kar tu slišite. Pa tudi v tem primeru ste si nekaj drugega obetali. Sedite v vrstah. Tvorite nek vzorec. Sedite v do-ločenem redu. Vaši obrazi kažejo v določeno smer. Sedite v enakih medsebojnih razmakih. Vi ste avdi-torij. Tvorite neko enoto. Vi ste poslušalstvo, ki se je zbralo v prostorih za poslušalce. Vaše misli so svo-bodne. še vedno si mislite svoje. Vidite nas govori-ti in slišite nas govoriti. Vaše dihanje si postaja po-dobno. Vaše dihanje se prilagaja dihanju, s katerim mi govorimo Dihate, kakor mi govorimo. Vi in mi polagoma postajamo enota. — niste več prisluškovalec za steno. Z vami go-vorimo naravnost. Naši pomenki niso več pravokot-no z vašimi pogledi. Vaši pogledi ne sekajo več na-ših pogovorov. Naše besede in vaši pogledi niso v nobenem kotu več. Ne bomo vas prezrli. Nimamo vas samo za medklicarje. Ni vam treba soditi o nobe-nem foukajšnjem početku iz žabje ali ptičje perspek-tive. Ni vam treba igrati razsodnika. Tu vas nima-mo za poslušalstvo, ki ga lahko kdaj pa kdaj ogo-vorimo. To ni igra. Tu ni nobenega kdaj pa kdj. Tu ni nobenega dogajanja, ki naj bi vas ganilo. To ni igra. Iz nikakršne igre ne izstopamo, da bi se obr-nili k vam. Nobenih iluzij ne pobrebujeano, da bi vam vzeli iluzije. Nič vam ne kažemo. Nobenih usod-ne igramo. Nobenih sanj ne igramo. To ni nobend po-ročilo o dejstvih. To ni nikakršna dokumentacija. To ni nikakršen izsek resničnosti. Ničesar vam ne pripove-dujemo. Ne delujemo. Nobenega dogajanja vam ne predstavljamo. Z ničemer vas ne slepimo. Govori-mo samo. Igramo, vtem ko vam govorimo. če pravi-mo mi, lahko mislimo tudi vas. Ne predstavljamo va-še situaoije. V nas se ne morete prepoznati. Nika-kršne situacije ne prikazujemo. Ni treba, da ste pri-zadeti. Ne morete biti prizadeti. Nobenega zrcala vam ne ponujamo. Ne mislimo vas. Ogovorjeni ste. Ogo-vorjeni boste Dolgočasili se boste, če nočete biti ogovorjeni. Ne sodoživljajte. Ne greste zraven. Ničesar ne iz-poljujete. Tu ne doživljate nobenih spletk. Ničesar ne doživljate. Ničesar sd ne predstavljate. Ničesar si vam ni treba predstavljati. Nobenih pogojev vam ni treba izpolnjevati. Ni vam treba vedeti, da je to tu-kaj oder. Nobenih pričakovanj ne potrebujete. Ni se vam treba pričakujoče namestiti globoko v sedež. Ni vam treba vedeti, da tu samo igramo. Nobenih zgo-dbic si ne izmišljujemo. Nobenemu dogajanju ne sle-dite. Tukaj se vam igra z vami. To je besedna igra. Tu je dajemo gledališču, kar je gledališko. Tu ne pridete na svoj račun. Vaša sla po ogledovanju osta-ne nepotešena. Nobena iskra ne bo preskočila od nas k vam. Ne bo šelestelo od same napetosti. Te deske ne pomenijo nobenega sveta. Spadajo k svetu. Te de-ske so za to, da stojimo na njih. To ni noben drug svet. kot je vaš. Nobeni prisluškovalci niste. Vi ste te-ma. Vi ste v gledališču. Vi ste v žarišču naših besed. Tu zgoraj sedaj ni nobenega reda. Nobenih reči ni, ki bi vam kazale kakšen red. Tu svet ni ne cel ne iz tečajev. To ni noben svet. Rekviziti tu nimajo prostora. Njihov položaj na odru ni predpisan. Ker ni predpisan, tu zgoraj sedaj ni nobenega reda. No-benih krednih označb za posamezne reči ni. Nobenih spominskih opor za stališče oseb. V nasprotju v va-mi in vašimi sedeži tu ni ničesar na svojem prosto-ru. Reči tu zgoraj nimajo prostorov, ki bi bili dolo-čeni kot prostori vaših sedežev tam spodaj. Ta oder ni svet, kot svet in oder. S tem, da govorimo z vami, se lahko zaveste sa-mih sebe. Ker vas ogovarjamo, pridobivate na sa-mozavesti. Zavedate se, da sedite. Zaveste se, da se-dite v gledališču. Zaveste se svojih udov. Zaveste se položaja svojih udov. Zaveste se svojih prstov. Zave-ste se svojih jetnikov. Zaveste se svojega žrela. Za-veste se teže svoje glave. Zaveste se svojih spolovil. Zaveste se utripanja svojih vek. Zaveste se, da poži-rate. Zaveste se, da se vam nabira slina. Zaveste se, da vam srce utriplje. Zaveste se dviganja svojih obrvi. Zaveste se, da vas srbi koža na glavi. Zaveste se, da vas tu pa tam skrbi. Zaveste se, da se pod pa-zduhami potite. Zaveste se, da se vam potijo roke. Za-veste se, da imate suhe roke. Zaveste se zraka, ki ga vzdihujete skozi usta in nos. Zaveste se vstopanja naših besed skozi vaša ušesa. Postanete prisotni z du-hom. Poskusite ne utripati s trepalnicami. Poskusite nehati s požiranjem. Poskusite ne premikati jezika. Poskusite ničesar slišati. Poskusite ničesar ne vo-hati. Poskusite ne tvoriti več sline. Poskusite se več ne potiti. Poskusite se ne prernikaiti več na svojem prostoru. Poskusite nehati z dihanjem. Konec metka Saj vendar dihate. Saj se sline nabirajo. Saj po-slušate. Saj vohate. Saj požirate. Saj utripljete s tre-palnicami. Saj se vam kolca. Saj se potite. Saj imate veliko samozavesti. Ne mežikajte. Ne zbirajte slino. Ne utrlpljite z vekami. Ne vdihujte. Ne izdihujte. Ne premikajte se več na svojem prostoru. Ne poslušajte nas. Ne vo-hajte. Ne požirajte. Zadržujte dihanje. Požirajte. Zbirajte slino. Mežikajte. Slišite. Di-hajte. Sedaj se zavedate svoje prisotnosti. Veste, da je to Vaš čas, ki ga tukaj preživljate. Vi ste tema. Vi naredite vozel. Vi ga razvozlate.Vi ste središče. Vi ste povod. Vi ste vzrok. Vi ste sprožilni moment. Vi služite tu ža besede. Vi ste igrotvorci in protiigralci. Vi ste Mladostni komiki, Mladostni ljubimci, vi ste Naivci, vi ste Sentimentalci. Vi ste Salonske dame. slavljali se boste. Spremljani boste. Spreraljali boste. Stopili boste na prosto. Vrnili se boste v vsakdanjost. Šli boste v različne smeri. Če ostanete skupaj boste tvorili gledališko družbo. Obiskali boste gostišča. Mi-slili boste na jutrišnji dan Polagoma boste našli pot nazaj v resničnost. Resničnost boste zopet lahko ime-novali trdo. Iztreznilo vas bo. Zopet boste živeli last-no življenje. Nobena enota ne boste več. Od enega kraja boste šli v različne kraje. Toda*prej boste še ozmerjani. Zmerjali vas bomo, ker je zmerjanje nek način, govoriti z vami. Ko zmerjamo, smo lahko neposredni. Lahko storimo, da iskra preskoči. Lahko uničimo igralni prostor. Lahko podremo zid. ----------Ko boste zmerjani bo vaša nepremičnost in otrplost končno povsem ustrezna. Toda ne bomo vas zmerjali, samo uporabljali bomo psovke, ki jih vi uporabljate. Naše psovke bodo protislovne. Na ni-kogar ne bomo merili. Le zvočno podobo bomo obli-kovali. Ni treba, da ste prizadeti. Ker ste v naprej opozorjeni, ste lahko pri zmerjanju tudi čisto spo-kojni-------- Storili ste, kar je bilo nemogoče. Bili ste junaki tega dela. Vaši gibi so bili skopo odmerjeni. Vaše ose-be so zaživele. Dali ste nam nepozabne prizore. Vi ni-ste igrali, vi ste b i 1 i. Bili ste pravi dogodek. Odkri-tje večera. Vi ste svojo vlogo živeli. Imeli ste levji delež zaslug za uspeh. Rešili ste komad. Vredno vas je bilo videti, vas, ki se vam cedi iz nosu. čistokrvni igralci ste. Obetajoče ste začeli. Bili ste pristno življenjski. Prepričljivi. Vsi so vam sle-dili kakor začarani. Izpričali ste visoko kulturo igra-nja, vi lopovi, vi germanoki. Nobenega nepristnega zvoka ni bilo slišati. Ves čas ste obvladali sceno. Igrali ste z izbrano pleme-nitostjo. Iraeli ste redko mikavna obličja. Imenitna zasedba ste. Idealna zasedba ste. Bili ste neposnem-ljivi. Vaši obrazi so nepozabljivi. — — —Iz polne-ga ste zajemali, vi ničvredneži, nespjetneži, slepa orodja sile, izrodki družbe. " Bili ste kakor scela uliti. Danes ste imeli dober dan. čudovito ste uigrani. Iz življenja ste bili vzeti, tepci, ateisti, židovske svinje. Odprli ste nam nova obzorja. Ta komad je sreč-no izbran. Prerastli ste sami sebe. Ponotranjili ste se, vi masovni produkti, yi grobarji zahodne civilizacije, vi asocialneži, vi kačja zalega, vi strokovnjaki za streljanje v tilnik. Ni vas mogoče preplačati. Bili ste orkan. Srh nas je spreletaval. Vse drugo ste pregnali, vi kacetniški banditi, vi klateži, volovski tilniki, ščuvalci na vojno, podljudje, rdeča horda, zveri v človeški podobi, na-cistične svinje. Ravno pravšnji ste bili. Sapo nam je vzelo. Niste nas razočarali. Rojeni igralci ste. Veselje do igre vam je v krvi, vi koljaši, blazneži, sopotniki, vednoodvče-rajšnji, vi čredne živali, vl ljudstvu odtujeni, vi nravni zločinci. Dobro tehniko dihanja ste dokazali, vi židovski velekapitalisti, spake, pavlihe, proletarci, mlečno-zobneži, življenja nevredna življenja, nule, nezmož-neži--------- Vi ste Karakterni igralci, vi ste Bonvivani in Ju-naki. Vi ste Junaki in Zlikovoi. Vi ste junakl in Zli-kovoi te igre. Ta komad je predgovor. Ne predgovof drugemu komadu, pač pa k temu, kar ste počeli, kar počnete in kar boste počeli. Vi ste tema. Ta komad je predgo-vor k temi. Ta komad je predgovor k vašitn nravem in navadam. Predgovor k vašim dejanjem. Predgovor k vaši nedelavnosti. Predgovor k vašemu sedenju, le-žanju, stanju, bx)ji. Predgovor k igram in resnosti va-šega življenja. Predgovor k vašim bodočimi obiskom v gledališču. Predgovor k vsem drugim predgovo-rom. Ta komad je gledališče sveta. Kmalu se boste zganili. Začeli boste s priprava-mi. Začeli boste s pripravljanjem, kako boste ploskali. Začeli boste s pripravljanjem, da ne boste ploskali. če se boste pripravili za prvo, boste z eno roko uda-rili drugo, se pravi z eno dlanjo boste udarili drugo in te udarce boste na hitro in na gosto ponavljali. Pri tem boste latoko opazovali svoje ploskajoče ali neplo-skajoče roke. Slišali boste zvok svojega ploskanja in ploskanja poleg sebe in poleg sebe in pred sabo bo-ste videli gor in dos poskakujoče ploskajoče roke ali pa ne boste slišali pričakovanega ploskanja in ne boste videli gor in dol poskakujočih rok. Zato boste morda slišali drugačne zvoke in sami spočenjali dru-gačne zvoke. Pripravili se boste za vstajanje. Slišali boste loputanje dvigajočih se sedežnih ploskev. Videli boste naše priklone. Videli boste spuščanje zastora. Lahko boste poimenovali zvok, ki ga povzroča zastor, ko se spušča. Spravili boste svoje programe. Spogle-dovali se boste. Pamenkovali se boste, premaknili se boste. Dajali boste opazke in slišali boste opazke. Za-molčali boste opazSke. Zgovorno se boste smehljali. Prazno se boste smehljali. Lepo urejeno se boste zdrenjali iz dvorane. Izročili boste garderobne listke. Postajald boste. Držali boste drug drugemu vrata. Po- Vi ste igralci s profilom, yi brezdomovinci, revolt-ndki, zaostaleži, vi, ki pljuvate v lastno skledo, notra-nji emigranti, defetasti, revizionisti, revanšisti, milita-risti, pacifisti, intedektualci, nihi&ti, individualisti, kolektivisti, politično nezreli, antidemokrati, lovci priznanja, klakerji, klikaši, duhovni proletariat, se-stradanci, ničneži, vi kakosežepravi. O vi rakasti bolniki, o vi jetičniki, o vi multipli sklerotiki, sifilitiki, srčni bolniki, vi z oteklimi ledvi-cami, vi nosilci smrtonosnih klic, vi kandidati za sa-momorilce, o vi potencialne žrtve miru, o vi poten-cialne žrtve vojne, o vi potencialne žrtve prometnih nesreč, o vi potencialni mrtvi. Vi kabinetne igre. Vi karakterni igralci. Vi igralci ljudi. Vi svetovni teatraliki. Vi bogotajci. Vi narodni izdatki. Mejni kamni v zgodovini gledališča. Plazeča se kuga. Nesmrtne duše. Vi, ki niste od tega sveta. Svetovljani. Pozitivni junaki. Prekinjevalci nosečno-sti. Negativni junaki. Junaki vsakdanjosti. Luči zna-nosti. Propadlo plemstvo. Zagrizeno meščanstvo. Izo-braženi razredi. Ljudje našega časa. Glasovi v puščavi. Otroci tega sveta. Zgodovin&ki trenutki. Posvetni in duhovni dostojanstveniki. Spufanci. Presvitli. Častiti. Kronane glave. Kramarske duše. Graditelji bo oblastil UO ZŠJ, da v imenu plenuma pripravi -jre-solucijo. ^ Študijska komisija UO v letu 1968 študijsika komisija novega univerzitetnega od-bora Zš ljubljanskih. visokošolskih zavodov se ie zaradi letošnje zelo zakasnele skupščine in izvolitve (19. decembra 1967) konsolidirala šele sredi januarja 1968. Iz lanskega leta ji je ostala nehvaležna naloga orgamzirati delo tako, da bo postala komisija (raz-sirjena z referenti za študijsko problematiko pri po-sameznih fakultetnih odborih in s člani univerzitet-nega sveta, pa turii z ostalimi študenti, ki bi bili pnpravljeni delati) iz predstavnikov vseh fakultet. _ Kose je komisija prvič sestala, je takoj postalo ocitno, da nima določenega in jasnega koncepta dela Pred komisijo se je znašlo veliko neobdelanih problemov, katerih se študetska organizacija loteva ze leta. Komisija se je ukvarjala z znanimi in pre-znanimi problemi na naši univerzi: s prablemosn ustreznosti in vrednosti študijskih programov in urnikov, s problemom organizacije študija proble-mom osipa itd. Dejansko so vse to že dolgoletni kronioni problemi našega študija, ki jih nikakor ne moremo premakniti z mrtve točke. Komisija je do sedaj sklicala dva sestanka (prvega sredi januarja in naslednja zaradi počitnic sele sredi februarja), ki pa sta bila zelo slabo obi-stkana (na prvem sestanku so bili poleg članov uni-veratetnega odbora le trije predstvaniki fakultet na drugem pa od 44vabljenih le 10.) Na obeh se-stankih smo skušali sprožiti vprašanje o načinu po-vezave študijske komisije z delom po fakultetah vendar ta nacin še ni jasen. Poleg tega smo skušali oblikovati program dela za letošnje leto, da bi ugo-rovih, katera problematika naj ima prioritetni po-men. ^ _ Pri tem pa smo na prvo mesito postavili vpra-sanje lntenzifikacije študija, kjer ugotavljamo pred-vsem naslednje probleme: 1. Ustreznost in vrednost študijskih programov problem osipa, problem nizkih povpreonih ocen' problem sprejemnih izpitov, selekcija na osemletkah in solah druge stopmje, prioritetni program skript, problem predmeta »družbena ureditev SFRJ«, uvedba tujih jezikov na telanične fakultete. Vsi ti problemi so potrebni obsežne obravnave in diskusije. 