dekorativna glasilo delovne skupnosti dekorativne ljubljana leto XIX 1 januar 1977 »Dekorativna«, glasilo delovne skupnosti Dekorativne, tovarne dekorativnih tkanin, Ljubljana, Celovška 280, tel. 54-241. Odgovorni urednik: Vladimir Kočevar, tisk: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. 1. SRS 121-1/72) oproščeni davka na promet. Tovariš Bernard Rode se je poslovil V dvorani nad jedilnico smo se 23. decembra 1976 zbrali de-lavci-delegati na sejo delavskega sveta delovne organizacije in delavskih svetov TOZD in DSSS. To ni bila običajna seja, na kateri bi se pogovarjali le o samoupravnih nalogah, obravnavali samoupravne sporazume, reševali tekoče probleme ter sprejemali sklepe, pač pa je bila to izredna, slavnostna seja, kjer smo orisali tudi razvojno pot Dekorativno od 1. junija 1952 pa do 23. decembra. To je bila hkrati tudi dolgoletna delovna pot generalnega direktorja tov. Rodeta. Zato je bila tudi slavnostna seja Prežeta z delovnimi uspehi tov. Rodeta in Dekorativne — posameznika in kolektiva, ki sta ne-razdružljivo povezana. Po 25. letih nesebičnega dela v našem kolektivu je tov. Rode odšel v pokoj. 25 let — četrt stoletja, ogromno delovnih ur, delovnih dni, delovnih tednov ..., delovnih naporov, znanja in izkušenj...! Preveč bi bilo naštevanja, če bi hoteli povedati le delček tega, kar je tov. Rode s svojo, nezlomljivo voljo duha in fizičnih naporov doprinesel za dobro naše" delovne organizacije, če še ozremo okrog sebe, bomo na vsakem koraku opazili sadove njegovega prispevka. Njegovo delo je neizbrisno vtisnjeno prav v vsako fazo delovnega procesa v Dekorativni, kar lahko ugotavlja vsak delov: ni član našega kolektiva. Tako so ugotavljali tudi govorniki, pid’ slavnostni seji — njegovi dolgo- letni tovariši, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, predstavniki našega prostovoljnega industrijskega gasilskega društva, mladinci in mladinke, predstavniki osnovne šole Franca Rozmana - Staneta in dolgoletni uspešni partner — generalni direktor Predilnice Litija. Najprej smo z zanimanjem poslušali poročilo tov. Rodeta, .v katerem je orisal svojo dolgo delovno pot kot generalni direk: tor in hkrati razvojno pot Dekorativne. Pred nami so oživele predstave o nekdanjemu delu v utesnjenih, mrzlih prostorih, s slabo1 strojno opremo, napori vseh delavcev za boljše delovne in- življenjske pogoje, za boljšo in modernejšo strojno opremo, napori za večjo produktivnost, za pestrejši asortiment izdelkov, napori za kvalitetnejši spekter izdelkov, s katerimi smo uspeli na domačem in tujem tržišču (slika 1). Tovariša Nebec in Berna*'; dolgoletna sodelavca tov. Rodeta* ki dobro poznata vse težke in vesele trenutke; ki jih je doživel na vodilnem delovnem mestu, Sta se'mu zahvalila v imenu so: • delavcev in strokovnega kolegija za celotno .uspešno delo (slika 2). Tov. Kunc, sekretar sveta ZK, se mu je zahvalil kot odličnemu delavcu, dobremu tovarišu in učitelju za njegov socialistični odnos do sodelavcev in do širše družbene skupnosti. »Občudovali smo ga,« je dejal tov. Kunc, »ker (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) se ni bal povedati resnice, bodisi prijetne ali neprijetne in bil nam je drag zaradi svojega prefinjenega posluha za pravico delavcev«. Tov. Modic, predsednik konference sindikata, se mu je zahvalil za skrb in pozornost, ki jo je v 25. letih vodenja posvetil delovnemu človeku. Poudaril je, da se je pri vseh delovnih akcijah in akcijah OOS prizadeval spoštovati človekovo osebnost, jo dvigniti in spodbujati k nadaljnjemu razvoju. Tako je v naši delovni organizaciji zrasla vrsta dobrih delavcev, aktivnih samoupravlj alcev in zavednih družbenopolitičnih delavcev. Delavci so imeli občutek in ga imajo še danes, da živijo in delajo v zelo delovnem in vendar sproščenem okolju. »O delu tov. Rodeta lahko starejši tovariši povedo veliko več kot mi, ki smo v tovarni po delovnem stažu še mladi,« je spregovorila predsednica mladinske organizacije Sonja Kosec, »vendar moramo tudi mi povedati, da smo zelo cenili vaš nasvet, vašo besedo pri delu mladinske organizacije in življenju mladih v delovni organizaciji. Resnično, vaša beseda nam je pomenila veliko. Postali smo prijatelji, sodelavci na različnih področjih dela.« Ker ima naša delovna organizacija že vrsto let patronat nad Osnovno šolo Franca Rozmana-Staneta, so se v imenu šolskega kolektiva poslovili tudi učenci, ki so se mu z izdelki, ki so jih sami napravili pri praktičnem pouku, zahvalili za uspešno sodelovanje (slika 3). Tov. Rode je bil tudi med prvimi, ki so oživeli delo gasilcev in postavili temelje novi, moderni gasilski službi v Dekorativni. Pod njegovim mentorskim vodstvom so se uspešno ubranili pred požarom milijardne vrednosti naše tovarne in se naučili natančnosti, brez katere ne more nastati nič velikega in trajnega. Tov. Krvina je v zahvalnih besedah ponovil delovno načelo, da je vsak zaposlen prav tako dolžan znati uporabljati preventivne gasilske naprave in poznati predpise, kakor mora znati opravljati redno vsakdanje delo na delovnem mestu. Tov. Rode je prejel priznanje, prvo ZLATO PLAKETO industrijskega gasilskega društva Dekorativne (slika 4, 5). Tudi tov. Mirtič, generalni direktor Predilnice Litija, je spregovoril in posebej poudaril, kako uspešno sodeluje njihovo podjetje z Dekorativno. Lik človeka, ki je 25 let uspešno vodil delovno organizacijo, poznajo skoraj vsi tekstilci širom Slovenije (slika 6, 7). Ob koncu pa se je v imenu vseh delavcev našega kolektiva poslovila tov. Murnova in se mu najtopleje zahvalila za njegovo uspešno vodenje (slika 8, 9). S skupnimi močmi in nazori, s skupnim sodelovanjem, s skupnim strokovnim izpopolnjevanjem ter s tovariškimi medsebojnimi odnosi bomo nadaljevali in dopolnjevali njegovo delo (slika 10). SOTLAR MIRO Varstvo pri delu v letu 1976 Ko seštevamo rezultate dela iz prejšnjega leta, je prav, da zaradi pravic in obveznosti vsakega posameznika in organizacije oz. kulture dela sploh, pogledamo stopnjo varnosti, s katero smo dosegli delovne uspehe v prejšnjem letu, ki — mimogrede povedano — prekašajo vse dosedanje. 