Helena Fortič EKONOMSKI PROBLEM IN EKONOMSKA IZBIRA Učbenik z vajami Program: EKONOMSKI TEHNIK Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop: RAZVOJ IN DELOVANJE GOSPODARSTVA Ljubljana, december 2011 Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop: Razvoj in delovanje gospodarstva Naslov učnega gradiva: Ekonomski problem in ekonomska izbira; učbenik z vajami Ključne besede: temeljni ekonomski problem, gospodarjenje, ekonomski osebki, ekonomski krožni tok, temeljna ekonomska vprašanja, ekonomski mehanizem, družbenoekonomski sistem, mejna koristnost, celotna koristnost, premica možnosti potrošnje, krivulja proizvodnih možnosti Seznam kompetenc, ki jih zajema učno gradivo: RDG1 Racionalno ravnanje, skladno z zakonitostmi sodobnega tržnega gospodarstva. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 330.1(075.8)(0.034.2) FORTIČ, Helena Ekonomski problem in ekonomska izbira [Elektronski vir] : učbenik z vajami / Helena Fortič. - El. knjiga. - Ljubljana : GZS, Center za poslovno usposabljanje, 2011. - (Srednje strokovno izobraževanje. Program Ekonomski tehnik. Modul Sodobno gospodarstvo. Vsebinski sklop Razvoj in delovanje gospodarstva) Način dostopa (URL): http://www.unisvet.si/index/activityld/78. -Projekt UNISVET ISBN 978-961-6413-79-4 259906816 Avtorica: Helena Fortič Recenzentka: Irena Peruš Lektorica: Erna Klanjšek Tomšič Založnik: GZS Ljubljana, Center za poslovno usposabljanje Projekt unisVET UrL: http://www.unisvet.si/index/index/activityId/78 Kraj in datum: Ljubljana, december 2011 To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons: Priznanje avtorstva - Nekomercialno - Deljenje pod enakimi pogoji. Učno gradivo je nastalo v okviru projekta unisVET Uvajanje novih izobraževalnih programov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju s področja storitev za obdobje 2008-2012, ki ga sofinancirata Evropska unija preko Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja, prednostna usmeritev izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja. Vsebina gradiva v nobenem primer ne odraža mnenja Evropske unije. Odgovornost za vsebino nosi avtor. KAZALO VSEBINE UČBENIKU NA POT...............................................................................................................................4 1 TEMELJNI EKONOMSKI PROBLEM...................................................................................8 1-1 POTREBE IN DOBRINE........................................................................................................9 1-1-1 PROSTE DOBRINE - JUHUHU!..............................................................................................9 1-1-2 EKONOMSKE DOBRINE SO RELATIVNO REDKE..........................................................10 1-2 TEMELJNI EKONOMSKI PROBLEM..............................................................................11 1-3 EKONOMSKI OSEBKI.........................................................................................................13 1-3-1 KAJ POČNE DRŽAVA?..........................................................................................................13 2 GOSPODARJENJE IN GOSPODARSKA DEJAVNOST............................................16 2-1 GOSPODARJENJE................................................................................................................17 2-2 GOSPODARSKA DEJAVNOST..........................................................................................18 2-2-1 V PROIZVODNJI NASTAJA NOVA VREDNOST...............................................................19 2-2-2 V RAZDELITVI PREJMEMO DENARNE DOHODKE........................................................20 2-2-3 V MENJAVI ZAMENJAMO DOBRINE ZA DENAR...........................................................21 2-2-4 V POTROŠNJI PORABIMO DOBRINE.................................................................................22 2-2-5 NATURALNO GOSPODARSTVO IMA TRI FAZE..............................................................23 2-3 EKONOMSKI KROŽNI