2. čim več študentov je treba zajeti v razpravo o novih statutih in študijskih programih (to je tre-nutno edina konkretna naloga, ki smo si jo zadali. Posamezni fakultetai odbori so zadolženi za pro-ucitev novih statutov, vse neskladnosti pa bomo sku-sali na posameznih sestankLh uskladiti z zahtevami studentov). V statutih moraino urediti problem pre-obreirnnjenosti študantov, razmerje predavanj in vaj in uveljaviti načela samoupravljanja ter urediti od-nos studeot ~ profesor 3. širše bo potrebno proučiti problem reelekciie pedagoskih kadrov na univerzi, prav tako pa defini-rati vlogo asistentov v procesu izobraževanja. 4. Zaradi dejstva, da so sredn.ješolci premalo se-znanjeni z načinom in zahtevami študija na univerzi, bomo skušali izdelati ustrezen informator o študiju na univerzi za srednješolce, predvsem gimnazijce. Mnenja Simo, da se bo z večjo info^rmiranostjo bo-dočih študentov zmanjšal osip med novimi gemeraci-jami. 5. Navzven pa se bo študijska komisija vklju-eila v javno razpravo o zakonu o visakem in višjem šolstvu v SRS, ki ga pripravlja republiški sekreta-riat za prosveto in kulturo, prav tako pa bo skušala sodelovati pri programu za racionalizacijo vzgoje in izobraževanja. Ta program predvideva ukinitev ali preusmiritev posameznih oddelkov in smeri študija na univerzi in višjih šolah, da bi se tako intenzi-ficiral izobraževalni proces in uskladila njegova vsebina z zahtevami družbenega dela. Problemov in dela ni malo. Ne zanikamo mož-nosti, da v našem programu nismo zajeli vseh problemov ali pa, da smo nekatere predimenziani-rali. Vse pripombe in kritike od študentov so nam dobrodošle. ŠTUDIJSKA KOMISIJA UO ZŠJ Resolucija plenuma 110 ZŠJ v Ljubljani Na osnovi gradiva o socialnem rn materialnem položaju študentov, ki jih je pripravil UO ZŠJ v Ljubljani za raapravo na seji izvršnega sveta in na osnovi razprave na plenumu UO, ki je bil 6. fe-bruarja 1968, predlagamo naslednjo RESOLUCIJO O SOCIALNEM IN MATERIALNEM POLOŽAJU ŠTU-DENTOV. I. Osnovni potencial vsake organizirane družbe in kulture je znanje, torej materialni bazi ustrezajoča struktura strokovnih kadrov vseh kvalifikacij. Hi-trost gospodarskega in kulturnega razvoja naroda pa je predvsem pogojena s kvaliteto in kvantiteto visokokvalificiranih delavcev. Skrb družbene skup-nosti in njen odnos do vzgoje strokovnih kadrov poraesni neposreden vpliv na razvaj vseh področij družbene dejavnosti, torej na življenjske pogoje jutrišnjega dne. Odnos družbe in njenih organov do vzgoje strokovnjakov je premalo načrten in nestro-koven, kar se kaže v neefikasnosti študija. Ustrezaio družbeno in materialno vrednotenje umskega (2snan-stvenega in pedagoškega) dela se postavlja kot te-melj za reševanje te problematike. Kadrovska, ma-terialna in prostorska izgradnja univerze je edina pot, ki lahko s prizadevanjem naprednih in demo-kratičnih šil na univerzi in zunaj nje zares raciona-lizirana in intenzificira študij. Izhodišče reševanja teh problemov je v pravlinem tretiranju statusa študenta. -Družba si mora prizadevati za kvalitefcno usklajevanje šolskega sistema s potrebami razvoja, predvsem pa mora skrbeti za kvantiteto materiakiih sredstev za izobraževanje. II. že več let smo priča selekciji študenbov g?lede na njihov materialni položaj, ne pa glede na sposobno-sti za študij. Za ureditev matorialnega položaja štu-dentov pa je treba še naprej razvijati sistem štipen-diranja gospodarskih organizacij kot instrumenta njihove kadrovske politike. Ker pa trenutno stanje in možnosti v gospodarskih organizacijah nikakor ne morejo zagotoviti zadostnih sredstev za izobra-ževanje (za štipendiranje in kreditiranje), mora drnžba s svojimi instrumenti zagotoviti manjkajoca sredsfcva. ZATO PREDLAGAMO NASLEDNJE: — treba je stabilizirati gospodarske razmere, kar bo omogočilo izdelavo perspetetivnih kadrovskih planov v gospodarskih organizacijah; — nujno je treba izboljšati strukturo kadrov-skih služb v podjetjih, ki je neustrezna; — banke naj v pogojih za kreditiranje v večji meri upcštevajo strukturo in sposobnost vodilnih kadrov; ' — skladi za štipendiranje v gospodarstvu naj bodo oproščeni družbenih dajatev; — z zakonoim naj se uredi obveznost podjetij, da sprejemajo svoje štipendiste na pripravniski staž; — potrebno je ustanavljati občinske kadrovske službe in štipendijske sklade, ki bodo zbirali sredstva predvsem iz manjših gospodarskih organizacij; — za večjo učinkovitost sredstev, ki jih daje republika, je potrebna združitev vseb. štirih skladov Komisija za sprejem delavcev TOVARNE USNJA ŠOŠTANJ razglaša prosto delovno mesto REFERENTA NABAVE Pogoji: 1. ekonomska fakulteta - lahko začetnik 2. srednja ekonomska šola s 5-letno prakso Obvezno znanje nemščine in strojepisja. Osebni dohodki po pravilniku. Samsko stanovanje zagotovljeno. Vloge pošljite na naslov tovarne do 15. 3. 1968. v enotiio ustanovo, ki bo omogočala racionalno po-slovanje, demokratično kontrolo podeljevanja sired-stev in vodenje enotne politike. Pri tem naj enotni sklad ohrani vse posebnasti sedanjih skladov in naj bo vezan na univerzo. — družba naj za kreditiranje in štipendiranje zagotovi večja sredstva. III. Neurejen status študenta se odraža tudi v po-polnoma anarhičnem položaju zdravstvenega varstva študentov. študent je polnopraven državljan, ki opravlja družbeno potrebno delo in bi zato moral imeti vse pravice na področju preventivnega in ku-rativnega varstva. Za rešitev tega problema pred-lagamo: — študent mora postati originaren zavarovanec: — študentski zdravstveni dorn mora ohraniti samostojnost, da bo lahko opravljal funkcijo in jo še razširil na področju preventive; — zavarovana mora biti tudi študentova dm-žina; IV. Ugotavljamo, da je gradnja študentskih domov prepočasna, saj stanuje trenutno v domovih le okrog 35% (2800 postelj) študentov. Dejstvo je, da sta-nuje privatao še okoli 20 % študentov, pogosto v ne-mogočih življenskih in delovnih pogojth. Zato je nujno treba pospešiti gradnjo študentskih domov m ze obstoječe domove integrirati v enoten zavod zaradi boljšega in racionalnejšega poslovanja tsr popolnejše organizacije upravljanja. Status domov se ne sme spreminjati v smeri ekonomizacije in nu-denja uslug hotelskega tipa, za kar so že obstajale tendence. Domovi morajo še v večji meri postati centn študentskega kulturnega zabavnega, družbeno-političnega in športnega življenja. V. Zahtevamo, da se naša stališča upoštevajo pri formuliranju vseh predpisov s področja izobraže-vanja. V primeru, da naša stališča ne bodo upo števana, odrekamo svoje soglasje s kakršnjmkoli projektom finasiranja študija. Program pokrajinskih klubov Pokrajinski klubi Slovenije so se združili v »ko-ordinacijski odbor« pckrajinskih klubov pri UO Zš. Naloga tega odbora je povezava vseh študentov iz razaiih občin Slavenije, da v svojih matičnih občinah nastopajo z enctnim programom. Pokrajinski klubi so skupine občanov, ki so zakiteresirane za sode-lovanje v družbeno-političnih organizacijah. V teh organizacijah (na osnovi enakopravnega sodelovanja) naj bi se aktivno vključevali v reševanje problemov, ki so bistvenega pomena za vso občino, kakor tudi tistih, ki se pojavljajo na relaciji med študeiatom in zanj zainteresirano skupnostjo. Kot del družbe smo tudi dolžni oceniti družbena dogajanja v občini in zavzemati o tem svoja stališča. Ta stališča naj bi bila upoštevana v okviru potreb in možnosti. Osnovni pogoj za uspešen šudij na univerzi je nedvomno materialni položaj študenta. Zahteva vsah študentov je, da vrednotimo visokošolski študij kot družbeno potrebno delo in da se zagotovi vsem sposobnim mladim ljudem šolanje. Strukturo študentov na ljubljanski univerzi zad-nja leta kaže materialna selekcija že od osnovne šole in potean še od srednje šole dalje. To dejstvo ni v skladu z osnovnimi principi naše družbe in je tudi najslabša osnova za kakršnokoli kadrovsko po-litiko. Najbolje je, da pokrajinski klubi rešujejo te probleme že v svojih občinah s skupnim programom; — vktjučevali naj bi se v občirasike samoupravne in izvršilne organe kot družbeno-politične organizaciie (SZDL, ZMS,ZKS); — pokrajinski klubi bi se morali zavzemati za nadaljni razvoj občine in gospodarskih organizactj; — z analizo bi bilo treba ugotoviti kadrovsko strukturo v gospodarskih organizacijah; — klubi bi morali vplivati na kadrovsko po-litiko občine; — morali bi urediti zaposlovanje diplomantov; — pripravniški staž v delovnih organizacijah naj se uredi (predvsem odnos pripravnik-organizacija in problem osebnega dohodka); — narediti bi bilo treba analizo socialne struk-ture študentov; — materialni položaj študentov (štipendije, kre-diti, posojila, socialno zavarovanje, rekreacija) v ob-činah naj bi se reševal s skladi. Sklad naj bi zagotovil: a) enoten in demokratičen način razdeljevanja štipendij na področju občine po načelu: sposobni naj študirajo; , b) odpravljanje razlik med višinami štipendij, ki so sedaj v posameznih organizacijah velike; c) štipendije kadrom, ki so za občino potrebni; d) štipendije nadarjenim študentom; — Pokrajinski klubi naj bi v občini skrbeli za kulturne in zabavne prireditve. študentje pokrajinskih klubov zahtevamo cxl ob-činskih skupščin, da skupno s predstavniki klubov rešijo te probleme. Prav tako tudi pričakujemo, da bodo to akcijo podprle vse družbeno-politične organizacije v občinah. Bogdan Vraa Neuslisena prosnja za zaposlitev (Ali kako ti jo lahko zagode bonton) Dobil sam pismo. Kadrovski oddelek gospodar-ske orgamizacije »Flanela in Šiiv« se ni pregrešil z dopisnico, marveč ličnim belim pismom, ki me je pozivalo, naj pridem tega in tega dne v podjetje. Najprej sem (seveda) pohitel v kmjigarno in fcupil drugo izdajo žepnega bontona. »Tovariš, prišli ste ravtno na artico,« se mi je nasimehnila prodajalka, pri čemer je raztegnila šmioko od enega uhlja do drugega. »???« »Da, da, tovariš. Prišli ste na črtico. Drugo iz-dajjo Bomtona je namreč pred vami že kupilo deset tisoč potrošnikov. Tiskanih pa je bilo 10 000 črtifta 20 000 iavodov. Tarej ste vi na ortici,« mi je poja-mi pojasnila in zavila Bonton, ki sem ga z lahkoto potisn.il v žep. Prizanam, bil sem maJce zanedeo. Biti na ortici in poleg tega iti še v podjetje, kjer ti ponujajo službo, ni lahka stvar. Za pomirjenje živcev sem vtaknil* noge v slano vodx> in odprl Bonfton. Možgani so se mi še bolj umirili, ko sem na 36. strani prebral, kako se moraim kot novinec, ki so mu v podjetju ponudili *2;apaslitev, vesti. Ker nisem žanska, bom odstavek, kako se mora obnašati ženska-oiovinka, izpustil. Priznam pa, da sem ga, glede na mojo zakonsiko bodočnost, fcudi prebral. Nezaposleni tovariš, pozor! Bodi točen! Ti boš lahko, ker je kruljeinje že-lodca neprimerno točnejše od budilke! (Mimogrede opozarjam bralee, da ,,te besede -^-kar seveda velja tudi za nadaljevanje — niso dobe-sedno povzete po Bootonu, temveč je bil spodaj podpisani avtor samo navdahnjem z nekaterimi bon-tofnsikiiiii napotki.) H kadrovskemu referentu ne smeš priti niti v pumparicah mti v smučarskih hlačah. Dobro. Oble-kel bom torej svojo maturantsiko obleko. Sdcer je letma, na njej je tudi nekaj lističev kemične čistil-nice — pa nič zato. Da si ne bo kdo kaj mslil: imaim tudi nekaj drugih hlač. Predvsem spodnjih. Cevlji, pa čeprav šo morebiti stari nekaj l&t, naj se bleščijo! Bodo se! Na neifcafcerih koncih bodo celo cveteli. Spričevala in druge dokumemte imej piri rotki, po možnosti v lioni ma,pi! To seveda imam. Imam pa vsekakor resne po-misleke, da kadrovsiki referemti še niso prededali besede »spričevalo«. Zagotavljam pa, da born imel vse potrebne dokiimente — rojstni list, potrdilo o neikazaiovanju, priporočilo vseh organizacij, spričo-vailo osnovne šole, gimnazijsko spričevalo, diplomo pi*ve sfeopnje, diplomo druge stopnje, diplomo tretje stapnje, lično izrezane članke in eeeje ter disorta-cijo — pri roki. Avtorju Bontona pris^gam, da si bom očistil nohte. To znam še od takrat, ko sein se učil violino. Tako. Banton me je o vsein primerno podučil. Oddahnil sem se. ponovno zajel sapo in odpešačil v tovarno »Flaneda in šiv«. čakam, da me sprejme predstojnik. Sedim jih močeh sfcušam premagatd treimo. S tajnico ne skušam navezati razgovora. Pregrešim se edinole mimo, ne presedani se, ne pokljam s prsti. Po svo tol^ko, ker nekajkrat moono kihneon. V nos me bode vonj po kavi, zato namreč kiham. Bonton, ne zapusti me, zašepečem, ko se na pragu pojavi šef kadrovske službe podjetja »Flanela in šiv«. Vstanem in lepo pozdravim. »Mejduš, Nina! Kaj kava še zdaj ni gotova!?