56 poškodb na delu, 15 na poti na delo ali z dela, kar skupaj znaša 71 poškodb izražene v primerljivih veličinah, kažejo, da se je v 1976. letu na vsakih 100 zaposlenih poškodovalo na de- lovnem mestu 4,5 delavcev, na poti v službo ali iz službe 1,2, kar znaša 5,7 %. Zaradi teh poškodb in poškodb iz leta 1975, ki so bile v letu 1976 zdravljene, je tovarna imela izgubo 1364 delovnih dni, kar se da ponazoriti z 1,1-dnevnim izpadom celotne tovarne iz proizvodnje. Poprečni čas zdravljenja vsake poškodbe, ki se je pripetila na delovnem mestu, znaša 15 dni, poškodbe, ki so se pripetile na poti ca. 35 dni, v skupnem seštevku smo vsako poškodbo zdravili 19,2 dni. V primerjavi s stanjem varstva pri delu v letu 1975 to pomeni za ca. 9 % manj poškodb in za 7,5 % manj izgubljenega delovnega časa zaradi poškodb. Vse poškodbe lahko štejemo za lažje. Toda 5 od teh, imajo za vzrok pojave, ki bi lahko hujše ogrozili ljudi na delu kot so jih v resnici. Pri tem je posebej omembe vredna preventivna dejavnost vodilnih, vodstvenih in drugih strokovnih delavcev v tovarni, ki so se zmeraj po svoji možnosti potrudili in prispevali, da se z ustreznimi ukrepi zagotovi čim višji nivo varnosti pri delu. In če ne naštevamo posamezne ukrepe, s katerimi smo izpopolnjevali in izvajali varstvo pri delu, zadostuje, če vemo, da smo v prejšnjem letu s skoraj nespremenjeno proizvodno tehniko in delovno močjo povečali obseg proizvodnje za ca. 15% v omenjenih 7,5 do 9 % varnejših delovnih pogojih. Nedvomno je to še en dokaz, da se delo v naši tovarni izvaja načrtno, strokovno in odgovorno. Vasilije Petronijevič Proizvodni plan za leto 1977 bodo proizvodne enote pravočasno oskrbljene s kvalitetno surovino, pomožnim materialom, embalažo, podatki za pripravo materialov, jasnimi nalogami, dobrimi tehničnimi podatki, hitrimi podatki o uspešnosti poslovanja, obveščene o višini in obsegu stroškov glede na plan ter informirane o ostalih pokazateljih uspešnosti. Da se povrnem na začetek — mesec januar smo slabo začeli, izgleda da ga bomo pa bolje končali. Vzroki slabega začetka so objektivne narave (delno pomanjkanje surovin že konec leta ter večje zamenjave na strojih v tkalnici), vsi pa smo se »zagrizli«, da prvi mesec v letu ne smemo »podbaciti« letnega plana. In uspelo nam je. Če se bomo »zagrizli« tako tudi za vse ostale zgoraj omenjene parole, ki pa naj ne ostanejo samo parole, si koncem leta ne bomo imeli kaj očitati in uspeh ne more izostati. GREGORČIČ MARJANA PISMENO POHVALO SO PREJELI: Smo sicer še na začetku leta, vendar nas že tarejo skrbi, kako bomo letos izpolnjevali svoje obveznosti. Temeljni proizvodni plan je že zdavnaj sprejet, saj je prvi mesec leta že za nami, zato je prav in skrajni čas, da se z njim vsi malo pobliže seznanimo. Letni plan predvideva 252 delovnih dni, od katerih je 19 delovnih sobot (15 rednih, 4 za nadomeščanje). V času od 18. julija do 5. avgusta je planiran kolektivni letni dopust, v času katerega bodo izvršena zahtevna dela ob zamenjavi transformatorske postaje. Poleg tega so med letom remonti predvideni še v času od 27. aprila do 3. maja, 29, oktobra do 1. novembra ter od 26. do 30. novembra, ko je planirano po več prostih dni. S tako planiranimi dnevi predvidevamo najbolj optimalno izkoriščen delovni čas za proizvodnjo, s tem pa tudi najbolj racionalno delo in najnižje stroške. Plan delovnih dni je za vse tri TOZD ter DSSS isti, niso pa seveda enake obveznosti, zato jih moramo obravnavati ločeno: Te številke temeljijo na delnem obratovanju tkalnice v treh, TOZD Surova tkanina Planiran količinski obseg proizvodnje 6,036.000 t. m 8,060.000 m2 Vrednostni obseg proizvodnje po internih P. C. 437,334.000 din enega glavnih parametrov v ugotavljanju končnega učinka. TOZD Gotova tkanina je osnovna surova tkanina TOZDA. Količinsko in vrednostno predstavlja, enako kot TOZD A preja, zelo visoke zneske, ob katerih se je vredno prav tako zamisliti. Ob vsakem kosu tkanine imamo vkalkuliranih za 65 centimetrov dodatnih stroškov za priznan napust ter odrez pri adjustiranju. Že 5 cm manj izgub pri kosu, predstavlja letno znesek 700.000 din. Planirani so tudi popusti zaradi nekvalitetnega blaga vrednosti 11,320.000 din ali 2% od bruto prodajne cene. Boljša kvaliteta, manj komercialnih nižanj, skratka boljše delo na vseh področjih, zniževanje proizvodnih ur in štednja surovin naj bodo stalne parole ob doseganju proizvodnih planov. Sam proizvodni plan brez spremljajočih finančnih planov in ostalih pokazateljev o uspešnosti poslovanja je vse premajhna obveza vsakega TOZD in DSSS. ratovati v treh izmenah. Pletil-nica pa po ustaljenem redu le v dveh izmenah. Na vseh fazah mora biti za planiran obseg proizvodnje opravljenih največ 795.000 ur, da bomo dosegli predvideno produktivnost ter da stroški na enoto proizvoda ne bodo večji od planiranih. Vsekakor pa moramo stremeti k večjemu obsegu proizvodnje ob istih opravljenih urah. TOZD A bo za predviden obseg proizvodnje potreboval 4,195.000 kg surovin, katerih vrednost je 268,000.000 din. Ogromna potrošnja surovin in s tem velika vrednost naj nas opozarjata na možne velike prihranke. En sam odstotek predstavlja 42.000 kg preje ter 2,800.000 dinarjev prihranka. TOZD Gotova tkanina Planiran količinski obseg proizvodnje 5.900.000 t. m 7.874.000 m2 Vrednostni obseg proizvodnje po bruto P. C. 566,000.000 din sicer pa v dveh izmenah (tri izmene bodo enako kot v letu 1976 obratovali še doslej instalirani Giinne stroji, jacq. moket ter 8 ŠMIT ali SOMET listovk ali jacq. strojev). Plan predvide-ya. da bomo v drugi polovici leta ze del klasičnih pliš strojev zamenjali z 12. Giinne brezčolnič-nimi statvami, ki pa nam še ne bodo dale pogoj za zmanjšanje nočne izmene v dosedanji Giinne tkalnici. Po planiranem obratovanju tkalnice bo potrebno v pripravljalnici v treh izmenah obratovati na fazi sukanja, na modernih sukalnih strojih Alniat ter raketno navij alnih glavah, v dveh izmenah pa na fazi križnega previjanja, pletenja, starih sukalnih strojih ter klasičnih votkovih navij alnih strojih. Tudi barvarna preje mora v celoti ob- Količinski in vrednostni obseg proizvodnje temelji na proizvodnji TOZD Surova tkanina, upoštevajoč skrčenje tkanin pri obdelavi in dodelavi. Vse proizvodne faze se prilagajajo obsegu proizvodnje. Tako je predvideno troizmensko delo v apreturi na fazah za obdelavo pliš tkanin, delno v barvarni tkanin ter na fazah prevzema surovega in gotovega blaga. Z eventualno spremembo asortimenta v pliš tkalnici (z novimi Giinne stroji) predvidevamo povečanje na fazi striženja in raztepanja — torej dodatno strojno opremo. Na vseh fazah — vključno adjustiranje in skladiščenje je za planiran obseg proizvodnje planiranih 371.000 proizvodnih ur, ki prav tako predstavljajo TOZD Energetika in vzdrževanje Planiran obseg efektivnih ur dela je skupaj 84.500. Od tega odpade na tekoče vzdrževanje in remontna dela 45.000 ur, na dela po nalogih 20.000 ur. Remontna dela in dela po nalogih so točno precizirana po TOZD ter za DSSS, upoštevajoč potrebe posameznega TOZD ter celotne DO, ki pa so seveda pogoj za doseganje obveznosti teh TOZD. Svojo vlogo pa bodo morale odigrati tudi skupne službe, od katerih si je prav vsaka zadala naloge, ki jih mora opraviti, da bodo TOZD, kot tudi celotna DO koncem leta zagotavljala dober rezultat. Vsaka služba je na svojem področju dela dolžna vložiti maksimalne napore, da Pirjevec Ljuba, pomočnik obratovodje in Bremec Roža, planer zaradi izrednega prizadevanja pri izdelavi in terminira-nju mesečnih operativnih planov, ki so s povečanim asortimentom vedno bolj zahtevni. Premk Nuška, kalkulant, zaradi pravočasne izdelave planskih kalkulacij za leto 1977 s tem, da je bilo tekoče delo kljub temu opravljeno. Oddelek apreture in barvarne tkanin, zaradi vzornega reda v oddelkih. Jenko Mihael, apreter I., zaradi zelo skrbnega dela na delovnem mestu. Pismeno opozorilo je prejelo 22 naših delavcev. Primerjava produktivnosti na visoko produktivnih Gtinne statvah s klasičnimi pliš stroji ' ; ' bili v prvem letu Gtinne za par odstotkov nižje izkoriščeni, koncem letošnjega leta pa so v poprečju za 7 % boljše izkoriščeni kot klasični stroji. Še boljšo primerjavo povečane produktivnosti vidimo iz primerjave tkanja enakih artiklov v začetku in danes. Artikel 8331 je bil v prvem letu na Gtinne strojih tkan s poprečnim izkoristkom 81 %/IU, sedaj pa 91 %/IU — 10 % večji. Na klasičnih statvah pa je poprečen izkoristek pri tem artiklu ca. 86 %. Visoko produktivne Gtinne statve stkejo v istem času ca. 60 % več tega artikla kot klasične statve. 