TOK..............................................................................................24 3 TEMELJNA EKONOMSKA VPRAŠANJA IN EKONOMSKA IZBIRA...................27 3-1 TEMELJNA EKONOMSKA VPRAŠANJA........................................................................28 3-1-1 KAJ IN KOLIKO PROIZVESTI OZ. KUPITI?.......................................................................28 3-1-2 KAKO PROIZVESTI OZ. KUPITI?........................................................................................29 3-1-3 ZA KOGA PROIZVESTI OZ. KUPITI?..................................................................................29 3-1-4 VEDNO: ALTERNATIVNI STROŠKI...................................................................................30 3-2 EKONOMSKA IZBIRA........................................................................................................32 3-2-1 TRŽNI EKONOMSKI MEHANIZEM....................................................................................32 3-2-2 DRŽAVA POPRAVLJA IN DOPOLNJUJE UČINKE TRŽNEGA MEHANIZMA..............33 3-2-3 KATERA KOMBINACIJA TRGA IN DRŽAVE BO ZAGOTOVILA BLAGINJO?............34 4 MOŽNOSTI POTROŠNJE IN PROIZVODNJE.............................................................37 4-1 KORISTNOST DOBRIN.......................................................................................................38 4-1-1 MEJNA KORISTNOST SE ZMANJŠUJE..............................................................................38 4-1-2 CELOTNA KORISTNOST NARAŠČA ČEDALJE POČASNEJE.........................................39 4-2 IZBIRA POSAMEZNIKA PRI NAKUPU...........................................................................41 4-2-1 ZAKAJ JE PREMICA MOŽNOSTI POTROŠNJE PADAJOČA?..........................................41 4-2-2 KDAJ SE MOŽNOSTI POTROŠNJE SPREMENIJO?...........................................................42 4-3 IZBIRA DRUŽBE PRI PROIZVAJANJU...........................................................................45 4-3-1 ZAKAJ JE KRIVULJA PROIZVODNIH MOŽNOSTI PADAJOČA?...................................46 4-3-2 KDAJ SE PROIZVODNE MOŽNOSTI SPREMENIJO?........................................................47 4-3-3 KATERA PROIZVODNA IZBIRA OMOGOČA HITREJŠO GOSPODARSKO RAST?.....47 LITERATURA IN VIRI.........................................................................................................................52 UČBENIKU NA POT Gospodarstva, gospodarjenje in gospodarske dejavnosti se nenehno spreminjajo. Zato se spreminja tudi ekonomija - veda, ki jih proučuje. Obenem pa temeljne ekonomske zakonitosti ostajajo enake, čeprav so v praksi včasih nekatere bolj poudarjene, drugič pa druge. Ta učbenik združuje obe plati, saj ne moreš soditi tistega, česar ne poznaš. Dijaki morajo usvojiti temelje, da bodo lahko razumeli svet, v katerem živijo, ga primerjali z drugimi svetovi in znali iskati boljše svetove. Leto 2011 je bilo v marsičem prelomno leto in naj bo pospremljeno tudi s sodobnejšim učbenikom. Človek je družbeno bitje, ne le ekonomsko. Gospodarstvo je zelo pomembno področje življenja ljudi, saj organizira proizvodnjo, razdelitev, menjavo in potrošnjo dobrin in storitev, s katerimi zadovoljujemo potrebe. Vendar lahko gospodarstvo deluje le, če ustrezno delujejo tudi drugi družbeni sistemi: izobraževanje, zdravstvo, kultura, znanost, sodstvo, upravljanje države (politika), notranja in zunanja varnost itd. Vsi ti družbeni sistemi skupaj določajo, v koliki meri in kako bodo potrebe zadovoljene, s tem pa opredeljujejo kakovost življenja, blaginjo posameznikov in celotne družbe. To pa je tudi temeljni cilj gospodarske dejavnosti. Učbenik usmerja dijake na številna e-gradiva, ki so nastala v preteklem desetletju in so kot ekonomska »poštevanka« še vedno aktualna. Na vseh slikah je hiperpovezava: klik na sliko z levo tipko miške nas neposredno ponese na naslovno stran ustreznega e-gradiva; na sliki se pojavi tudi URL naslov. (Včasih je treba ubrati posredno pot: desni klik miške ^ odpri hiperpovezavo.) Nekatera e-gradiva lahko uporabljamo