« se sugestivno zaspano oglasi šef. To gotovo ni na-manjeno meni. Potem me šef opazi iin jaz ga ponovno lepo po-zdravim. Ker je starejši od mene, lepo čakam, da mi po nudi roko. Tega ni storil, zato mu z vso vljudno-stjo poriinem desnioo v belo kuverto, z levico pa ne vem kam, kajti z njo ne diržim ne klobuka ne ro-kavic. »Kdo pa ste vi?« Ponovno se predstavim. (Oh, bonton, ne zapusti me!) Medtem sem se že (tako mi je bilo dano) use-del na stol pred šefovo pisalno mizo. Bogu bodi hvala in bontonu: ne sedtm kakor lipov bog, ne delam buTnih preiskav po svoji aktovki (ali torbici). Ne begajm s pogledom kot kakšein kriminalec, ne ogledujem si ocenjujoče šefove sobe, ne priklepam svojega pogleda na šefove oči. Na šefova javnavpra-šanja ne cincam z odgovori, Jasno povem, da sem pripravljem delati. Odkrito povem, kaj iznam in kaj zmorem... In potem, o groza, ne vprašam za zaislužek, če-prav mi bontooi veleva, da: »... tudd glede zaslužka ste lahko, celo morate biti, precizini. Seveda ne bo-ste vprašali kar brez ovinkov: Koliko plače bom pa imef? če se ne boste sporanili bolj uglajene formule, vstavite v gornje ;. >¦"-"'•nje vsaj še majhen )^pro-sim« ...« Vidiš, dragi tovariš, kako ga ialiko človek v živ-ljenju polomi (in to v času retorme!), če ne upo-števa do pičice, kar pravi bontom? Zato oistajam še vednp Mitja Nezaposleni Meršol Kako demonstriramo Pn nas mm.^i.iu a_.^uoi,.^j. v-sroK cernu je dejstvo, da kot neangažirana dežela načelno nismo proti nobenemu dogodku ali pojavu v svetu. Z do-godki se lahko le ne strinjamo in jih zato lahko le obsojamo, proti našemu osebnemu prepričanju pa je, da bi svojo nesoglasnost izražali z demon-stracijami. Naše obsojanje raje iz.razimo z manife-stacijami, deiklaracijami in sejami različnih odborov. Manifestiramo disciplinirano. Točno ob dolo>če-neon času se zbeiremo na zbornem mestu, vse je že vnaprej točno pripravljeno, tako da nam ni treba skrbeti, kako se bo vsa stvar odvijala. Ljudska mi-lica je že tedne vnaprej oibveščena o manifestaciji, tako da res nima vzroka,, da bi jo splašile ljudske množice, ki že same po sebi izražajo in tudi zago tavljajo vso korektnost in lojalnost. Na zbomem mestu navadno dobimo v roke tudd protestne pla-kate in transparente z napisi: Sino načelno proti na-silju! živela naša solidamoi&t! živela naša angažira-nost! ipd., ki imajo vsi to prednost, da jdh lahko uporabiimo pri kakršnikoli manifestaciji, bodisi, da gre za pobijanje tjulnjev v Kanadd ali pa gverilcev v Boliviji, Hodimo po ploonikih in sicer tako, da so tran-sparenti rahlo obrnjeni vstran od ceste, ker bi lahko napisi na mjiih zmotili kaikšnega vozsnika in bi zaradi tega prišlo do prometne nezgode, ki bi se kaj lahko končala s smrtnim izidom, kar pa ni bil namen naše minifesitax;ije, Vpijemo samo, če nam je bilo to iz-recno naročeno iin dovoljeno, in če dovolj natanko paznamo parole, ki so nam bile predlagane. Manife-stativni apirevod se navadoo zaključi na fcrgu, kjer servisina služba manifestacij pripravi' provizoričini oder znekaj miikrofoni. Nekaj govomikcv v zbranih, resnih, trezno zaskrbljeniih in mirnih besedah otxk>di dogodek, ki je bil vzrok manifestaciji. Manifestanti se polni notireaijega zadovoljstva vrnejo domov vn se naslednje jutro občudujejo v časopisih, ki jim z ne-majhjnim ponosom proročajo o celotnem poteku spontane manifeistacije. Imamo tudi še druge oblike obsojanja. Deklara-cije solidarnostnih odborov so jasno formulirane tn kar i^žarevajo manifestativni duh, ki je preveval člane odibora, ko sO deklaracijo sestavljali. Vendajr so to le zunanje oblike našega napred-nega angažmaja. Važnejše je tisto, kar se skriva v naši notranjosti, v naši v diuhu socialističnega hu-manizma oiblikovami notramjosti. MILAN SMOLEJ Rogate misli Frincip enakopravnosti se v naši družbi kaže med drugim tudi v tem, da smejo na visoki polo-žaj priti tudi ljudje z visofeo izobrazbo. Tudi ljudje breez posliiiha lahko brez skrbi tro-bijo v skupni rog. V naših gospodarskih uspehih često presegamo sami sebe, redkeje pa tujino. MILAN SMOLEJ NADURNO KANIBALSTVO Ne razumem, kako da žro banke bližnjega celo ob državnih praznikih. TEŽKO KANIBALU MED VEGETARIJANCI Glede na koščenost problemov so najbolj ne-okusne pečeonke — intelektualci. »CIK« DVOM »Vremena bodo Kranjcean se zjasnile,« tolažD je Prešerem. »Mar niso danes še bolj gnile,« je nekdo ztnil zmeden. NJEMU Polna usta hvale o refoirmi in zvito že živi po novi formi, polne žepe cvenka pa po stari normi. TOŽBA NEKATERIH Kaj res Slovenec prej bo šel na luno, fcakor pa vtraig bo stisnil to Tribuino?? Al Bu Lus Aiedtem ko velja v naši republiki že skromna garsonjera 5, 6 in celo več.kot 6 milijonov Sdin, so lani v Valjevu prodali kar 52 enosobnih stanovanj v stanovanjskem bl^ku po izredno nizki ceni — za 2,8 milijona starihdinarjev. Stanovanje ima 35 kvadr,; metrov neto površine, t.j. majhno kuhinjo, sobo in predprostor. Seveda je oprema t'^i stano-vanj razmeroma skromna, vendar pa je tudi cena za-naše razmere izredno nizka. Gradi-telji tega bloka so največ prihranili pri saniskupne kopalnice in stranišča. Povpraševa skupne kopalrnce in sitranišča. Povpraševa-nje po teh izredno cenenih stanovanjih je v Valjevu tolikšno, da bodo let«^ o^H^li?e en b1n"^ ?, 52 stanovainji. (Iz Dela, 26. febr. 1968) SPOROČILO Dojenček glede na barvito oblačilo maha z roikami. ŠTIRILETNA ZAMUDA PADE V KIS Opazi se, da pisec članka »Ariikli namesto umetnosti« v Deluni videl: pet artiklov M. Pogačnika, razstavljenifo februarja 1964 v fojrerju Pre-šernovega gledališča v Kra-nju, 24 artiklov iste produk-cije, razstavljenih 5—19 janu-arja 1965 v prešemovi gale-riji v Kranju, (žwo) telo iste firme, razstavljeno 25—29 j,u-lija 1966 v kletn&m prostaru Prešernove galerije v Kranju. ESEJ Haipppening PREDEN SE SLIKA SLIKO Ali se stqpi na tržnioo in se od ustreznega padjetja od-kupi embalažo za transport jajc ali pa se stopi v ustrez-no trgovino in se kupi ustrez-no platno. VEČER POEZIJE IVf. JUliROVEC Tri minute je bilo slišati zvok zvonca in zvok gavora. Videti je bilo gibanje ust in gibanje telesa. KAKO SE KAJ PRODAJA (0H0) Prodanih je 500 kosov Ale-ža Kermavnerja, 310 kosov EVA, 200 kosov OHO (raz-, prodano), 50 kosov 2 PESMI (razprodano), 50 kosov Knjig na obročku (razpradano), 40 kosov KNJIGE (razpradano), 40 kompletov Vizualnih gra-mofonskih plošč (razproda-no). Študentski list TRIBUNA honorarno zaposli ptrojepisko ^r SOCIALISTICNA RUPUBLIKA St.OVIiNUA »EPUBLlSKI SEKRETARIAT ZA PROSVETO 1N KULTURO LJUBLJANA ZupanCiicvft ul. 3 - P. p. 644 -Tel. 22-001 Stetilktt V-^ ^ M im 22/1-1968' UPRAVA "TRIBUNE" . IJUBLJANA Trg revolucije l/ll Prosimo, da naa s 1.2.1968 Črtate iz seznama naroSnikov na list "Tribvina", Za izvode, ki ste 3*ih poslali na naš naslov v mesecu januarju 1968, nam prosimo pošljite raSun, i /AtA^&^SODEIAVEO ZA .SPEOŠNE KJSLE BAtUttt X4#2»1968* RBHJBLIŠKI SEKRETitRIAE ZA 3PR0S\TKP0 DT K0LTOR0 i J v b * jr a v a ŽupančiSova 3 Ha Taš dopi» St»$ ©33-^/68 od dne 22a»1968* ^poroSamo, da vaa bomo naš Uat W0?RIBIJNOW odslej ppšlljaU brd»plačno» Odgovomi urednlkt (PROTI)OFENZIVA RTV, DELO, republiški koordinacij- ski odbor: LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI: SLIŠIMO, BEREMO, ČUJEMO, VERJAMEMO, DA AMERINPCANCI IZGUBLJAJO V VIETNAMU. VZTRAJNO ZAGOTAVLJAMO — NE VERJEMITE! OGLEJTE SI VRLE, ZMAGOVITE AMERIŠKE OSVOBODITELJE V EVROPI IN AZIJI V FILMIH Ofenziva v Arde-nih, Most na reki Kwai... OBLJU-BLJAMO: TAKO KOTvV PRETEK-LOSTI VAS NE BOMO RAZOCARA-LI V PRIHODNOSTI! Se priporo-čamo! (Pripis uredništva: Brez komentar-ja ob zadnji poplavi ameriških voj-nih filmov v ljubljanskih samo-upravljalskih kinematografih). Sporočilo Ijubljanskih študentov z zbora solidarnosti z italijanskimi študenti V sredo, dne 1. 3. 1968 ob 21. uiri, je bilo v študentskem naselju pro testno zborovanje. študentje so pro-testirali proti fašističnim izgredom na italijanskjh univerzah. Protestno zborovanje je organizi-rala študentska organizacija univer-ze v Ljublajni. V kratkem uvodu je predsednik ZŠJ Jože šlander orisal položaj na italijanskih univerzah, nato pa so štuclentje prebrali pro-testho pismo, ki so ga poslali itali-janski ambasadi. Obvestilo so po-slali: UGI, KPI, konzulatu SPRJ v Trstu, sekretariatu za zuna,nje za-deve, rektorju Ijubljanske univerze. XXX Občudujemo pogum italijanskih študentov, ko v zelo težkih pogojih — onemogočajo jih fašisti in itati-janska policija — na revolucionaren način izražajo svoje nezadovoljstvo z razmerami na svojih univerzah. Skupaj z njimi nas skrbi usoda univerzitetnega študija kot ustano-ve, ki je v današnjem času mladi generaciji nihče ne more odvzemati ali razvfednotiti. Protestiiramo pro-ti razmeram, v katerih ni mogoče na občečloveško enakopravni način doseči najvišjo izobrazbo in v ka-terih študentu niso zagotovljene os-novne pravice umskega delavca. Veseli nas resnost predlogov, ki jih dajejo naši italijanski koleg-i za izboljšanje razmer na univerzah in cenimo njihova stališča kot prispe-vek k reševanju splošne krize uni-verze. Želeli bi pri njihovih napo-rih sodelovati. Globoko smo razočarani nad otl-nosom, ki ga ^e do študentskih na-porov zavzela italijanska oblast, re-voltira pa nas očitno dvojni odnos italijanske policije, ko gre za desni-čarske izgrede in ko gre za proteste naprednih sil. Zaprepadeni smo nad početjem neofašistov. Pričakujemo, da bodo italijanske oblasti spremenile svoj odnos do naprednih študentskih stališč in omogočile ustvarjalno razpravo o izboljšanju univerze tudi zato, ker je to pomembno za prebroditev krize celotne evropske univerze. študentje ljubljanske univerze, zbrani na soli- darnostnem zborovanju Študentski list TRIBUNA honorarno zaposli UREDNIKA FOTOGR.\FIJE ŠTUDENTSKI LIST TRIBUNO UREJAJO: Nadežda Cačinovič, Iztok Gei-ster (odgovorni urednik), Tone Pačnik, Slavko Pregl, Rudi Riz-man '(zasnove), Dimitrij Rupel, Dušan Tršar (tehnični urednik), Peter Vodopivec. TRIBUNA — Izdaja UO ZŠJ — Uredništvo in uprava Trg revo-lucije l-Ii — Telefon 21-280 — Tekoči račun 501-8-78-1 —• Letna naročnina za študente 10 Ndin, za ostale 15 Ndin, posamezen iz-vod 1N dinar. — Rokopisov in fo-togra.fij ne vračamo — Tiska ČP »Delo«, Ljubljana, Tomšičeva lJ telefon 23-522 — Poštnina plača-| na v gotovini. ANDREJ MEDVED AVANTGARDIZEM Iss es&ja a tnademi umetnosii človek je v avantgardistični literaturi1 po svojem bistvu osamljen, iz vseh človeških in drugih družbe-nih odnosov iztrgan in ontolo&ko od njih neodvisno bivajoči posameznik. Thomas Wolfe trdi, da je osam-ljenost neizbežno, osrednje dejstvo človeškega biva-nja. Nemški filozof Heidegger označuje to ontolo-ško osamljenost posameznika kot »vrženost« člove-ške eksistence v bivanje. Avantgardizem torej ugotav-lja, da je človekova narava nesmiselno in neuteme-l.ieno vržena v svet. Problem avantgardisfcične literature je temeljno stališče do resničnosti. Konkretne in abstraktne mpž-nosti se ne ločujejo več, človek svoj notranji svet skrči na abstraktno subjektivnost in tako je resnič-nost za Joycea tok asoeiacij, za Gidea lažno uresniče-vanje abstraktnih možnosti, za Musila aktivna pasiv-nost ali eksistiranje brez lastnosti. Objektivne mož-nosti človeškega sveta ni mogoče več razložiti. Gott-fried Benn trdi, da ni nikakršne resničnosti, da je samo človekova ^zavest, ki iz svoje ustvarjalnosi ne-prenehoma oblikuje svetove. Predstavnik popolnega razkroja resničnosti je Franz Kafka. Tesnobno vizijo bistva sveta prikazuje v svojih delib. kot resničnost in tako resničnost na določen način zopet odpravlja. Realistične podrobno-sti postavlja za nosilce neke skrite pošastne resnič-nosti, nekega sveta more, ki je lahko realen samo kot medij, skozi katerega v subjektu vzbuja tesnobo. Tako se resničnost spreminja v nekaj podzavestnega, v nekaj sanjskega. Tudi Joyceov tok asociacij teme-lji na razkrajanju resničnosti. Ta razkroj pa postaja še hujši tam, kjer subjekti postanejo edini nosilci uporabljane resničnosti. Za bralca, ki neprizadeto stoji ob straiji, ostanejo te predstave in pripovedi zmedene, neurejene in nerazumljive. Tako je v neka-terih Faulknerjevih romanih, do kraja pa je