20 Gtinnejev stke v treh izmenah 39 % celotne proizvodnje plišastega blaga. Za ostalih 61 % blaga pa je potrebno 84 klasičnih pliš statev, od katerih ob- tivnejši od sedanjih. Novi Gtinne stroji bodo obratovali s hitrostjo do 200 obratov/min. — odvisno od posameznih materialov v artiklih, ki prenesejo večjo ali manjšo hitrost. Po teh informativnih podatkih bodo novi stroji tkali še s 30%. večjo hitrostjo, kot sedanji Gtinne stroji. Z vsemi tehničnimi izboljšavami so Gtinne stroji razbremenili delo tkalk, ki imajo s tem več prostega časa in možnost enakega doseganja učinka na dvo- in večstrojnem sistemu tkanja. Na klasičnih pliš strojih je sicer tudi možnost večstrojnega posluževanja statev, vendar s posledico manjšega izkoristka strojev — torej manjšo produktivnostjo. S tem, kar je na Gtinne strojih manj zastojev z ustavljanjem med samim tkanjem, je dana tudi možnost za tkanje za- Klasični pliš stroji Gtinne stroji Leto P.U.II. I.U. % izkor. P.U.II. I.U. % izkor. P.U. II. I.U. P.U. II. I.U. 1974 462.381,50 420.479,— 72,6 79,8 26.074,50 23.127,50 68,9 78,0 1975 365.348,50 332.594,50 75,4 82,9 113.224,50 103.098,— 78,6 86,3 1976 361.097,— 330.876,50 75,6 82,5 119.314,— 110.514,50 82,7 89,3 Napredek podjetja je morda najbolj viden po naraščajoči produktivnosti. Večja produktivnost pa je lahko dosežena na več načinov. V našem, kakor tudi v drugih podjetjih, ki želijo dobro gospodariti, se daje velik poudarek na dvig proizvodnje z zmanjšanjem proizvodnih stroškov, torej z obstoječim strojnim parkom in delovno silo doseči vedno boljše rezultate. V tem smislu se strokovni kader v podjetju priznava, da bi v ljudeh zbudil smisel za nova-torstvo in racionalizacijo. Koliko lahko podjetje pridobi ravno na račun izboljšav vidimo, če primerjamo produktivnost na klasičnih strojih za plišaste tkanine z visoko produktivnimi Gtinne statvami. Gtinne statve imajo poleg večje hitrosti še veliko prednost brezčolničnih statev, kajti votek se namesto s čolničkom vnaša z avtomatom za podajo votka s pomočjo vna-šalne in vlečne glave. Torej so male votkovne navitke in pogosto ustavljanje stroja zaradi menjave votka zamenjali veliki križni navitki, ki potečejo v neprimerno daljšem času kot navitki v čolničku. Največja prednost Gtinne statev pa je seveda v hitrosti teka stroja, ki je za ca. 55 % večja kot na klasičnih pliš statvah. Prva dva Gtinne stroja sta v naši tovarni začela obratovati v februarju in marcu 1974 in sicer z artiklom 9216 in 8331, v zadnji četrtini istega leta se je pričela montaža še ostalih 18 strojev, ki je trajala od oktobra do konca leta. V tem letu je produktivnost kljub vsem strojnim izboljšavam še zelo nizka, kajti, to je bilo v času, ko so bili ti stroji več ali manj tuji tkalkam in strokovnemu kadru. Kako pa se je z usposobljenim strokovnim kadrom in s poučenimi tkalkami o pravilnem načinu dela, začel večati tudi izkoristek, lahko vidimo v naslednjih podatkih. V teh podatkih je prikazana celotna proizvodnja z vsemi ar- tikli, ki so se tkali na pliš strojih na dvo- in štiristrojnem sistemu tkanja .V klasični tkalnici se je v treh letih povečal izkoristek za 3 %! v Gtinne tkalnici pa kar za 11 %. V primerjavi obeh tkalnic pa vidimo, da so V mesecu oktobru lanskega leta, smo v naši delovni organizaciji izvedli anketo, s katero smo se želeli seznaniti o delu, problemih, ki nastopajo na delovnem mestu, organiziranosti, medsebojnih odnosih itd. Poleg teh splošnih problemov, ki se vsakodnevno pojavljajo na delovnem mestu, smo želeli izvedeti tudi za mnenje delavcev o uporabi zobne ambulante ISKRE Pržanj za naše potrebe. Anketa je bila izročena vsem delavcem v roke s prošnjo, da jo v roku enega tedna vrnejo nadrejenemu. Do določenega dne je bilo oddanih 654 vprašalnikov, kar je v TOZD A vrnjenih v TOZD B vrnjenih v TOZD C vrnjenih v DSSS vrnjenih 52,8 % od vseh zaposlenih v delovni organizaciji. Čeprav je le dobra polovica zaposlenih vrnila izpolnjene an- ratuje 12 statev v tri, ostale pa v dve izmeni. Že po presoji teh podatkov vidimo, kako pametna je odločitev postopne zamenjave klasičnih statev z novimi Gtinne stroji, ki bodo v nekaterih stvareh še dopolnjeni, torej še produk- ketne liste, lahko ugotovimo naslednje: — Za realizacijo posameznih predlogov, ki so bili podani, bodo le-ti posredovani posameznim strokovnim službam, katere bodo pripravile ustrezne rešitve. — V zvezi z izobraževanjem in to v obliki izrednega šolanja za pridobitev ustrezne kvalifikacije ali za funkcionalna izobraževanja, bo potrebno pripraviti plane, katere samoupravni organi pregledajo in predlagajo dopolnitve. Na ta način bi bili vsi zaposleni seznanjeni, kakšne potrebe po kadrih ima delovna organizacija za nadaljnji razvoj. 350 — 42,3 % od vseh zaposlenih 136 — 43,5% od vseh zaposlenih 30 — 63,9 % od vseh zaposlenih 83 — 51,0% od vseh zaposlenih — Predloge in pripombe v zvezi z izboljšanjem našega časopisa bo pregledal uredniški odbor in skušal upoštevati tiste, htevnejših oziroma občutljivejših pliš artiklov. Zato lahko trdimo, da so ti stroji doprinesli tudi dosežek na boljšo kakovost tkanja plišastega pohištvenega blaga. za katera se je večina odločila. Služba za informiranje bo pregledala tudi ostale sugestije za izboljšanje informiranja v naši delovni organizaciji. — Glede nudenja zobozdravstvenih uslug našim delavcem v ambulanti ISKRE Pržanj, bomo po sklepu delavskega sveta iskali ugodnejše možnosti. — Pred pripravami na II. samoprispevek za izgradnjo šol, VVZ, zdravstvenih domov za upokojence, nas je zanimalo, kako naši delavci sledijo vsem tem pripravam oz. obveščanju. Toliko obveščanja kot je bilo na RTV, dnevnem časopisju, izdane so bile posebne brošure, organizirana predavanja v krajevnih skupnostih, šolah, VVZ, da je vsak občan, če je le hotel o tem biti seznanjen, lahko bil informiran o vseh podrobnostih. Anketa, v celoti obdelana, bo izdana v obliki informatorja in bo posredovana strokovnim delavcem, samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam. Pavla Mohar IVANKA PREZELJ Anketa med našimi delavci Razgovor z novim generalnim direktorjem f *' Tov. Nebec Janez je 1. 