Kadar voziš, ne bodi požrešen!
Prehrana ima' posredno ali neposredno velik delež pri mnogih prometnih nesrečah. Zato je naša naloga, da se ob vprašanju avtomobilistove prehrane podrobneje zadrži-mo.
Lahko bi na tem mestu najprej ločili pri-ložnostne voznike od poklicnih. Posebej mo-ramo obravnavati voznike, ki vozijo zaradi dnevnih opravkov le malo časa. Ti jedo po-večini redno doma in njih prehrana je v glavnem normalna, torej taka, ki ne vpliva negativno na čutne zaznave. Važnejši pi-o-blem se pojavi pri šoferjih, ki več ur na dan nepretrgoma presedijo za volanom, pa naj bodo to poklicni šoferji ali pa navadni voz-niki na počitnicah, ki se takrat spremenijo v prave »poklicne« šoferje.
Sleherni avtomobilist, ki sedi dovolj časa za volanom — posebno če obremeni svoje živčevje z izredno hitrostjo in veliko pro-inetno gnečo — občuti živčno utrujenost. Živčni napor je torej tisti faktor, ki z zdrav-stvenega in tudi s prehranjevalnega vidika spremeni slehernega, še tako krotkega voz-nika v poklicnega dirkača. Sodelavci milan-skega fiziološkega zavoda so ugotovili, kako važno funkcijo ima sladkor pri voznikovi prehrani. S sistematičnimi pregledi krvi so pri dirkačih ugotovili, da napor znatno zmanjša količino sladkorja, ki kroži v krvi po našem ožilju. Sladkor ima važno vlogo pri pravilnem delovanju živčevja. Vemo, da vožnja z avtom v veliki meri prizadene živ-čevje in da od hitrosti odziva na čutne za-znave lahko zavisi naše življenje.
Sladkor je zelo važna hrana, toda s samim sladkorjein se ne moremo hraniti, zato si pač izberemo tako hrano, v kateri je sladkor \ veliki meri zastopan. Seveda mora biti hrana prebavljiva. Kot vemo, se med prebavo zbere v prebavnih organih veliko krvi. Na ta način odtegnemo precej krvi živčevju, ki potem ne deluje dovolj hitro in natančno. ZATO NAJ SLEHERNI AVTOMOBILIST ZAUŽIJE MAJHNE KOLICINE HRANE VECKRAT NA DAN.
Ugotovili smo torej, da prehraua lahko vpliva na budnost našega živčnega sistema. To je pravzaprav smisel vpznikove prehrane. Ta namreč na voznika vpliva na več načinov. Zaspanost in počasnost refleksov izziva iz-dahia hrana, ki tudi povzroča napor — živčni napor avtomobilske vožnje. Z laboratorijski-mi poskusi so na prostovoljcih ugotovili tole: če sedimo kakili 10 ur za volanom, se naša pazljivost zmanjša za dvanajst odstotkov, hitrost in natančnost rcagiranja pa kar za petnajst.
V. K.