izpeljano v Beckettovem delu Molloy. Povezanost med zunanjim in notranjim je zani-kal že danski filozof Soren Kierkegaard, ki je v mo-derni filozofiji odprl problem človeške eksistence. Po njegovi teoriji vsak človek živi v incognitu, katerega ostali ljudje v nobenem primeru ne morejo predreti. Tudi Heidegger, Benn in drugi so oznanjali večni in-cognito človeške osebnosti. Vendar pa namen avant-gardizma nikakor ni razkrojeni človekov sv&t in raz-krojeni človek, ampak le prikaz tega sveta in tega človeka. Alegoriziranje in metaforiziranje kaže v tem prikazovanju eno osnovnih komponent umetnosti avantgarde, kajti le preko nerazumljivega, nezavest-nega in podzavestnega, v katerem se skriva zavestno in resnično, se lahko približamo resničnosti človekove biti. Tudi Preud je trdil, da je v psihologiji ne nor-malnega ključ za razumevanje nornialnega, da lahko skozi nezavedujočo podzavest sežemo y resničnost za-vesti. Takšna simbolizacija in alegorizacija je prav v rrtoderni umetnosti izredno prepričljiva in učinko-vita. Prav zanjo lahko moderna umetnost izrazi tisto, kar je bistveno v njeni upodobitvi sveta. Alegorija je neposredno povezana s transcedentalnostjo, se nepo-sredno spreminja v čisto abstrakcijo, usmerjeno k transcedentalnosti, kjer se nahaja višja res»ičnost. In ta resničnost je . »Najgloblji doživljaj Kafko-vega dela je popolna, vsakršno upanje izključujoča nesmiselnost sveta«2. Svet je v moderni umetnosti od boga zapuščen, življenje je brez tolažbe in v takšnem svetu so vsi človeški smotri nesmiselni. Kafkov bog, višji sodniki v Procesu, uprava gradu v Gradu pred-stavljajo transcedentalnost Kafkovih alegorij in s tem višjo resničnost: nič. In ta nedojemljivi niču-j-oči nič, ta strahotnost sveta, to ničujoče spoznanje je prisotno v Kafki samemu, kakor tudi v vseh nje-govih delih, in ravno zaradi tega dobi pri njem vsak prizor prizvok neprijetne more. Kafka je eden glav-nih predstavnikov avantgardizma našega časa. Seve-da so tu še Benn, Musil, Joyce, Beckett in drugi. Franz huflia V sanjskih vizijah Kafkovih del odkrivamo po-dobo človekove stiske, odkrivamo bolezen stoletja. O prostoru, v katerem živi, govori kot o »mrzlem prostoru sveta«. življenje ga duši, duši ga gliiha tiši-na, nemoč in odsotnost. Svet je izgubil vso svojo toplino — posameznik, ki je vržen v svet, se spremi-nja v nekakšno praznino, v nekakšen nič. Za takega človeka ni poti, edina pot je zanikanje. Posledica tega pa je tesnoba in strah, ki nikoli ne izgineta. Strah, ki je kakor senca sodobnega človeka. Kafka je pesnik-filozof. Vse njegovo delo je pe-sem, podobno kot delo Prousta ali Joycea. Bistvo njegovega poetičnega nastopa pa ni muzikalnost jezi-ka, ampak pesniška oblika same stvarnosti. Kafka oblikuje stvarnost kot svojo fikcijo, obarva jo z oseb-nostno neponovljivostjo in edinstvenostjo.4 V tej svoji fiktivni resničnosti se približuje po-krajinam popolne zapuščenosti in nespečnosti, v ka-terih odkrivamo bližino norosti. To približevanje, ta beg je zanj edina mogoča pot,. ki ga pelje k cilju: h globlji resničnosti. Ta resničnost pa se mu najja-sneje razodeva v pesniških vizijah, ki jih imenuje svoje sanje. ^. Kafkova pesem je. odkritje osebne resničnosti, ki je oblikovana iz stvarnosti in skrivnostnosti, ki niha med zavedajočo bitjo človeštva in nezavedajočim do-živetjem smisla, med prikaznijo in bistvom, med konkretnim in abstraktnim, Kafkova pesem je vizija smisla in tudi nesmisla.5 Njegove sanje so postajale vse intenzivnejše, tako da je v njili čutil prav telesen dotik sanjskih prikazni. In prav v teh vizijah, v tem simboličnem življenju, v tem begu v samoto se odkriva njegovo bistvo. Iz nevzdržnih življenjskih situacij stopa ves v svoja dela. Doživetja iz mladih let se spremenjena v ma-gično vizionarnost kažejo skozi njegovo prozo. Nedolgo zatem, ko je napisal Sodbo, je Kafka za-čel svoje Kierkegaardovo obdobje. Kierkegaard mu je bil takrat »kot prijatelj«.6 Njegove besed, ki si jih je prepisal v svoj dnevnik: »Naj bo svet, kakršen hoče, jaz bom ohranil svojo izvirnost«, so kakor ne-kakšna ohrabritev v odporu do nerazumevajoče oko-lice. Kajti Kafka se zaveda, da je le malo ljudi, ka-terih notranjost je podobna njegovi, »... da okoli nji-hove glave, kakor okoli moje, neprestano leta krokar, tega si ne morem predstavljati.« Tu se kaže linija, ki povezyje Kafko z atmosfero in miselnostjo eksistenčne filozofije, kajti odtujitev in samo — odtujitev, ki je tako občutna in prisotna v delih Franza Kafke, je le očiteri aspekt spoznanja absurdnosti.7 »Pravzaprav si bil nedolžno dete, a še bolj si bil pravzaprav hudičev človek! — In zatorej vedi: Ob-sojam te na smrt z utopitvijo!«8 Konec zgodbe kaže na ironični preobrat, ki je enak tragični ironiji. Zaradi konca je Sodba trage-dija,' kajti Georg je ostal »unschuldiges Kind, das er eigentlich war« (nedolžni otrok, kar jepravzapravbil). Saj vendarle sam pravi, potem ko se je pognal iz hiše k vodi: »Liebe Eltern, ich habe euch doch immer ge-liebt« (Dragi starši, saj sem vas vendar vedno ljubil). Odtujitev od vseh zakonov in pravil klasičnega sveta odpira praznino, v kateri odkrivamo hermetič-na sanjska videnja, neskladne in halucinacijske aso-ciacije nezavednega. že Besi Dostojevskega so kazali črte mučne razbitosti. Kafkovo tolmačenje sveta vse-buje tako nadrealistične kakor tudi ekspresionistične elemente. Vendar pa neuvrstljivega Kafke ne more-mo zvezati niti z enim določenim stilom ali umetni-ško šolo. Kafka je odstranil tradicionalne meje med notranjim in zunanjim svetom in s tem odprl pot odkrivanju doslej nepoznanih in skritih področij člo-veške eksistence. Njegova brezosebna stvorjenja le-bde v megleni svetlobi, odprta vprašanja bodo ostala brez odgovora. Občutek krivice in strah se v njego-vih delih neprestdino javljata kot osnovni elementi brezizhodnosti. Vse njegovo ustvarjanje, kakor tudi Kafka sam, ne pripadajo upanju. Iz globine osamlje-nosti prihaja do nas oddaljen, obupan glas, ki nas ve-dno znova spominja na prisotnost smrti. Kafka je začetnik modemega romana, od njega vodi pot k Camusu in Beckettu, pri katerih se občutje notranje alienacije in spoznanje absurdnosti stop-njuje do najvišjih možnosti človeškega trpljenja. Camusov absurd izvira iz srečanja človekove želje po nesmrtnosti in večnosti samozavedanja s spoznanjem vesoljnega reda, po katerem je človek. obsojen na umrljivost. Absurd se rojeva iz tega srečanja člove-kovega vprašanja, ki zahteva odgovor, odgovor o smiselnosti življenja iin brezupnosti tišine, ki pri-haja od amorfnosti in nerazumljivosti sveta. Absurd ni niti v človeku niti v svetu, ampak v njuni skupni prisotnosti. Pa tudi zunaj človeka in zunaj sveta ga ni. Tako se konča kot vse stvari, s smrtjo. Tudi Sa-muel Beokett je filozof absurdizma. Tudi on je, kot njegovi junaki, obsojen na iskanje smisla. Beckett in njegov Molloy, ki je tako podoben Camusovemu Sizifu, predstavlja višek epopeje absurda, popolno brezizhod-nost človeka. Po spoznanju nesmiselnosti nastopi ali-enacija — odtujitev, ki vodi Camusa v upor (revolto) proti temu občutju in njegovi spremljevalki rese-gnirani otopelosti in obupavanju, Becketta v izola-cijo od ljudi, Kafko v sanjski svet podzavesti in ira-oionalnih predstav. Kafka je pesnik prihodnosti. Literatura je pri njem oznaka za transcendenoo, je oblika komunika-cije med transcendenco in eksistenco, »med bogom in človekom«, ona je poskus osmišljenja kaosa biti. Tragika človeške osebnosti ostaja odprto nasprotje, preko l^aterega nam preostaja samo še molčanje. Kafkovi teksti so v pesniški obliki napisane oscila-cije med filozofijo njegove lastne eksistence in poe-tično začaranostjo stvarnosti. Pesnik Kafka je bi-stvujoči človek, ki z dramatičnim predvidevanjem ni odkril le sebe, ničnosti svojega jaza, ampak je v sebi odkril dimenzije človeštva. V najgloblji ravnini družno izhajata praktični in filozofski namen Kafko-vega dela: Tragični krik človeštvu za človeštvo." Albvri Camus u V notranji usmerjenosti Camusovega romana Tu-jec (L'Etranger) in filozofskega eseja Sizifov mit (Le Mythe de Sisyphe) se kaže sorodnost s Kierke-gaardovo filozofijo in s tem povezanost z miselno strujo dvajsetega stoletja: eksistencializmom. Spo-znanje, da nobena ideologija ne prinaša odrešitve, od-rešitve v tistem bistvenera pomenu te besede, da en-kratnemu in časovno omejenemu človeškeinu življe-nju ne daje pravega smisla in vrednosti, to spozna-nje je povezalo pisatelje različnih nazorov in jih obe-nem že ločevalo, kajti vsak izmed njih je našel svojo pot iz ničujočega stanja absurda. Sartre je človekovo rešitev našel v svobodni izbiri in odločitvi. Tudi Ca-mus je šel svojo pot. Upor proti absurdu ga je po-zneje privedel do spoznanja človeških vrednot, ki ne temelje na filozofskih kriterijih, ampak na etičnih principih — Kuga, La Peste, Uporni človek, L'homme revolte. Cloveški razum hoče dognati resnico in smisel svojega bivanja, vendar ga neki nerazumljivi in neiz-prosni red vesolja, Kafka bi ga imenoval »višje so-dišče«, obsoja na trpljenje in smrt in s tem uničuje njegovo neuničljivo željo po sreči in nesmrtnosti. Kakor se zdi, je to nasprotje med olovekom in sve-tom, ki obsoja oloveka na odtujeno bivanje v grozo povzročujočem svetu, nepremostljivo. Ib tega bi mor-da logično sledil samomor razdvojenega in osamlje-nega človeka. Vendar Camus to rešitev individuuma iz situacije ničujočega spoznanja odklanja, ker jo smatra kot pristanek na nesmisel. »Obstaja samo eden resnično resen filozofski pro-blem: samomor. O samomoru se je vedno razprav-ljalo kot o družbenem pojavu. Toda v resnici je važen odnos med individualno mislijo in samomorom. Samo človek ve zanj. Nekega večera se ustreli ali utopi. Družba v tem veliko ne sodeluje. Ubiti se pomeni v določenem smislu priznati, da življenje nima smi-sla. Seveda se lahko zgodi, da se ubijejo tudi tisti, ki so prepričani v smiselnost življenja. Samo enkrat se človek vzdigne in vpraša: zakaj? Občutiš utruje-nost in istočasno se začne premikati zavest. Na kon-cu prebujenja se pojavi posledica: samomor ali na-daljevanje, ponovni začetek. človek pripada času in zaradi tiste strahote, ki ga napolnjuje, v njem spozna svojega največjega sovražnika. Ta odpor telesa, to so občutki, ki sestavljajo spoznanje absurda. V vsaki le-poti leži nekaj nečloveškega, vse okoli nas izgubi svoj prejšnji smisel. Iluzija in dekor se je porušil, svet se oddaljuje od nas. Ta težina in ta nenavadnost sveta, to je absurd. Ta nelagodnost in ta gnus, tudi to je absurd. Inteligenca mi na svoj način pove, da je svet nesmiseln. Njen nasprotnik slepi razum zaman trdi, da je vse jasno. želim, da se mi objasni vse ali nič. To je absurdni človek, človek brez upov, človek, ki se zaveda, da ne pripada bodočnosti. Vendar človek raje sprejme obup, kakor pa da bi se prepustil lažem. Svet za absurdni duh ni niti racionalen niti iraciona-len. Svet je zanj preprosto nerazumljiv. Absurdni člo-vek ne ve, če ima svet kakšen višji smisel, ve le to, da za sedaj tega smisla ne pozna in da ga ne more spoznati. Absurdni človek je pozabil upati. Vendar je po-trebno, da je uporen, potrebno je, da se vrne v živ-ljenje. Problemi niso rešeni. Toda vsi so preobliko-vani. Ali bomo pobegnili y svet upanja ali pa obdr-žali v sebi absurdnost našega življenja? Moramo se upreti. Kajti smrt je še absurdnejša, še nesmiselnej-ša od življenja.