1. 1977 Prevzel dolžnost generalnega direktorja delovne organizacije pdzval se je prošnji za razgovor in nam odgovoril na postavljena vprašanja. 1- Katere bodo glavne in najvažnejše naloge vseh delavcev Dekorativne v prihodnjem obdobju? V nekaj besedah je na to vprašanje zelo težko odgovoriti. Mnenja sem, da bodo naše najvažnejše naloge kvalitetno opravljene le, če bomo dosledno izpolnjevali vse dogovorjene in sprejete načrte, ki zajemajo količinsko, finančno in kvalitetno vsebino. Ti načrti so izdelani in izvedljivi, če bomo z vso prizadevnostjo izpolnjevali ostale plane, kot npr. plan razvoja, kadrovsko politiko, izobraževanje itd. Naloge so dokaj zahtevne, vendar pa, če ocenjujemo realno, bo s skupnim delom možno vse postavljene naloge izvršiti. 2. Po sprejetju zakona o združenem delu bodo tudi našo delovno organizacijo obvezovala določila zakona na najrazličnejših področjih. Katerih nalog se bomo morali najprej lotiti? Ob sprejetju zakona o združenem delu je potrebno, da se v prvi vrsti z njim seznani čim širši krog članov v DO, zlasti pa je nujno, da se z novim zakonom seznanijo vsi vodilni in vodstveni delavci ter vodje družbenopolitičnih organizacij, ki bodo svoje znanje prenašali na bazo. Pri nas se bomo prvenstveno lotili vprašanja, ki regulira blagovni promet. Z dobavitelji in kupci bomo sklenili sporazume, ki bodo v smislu zakona o združenem delu vsebinsko prilagojeni koristim delovnih organizacij podpisnikov in koristim širše družbene skupnosti. 3. Izobraževanje in obveščanje delavcev sta pomembni sestavini delovnega procesa. Kaj bomo morali storiti na tem področju? Na tem področju bo potrebno nadgrajevati doseženo. Informacije delavcev so po mojem mnenju dokaj dobro urejene. Na področju izobraževanja pa je izdelan plan, ki bolj kot prej usmerja izobraževanje delavcev na delovnih mestih. Močno se moramo namreč zavedati, da je naša prvenstvena naloga načrtovanje in realizacija takega programa proizvodnje, ki zagotavlja članom delovne organizacije socialno varnost, katera pa je zagotovljena z dobro dolgoročno poslovno politiko, ki jo lahko kreirajo usposobljeni kadri z veliko znanja in delovno vnemo ter pripadnostjo delovni organizaciji. Torej na področju izobraževanja velja enako kot pri ostalih planih — dobro planiranje in dosledno izvrševanje postavljenih ciljev. 4. Za zadovoljevanje lastnih in širših družbenih potreb so nujno potrebna sredstva, ki jih ustvarjamo s produktivnostjo in kvaliteto dela. Kakšna so prizadevanja na tem področju? Če bodo vse prejšnje točke realizirane, je zagotovljen dohodek, s katerim bomo zadovoljevali lastne in družbene potrebe. Pri planiranju in izvajanju moramo upoštevati še en izredno važen moment. Vsi plani so namreč postavljeni na bazi našega dosedanjega znanja. Na vseh področjih, zlasti v tehnologiji pa je napredek tako bliskovit, da moramo vse v svetu doseženo oplemenititi s svojim in aplici- svetu delovne organizacije se uveljavlja na dva načina. Pri enostavnih odločitvah se uveljavlja večinski princip glasovanja, pri odločanju o neodtujljivih pravicah delavcev pa so delegati temeljne organizacije vezani na stališče svoje temeljne organizacije. Odločitev je sprejeta le ob soglasju vseh delegacij, če pa do njega ne pride, se začne usklajevalni postopek. b) Svobodno izražena volja, ki je pogoj za uresničevanje samoupravljanja. Izraža se na zborih delavcev in z drugimi oblikami osebnega izjavljanja ter preko delegatov in delegacij. b) Javnost postopkov se zagotavlja v načinu sprejemanja samoupravnih splošnih aktov. d) Postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov v temeljni organizaciji poteka preko več faz. Pobudo za sprejem ali spremembo splošnega akta lahko dajo posamezni delavci, skupina delavcev, organi upravljanja, samoupravna delavska kontrola in družbenopolitične organizacije. Pobuda lahko pride tudi izven TOZD, npr. od organov družbenopolitičnih skupnosti, sodišča, službe družbenega knjigovodstva itd. Če je pobuda sprejeta, je treba pristopiti k oblikovanju osnutkov, kar je naloga strokovnih služb in odgovornost poslovodnih organov. Izdelani predlog ali osnutek najprej obravnava delavski svet in ga da v javno rati znotraj svoje delovne organizacije. Torej, če bo med letom možno najti boljše rešitve za hitrejše doseganje ciljev, bomo pač izvrševali korekcijo plana. 5. Pomembno vlogo imajo samoupravni organi, delegacije in družbenopolitične organizacije. Za nadaljnjo aktivnost delegatov in članov samoupravnih organov bo potrebna še večja angažiranost, kako bomo v bodoče krepili delegatske odnose? Naše politične organizacije bodo morale v bodoče še bolj intenzivno sodelovati pri izbiranju delegatov in vodij posameznih družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji, kakor tudi pravilnemu izboru delegatov v družbenopolitične organizacije. že vnaprej moramo planirati in izobraževati kadre v te namene. Samo taki kadri, ki bodo seznanjeni z vsebino naše politične usmerjenosti bodo sposobni krepiti samoupravno družbo. Naša velika naloga je tudi v tem, da znotraj DO tudi vnaprej krepimo samoupravljanje v smeri, da bodo delavci resnično odločali o stvareh, ki so njihove. Vzbuditi bo potrebno več zavesti pri posameznikih in celoti, tako da bo vsem razumljiv princip urejanja medsebojnih odnosov znotraj TOZD z drugimi TOZD v sklopu DO. Torej vsi moramo biti seznanjeni z Zakonom o združenem delu in internimi akti, ki regulirajo konkretna izvajanja osvojenega sistema. Vladimir Kočevar razpravo delavcem, posebej še sindikalni organizaciji, kadar se vsebina nanaša na posebna vprašanja. Po opravljeni javni razpravi se odloča o sprejetih pripombah in izdela dokončen predlog, o katerem se odloča na več načinov: — referendum, — zbor delavcev, — podpisovanje ali posebne pismene izjave, — z večino glasov delegatov v delavskem svetu. Statut TOZD bo moral predpisati način sprejemanja posameznih splošnih aktov. Zelo pomembna je vloga sindikalne organizacije pri organiziranju javne razprave o samoupravnih splošnih aktih, za katere se delavci odločajo z osebnim izjavljanjem. Sindikalna organizacija daje predloge za sklepanje ali spremembo samoupravnih sporazumov ter sodeluje kot udeleženec v samoupravnih sporazumih, s katerim se ureja delovno razmerje delavca v združenem delu ali določajo osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ali za skupno porabo delavcev. Pred vsemi nami stoji izredno pomembna naloga, da si bomo prizadevali čim hitreje in čim bolj kvalitetno uveljaviti določila zakona o združenem delu in jih prilagoditi naši samoupravni praksi. VLADIMIR KOČEVAR Iz zakona o združenem delu Zakon o združenem delu temelji na ustavi SFRJ in na sklepih X. kongresa ZKJ, po vsebini sporočil, ki jih prinaša in po času, v katerem smo ga sprejeli, pa pomeni za delavski razred in za vse delovne ljudi naše družbe izjemen dogodek. Nobenega zakonskega akta v naši dosedanji zakonodajni praksi nismo sprejeli s tolikšno udeležbo najširšega kroga delavcev in občanov v vseh fazah izdelave tega zakona. To in konkretni prispevek sedemmesečne javne razprave sta izraz demokratične narave naše družbe in vsakega posameznika za reševanje splošnih družbenih vprašanj. Zakon nalaga delovnim ljudem in občanom pomembne na-ioge. » k Razvijati kar največjo ob-eutljivost glede spoštovanja ne-°dtujijivih pravic delavcev pri razpolaganju z realiziranim dohodkom. 2. Določila zakona vzpodbujajo k združevanju dela in sredstev, kadarkoli to terjajo narava Proizvodnje, ekonomska, tehnična in tehnološka povezanost, s Pogojem, da to neposredno pri-speva k povečanju dohodka, k večji produktivnosti dela in pospešenemu razvoju. 3. Naloge in praktične aktivnosti, s katerimi bomo poskrbeli ^a pravilen odnos in smotrno azpolaganje z minulim delom. 4. Izdelati sistem vrednotenja ezultatov dela in delitve po de- lu in rezultatih dela in poslovanja. 5. Izkoristiti nove možnosti za združevanje kmetov v zadruge, samostojno in v povezavi z družbenim sektorjem kmetijstva. 6. Povezovanje na podlagi dohodka, udeležbe v njegovem ustvarjanju, uresničevanju in delitvi v skladu s prispevkom proizvajalne, blagovno-prometne in finančne sfere na eni strani ter povezovanje gospodarstva v celoti z drugimi družbenimi dejavnostmi (znanost, izobraževanje, kultura in zdravstvo) pa ima Zakon sam šest delov: — temeljne določbe, — družbenoekonomski odnosi delavcev v združenem delu, — samoupravno organiziranje združenega dela, — uresničevanje samoupravljanja delavcev v združenem delu, — kazenske določbe, — prehodne in končne določbe. Ena izmed pomembnih nalog je tudi usklajevanje interne zakonodaje z zakonom o združenem delu, ki točno določa postopke za sprejem samoupravnih splošnih aktov. Pri sprejemanju samoupravnih splošnih aktov so zlasti pomembna naslednja načela: a) enakopravnost v sodelovanju, ki se v temeljni organizaciji uveljavlja z večinskim glasovanjem. Enakopravnost delegacij temeljnih organizacij v delavskem Delo nabavne službe Kot vsako leto, smo tudi v letu 1976 napravili osnovni plan za naslednje leto in sedaj smo že zakorakali v leto 1977. Po vseh ocenah smo staro leto dobro zaključili, za novo pa se bo potrebno zopet mnogo angažirati in zavzeti na vseh delovnih mestih, službah, sektorjih, tako da bomo dobro zaključili. Tako nameravam na kratko napisati o stanju nabave v Dekorativni in na tržišču, katero nas zalaga z osnovnimi surovinami, pomožnem materialu in v problematiki uvoza trgovin in strojev. Osnovni plan nalaga nabavni službi skoraj enake naloge kot v prejšnjem letu po količinskem obsegu, dočim pa bo vrednostno plan precej večji. Konec lanskega leta smo tekstilci Jugoslavije v okviru Gospodarske zbornice Jugoslavije pripravili in podpisali družbeni dogovor o cenah za osnovne grupe proizvodov tekstilne industrije, kateri je sedaj v razmotritvi v zveznih organih in pa na Zavodu za cene. Ta dogovor obsega podražitev vseh vrst preje, to je bombažne, mešanice z bombažem, stanična preja bombažnega tipa in volnenega tipa, volnena preja, preja volna-sintetika. vseh vrst tkani-nine, trikotaža, nogavice, konfekcija in tepihi. Tu vidimo, da je v tem dogovoru jasno to, da bomo kupovali dražjo prejo, po drugi strani se bodo pa tudi prodajali naši artikli dražje. Iz podatkov o višjih cenah tekstila v Jugoslaviji lahko povem to, da je na svetovnem trgu poskočilo povpraševanje po bombažu, volni nekoliko manj, kemijski koncerni pa zaradi velikih izgub, ki jih imajo (Monte-fibre, Italija, Enka Glanzstoff, Zahodna Nemčija, Monsanto, Belgija, del ICI, Anglija) zapirajo svoje obrate, nižajo ponudbo vlakna. Tako so že podani pogoji za višjo kotacijo omenjenih vlaken. Cene prejam so bile povišane v letu 1974, meseca aprila, po naftni krizi v oktobru, leta 1973, so več ali manj nerealne, zato je prišel čas, da se tudi v tekstilu postavijo nova merila vrednotenja tekstilnih izdelkov. V Jugoslaviji tekstilna industrija v preko 800 OZD zaposluje 300.000 delavcev. Po številu zaposlenih je na drugem mestu za kovinsko industrijo in zaposluje 16,5% vseh zaposlenih v industriji in rudarstvu. Ustvarja 11% dohodka v industriji, predela 240.000 ton, kar predstavlja na državljana 11 kg. Tekstilna industrija nasproti ostalih industrijskih vej je v vseh pokazateljih v mejah gibanja, samo po zaposlovanju pa je izrazito intenzivna veja. V letu 1976 je prišlo do zmanjšanja potrošnje tekstila in kopičile so se zaloge gotovih izdelkov. Kljub vsemu se je izvoz povečal tudi na konvertibilno področje, pa zaradi slabega doseganja cen, se je zopet odrazilo na zmanjšani dohodek. Po nalizah GZJ se je zmanjšanje potrošnje tekstila izvršilo po prerazdelitvi kupne moči in s politiko potrošniških kreditov. Ugotovljeno je bilo, da so bili več trošeni izdatki za prehrano in kupovino trajnih dobrin. Nekaj težav je prinesel tudi zakon o zagotovitvi plačil od aprila 1976, tako da so trgovske organizacije, ki se bavijo s prodajo tekstila, zmanjšale naročila zaradi malih obratnih sredstev in to vpliva na nekoliko znižano proizvodnjo. Naša OZD ni bila toliko prizadeta, ker poslujemo s tovarnami pohištva, ki proizvajajo trajne dobrine. Vsi ti faktorji posredno vplivajo na dvig cen. Te nove cene naj bi bile v veljavi v začetku februarja, iz naj novejših virov pa se je izvedelo, da stopijo v veljavo meseca aprila. V tem letu smo si zagotovili iste dobavitelje preje, s katerimi imamo poslovne stike za več let, tako da poznamo njihove možnosti izdelave, kvalitete in tudi poslovne običaje. Skoraj z večino smo ali pa bomo v teh dnevih v času sejma mode 77 v Ljubljani podpisali letne pogodbe s klavzulo, da do objave novih cen v Uradnem listu SFRJ veljajo stare cene iz prejšnjih let. Glede cen bomo isto napravili tudi z našimi kupci dekorativnega blaga. Predvidevam, da bo večji problem kot z našimi predilnicami, problem s proizvajalci vlaken. To so za stanično vlakno »Viskoza« Ložnica, »Incel« Banja Luka, za malon pa OHIS Skop- 1. Kako ocenjujete delo delegacij v SIS v letu 1976? Novo izvoljena konferenca delegacij SIS, ki jo sestavljajo delegati iz TOZD »Surova tkanina, TOZD »Gotova tkanina«, TOZD »Energetika in izobraževanje« in DSSS je pričela z delom v mesecu marcu 1976 in je imela 6. sej. Delo naše delegacije je vezano na delo in aktivnost Občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Delegati naše konference so se udeležili prav vseh sej občinskih skupnosti vseh področij in so sodelovali s predlogi ali pripombami na prejeto gradivo. 