«12 Torej živeti pomeni, da živi tudi absurd. Upor je stalno srečavanje človeka z njegovim prepričanjem. Camusov upor je očiščen vsakega upanja, je le ne-kakšna gotovost v strašno usodo brez resignacije, ki bi jo drugače morala spremljati. Ta revolta daje živ-ljenju določeno vrednost. Ona ne spremlja samomor, povečava le absurdno izskustvo in nas s tem od nje-ga odvrača. Camus ni bil prvi, ki je oznanjal nesmiselnost življenja, vendar pa je njegov odpor proti absurd-nemu spoznanju in njegovo iskanje novih vrednot v nesmiselnem svetu izvirno. Njegova revolta ni na-domestila ničujočega spoznanja nesmiselnosti, skuša le rešiti človekovo življenje njegove nasilne prekini-tve. želja po nesmrtnosti, želja po osmislitvi kratko-trajnega človekovega tu — bivanja (ki je za vselej ob sojena na neuresničitev) je ostala. Sizifov mit je objasnitev intelektualne bolezni, za katero boluje moderno človeštvo. In ki se manifesti-ra s spoznanjem in občutjem, da je človekovo življe-' nje nesmiselno. Camus prehaja od Kierkegaarda preko Husserla in Heideggerja, opazni pa so tudi vplivi mo-dernih francoskih miselcev od Poincarea do Meyerso-na, ter tradicija francoskih moralistov od Montaigna in Pascala do Chamforta. Sam pravi, da je potreb no nadaljevati začeto delo, »faire son metier« (ne glede na to, da je svet absurden), ali pa se postaviti na stran tistih, ki so žrtve absurda, »etre avec les victimes« in tako pristati na družbeno etiko, ki morda vsaj malo osvobaja posameznika njegove osamljenosti. Za Camusa je smrt edina stvarnost. Po njej je vse končano. človek ni več svoboden. Vendar absurdni človek sprejme svobodo ljudi, toda s to bistveno raz-liko, da se zaveda nesmiselnosti in minljivosti življe-nja, brez vsakršnega upanja v prihodnost. In kadar govorimo o morali absurdnega človeka, jo gradimo na principu nedolžnosti. Kajti absurd ne razrešuje, ampak veže. Vsega ne dovoljuje. Vse je dovoljeno ne pomeni, da ničesar ni prepovedano. »Vidimo Sizifa, vidimo njegovo telo, ki se muči, da bi premaknilo kamen. Vidimo ga, kako vali težko breme v breg, katerega je že sto in stokrat prehodil. Na koncu tega strašnega napora, nekje v prostoru brez neba in časa brez globine se Sizif ustavi in gleda kamen, ki se kotali v dolino, iz katere ga bo moral čez nekaj trenutkov znova valiti v hrib. Vidi-mo tega človeka, kako se s težkim in enakomernim korakom vrača k mukam, katerih ne bo nikoli ko-nec. Ta čas je predah, ki se vrača tako, kakor se vrača njegovo trpljenje. Ta čas je čas njegove zavesti. če je ta mit tragičen, potem je zaradi tega, ker se njegov junak zaveda. Sizif, nemočen in uporen, pozna vso širino svojega bednega položaja. Kajti takrat, ko se vrača, o njem misli. Takrat, ko se slika zemlje pre-močno vrača v spomin, takrat, ko krik sreče postane preveč močan, takrat se v človeškem srcu prebudi žalost. To je zmaga skale To je sama skala. Od tre-nutka, ko človek spozna, se začne njegova tragedija. Vendar je tudi sreča del našega sveta. Toda svet je samo eden. Sreča in absurd sta otroka ene in iste zemlje. Tako sta nerazdružna. Sofoklejev Eudipus pravi: Mislim, da je vse dobro. In to je beseda sveta. Ona nas uči, da vse ni izčrpano. Ona odmeva v suro-vera in nesraiselnem svetu. Ona iz človekove usode ustvarja delo. To je vsa tiha Sizifova radost. Ni sonca brez senc. Potrebno je, da spoznamo moč. Absurdni človek je rekel Da, in njegov napor bo neprekinjen. Obstaja le ena osebna usoda in ta je vredna le pre-zira. Kar se tiče ostalega, človek ve, da je gospodar svojega življenja. Sizif je slepec, ki želi videti, je člo-vek, ki ve, da noč nima konca, a se vendarle stalno giblje. Ta svet brez gospodarja mu ne pomeni niti jalov niti ničev. Sama borba, da bi prišel do vrha, je dovolj, da izpolni človekovo srce.«13 Sizifa si moramo predstavljati srečnega? Jean Paul Sartre 14 človek se je znašel sam sredi nesmiselnega sveta. Za vedno bo ostal tujec sredi predmetov, ki so po-stali zanj nerazumljivi, kajti spoznal je, da daje stva-rem, ki jih vidi okoli sebe, ves smisel le on sam. Ve, da nikoli ne bo prišlo do združitve tistega, kar je za človeka, s tistim, kar je stvar sama za sebe. Slabo mu je, v sebi čuti nekakšno mučno počutje, vanj se je naselil strah in tesnoba. Ta strah je pri Sartru po-vezan z gnusom (la nausee) do predmetov, ki ga ob-dajajo, do ljudi, med katerimi živi, do sveta, v kate-rem biva in katerega pomembnost se spreminja v ne-pomembnost. Sartre pripada filozofiji eksistencializma. Svojo tezo o možnosti svobodne izbire izvaja iz znane trdi-tve, da je eksistenca pred esenco. »Clovek je v začetku nič, brez nekega bistva. šele pozneje bo nekaj postal, in sicer bo tak, kakršen se bo oblikoval sam od sebe. To je prvo načelo eksi-stencializma. Ce je eksistenca pred esenco, je člo-vek odgovoren za tisto, kar je. Ta odgovornost je po-polna. Ker je eksistenca pred esenco, tudi ni determi-nizma, človek je tako svoboden, človek je svoboda v smislu svobodnega razvoja svojega bistva. Ker ni boga, in eksistencialistu je težko, ker ga ni, kajti z njim izginja vsaka možnost, da obstaja a priori do-bro (saj ni več neskončne in popolne zavesti, da bi mislila o njem) ..., torej ker bog ne obstaja več, se človek v svojem svobodnem razvoju nikoli ne sreča z vrednostmi in normami, katere bi opravičile nje-govo vedenje. Sam je, obsojen na svobodo. Vržen v svet, odgovoren za svoja dejanja. Vendar človek ni odgovoren le z"a svojo individualnost, ampak za vse ljudi.«15 Ko izbiramo, da bomo postali to ali ono, pomeni, da istočasno potrjujenao vrednost tistega, kar izbe-remo, ker mi nikoli ne moremo izbrati slabo. In ni-česar ne more biti za nas dobro, trdi Sartre, da ni obenem dobro za vse. S tem, ko človek skupaj s seboj-, izbere celotno človeštvo, ne more pobegniti občutku svoje popolne odgovornosti. Sam sem, svoboden in istočasno odgovoren. človek se oblikuje svobodno. Vendar pa ga istočasno občutje tesnobe, ki prihaja od notranje osamljenosti (in zapuščenosti), sili v ne-prekinjeno cdgovornost. Eksistencializem je naspro-ten pasivni kontemplaciji, pasivnemu kvijetizmu, kajti zanj obstaja resnica le y akciji. Olovek ni nič drugega kot projekt, ki eksistira samo, če se uresni-čuje — torej ni nič drugega kot skupnost svojih de-janj, nič drugega kot lastno življenje. Vrednost člo-veškega življenja se meri z vrednostjo njegovih de-janj. Svoboda kot definicija človeka ni odvisna od drugih Ijudi, toda čim obstaja angažiranje, sem dol-žan, da istočasno želim svojo svobodo in svobodo dru-gih. Svojo svobodo lahko vzamem kot cilj samo, če obenemvzamem za cilj tudi svobodo drugih. Sartrovi pogledi na literaturo so v ozki poveza-nosti z njegovo filozofsko usmerjenostjo. Sartre vidi, da je stvamost podrejena bistvenemu nesmislu sveta, vendar verjame v »neke vrste metafizično reši-tev s pamočjo umetnosti«, s pomočjo bega v umet-nost. Kolikor je bila prva Sartrova filozofija (za ka-tero je značilna čista kontemplacija, ter iskanje smi-sla in biti sveta) tudi kakršnakoli etika, je bila to etika svobode kot negacija sveta v popolni osamlje-nosti. V svojih poznejših filozofskih delih L'Etre et le Neant in v Imaginaire pa se je dokopal do novih ugotovitev: »Eksistencialistični prodor v ničes (nič) in sa-moto iri le fenomen prelomnih zgodovinskih situacij, ni le resnica kritičnega prehodnega obdobja, ampak mu pripada vsečloveški značaj večne resnice.« Ta prodor v »samoto in ničes« je pravzaprav pro-diranje v absolutno resnico človeštva, neupraviče-nost je torej za Sartra definitivno stanje človeka, in vsak poskus tega človeka, da najde svojo osmislitev, da iz samote izdde v novo skupnost, je beg v neav-tentičnost in laž. človek skuša izključno iz sebe (iz svoje zavesti) ustvariti ves svoj univerzum, postati hoče svoj bog — brezmejna svoboda. Istočasno se za-veda, da je njegova zavest absolutna praznina ali, kakor pravi Sartre — »ničujoči nič«, in človekova svo-boda postane tako prepuščenost absurdu. človek je na to svobodo obsojen. človekova stvarnost je po svoji prirodi »nesrečna zavest« brez možnosti prese-ganja stanja nesreče. Vendar se kljub temu Sartre angažira. Izvesti želi sintezo eksistencialističnih in revolucionarnih po-stulatov, pa čeprav se »zaradi tesnobe vsa bitja, s ka-terimi smo v stiku, pogrezajo v brezpomembnost —, čeprav v nekakšnem vrtincu, ki nas je zagrabil, čuti-mo kako se vse bivajoče stvari izmikajo..., čeprav čutimo, da plavamo v praznem in da smo izgubili sle-herno trdno resničnost..., čeprav se vse podira in mi tega razkroja ne moremo zaustaviti..., (Jeprav bit raz-pada in se ruši in mi izginjamo z njo vred.«16 V vsej moderni literaturi obstaja kriza jezika, vendar to ni (kakor se je ponekod pojavilo mnenje) le pesniška kriza. Kriza jezika se manifestira v vseh zvrsteh človeških odnosov, kriza jezika je odraz krize modernega človeka. Pri Proustu postane osrednji pro-blem romana, z Joyceom in Faulknerjem ter Becket-tom pa se uveljavi v nekem samouničujočem ne-uspeflu. Sartre išče akcijo. za katero ve, da je neupra-vičena in neupravičljiva — da je absurdna. Vendar pa b i t i pomeni delovati, prenehati delovati pa po-rneni prenehati biti. Zato aSrtre pristaja na literatu-ro, ki je zavestno laganje samemu sdbi. Kajti literar-na beseda v modernem svetu izvira iz impulza, iz ka-terega izvira tudi konkretna človekova spremeonjevalna akcija. če pa ta beseda ne ustreza razmerju akcije (ki je v zavračanju in spremenjevanju realitete), potem beseda tako rekoč sama sebe negira.Od tod izvira no-tranja kriza v literaturi, zato je literatura zavestno laganje samemu sebi, zato je raamerje do saniega sebe, v katerem samemu sebi lažem. Vendar je lite-ratura kot taka nujna, če hoče sploh še eksistirati kot literatura. » Antiroman je rezultat popolne upravičenosti dvo-ma v aktivno funkcionalnost literature in kot ne do kraja izveden dvom (kot nedoslednost) pomeni mož-no&t nadaljnjega obstoja literature. »V antiromanu ni subjektov, moderni roman na-stopi proti objektivizaciji človeških bitij, pri njem je izvzeta tako psihologija kot fabula. Je umetnost po-gleda — opisovanje tega, kar vidim. Je tudi igra z be-sedami, ki ne vsebuje nobene substance. Njegovi pred stavniki so Nathalie Sarrauthe, A. R. Grillet, Claude Mauriac, Samuel Beckett. N. Sarraute uporablja brez-osebni »man«, Beckett iracionalni in brezumni jezik, neskončni notranji monolog. Brezumni in nepretr-gani notranji monolog je prišel od Joycea in Faulk-nerja. Po mnenju Goldmanna je modemi roman zavr-nitev psihologije in osebe, zavrnitev tendenčne važ-nostd objektivov in gospostvo neavtentičnosti.«" Razbijanje romana izraža intelektualno situacijo sodobnega človeka v nesmiselnem svetu, antiroman odkriva človekovo neznosno stanje, njegovo uniču-joče spoznanje, le mal du siecle-. Poezija, slikarstvo, glasba,... — — skratka, moderna umetnost impli-citno filozofija je angažirana na strani absurda in osamljenosti, na strani »poraza, ki se skriva v vsaki zinagi.« »Vse, kar je napisano, ima nek sinisel; pa tudi takrat, ko je ta smisel zelo daleč od tistega, ki mu ga je botel dati avtor. Tudi pisanje nesmiselnih zvoč-nih skovank ima v določenem obdobju določen po-men: pomeni, da v knjlževnosti (in tako tudi v druž-bi) obstaja določena kriza. Pisec nima nikakršne mož-nosti, da pobegne svojemu obdobju, zato želimo, da se ga oklene. Pisec jessituiran v svojem času. Vsaka beseda je odraz nečesa. Tudi vsako molčanje. Knji-ževnost je ponovno postala družbena fuinikcija. In njen cilj je določena osvoboditev.«18 Kakor vemo, Sartre trdi, da je človBk sicer svo-boden, a prav s tem odgovoren za tisto, kar je. V tem pomenu je svoboda podobna prekletstvu. Saj tudi je prekletstvo. Pa tudi izvor človeške veličine. Beg ni mogoč, človek ni svoboden v tem smislu, da ne izbere. Angažiran je, potrefomo se je odtočiti. Tudi absden-ca je določen izbor. Ko izbira svojo t^sodo, izbere usodo vseh ljudi, pa tudi vrednost, ki jo je potreb-no dati človeštvu. Clovek je totalno svoboden in to-talno angažiran. Beseda je poseben moinent akcije in izven nje je popolnoma nerazumljiva. Govoriti po-meni delovati. Pisec se je odločil, da odriva svet in posebno še človeka drugim ljudem. Njegova funkcija je v odkrivanju sveta, v spoznavanju ljudi s svetom. Sartre se sprašuje po namenu pisanja. Eden glav-nih motivov umetniškega ustvarjanja naj bi bila po treba, občutiti se-be kot nekaj bistvenega v odnosu na svet. Potrebno je paudariti, da pisec nikoli ne piše za sebe: to bi bil največji neuspeh. Umetnost obstaja samo za drugega s pomočjo drugega. V tem smislu je vsako literarno delo določen apel. »Vendar se dirigirana kreacija pisoa uresničuje le skozi bralčevo svobodo. Pravzaprav skozi tistb, kar je v tej svobodi najčistejše. Pisec torej apelira na bralčevo svobodo v smislu sadelovanja v uresni-čevanju njegovega dela. Knjiga ne služi moji svobodi, ampak je zahteva. Knjiga je torej nekakšno sredstvo nekega cilja in se kot taka ponuja kot cilj bralčevi svobodi. Popolnoma svobodni ste, da knjigo pustite ležati na mizi. Toda čim jo odprete, prevzame<-e nase odgovornost zanjo. Kajti svoboda se ne občnti v uži-vanju svobodnega subjektivnega delovan.ia, ampak v^nekem ustvarjalnem aktu, ki je zahtevan od dolo-čenega imperativa. Ta abšolutni cilj, ta tran^r-oden-talni imperativ, na katerega svoboda sama mav.-vor&v pristaja in ga sprejema------, to je tisto. kar ir^enu- jemo vrednost. Umetniško delo je vre^no^-t zato, ker je apel. Pisec piše torej z namenom. da ^ aludi-ral na bralčevo svobodo in da bi od n.iega r^tev&l, naj mu omogoči obstajanje dela. Branie **> nq nefc način nekakšna pogodba velikodušnosti mf^ avtor-jem in bralcem. Kadar berem, zahtevam! Ti?^ '-^r be-rem potem, če so moje zahteve zadovoljene, me vzpodbudi, da od avtorja zahtevam še več — — kar pomeni: da OGi avtorja zahtevam, naj On vedno več zahteva od mene. Tako moja svoboda, ko se manife-stira, razkriva svobodo do drugega.