2. Kakšne težave nastopajo pri delu delegacij? Po mojem mišljenju je uveljavljanje in organiziranost delegatskega sistema samoupravnih interesnih skupnosti še vedno v fazi razvoja. Neposredno odločanje delovnih ljudi na področju družbenih dejavnosti še ni polno zaživelo. Večjo pozornost bomo morali posvečati izobraževanju in s tem bomo povečali zainteresiranost delegatov za sodelovanje. Naslednja težava nastaja tudi pri premajhni povezavi med konferencami delegacij in občinskimi skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti. V našem podjetju imamo npr. ca. 7—10 dni časa, da skličemo sejo konference delegacij, pripravimo gradivo ter event. pripombe in predloge za sejo Občinskih je, Hemteks Skopje poliester. Namreč proizvajalcem vlakna ni dovoljeno povečanje cen in tako se zna zgoditi, kot se je že pred leti, da bodo proizvajali za njih najbolj donosen asortiment vlaken, tako da vsak akumulirajo. Tako je bojazen za vso stanično matirano vlakno za naše Nm 16 in Nm 28/2. To vlakno je težko proizvesti v I. kvaliteti in zato ga že sedaj ne proizvajajo v zadostni količini in v predilnicah sploh nimajo normativne zaloge za naše potrebe preje. Štapel malon vlakno po kalkulaciji že iz leta 1974 nima po Ohisovi oceni prave cene in siguren sem, da bodo v tej situaciji omejili proizvodnjo tega vlakna, kar bo predstavljalo problem dobave preje Nm 8/2 ma-lon/polipropilen za naš biber. Nekaj problemov bo tudi za barvaste preje iz predilnic, v zadnji meri bomo morali problem reševati doma. Uvoz v letu 1977 bo po vrednosti enak prejšnjemu. Uvažamo surovine in barvila, ki jih potrebujemo in in jih pri nas ne proizvajamo, Nylon 6,6 reaktivna in kisla barvila. Potrebna potrdila za avans do 31. marca imamo, za naprej pa imamo vse pogoje, da jih pridobimo. Naj večji problem bo uvoz strojev in opreme iz konverti- skupščin SIS. Ker delegati delajo v vseh treh izmenah, tudi udeležba včasih na sejah ni zadovoljiva, če pa upoštevamo še to, da prejmemo gradivo za več SIS (izobraževanje, otroško varstvo, zaposlovanje, zdravstvo itd.) skupaj, ne vem kako bi vse to koordinirali, da bi delo delegacije zaživelo v polni meri. Skupščine občinskih skupnosti bi nam lahko poslale v obravnavo del gradiva že prej, ne pa šele z vabilom na sejo, seveda če je to izvedljivo. 3. Kako ste zadovoljni z obveščanjem delegatov in z gradivom, ki ga prejmete? Z obveščanjem delegatov nisem povsem zadovoljna, saj prejmemo gradivo za seje občinskih skupščin, kot sem že omenila, približno 10 dni pred sejo in to samo v enem izvodu. Zadnje čase prejmejo gradivo tudi predsedniki posameznih delegacij TOZD. Gradivo, ki ga prejmemo je zelo obsežno, saj je na nekaterih sejah obravnavano tudi do 14. točk dnevnega reda. Zaradi boljšega informiranja bi morali v podjetju gradivo za občinske seje posameznih SIS pregledati in ga v skrajšani obliki posredovati našim delegatom. Delno zaradi pomanjkanja časa, delno pa zaradi nezainteresiranosti tega doslej še nismo uspeli narediti. To pa je po mojem mišljenju prva stvar, ki jo moramo v bodoče izvesti. Mislim, da bodo tudi de- bilnega področja. Nameravani uvoz 12 brezčolničnih plišarskih statev Giinne, Snovalo Beminger, igelni stroj in strižni stroj smo nameravali že zaključiti konec leta 1976. Nismo dobili potrdila od Medresorske komisije. V letu 1976 je za uvoz opreme iz kon. področja za vse panoge gospodarstva merodajna ta komisija Republiškega izvršnega sveta. Namreč, komisija razporeja s sredstvi, ki so dodeljena republiki v okviru srednjeročnega plana 1976—1980. Po njihovih izjavah se bo to rešilo v začetku leta 1977. Dne 10. 1. pa so dali izjavo, da bo njihovo delo potekalo takole. Prednostne panoge: energetika, prehrambena industrija in prometna infrastruktura. Po njihovem je tekstilna industrija v SRS precej na koncu lestvice. S temi izjavami še ne moremo biti zadovoljni in bitko vodimo dalje z našim Poslovnim združenjem. Upam, da bomo po dobro zastavljenem konceptu tudi leta 1977 oskrbovali našo delovno organizacijo z vsem kar potrebujemo, seveda prišlo bo do kakšnih večjih in manjših težav, ki jih bomo skupno odklonili in upam tudi, to leto uspešno zaključili. Jure Virant legati pokazali večje zanimanje za delegatsko udejstvovanje, če bodo že vnaprej seznanjeni z vsebino dela. 4. Kako ocenjujete pomoč strokovnih služb v delovni organizaciji? Sodelovanje strokovnih služb s konferenco delegacij v podjetju je tako, kot že dosedaj, nujno potrebno. Delegati delajo na različnih delovnih mestih z različno strokovno izobrazbo in ne moremo od njih zahtevati, da bodo uspešno sodelovali prav na vseh področjih. Prav zato pa mislim, da je nujno potrebna pomoč strokovnih služb predvsem pri izobraževanju delegatov in pripravi gradiva za seje. 5. Kaj bomo morali še storiti, da se bo izboljšalo delo delegacij? Kljub temu, da samoupravne interesne skupnosti obstajajo že dve leti, opažam, da samoupravne interesne skupnosti za nekatere družbene dejavnosti niso zaživele tako kot smo predvidevali. Mislim, da bi morali pri občinskih skupnostih poskrbeti za strokovni kader, ki bi poleg stalnih nalog moral nujno skrbeti za boljšo povezavo z delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. V prvi vrsti pa je za uspešno delo delegacije potrebno večje sodelovanje delegatov ter upoštevanje njihovih mnenj in predlogov. Vladimir Kočevar Razgovor s tov. Olgo Hočevar, predsednico konference delegacij za SIS Družbena prehrana Zdrava prehrana delovnega človeka je eden izmed važnih pogojev za ohranitev in razvoj življenjske in delovne sposobnosti. V naši delovni organizaciji smo pred nekaj leti odprli sodoben obrat družbene prehrane. V lanskem letu smo pričeli z rekonstrukcijo, ki bo v kratkem zaključena. Z njo smo pridobili več sedežev v prostoru za goste ter več prostora za pripravo in skladiščenje hrane. Problematika družbene prehrane je med letom obravnavana na sestankih sindikalne organizacije, na strokovnih posvetih in na svetu za medsebojna razmerja delovne organizacije, v katerega pristojnosti je odločanje o tem vprašanju. Ugotovili smo, da se večina delavcev hrani v naši jedilnici m da so na splošno zadovoljni s kvaliteto in izborom hrane, vse pripombe, ki so jih posamezniki predlagali, je obravnaval in sprejel svet za medsebojna razmerja, ki je predpisal način dela v jedilnici. Večkrat pa se je pojavilo vprašanje, kako je z regresiranjem prehrane v opoldanskem času, tj. kosila in dajemo pojasnilo na to vprašanje. Sindikalna lista določa, da si morajo temeljne in druge organizacije združenega dela prizadevati, da se delavcem zagotovi med delom organizirana topla prehrana in da se regresira prehrana med delom. Prehrana med delom pomeni obrok, ki ga delavec zaužije v času polurnega odmora. Zato ni mogoče regresirati tudi kosila v opoldanskem času. Ker pa v zadnjem času dobiva kadrovska splošna služba več pripomb, da je treba delav-lavcem, zlasti samskim, v opoldanskem času zagotoviti ceneno in kalorično prehrano, bo svet za medsebojna razmerja po predhodni obravnavi predlogov obravnaval in odločal tudi o tem vprašanju. Vladimir Kočevar Naša bodoča poslovna politika Uspeh DO je odvisen od mnogih dejavnikov. Eden najvažnejših je pravilen izbor poslovne politike. Dobro začrtana pot temelji na upoštevanju raznih informacij, zbranih znotraj DO in informacij iz domačega in tujega trga. Danes si v tako hitro razvijajočem se svetu — na vseh področjih — ne moremo zamisliti kreiranja dobre poslovne politike, osvojene na predlog kateregakoli posameznika ali peščice oseb. Kreiranje predloga mora upoštevati različna mnenja, te pa je dolžan strokovni kolegij tematsko proučiti in izluščiti najboljšo varianto, katero se daje v razpravo samoupravnim organom. Po reviziji, oziroma sprejetju predloga pa so strokovne službe dolžne osvojeno politiko izvajati, da tako po TOZD, kakor celotna delovna organizacija doseže načrtovane uspehe. Naša delovna organizacija ima za osvojitev poslovne politike izredno široke možnosti. Smo namreč vrsta tekstilne industrije, ki se od drugih bistveno razlikujemo. Nam je dano več možnosti pri izbiri programa proizvodnje in nam pestrost daje veliko možnosti, če bomo v bodoče še bolj zavzeto to dojemali, bomo tudi v bodoče velike pozornosti posvetili vzgoji naših kadrov v proizvodnji in skupnih službah. Pomembno je tudi to, da zaradi geografskega položaja naša delovna organizacija in druge DO v Ljubljani in SRS zaposlujejo v večini delovno Naročila domačih in tujih kupcev Naročila jugoslovanskih kupcev za leto 1977 smo zbirali kot vsako leto na sejmu »Salon pohištva« lani novembra meseca v Beogradu. Na tem sejmu smo zbirali okvirne letne potrebe kupcev po tapetniškem blagu. Dokončna mesečna naročila, ki naj Dl, bila seveda v skladu z ome-hjenimi okvirnimi naročili pa zbiramo tekom leta od meseca ho meseca in ta naročila sestavih0 naše mesečne operativne Plane. Zahvaljujoč dobrim, lepim in oovolj cenenim izdelkom pa tudi ugodni prodaji pohištva, lahko ecemo, da smo na omenjenem ejmu v Beogradu imeli velik Prodajni uspeh. Ko smo po kontnem sejmu pregledovali naro-cunice, smo ugotovili, da smo hobili naročila od ogromne večine kupcev iz Jugoslavije, zlasti . Srbije, Bosne in Hercegovine h Makedonije. Nekatere pomembnejše kupce iz severnih Predelov države pa smo morali nato v decembru še posebej obravnavati. Konec decembra smo tako imeli evidentirane vse potrebe industrije pohištva po naših izdelkih. Ugotovili smo, da žele naši kupci v letu 1977 pri nas kupiti za 60% več plišev, kot jih more naša tovarna proizvesti. Zaradi tega bomo vsem kupcem na področju plišev lahko ustregli le polovično. Na splošno so zaradi sedanje dobre prodaje pohištva kupci zelo optimistično razpoloženi in so nekateri želeli naročiti verjetno: tudi več plišev kot jih pravzaprav potrebujejo. Mnogi pa so za nas prizadeti, ker jim ne moremo ustreči tako, kot želijo. Posledice naših premajhnih kapacitet pri pliših so sedaj take, da se kupci bolj obračajo na našo konkurenco, pritiskajo na večji uvoz, pa tudi pojavljajo se konkretne želje nekaterih podjetij, da bi gradili tovarne plišev. Pri listnih in žakardskih tkaninah pa je situacija precej drugačna kot pri pliših. Do sedaj smo prejeli okvirnih naročil za leto 1977 le za okoli 40 % naše proizvodnje. Kljub temu, da so tovrstne naše tkanine dobre, lepe, sodobne, jih tržišče zlasti na jugu države nikakor ne sprejema tako kot pliše. Neprestano in z vsemi silami se borimo, da bi prodali vse kar proizvedemo v listni in žakardski tkalnici. Do sedaj nam je to uspevalo in upamo, da bo tako tudi v bodoče. Za npr. januar 1977 imamo dovolj naročil, sedaj prihajajo naročila za mesec februar in kaže, da jih bo tudi dovolj. Na tržišču se je dobro uveljavila tudi naša pletenina za pohištveno industrijo kot tudi za avtomobilske sedeže. Trenutno sicer močno »vleče« sorazmerno nizka cena pletenine, ki pa je za nas že resnično prenizka, saj cena uvožene surovine stalno narašča, mi pa cene izdelka ne smemo ustrezno povečati. V letošnjem letu nameravamo prodati na tuja tržišča približno 15 % proizvodnje. Od kupcev na zahodu ne dobimo večjih dolgoročnejših naročil, ker so tu kupci zelo previdni. Borimo se vsako naročilo in vsakega kupca, posebej, da prodamo, kar smo se namenili prodati. Velja pa tako kot doma, da je tudi na tuje še vedno lažje prodati pliš tkanino kot kakršno drugo. Pliš je iz leta v leto interesantnejši in mnogim tkalnicam na zahodu ki ne izdelujejo pliša zelo trda silo, ki svojo socialno varnost zagotavlja samo s svojim delom Poleg tega so v takih središčih tudi velike potrebe širše družbene skupnosti. Vsi ti elementi nam narekujejo, da moramo stremeti za tem, da izbiramo strokovno najtežji in najzahtevnejši program, katerega pa lahko osvajajo in izpolnjujejo samo dobro usposobljeni delavci. V koncepciji nadaljnjega vodenja DO sem strokovnemu kolegiju nanizal nekaj predlogov in misli za v bodoče. Že na začetku imam občutek, da bo naše skupno delo rodilo dobre sadove. Prepričan sem, da obstajajo vse realne možnosti usmeritve poslovne politike v smer, ki bo zagotovila DO daljšo dobro perspektivo. Na naši bodoči poti bo tudi precej preprek. Nekatere predvidevamo, včasih pa nastanejo težave zaradi vzrokov, katere ne moremo predvideti. Taki vzroki se največkrat pojavljajo v oblikah, kot so sprememba raznih predpisov, ki imajo posledico stagnacije na trgu. Takih primerov smo doživeli že več. Dosedaj smo vedno našli dobre rešitve in prepričan sem, da bo to tudi v bodoče. Ob podpori vseh družbenopolitičnih in samoupravnih dejavnikov znotraj in zunaj delovne organizacije bo naša pot zagotovo peljala nasproti postavljenim ciljem, to je, realizaciji kratkoročnih in srednjeročnih programov. Janez Nebec prede. Mi smo sedaj naredili lepo število novih listnih in žakardskih vzorcev za naše stare in nove kupce na Danskem in Švedskem. Rezultate bomo videli v dveh do treh mesecih. S kupcem iz Sovjetske zveze vodimo dolgotrajna pogajanja glede posla za leto 1977. Ta kupec namreč hoče znižati cene v primerjavi z lanskim letom, čeprav je že zelo slabo kazalo, se bo posel navsezadnje le sklenil. Malo je popustil kupec, malo pa mi, tako da bomo v Sovjetsko zvezo verjetno letos le izvažali pa čeprav polovico manj kot lani. Na splošno lahko rečem, da se naši tovarni ni potrebno bati, da letos ne bi prodala vsega, kar bo proizvedla, če bo kolikor toliko normalna situacija na tržišču. Seveda pa niti za trenutek ne bo smela popustiti skrb celotnega kolektiva, poseb-pa strokovnih služb, za dobro kvaliteto, za dober tržni sorti-ment izdelkov in za visoko produktivnost. MLAKAR JANEZ Izobraževanje v naši delovni organizaciji leta 1976 V lanskem letu je bilo v Dekorativni zaposleno 1245 delavcev. Od tega se je na raznih seminarjih, tečajih, predavanjih in šolah izobraževalo 568 delavcev, kot je razvidno na spodnji tabeli. Imamo