«" Sartre odkriva skrajni cilj umetnosti v ponovni osvojitvi tega sveta, v odkrivanju takšnega, kakršen je ali kakor izvira iz človekove svobode. Pisec se je odločil, da apelira na svobodo drugih ljudi, da bi mu oni preko vzajemnih implikacij svojih zahtev vrnili človekovo totalnost bitja in svet ponovno vključili v okvirje humanega. »Na tem niyoju,se manifestira čisto estetski fe-nomen — kreacija, v kateri je ustvarjeni predmet dan kot predmet za svojega stvarnika. Pisati pomeni v določenm smislu zatekanje k tuji zavesti, da bi nas ona priznala kot bistvene za totalnost bitja. To pomeni, da želimo doživeti svojo bistvenost s posre-dovanjem drugih. Estetski imperativ je istočasno to-rej tudi moralni imperativ.«20 Pisanje je želja po svobodi. Jfames Jayee in Samuel Beehett21 Pri Joyceu lahko govorimo o ustvarjalnem ruše-nju, ki se kaže v notranjem monologu, v prikazova-nju simultanih, vzajemno prepletenih vsebin zavesti, v beležemju toka misli in asoeiacij, katerih po-men je mnogokrat večznačen in simboličen. Freu-dovski iniselni tokovi asociacij besed so bili uporab-ljeni v literaturi že preje, vendar so šele v Jpyceo-vem romanu Ulysses racionalni podporniki fabule od-stranjeni in hudournik misli ostaja tako brez vsakrš-ne logične kavzalnosti. Z Marcelom Proustom je v književnosti začel z revolucionarno preobrazbo v doživetju in občutenju časa. V tem svojem novem pojmovanju se je v marsičem naslonil na Bergso-novo tolmačenje časa. Vendar pa je kljub odstopa-nju Proust ostal v okvirju človeške eksistence, med-tem ko dogajanje pri Joyceu prerašča vse individu-alne in druge meje. V svojih delih ne zavrača samo fabule, ampak tudi junaka — glavno osebo, ki običaj-no spremlja in vodi dogajanje. Vsebdna Odiseja se vrši nekega četrtka, pričenja se v zgodnjih jutranjih urah in končuje ob tretji uri naslednjega dne. To dogajanje je banalno vsakdanje, a vendar napolnjuje preko 700 strani. Alogična fanta-stika je v romanu pomešana z opisoin naturalističnih posameznosti, kar je posledica vplivov futurizma in surrealizma. Zaključek Joyceovega Odiseja predstav- 1 Gy8rgy LuMcs: O današnjem porrfenu kritičnega realizma. O Bihalji Merin: Graditelji modeme misli. 2 Benjamln v eseju o Kaflci (iz knjige G. Lukacsa O današnjem pomenu kritičnega realizma). 3 Walter H. Sokel: Tragik und Ironie. — Franz Kafka aus Prager Sicht (Ivan Svitak: Kafka — ein Philosoph). — O. Bihalji Merin: Graditelji moderne zavesti. — Dr. Bratko Kreft: uvod v Splet, uvod v proces. * Pranz Kafka aus Prager Sicht. ' Ivan Svitak: Kafka — ein Philosoph. • Walter H. Sokel: Tragik und Ironie. 7 Walteor H. Sokel: Allianz und Selbstmord (iz kniige Tragik und Ironie). 8 Franz Kafka: Das Urteil (novela Sodba iz Spleta norosti in bolečine). ' VValter H. Sokel: AJlianz und Selbstinord. 10 Ivan Svitak: Kafka — ein Philosoph. 11 Alber Camus: Le Mythe de Sisyphe. — Ivo Hergešid: Albert Camus (iz študije o moderaih pisoih). — Albert Camus: Der Mensch Marjeta Pirjevec: uvodna študija k Camusovim Novelam. — Jan-in der Rewc>lte. ko Kos: kritika »b Camusovi Tujec — Kuga. 12 Alber Camus: odlomki iz Sizllovega mita. » ibid. M Jean Paul Sartre: Kritika dialektičnega uma. — Jean Paul Sar-tre: Eksistenciallzem je humanizem. — Jean Paul Sartre- Kaj je literatura. — Adam Schaff: Pilozofija človeka (Marksizem in eksi-stencializem). — Dr. Sretan Marid: oznaka Sartrove filozofije — Dr. Dušan Pirjevec: kritika ob Sartrovem Gnusu. 15 odlomki iz manifesta Eksistenclalizem je hximanizem. 14 A. de Waehlens: Pilozofija Martlna Heideggerja. 17 Jean Bloch Michel: Antiroman. 18 Jean Paul Sartre: uvodid članek Les temps modemes o ansa-žirani književnosti. 19 Jean Paul Sartre: Zaikaj pisatl (k lmjige Kaj je literatura). 2» ibid. 21 O. Bihalji Merin: Graditelji moderne mlsli. — Ivo Hergešid: James Jojrce (lz študlje o modemlh piscih). Ivo Hergešid: uvod k Joyceovernu Ulyssesu — uvodne študije francoskih literarnih kritikov k Beokettovem romanu Molloy. lja svobodni tok misli v podzavesti, ki se v človeku vrši tik pred spanjem na meji med zavestjo in pod-zavestjo, med racionalnim in iracionalnim. Odisej je prodor endofaze v književnost. Notranji monolog si ne moremo zamisliti brez pomoči psihoanalize. Na-sprotno od Freuda pa pri Joyceu psihološka kavzal-nost in duševna doslednost ni predstavljena kot za-kon. Notranji monolog v romanu ni vpeljan toliko zaradi njegove psihološke doslednosti kolikor iz že-lje, da se porušijo meje konvencionalnega in tako ustvarijo možnosti za formuliranje vsega tistega, kar je bilo do zdaj neizgovorljivo. Zato je v notranjem monologu .vsake osebnosti prisotna tudi osebnost pisca. Notranji monolog je za Joycea tehnična kon-strukcija, s pomočjo katere osebe svojih del uvaja v predkonvencionalne odnose. Ko so ti odnosi dose-ženi, konstrukcije postanejo odvečne, zato jih pisec lahko poruši in njihove skelete uporabi za nove eksperimente. S pomočjo notranjega monologa se »jaz« spreminja iz individualizirane psihologije oseb-nosti v nekakšen »abstraktni jaz«. Notranji monolog zajema časovni tok v njegovi relativni celoti. V njem ni vsebovana le časovna sled preteklosti, sedanjo-sti in prihodnosti, ampak tudi istočasnost na različ-nih nivojih zavesti: glavni in vzporedni miselni to-kovi, linije nezavednega, podzavestnega in nerazlož-ljivega. Vsaki epizodi Odiseja odgovarja funkcija nekega mesta, določenega telesnega organa, znanstve-ne discipline, barve, književne teme ali tehnike pisa- nja,-------torej stalnega simboličnega pomena. Te analogije se odražajo v kompoziciji in v zgradbi samega romana. Tako postane delo ezoterično in lah-ko ga primerjamo glavnim poglavjem Homerjevega Odiseja. Joyce se ie pri pisan.iu te veličastne umetni-ške stvaritve posluževal različnih arhaičnih izrazov, otroškega govorjenja, lokalnega jezika itd. Sedemnajst let se je ukvarjal z romanom Finne-gan's Wake,kipredstavlja veličasten poskus, da se z artikulacijo človeškega govora izrazi občutek m potek spanja. Za ta podvig je Joyce uporabil 60 idiomov, na.jrazličnejše sestavljenke in skovanke. izmed kate-rih so nekatere tako zelo preoblikovane in izmalieene, da vh ni mogoče spoznati ali ugotoviti niihov pomen. Naslov sooniinja na hrib nad Dublinskim zalivom, ki ima obliko speče človeške glave. pa tudi na neko irsko narodno pesem. Roman Prebuja.joči se Finne-gani (ali Finneganovo prebu.janje) ima večznačen simboličen pomen in se deii na: smrt. vstajen.ie. t>a-dec in preporod človeka. že pre.i je Joyce lzobhko-val svoje osebe iz resmčni.h podatkov in mitskih ele-mentov. Toda nikoli iih ni med seboi spo.iil tako kot v Finneean's Wake. Roman predstavlja et> iz sveta sani. v niem ni doga.ianja v običajnem smislu. Finrie-gan's Wake ni alegori.ia večnega vračania (Odise.j), v niem so porušene vse meie. sedan.iost in preteklost sta eno in isto. Da bi se premostile razlike med no-vimi in klasičnimi slikami stvarnosti, so moralp. biti ustvar.iena tudi nova .iezikovna izrazna sredstva. Jovoe se ie desetletia ukvair.ial s tem probtemam in rezultat niesjoveea nrizadevanja so na novo izobJrkovane be-sedeindo takrat neooznani tokovi miselrph asociacij. Nrfranji monoloEr. katprega.ieuporabil vOdiseiu.pre-rašča v Finnegan's Wake vse omeiitve — sedanii čas in tisto, kar je že davno rmni!o, živa in mrtva mate- rija.....____' vsr to razDada. se smia med seboi in prehaia v brezoblične elemepte nekakšne kozmične slutn.je. Jovce .ie z izraT^imi e^ementi svoiepa pisania poskvišal oblikovati saniski mit o šele odkriti, še rfe-obvlsdani in komajda zamišiieni stvarnosti. Beckett je Irec tako kot Joyce. Beckett je prav-zaorav filozof, ker filozofira skozi bese.de nekega Est,ra?ona foseba iz drame En attendant Godot, ča-ka.ioč^na Godota), Morana ali Mollovia (osebi iz ro-mana Molloy), m vendar tudi ni filozof. kajti na-haia ^e izven zakl.iučkov. pa tudi izven vsakega siste-ma. Beokettovn delo oredstavl.ia eoope.io absurdnosti. Rarionalno toimačeniR niegovih del ne more ponol-noma uspeti, kaiti niihov globoki smisel je v obli-kovanju nesmisla. Gnus in žalost so gibalne sile v nrikazovaniu sveta, ki je od orirode odtuien; sveta, v katerem l.jiid.ie brez dramatičnosti čakaio svo.i ko-nec. Umetnost ie za Becketta rjrikazovanie nraznine in ničnostj obsta.ianja. prostovolina nepribl.iivost iri p^npnščenost samouničitvi ie zanj postala edini cili. Nieeovi romani kažeio končno smer razvoia, ki se ie začei s Proustom in se nadaljeval z Joyceom in Musilom. Kategoriie prostora in časa so ukinjene. Molloy predstavija korak v puščavo notranje osamlienosti. Na poti k izvirom resnice, k lastnemu jezu, se Becket-tove figure pomikajo skozi temna in nejasna pod-ročia — skozi prostor in čas med rojstvom in smrtjo. življenje ie prikazano kot proces razpadanja, kot po-časno umiranje. Molloy, kot tudi celotno dogajanje v romanu, predstavlja prikaz in utrditev poraza. Po-dobno je z Joyceom in Kafko. S Kafko ga druži du-hovna situacija: oseoe, ki sta si jih pisatelja zami-slila, so ljud.ie, ki iščejo, čakajo in nikoli ne dospejo. Beckett istočasno neko stvar trdi, a jo že v nasled-njem trenutku zanika. Na začetku izhaja iz določenih podatkov enostavno zato, ker preprosto mora od ne-kod začeti. Vendar se pri njih ne zadrži. Nemudoma jih zapusti in gre dalje. »Potem sem se vrnil v hišo in napisal: Polnoč je. Dež pada na okna. Ni bila polnoč. Ni padal dež.«32 Negacija, ki afirmacijo takoj po njeni navedbi zani-ka in tako njeno vsebino enači z ničem, kaže absurd-no stanje situacije, ki je prikazana, kakor tudi ab-surdno stanjo samega pisca. človek ne bo nikoli ni-kamor prišel, vse poti vodijo k smrti; Beckett ne predstavlja zaključka, ampak neprestano iskanje teh zaključkov, kajti on je, kakor tudi njegovi junaki, obsojen na iskanje smisla. Popolnoma sam je in iz njega, tako človeka kot pisca, izžareva samota. »Torej še vedno živim,« ugotavlja zaprepadeno Molloy, in mi se sprašujemo, če Molloy ni morda mrtvec, ki nam govori. Beckettove osebe, ki so izšle iz ničesa in se vanj vračajo (to vračanje je kakor odi-sejada modernega človeštva), ne vedo za cilj svoje poti. Tragedija človeka, kakor tudi sam Molloy, ni in-vencija ničesa (niča), ampak predstavlja njegov in-ventar.«23 ^ Beckett živi osamljen, odrezan od kulturnega sveta, na majhnem zemljiškem posestvu blizu Pariza. Kot Mollov je žrtev — toda žrtev, ki posluša, čeprav ve, da nikoli ničesar ne bo slišal. Molloy gre nasproti svoji materi, ki je imaginarna in mu y določenem smislu pomeni odrešitev, vendar vseskozi ve, da tega odrešenja ni. Kljub temu ostaja nesmiselni uporni človek (.kijetako podoben Camusovemu Sizifu), osta-ja tisti osamljeni človek, ki se vleče skozi gozd že me-seoe in morda tudi leta in živi kakor žival, ker dru-gače ne more. Beckett je Molloy, uporen in sam. Namen njegovega pisanja je prikaz »dna bitja« (Hei-degger bi rekel »bit bivajočega«), prikaz »odstotnosti človečnosti«, absurdnosti in popolne brezizhodnosti individuuma. Kvečjemu v drami čakajoč na Godota Samuelu Beckettu nekaj, kar je v človeku neuničlji-vega: namreč upanje v določeno rešitev, ki naj bi opravičila nadafjnji obstoj (obstajanje), ostaja: (molk) Estragon: Praviš, da je potrebno, da jutri ponov-no prideva sem? Vladimir: Da. Estragon: Potem bova prinesla močno vrv. Vladimir: Tako je. (molk) Estragon: Didi. Vladimir: Kaj je? Estragon: Jaz ne rnorem več tako. Vladimir: Ti to samo tako rečeš. Estragon: Kako bi bilo, da se razideva? Mogoče bi bilo bolje. Vladimir: Obesila se bova jutri. Razen, če ne pri-de Godot. Estragon: Toda če pride? Vladimir: To naju bo rešilo.24 Brez Becketta si ne moremo zamisliti »romana predmetov« Alain Robbe-Grilleta, nove aspekte osvet-ljevanja človekove psihe pri Nathalie Sarraute, obrez-predmetov« Alaina Robbe-Grilleta, nove aspekte osvet-edini in poslednji motiv. Beckettove misli poganja nezadovoljnost s človekovo eksistenco, dvom v pojem »človek«. V svojih delih slika nekakšen pekel: pekel v nas samih in pekel izv^en nas. Zanj se je proces pro-padanja že začel. liodvrsii* slikarstva 35 Prva velika težnja po individualizaciji in fragmen-talnosti se je začela z ekspresionisti. Posameznik se zave svoje oddvojenosti in izoliranosti. Ta »nesrečna zavest« je tako značilna za Vasilija Kandinskega, Emila Noldeja, Ernsta Barlacha in Edvarda Muncha, ki so prav gotovo najpomembnejši predstavniki ek-spresionizma. Tem slikarjem so bili nekako blizu Kierkegaard, Strindberg, Ibsen in Nietzsche. Vsi ti mladi umetniki so bili osamljeni, nekakšni »tujci«, bolestno religiozni. Vasilij Kandinsky je v Miinchnu razvijal tisti aspekt severn.jaške senzibilnosti, ki kaže nekaicšen nagon za samoodtujevanjem; nagon, ki teži k čisti abstrakciji kot edini možnosti znotraj nereda in mračnosti slike sveta. Boj proti uporabi konven-cionalnih izraznih sredstev, boj za razkroj umetnost-ne tradicije "devetnajstega stoietja je nastopil z da-daizmom in surrealizmom. Njihova glavna naloga je bila: prenehati z vsemi tradicionalnimi pojmi v umet-nosti in popolna emancipacija vizualne imaginarno-sti. De Chirikove slike so nekako vznemirjajoče, ele-menti na njih so običajno izolirani, in pripadajo ne-kakšni imaginarnissferi zavesti. Tudi Chagall je slikal v smislu »une figuration anti-logique«, čeprav z ele-menti ruske ikonografije. Njegov illogisme in De Ch,i-rikova metafizična fantazija sta slikarstvu odprla pot y podzavest. Leta 1919 se je v umetnosti tako po-javil nadrealizem, v katerega so bile vnesene doktri-ne psihoanalize in simbolične sanjske podobe. Skozi nezavedno stanje individuuma se je Freudova psiho-logija v surrealizmu razvila v nekakšno simultano izražanje. To novo gibanje je prineslo avtomatični način pisanja (ecrire avtomatigue), ki naj bi iz pod-zavesti, iracionalnosti in neobvladanih duševnih pod-ročij prinesel novo spoznanje, novo resnico in novo umetnost. Surrealisti in dadaisti so si obetali rešitev umetnosti in sicer s tem, da so jo priznavali le kot nosilko iracionalnega spoznanja, potapljanja v pod-zavest, v predrazumska področja. Prevzeli so psiho-analitično metodo svobodne asociacije — avtomatič-nega razvijanja misli. Surrealizem je diktiranje miš-l.jenja izven vsake kontrole razuma, je pravzaprav čisti psihični avtomatizem, s katerim so njegovi predstavniki (bodisi verbalno ali s pisavo bodisi na kak drug način) izražali realno delovanje mišljenja. Umetnost surrealizma izhaja neposredno iz dadaizma, vendar v sebi še zadržuje elemente estetskih krite-rijev, ki so bili pri njegovem nihilističnem predhod-niku popolnoma odstranjeni. Vasilii Kandinsky je morda največji teoretik mo-dernega slikarstva, kajti v njem je več filozofa kot slikarja. Zanj je glavni notranji element v ustvarjalcu in opazovalcu emocija, brez katere je umetniško de-lo prevara, kajti brez emocije ni mostu med materi-alnim in nematerialnim. Kandinsky je prepričan, da se moderna umetnost lahko razvije le tam, kjer znaki postanejo simboli. »Zunanji svet je treba pre-našati skozi svojo notranjost«.26 Preganja ga nekakš-šna »romantična želja« po osvoboditvi, katere izvor je »notranja nu.jnost« (»der innere Drang«, »der innere Notwendigkeit«), ki se kaže v večznačnosti slikarskih elementov. Ta nefigurativni plastični simbolizem je postal posebnost njegovega opusa. Odkritje abstrak-cije je pravzaprav nekakšno apokaliptično izkustvo JCandinskega: spoznal je, da slikam ni potrebna pred-metnost in da jim ta v nekem smislu celo škoduje. (Michel Seuphor predlaga namesto oznake abstrakt-no slikarstvo naziv konkretno slikarstvo, kajti niče-sar ni bolj resničnega in konkretnega kakor neka linija, barva ali površina.) Tudi Paul Klee je veli-ki individualist modernega obdobja. Umetniško delo mora biti po njegovem mnenju vedno ekspresivno — kar pomeni, da izraža neko globoko občutje ali pa duhovno izkustvo. Notranji jezik in simbolični jezik mora biti precizen in jasno artikuliran. Barvni ele-menti in barvni kontrasti so v modernih abstraktnih in konkretnih slikah nosilci asociacij in izražajo člo-veško emocionalnost. Umetniki jih uporabljajo z na menom, da v gledalcu povzročijo estetsko in dušev-no reakcijo. Svojo filozofijo o umetnosti je razvil tu-di Piet Mondrian. Njegove trditve vsebujejo nekatere fenomenološke elemente, saj pravi, da preko ab-straktne tendencionalnosti v slikarstvu umetniki žele na nek način prodreti do bistva prirode, da želijo preko elementarnega in konkretnega upodabljanja odkriti notranjo konstrukcijo stvarnosti. Mondrian je mišl.jenja, da se z nefigurativno umetnostjo končuje stara kultura, da »kultura posebnih oblik« izumira in da se pričenja »kultura določenih odnosov.« Umetni-ško delo bodočnosti naj bo vSlučajno, izredno, neor-gansko in slikovito; kot odraz stalnih prirodnih fak-torjev pa vendar tudi splošno in statično. Ekspresionizem se je razvijal dalje v abstraktni ekspresionizem. Splošno pravilo postane dejstvo, da je umetnost zunanji izraz notranje potrebe. Metafi-zična vznemirjenost je v tem trenutku splošno stanje človeštva. Konstruktivizem je nezavestna sublimaci-ja teh stanj uma. Ekspresionizem je namerno odkri-vanje vznemirjenosti, ki vlada v sodobnem svetu, in ki se kaže tako v fovizmu, kubizmu, futurizmu in surrealizmu, kakor tudi v drugih ekspresionističnih gibanjih. Moderna umetnost izraža v konglomeratu najrazličnejših inačic izpovedovanje »notranje nujno-sti« posameznika, njegova nema spoznanja, občute-nje bistva iri njegovo notranje zrenje — intiutivnost, ki se ne da izraziti. To človekovo stanje v odtujenem svetu tako dobro prikazuje Munchov Krik ali pa 2ena v modrem Oskarja Kokoschke. Razvoj Kokoschkove-ga dela predstavlja proces spajanja barv, vse dokler življenje barv ne postane edini raison d'etre slikar-stva. 2ena v modrem je figura z brezživljenjsko kret-njo lutke in modro nebo in zeleno listje. Kokoschkin svet je morje, ki je obkroženo z nekontroliranimi vizijami; v njem govori človekova duševnost in umet-nik ostane le priča viziji, katero nosi v sebi. Imagi-nacija predstavlja življenje. Umetnost je enotnost vi-zije notranje nujnosti in določenih gibanj, določenih barvnih kompozicij. Moderna umetnost posreduje odgovor na nekem globjem nivoju — na nivoju podzavesti. Te vibracije duha v naši notranjosti (osebne ali nadosebne) ustvar-jajo neke vrste mentalno integracijo in v njeno evokacijo — obuditev (oživljanje) človeštvo projek-tira objasnitev svoje usode. Izvor umetnosti se na-haja v podzavesti. Iracionalne asociacije, simbolične metafore, čistost in jasnost el'-mentarnih struktur so odraz človekove podzavest; in njegove želje po odkri-vanju zakritega, željs po prod.ranju v bistvo resnič-nosti. Neoblikovanost moderne umetnosti ne smemo enačiti z brezobličnostjo, kajti brezoblična je samo praznina. Moderna umetnost je proces reifikacije. Dolžnost umetnika pa je, da govori iskreno o resnici, njegova dolžnost je, da človekov razum osvobaja lažnosti. Zaradi tega se je povečalo tudi iskanje sti-kov s primitivnimi kulturami — z narodi, katerih umetnost je še izraz čistega in nepopačenega mitič-nega doživljanja. Intelektualna izmučenost se je za-čela izražati skozi elementarnost podzavestnega, ki je bila izvor predzgodovinske umetnosti. Umetnikova glavna naloga ni, da v nesmiselnost sveta vnaša smi-sel, ampak da ostaja avtentična, priča njegove različ-nosti. Njegova naloga je izražati psihozo moderne civilizacije. Nova umetnost je borba za osvoboditev moderne zavesti. Umetnost je lovišče podzavesti, strahu, nadrealnega; umetnost so lirsko eksistencial-ne slike, s katerimi umetniki izražajo bistvo resnič-nosti. Umetnost je prikaz stanja osamljenosti, odtu-jenosti in brezupne razočaranosti posameznika. Raz-predmetenje predmetnega in vsega organskega — to so metafore odtujenosti. Modemig Hlmska un§etnost9 moderna ubsirtikinu in hankretnu glasbu nja na zelo majhne dele nastane nekakžna »vizualna simfonija«, ne.^akšno ritmizirano vizualno gibanje, ki v posamezniku povzroči določeno psihično stanje. »Pilm — arhitekttira v gibanju prvič v zgodovini uspeva prebuditi muzikalno čutne doživljaje (ki okamenijo v prostoru) s posredovan}em viznalnih futnih doživl.jajev (ki okame-nevajo v času.)«-<8 Zmanjšanje hitrosti slike nam omogoča, da zashi-timo bit filma. Ti nepovezani deli filmskega traku, to zaustavljeno in pospešeno igibanje v vsej svoji čistosti, vse to nam ne odkriva le nekakšne »poeme dmamičnih ravnotežij«, kakor trdi Elie Faure, ampak tudi samo tragedijo obsta.ianja. Film — obogaten z nesoraz-mernim povečanjem oblik, z zmanišaniem hitrosfi gibanja in polifono montažo — postaja utelešenje največje plpnetarne skrivnosti. Sedma umetnost odknva srafiko nevidnega, spdrna umetnost je psihoanaliti^-ni prodor v človekovo notranjost, v skrivnost nodzavesti. Film nriin tako omogoča spustitev do sarftih temeljev našega obsta.ianja. Rene Schwr»b trdi, da je prnva dimenzija filma v bistvu metafizična. S " pomočjo razdeljenega gibanja se stvarnost -nrikazuie na nsk svojevr-sten način, in tako se odkriva skrivnost, ki leži na dnu vsega, kar ie ustvarjalno. Film nas uvaia v mistično enostavnost sveta. Gibanie, ki je postalo glavni akter filmske umetnosti, v svoji čisfnsti ritma odkriva marsikatero do zda.j zakrito in nam tako osvetljuje njeno pravo podobo. To je tako imenovani čisti ali abstraktni film. »Gibanje predstavlia bistvo f''ma, film prejema z njim nekakSpn demonski karakter. Film se približuje nadrealističnemu eksperimentu, do^iiva nalouo novega načina miSlie-iia — načinn. ki nf pnf-iva na stalnost-i, arrroak na tistem. kar se bo šele v prihodnosti dogodHo. Filmska zeodovina ni nJčesn'- drupresra. knkor takšno osveS^evanje. Glavno svoistvo kine-rr^too;raf;ie ie r>red?^vli?nie g;b?inia; stfbarpp je osnovni izraz njene gemalnosti.«211 To osvobajajoče gibanie je v razvo-"i ^Rdme umletnosti poznano tudi pod imenom »nadrealistična revo-lucija«. Abel Gance pa bistvo filma vidi v nečpm drueem: v glasbi svetlo-be. V Manifestu neke nove umetnosti Polivizi.ii (istočasna projekci.ia več filr^^kih trakov na več piatnih) meni. da bo film s pomočjp polimorfnega ekrana, z nadvladanjem r>rostora in časa, z množenjem in delitviio slik dosegel sna.jgnje nreteklosti, sedaniosti in bodočnosti v lastnem uničen.Ju. S spremenjevanjem ritma slJk bo novi »čisti tilm« zrušil tradicionalno razumevanje časa. Abstralrtni film bo pro-drl v neno.vpdni svpt notraniosti in ga t>rika?;al v vsej njegovi resnif-nosti in fiistosti. Film se tako ne omejuje več samo na Dredstavljan.je, aTrraak je postal sr>osoben ustvarjati. Ustvaril je že neke vrste ritem, ki povzroča niz nepozn^nih in dp«Hkrat k »o=vaian.iii not-rpnjeaa svo-ta«. Jacque BernaTd Brunius vidi v tej »lirski fantaziji« CTafiko bodočno«ti. ki sp je ¦oopolnoma odrekla loslSnrmi "mi.^lu in odstcraila mesto trramfu absurda. Surrealizem ni daief. Nadreaiisti so nanove-dovali veliko spa.ianip živl.ienia in san|, vidnega in nevidnega, ki ga bo izvedla prav film?ka umetnost. Umetnost filmske ava.ntgarde pomeni šp .eloblji prodor v temelje stvarnosti resničnosti in človekove notran.iosti. To odkrivanje notranjega in zakriteea ie tako značilno za modemo filmsko "ustvarjanje in je pravzaprav prikazovanje b i t i in n e - b i t i. Dvanajšttonska glasba je gotovo ena največjih Drelomnic v zgodovini ^lasbe. Iznašel jo je Arnold Schonberg, njen največji logik ,ie bil Anton Webern, prvi poskus sinteze pa je izpeljal Alban Berg. Na samega Schonberga. ka.kor tudi na celoten razvo^i mo-derne glasbe je v veliki meri vplival Richard Wagner. že v niegovi operi Tristan in Izolda .ie opazen odmik od tonalnosti. Tako je nastal* atonaina glasba. )>Afo-rizmi postane.io na.ibolj zaželjena oblika. Glasba po-staja tako vedno tišja.«"1 Toda glasba ni postala samo tišja, v bistvu njene npijrlobje vsebine se je odrsžalo novo spoznanje. Tudi Soren Kierkesraard — filozof strahu, ie spoznal ninujoče bistvo resnice. šele po desetletuh so g-a odkrili. Pot°m pa ie njepovo mišlje-nje Toostalo zakon novega časa: »naša bit je bit-k--smrti« (»unser Sein ist ein Sein-zum-Tode«). V stra-hu doživimo nič in to je osnovno doživetje. ki nas določa. »Ta krik. poroien iz brezizhodne.sra snoznania nesmiselnosti, je dovoli. da izoolni tudi" vsebino del glasbene avantgarde. Schonbergova glasba nas vodi v nek nov svet, kjer glasbena doživetja niso akustič-na, ampak ,čista in duhovna'.«" Pradoživetja v delih novih umetnikov postanejo sanje, introspekcija v človekovo podzavest — v skriv-nost nje?ove notranjosti. V tej »džungli človeškega duha« odkrivajo drugo resničnost. To je čas uveljav-ljanja Freudove psihoanalize. Estetika je postala sino-nim za razlagan.je nepoznanega in mračnega. To je estetika sanj, bolečine in notranje odsotnosti. Iz tega ničujočega spoznanja je nastal tudi dvanajsttonski glasbeni sistem. Nobenega od dvanajstih tonov ne smemo ponoviti preje, preden ne izzvene vsi. »Ne-po-navljanje« je edini zakon, ki velja v notranjosti ato-nalne glasbe Vendar pa je »prosta« atonalna glasba oostala še čisteiši stil glasbenega ustvarjan.ja. Kontra-punkt je zvzel mesto ponazarjanja pesimističnega spoznanja resničnosti. Dvanajsttonska glasba prav-zaprav mma pravega konca, manjka pa ji tudi tisto, kar so v grški drami imenovali peripetija in katarza. Schonberg je kljub poznejšemu objektivizmu (pravi-lo komponiranja z dvanajstimi toni postano delo ra-zuma in ni več odraz človekovega notranjega doživ-ljan.ia) ostal največji predstavnik ekspresionizma. Eksistencialni strah, ki je nekakšen krik našega časa, je post,a! nekakšen vsesplošni glasbeni izraz. Glasba je postajala vedno bolj abstraktna, zasedba inštrumen-tov nenavadna, vrstni red kompozicij ni bil več točno določen. Luigi Russolo je v glasbeno umetnost prine-sel šum, brnenje in ropot. Ta futuristični naturalizem se je nekoliko spremenjen in preoblikovan uveljavil kot nov element glasbenega ustvarjanja čez nekaj de-set let pod imenom »musique concrete«. Bruitizem in dadalstična izrazna sredstva kažejo na neposredno zvezo 7 Nietzschejevo filozofijo in preko nje s filo-zofijo vzhoda. Pred nekaj desetletji se je začela uveljavljati ta-ko imenovama elektronska glasba, za katero je zna-čilna neprisotaost katerihkoli inštrumentov. Posa-mezni toni, posneti na magnetofonski trak, se s po-sebnimi pripravami razstreljujejo na zelo majhne dele, ki se pozneje vežejo z drugimi glasbenimi ele-meiiiti v sisteme improviziranih akustičnih metafor in simbolov. Glasba tako zapusti območje zemeljskega ter se začne potapljati v doslej nepoznana področja domišl.jije in podzavesti. »Glasba je abstraktna, kakor dolgo je sestavljena iz napisanih not; ko se to ne dogaja več, postane konkretna.