tudi tri štipendiste, ki redno študirajo na srednji tekstilni šoli v Kranju in dva učenca v gospodarstvu. Poleg zgoraj omenjenega imamo pri nas izobraževanje na delovnem mestu. To izobraževanje Število seminar. Število ur število udeležene. Strokovni seminarji v DO 16 260 217 Strokovni seminarji izven DO 19 386 33 Družbenopolit. seminarji v DO 4 41 220 Družbenopolit. semin. izven DO 3 80 9 Razen zgoraj naštetih seminarjev so se naši delavci udeležili tudi predavanj, ki jih je organiziralo Društvo likovnih oblikovalcev Slovenije (DLOS). V delovni organizaciji sta organizirana začetni in nadaljevalni tečaj nemščine, katerega obiskuje 25 delavcev. Pri nas teče še dveletna delo-vodska šola, v katero hodi 12 slušateljev. V letu 1976 je študiralo ob delu 30 delavcev, in sicer: na srednjih šolah 9, na višjih šolah 19 in na visokih 2. Vsem delavcem, ki se za potrebe delovne organizacije šolajo ob delu, vrača delovna organizacija šolnino in nudi izredni dopust za polaganje izpitov. opravljajo inštruktorke praktičnega dela za vsakega novo zaposlenega delavca, kar številčno ni prikazano v tem poročilu, je pa izredno pomembno za pravilno in varno samostojno delo, kakor tudi, da se delavec spozna z važnejšimi akti delovne organizacije in z njeno organizacijo, s samoupravljanjem in delovanjem družbenopolitičnih organizacij. Iz poročila je razvidno, da je bilo v lanskem letu kar precej aktivnosti na področju izobraževanja, vendar se moramo potruditi, da bo tega v letu 1977 še več in bolj kvalitetno. BOGO MODIC Obisk internacionalnega sejma v Frankfurtu V dneh od 12.—14. januarja 1977 je bil v Frankfurtu sejem notranje opreme in talnih oblog. Razstavljale! so izrabili vse sejemske prostore, kar kaže, da posvečajo temu sejmu velik pomen. Na sejmu je razstavljalo več kot 30 držav. Naša podjetja na sejmu niso razstavljala. Sejem je izrazito komercialen, z izredno poslovnostjo ter precej zaprtnega tipa. Za razstavne prostore je značilna nabitost s pestrimi kolekcijami. Največ je razstavljenih ročno in strojno tkanih preprog, vseh vrst itisonov ter iglanih talnih oblog. Na sejmu se je tkala ročna preproga iz prave svile z 1,9 milijona vozlov na kv. m. Prikazanih je bilo veliko težkih — dekorativnih in lahkih zaves. Proizvajalci tkanin za blazinjenje pohištva na tem sejmu ZAHVALA Vsem sodelavcem in vodstvu se zahvaljujem za pozornost in prijazne besede ob mojem odhodu v pokoj. Hvala vsem, ki ste prispevali za lepo darilo, ki me bo vedno spominjalo na dolgoletno sodelovanje. Vsem želim še veliko uspeha pri delu. Tončka Staudacher nastopajo v manjšini in s sorazmerno skromnimi kolekcijami. Od vseh prikazanih tkanin močno prednačijo pliši, ki so klasično obdelani in prirejeni za stilna pohištva. Angleži so razstavljali kvalitetne pliše iz 100 odst. mohair volne v lasu. Izredno uspelo kolekcijo volnenih tkanin v surovih in rjavih barvah je prikazovala firma »ALA-FOSS« iz Islanda. Podobne vzorce in kvaliteto so imeli tudi severnjaki in so zato tudi močno izstopali od drugih razstavljal-cev. V trgovinah nudijo veliko izbiro različnega pohištvenega blaga. Videti je slabše kvalitete kot je naše in tudi slabše oblikovane vzorce. Zanimivo je bilo pogledati artikel podoben našemu 8234-1, ki ni imel očiščene hrbtne strani. Ob tem smo dobili občutek, da smo mi vsa leta napredovali, a še mnogo truda bo potrebno vložiti v nadaljnje delo od prve zasnove do končne obdelave tkanine. Od ostalih tkanin za blazinjenje je večina žakardskih vzorcev s taslanom ali ženilko v votku. Veliko je bilo potiskanih pli-šev v tehniki termo tiska. Poleg vzorčnih in gladkih plišev so bili razstavljeni tudi progasti po celi širini, nekaj v bidermayer stilu (proge v zeleni, rdeči in rumeni barvi). Centralnih preprog nismo videli. SILVA RINK NAPOVED VREMENA ZA FEBRUAR Začetek meseca vetroven malo, mirno zimsko vreme. Druga polovica večkratni vdor mrzlih zračnih mas s sneženjem. 1,—6. Zelo nemirno vreme. Močna temperaturna nasprotja v severovzhodni Evropi, zato vetrovno vreme s padavinami deloma kot dež ali sneg. Severni predeli izpostavljeni viharjem. Okrog 5. razjasnitve s poledico. 7.—11. Umirjeno vreme z veliko megle in le delnimi razjasnitvami. 12—15. Naraščajoča oblačnost z dvigom temperature. 16.—18. Padec zračnega tlaka in prodor morskega zraka prinese otoplitev, v gorah ponovno sneženje. 19.—25. Prodor zračnih mas s severozahoda pospeši nadaljnje ohlajevanje z izdatnim sneženjem, ki utegne preseči normalne pogoje. 26.—28. Umirjenje vremena in ponovna otoplitev zaradi južnih strnjenj zraka. Anton Jesse Kronika VSTOPI: Janič Zoran, šivalnica Kic Franci, pripravljalnica Florjan Stanislav, zun. transport IZSTOPI: Šafarič Ivan, poklicna rehabilitacija Ponikvar Ignac, izjava delavca Jarebica Željka, izjava delavca Rode Bernard, upokojitev Okorn Tončka, upokojitev Zabret Milan, izjava delavca Rakef Breda, izjava delavca DELOVNI JUBILEJI: 35 let v naši DO — Oven Marinka 20 let v naši DO — Golob Andrej, Rozman Ljudmila, Majna-rič Marija, Mustar Marica 15 let v naši DO — Lesica Ana, Hriberšek Franc 10 let v naši DO — Mrzelj Majda POROČILI SO SE: Zebec Branko in Kovačič Margareta Pejičič Smilja, poroč. Lutar Samastur Jakob in Lavrič Jožica ROJSTVA: Bombek Francki se je rodil sin Sankovič Peru se je rodila hči Kosec Jožetu se je rodil sin Kosmač Meti se je rodil sin Pšak Stanku se je rodil sin PISMO VOJAKA Prejmite lepe pozdrave iz Slavonske Požege, kjer služim vojni rok. Obenem se vam zahvaljujem za vaše glasilo, ki mi ga pošiljate. Vojak Maks Jenček Za novo leto so nam čestitali vojaki: Štefan Veren, Matjaž Badiura, Stanislav Konda in Drago Ivančič. Vsem vojakom se najlepše zahvaljujemo za čestitke in pozdrave, hkrati pa vse lepo pozdravljamo. ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta, se zahvaljujem sindikalni organizaciji za podarjeni venec in vsem, ki so kakorkoli sočustvovali z mano. Iskrena vam hvala Ada Mudar ZAHVALA Članom delovne organizacije se zahvaljujem za izrečena sožalja ob smrti mojega dragega očeta in za cvetje, ki ste ga darovali za njegovo zadnje prebivališče. Cilka Knapič ZAHVALA Ob smrti žene in matere se zahvaljujeva sodelavcem za izrečeno sožalje, darovani venec in spremstvo na zadnji poti. Lojze in Majda Faletič ZAHVALA Ob smrti mojega očeta se najlepše zahvaljujem za izraženo sožalje, delovni organizaciji pa za nakazano denarno pomoč. Fani Gabrovšek ZAHVALA Ob smrti najinega dragega očeta, se iskreno zahvaljujeva za izraze sožalja in za darovani denar namesto venca. Marica Češnovar Slavko Pušnik ZAHVALA Vsemu kolektivu se naj lepše zahvaljujem za izkazano pozornost ob mojem odhodu v pokoj. Še posebej hvala sodelavkam iz tkalnice, hvala vsem, ki ste prispevali za lepo darilo, ki me bo vedno spominjalo na dolgoletno sodelovanje. Iskrena hvala Vi-kici Bratina in Ivanki Langovi. Vsem želim še veliko uspeha pri delu. Tončka Okorn