«32 Zvoke v musique concrete zberemo in registriramo. Razne motive, ki jih dobimo pri sestavljanju teh zvokov, pozneje na posebea način povečamo ali zmanjšamo, ali pa za-menjarno vrstni red posameznih delov tako nastale kompozicije. Tudi take elektronske kompozicije, ta-ke konkretne skladbe vzbujajo v poslušalcu nekakš-no nerazumevanje, nekakšen strah in grozo. Tudi ta-ka glasba je odraz najglobjega spoznanja bistva, spoznanja resnice — temeljnega spoznanja nesmisel-nosti in absurdnosti in kot taka kaže na odsotno in ničujoče stanje odtujenega posameznika. Disonance, ki v skladbah glasbene avantgarde straše poslušalca, govore o njegovem lastnem sta-nju: samo zato so jim neznosne. Glasba je torej od-sev našega življenja in nas samih. Nova glasba je pristen odsev naše b i t i, našega b i s t v a. O paesijfi 33 3? Ricciotto Canudo v filmu vidi umetnost, katere namen ni pred stavljanje dejstev, ampak odkrivanje njihovega notranjega smisla Cilj ekranistov je, da stvarnost preoblikujejo v sliko svojega nezavedneg;: sna. Film se mora približati predvsem področju sanj Za to odkriva nje doslej skrite resnionosti sedmi umetnosti odlično služi zmanjševa-nje hitrosti filmskega traku, s čimer se nam gibanje začne kazati v vsej svoji čisto&ti. Samo gibanje s svpjim ritmom in svojim raz-vojnim tokom v človeku določen kompleks občutkov. Z delitvijo giba- Poezija se začenja z divjim udarjanjem na boben v džungli in njena bistvena lastnost je pretres (perkusija) in ritem. Thomas Stearns Eliot Pesem obstaja nekje med piscem in bralcem. Pesem ni ravno tisto, kar predvideva pesnik, — pa tudi tisto ni, kar si zamišlja bralec. Njena funk-cija ni omejena izključno na intencijo pisca, kakor tudi ne samo na razumevanje bralca. če za moder-no poezijo rečemo, da je skrajno kritična, s tem mi-slimo na situacijo modernega pesnika, ki je prisiljen postavljati vprašanja, kot so: čemu služi poezija? ,Kaj je namen poezije? In odgovoriti na taka vpra-šanja ni lahko. Sam način, kako se piše poezija, še ni Ključ za razumevanje njene vrednosti. Tudi poet-ski izlivi mentalno bplnihi in avtomatsko pisanje imajo lahko določeno vrednost. Gledališče bi bilo morda idealen medij za poezijo (Eliot), pa tudi naj-neposrednejše sredstvo za izražanje njene bitnosti. Magija v kakšni pesmi je vedno naključna. In noben pesnik si ne bi tako vneto prizadeval doseči zapleteno umetnost poezije, če v njem ne bi bilo upanja, da se bo nenadoma to magično naključje uresničilo. Poezija avantgarde izraža močan in izvi-ren občutek razočaranja, človekovo notranjo vizijo, notranjo grozo in pijanost. Preden se človek rodi in zaživi, je zapisan mukam in pogubi sredi tragičnega sveta. In o tej tragiki življenja, o tej tragični viziji sveta govore pesniki. Tako je uresničeno Eliotovo pravilo, da je poezijo potrebno odkriti ne samo po trpljenju, ampak da mora sprejeti svoj glavni pouda-rek prav v trpljenju. Ta psihična stanja, to krčenje duha — neprestana bolečina in groza je pričujoča v vsej moderni ustvarjalnosti. Pesniško delo je ne-prekinjeno raziskovanje m odkrivanje. V njem vlada strastna in neuničljiva želja, da bi se odkrilo vse, kar je zakrito, da bi odkrili vse vrste skritih obse-denosti. Na to odkrivanje je nedvomno vplivala Freudova psihologija. Vsebino človekovih sanj in njegova skrivna področja je potrebno vzdigniti v zavest in s tem človeka vsaj delno osvoboditi nje-gove nepomirjenosti. Poezija postane tako »strastno opravilo osvetljevanja«. »Proza je carstvo znakov, poezija pa je na strani slikarstva in glasbe. Pesniki nasprotujejo uporablja-nju jezika. Pesnik pojmuie pod besedami stvari in ne znake. Zanj je besda še vedno nekako divja, ne-udomačena. Zanj je jezik v celoti ogledalo sveta. Kriza jezika v začetku stoletja je bila pesniška kri-za. Pesnik se ni znal več posluževati pesniške be-sede, zaznaval jih je le napol; približeval se jim je z nekakšnim občutkom nenavadnega in tuje.sa. Be-sede mu niso pripadale več, niso se več spajale z n.jim, niso bile več njegov jaz.«'"4 Nikakega vpra-šanja ni več — pa tudi nihče, pravi Sartre, ga več ne postavlja. Pesnik je odsoten. Če prozaist govori o svojih čustvih, jih raz.ias-njuje; toda pesnik nasprotno — čim vlije svoje stra-sti v pesem, jih ne razpoznava več. Beseda mu ne označuje več izgovorjene strasti. Tudi v pesnikovih očeh ne. Emoci.ja je postala stvar, zdaj poseduje ne-prozornost stvari. Poezija ustvarja o človeku mit, proza pa n.jegov portret. če pesnik začne govoriti, objasnjevati in učiti, takrat poezija postaja pro-zaična. Martin Heidegger — »mislec biti« — na svoj način zagovarja mlado abstraktno in hermetično poezijo. Za razumevanje takšne poezije je po njegovem mne-nju potrebno, da človek »biva« avtentično resnico sodobnosti. Hermetična poezija je izraz alienaci.j-skih slik. Resnica sodobnosti je torej impulz, zaradi katerega nastopi ničujoča odtujitev. Moderna poezi-ja je avtentična govorica sodobnega človeka in je edina sposobna adekvatno izraziti eksistencialno pro-blematiko današnjega časa. Estetskemu doživljanja tako odpira povsem nove horizonte. Kdor hermetič-ne poezije ne razume, je ne razume in jo kritično ocenjuje zato, ker se lastne situacije eksistencialno ne zaveda. Za novo poezijo je značilna oslabitev ali pa celo popolna izguba pomenske in predmetne pla-sti. Logična kontinuiteta je porušena — pojavljajo se posamezne pretrgane miselne zveze, nedokončani stavki in asociativni sklot>i Vendar se estetska vred-nost dela s tem ne izgubi, kajti besede niso le no-silci in razlagalci fabule, ampak so tudi nosilci zvoč-nih efektov, emocij in asociacij. Funkci.je govora ta-ko neposredno zažive v svoji čisti obliki, v vsej svo-ji neposredni moči in izvornosti. To vračanje k či-stim elementarnim delcem in oblikam je značilno za vso moderno umetnost. čista kreativnost zavesti, neodvisna od predmetnosti zunanjega sveta, ustvarja svoie čiste like, ki so osvobojeni vsega tistega, kar je bilo od zunaj vnešeno v zavest. Za dostop do »čistega« jaza fin njegovih funkcii transcedentalne konstitucije estetskega predmeta) je nujno potrebna izkl.jučitev realnega prirodnega in historičnega doga-janja izven doživljajočga subjekta. Fenomenološka estetika sicer metafizično absolutizira ustvarjalnost zavesti, vendar le tako lahko izključuje objektivi-stični determinizem in ob upoštevanju Sartrovega koncepta svobode tudi subjektivistični voluntarizem. Umetniško delo vsebuje poleg aktualnih kompo-nent avtorja (ki so efektivno zamišljene), tudi poten-cialne komponente, ki se konkretizirajo v različnih konkretizacijah in tako tvorijo potencialno bogastvo umetnine. Zaradi nerazumljivosti se zdi mnogim ab-straktna in hermetična poezija, kakor tudi vsa mo-derna umetnost, brez iimetniške vrednosti, brez kakršnihkoli skupnih značilnosti, ki bi zvrsti moder-nizma povezovale v neko organizirano in sistematič-no ustvarjalnost. Zanje je moderna umetnost deka-dentialarpurlartizem, slepa ulica. Nerazumljive so jim elementarne strukture in »čisti« elementi, prika-zovani v deJih avantgarde, ki predstavljajo nosilce ničujočega spoznania: spoznanja, da je svet nesmi-seln, da življenje nima višjega smisla. In prav vtem je skupna točka, skupna usmer.ienost in n a m e n-s k o s t vse moderne umetnosti — vse avanteardi-stične ustvarjalnosti. Zato n e razum e v a n j e (ne-razumljivost) — kot začetni impulz v spo/nanju globje povezanosti in podzavcstne (intiutivne) siste-matičnosti iimetnosti 20. stoletja — predstavlja v do-Iočeni relaciji vrednost, vrednoto. Eden vodilnib motivov abstrakcionizma je aktu-alizirati tiste estetske strani in momente umetni-škega ustvarjanja, ki so v realistični umetnosti po-tisnjeni vstran. Tako se z zvrstmi abstraktne umet-nosti odpirajo nove možnosti estetskega doživljanja. Heideggerjeva ontologija ne priznava estetike za sa-mostojno literarno teoretično disciplino, ampak poj-muje literaturo, kakor tudi njeno interpretacijo, kot »dogajanje resnice biti«. Heideggerjevo pojmovanje umetnosti je v ozki zvezi z njegovo ontološko kon-cepcijo in destrukcijo tradicionalne metafizike. Bi-stvo te metafizike (filozofija od Platona in Aristotela do Nietzscheja) je v osredotočenju na bivajoče kot bivajoče — iskanje za pojavi neko nadčutno, metafi-zično bivajoče, iz česar bi se dalo vse, kar biva, pa naj bo to ideja, bog ali materija, racionalno razlo-žiti in utemeljiti. Vsa ta filozofija pa je prezrla izvor, ki sleherno bivajoče kot bivajoče šele omo-goča in utemeljuje — namreč »bit« bivajočega. Po-trebno je, da pustimo govoriti »bit« samo in tal^.o se oddaljimo od logično kategorialnega načina mišlje-nja. Bit se v bivajočem hkrati skriva in odkriva. Vendar pa neskritost bivajočega, to je »bit« bivajo-čega, ni zgolj obstoječe stanje, ampak dogajanje. Neskritost, »bit«, z eno besedo resnica, zatarej ni niti svojstvo stvari v smislu bivajočega, niti lastnost stavkov Metafiziki se je to razlikovanje med bitjo in bivajočim izmaknilo. To Heideggerju pomenji po-zabljanje biti, kar je pravzaprav utemeljeno že V sa' mem razknvajoče-skrivajočem značaju biti; npena odtujitev v bivajočem kot bivajočem pa teme.^jno dimenzijo celotne zahodne kulture, zgodovine ifS^ filozofije S tem, ko je človek izgubil stik z bitjo^ (torej resnico), s tem, ko je bila pozabljena ne samo bit sama, ampak tudi sleherna pot do nje, je človek izgubil sebe. V dobi svetovne noči, v bornem brezupnem ča-su (dtirftige heillose Zeit), ki se začenja z nerazum-Ijivostjo, in se nadaljuje s spoznanjem absurdnosti, mora človek izkustiti in vzdržati brezdajnost sveta. Zato je potrebno, da so tisti, ki sežejo do brezdaj-nega — to so »misleci in pesniki biti«. Heidegger govori o viziji cdtujenega sveta, in poezija, ki ga opeva, je »bivanjska poezija«. Bivanjska poezija obuja pozabljeno bit. Bit kot nič pa kaže na dejstvo — spoznanje, da življenje nima višjega smisla. Od- * krivanje družbenih vzrokov tega stanja je nepotreb-no, ker teh preprosto ni Pozabljena bit, osveščena bit, bit kot kažoča na absurd in absurd kot resnica bivanja — to je stvar filozofskega prepričanja posa-meznika, njegovega odtujenega stanja. Kot pravi Camus, družba v tem- mnogo ne sodeluje. šele v pe-sništvu prihaja govor do besede, se pravi: do svoje bitnosti, do elementarnih struktyr, do »čistih« ele-mentov, ki kažejo neskritost bivajočega — bit, res-nico, temeljno spoznanje absurdnosti. Govor ni pe-sništvo zato, ker je prapoezija, temveč se poezija dogaja v govoru, ker čuva govor izvorno bit pesni-štva. »Bivanje sodobnosti« — spoznanje izvora odtu-jenosti je pogoj za razumevanje hermetične poezije. Pesniki kažejo pot do biti. Bit pesništva, o kateri govorimo, morajo pesniki v »bornem času« še pose-bej opevati. Zahteva 'do ostalih pa je v tem, da se naučijo poslušati govor teh pesnikov; za kar je po-trebno, da si v času, ki bit razkriva, ne zastremo pogleda s tem, da čas izračunavamo zgolj iz biva-jočega. Umetnost pomeni napor bivati v svetu, biti-v-svetu. 22 Zaključne besede iz Beckettovega romana Molloy. 23 Max-Pol Fouciiet: kritika Molloyja, Carrefour 1951. 24 Zaključni del Beckettove drame En attendant Godot. 25 Herbert Read: Zgodovina modernega slikarstva. — Michel Seu-phor: A straktna umetnost. — O. Bihalji Merin: Prodori moderne umetnosti. — Arnold Hauser: Socialna zgodovina umetnosti in lite-rature. — Andre Breton: Manifestates du, Surrčalisme. — Hans Ri-chter: DADA, Art and Anfiart. 26 Michel Seuphor: L'art abstrait, Kandinsky. 27 Henri Agel: Filmska estetika. — Golča; Musik unserei Zeit. — Friedrich Herzfel: Musica nova 28 Elie Faure (iz knjige Henri Agel: Esthetique du cinema). 29 Jean Epstain (iz kn.jige Henri Agel: Esthetique riu cinema). 30 Friedrich Herzfeld: Musica nova, Musik und Seele. 31 ibid. 32 ibid. 33 Thomas Stearns Eliot: iz njegovih Esejev. — Jean Paul Sar-tre: Kaj je literatura — po Borisu Majerju: Dileme eksistencialne kritike — filozofska deia Martina Heideg-gerja. 34 Jean Paul Sartre: Kaj je literatura.