neposredno na spletu, druga pa si moramo prenesti na računalnik. Da se laže znajdemo v e-gradivu, je ob sliki navedena pot do slike ali vaje. Učbenik lahko uporabljamo pri pouku ali pri samostojnem učenju. Možnosti, ki nam jih nudi sodobna tehnologija, najbolj izkoristimo, če učno gradivo uporabljamo neposredno v e-obliki. Tu imamo neposreden dostop do slik in vaj, grafične elemente lahko tudi povečamo (Ctrl + drsnik na miški). Učbenik pa lahko tudi natisnemo in rešujemo vaje »na papirju«. V tem primeru bodo morda nekatere slike premajhne, saj bi sicer zasedle preveč prostora. Vsa navedena e-gradiva so brezplačno dostopna, nekatera pa zahtevajo prijavo. E-gradiva oz. povezave do njih so zbrana tudi na spletni strani Srednje gradbene, geodetske in ekonomske šole Ljubljana: http://www.sgges.si/gradiva-uciteljev-sgges.html. SGGES Aast^ A Ekonomija za ekonomske tehnike; e- gradivo. Fortič, Helena. (2010). Ilustracije Davor Grgičevic. Blejska Dobrava: Videofon. Napovednik (Ekonomija) http://www.egradiva.si/Ppage id=72 Seznam spletnih gradiv http://www.egradiva.si/Ppage id=24 Spletna učilnica http://www.egradiva.si/Ppage id=2 Mala šola 1 Ekonom? k1 p roblum pDiamsznijn In oupodlnjstva 2. PWzvadnJi in proizvodna lifilra * 3. Trg In konkurenci 4. Rtrdelilev 6 Pn'.roinja 6.Demrlnkri problem lahki: gletotiie xiaiiCno m drijuinčno $ stali Cn^ga vwjka rn siima na profcter« pf qi jradnje, to je cunejwia t r82pc&>2JjW kobtino (JOfcnn V cisifSem t asu p« S* bo dnrftw ^ancsrata in s pemtfjo prttfvodnji? sIojSčla odpreti ekorcmski prodom, kar Q p W uapob. i*p in dwe4j if*nflbfta [w] j. rs* bo Hj ji? diuR* omejun* s ^tod^mi [r)1 ji m b« usplfo, i-jj Si di jaw ru lah peiiwib JadOSIM kdifo VAJA Velika šola_1-Ekonomski problem posameznika in gospodinjstva, 1/28 VAJA Velika šola_1-Ekonomski problem posameznika in gospodinjstva, 2128 iV W S 'r-'- fffcii« f *•><•«•• Ekonomski problem posameznika in gospodinjstva VAJA Velika šola_1-Ekonomski problem posameznika in gospodinjstva, 4/28 VAJA Velika šola_1-Ekonomski problem posameznika in gospodinjstva, 3/28 VAJA Velika šola_1-Proizvodnja in proizvodna izbira_13/53 1-3 EKONOMSKI OSEBKI Zaradi ekonomskega problema moramo z omejenimi dobrinami vsi gospodariti. Zato smo ekonomski osebki v različnih ekonomskih vlogah: ♦ posamezniki oz. gospodinjstva smo potrošniki, ♦ podjetja so proizvajalci, ♦ država pa je proizvajalka (ustvarja javne dobrine - zdravstvo, šolstvo) in potrošnica (potrošnja parlamenta, ministrstev, državne uprave). Ekonomski sistem_Gospodarjenje_Ekonomski osebki_1/8 fortič, sestava gospodarstva po dejavnostih http://www. unisvet. si/ index/index/activityId/ 86 1-3-1 KAJ POČNE DRŽAVA? Kljub sredstvom, ki jih država namenja za socialno zaščito, je bila leta 2010 stopnja tveganja revščine v Sloveniji 12,7 %, kar pomeni, da je bilo revnih 254.000 oseb. Brez teh sredstev bi pod pragom revščine živela skoraj četrtina prebivalcev Slovenije; brez pokojnin pa kar 40 % ljudi. Pokojnine in vse oblike sredstev za socialno zaščito torej pomembno zmanjšujejo revščino. Si lahko predstavljaš, kolikšna bi šele bila stopnja revščine, če ne bi imeli javnega šolstva in zdravstva? Država omogoča urejeno delovanje vseh družbenih sistemov in dejavnosti ter organizira zadovoljevanje potreb, ki so skupne večini članov družbe. Poleg tega si prizadeva doseči tudi širše družbene cilje, ki jih trg ne zagotavlja ali jih ne zagotavlja v zadostni meri. To so: ♦ notranja varnost (policija) in zunanja varnost (vojska), ♦ stabilna vrednost denarja, preprečevanje inflacije in deflacije, ♦ socialna zaščita (na področjih zdravstveno varstvo, invalidnost, starost, družina, otroci, dijaki/študenti, brezposelnost, nastanitev, socialna varnost in druge oblike socialne izključenosti), ♦ zmanjševanje dohodkovne neenakosti (davčni sistem), ♦ pravice iz dela in varnost zaposlitve, ♦ pokojninski sistem, ♦ pravno varstvo poslovanja podjetij (plačilni promet, pravno-formalna organizacija gospodarstva, zakonodaja, sodstvo in predpisi, mednarodna trgovina ipd.), ♦ zagotavljanje javnih dobrin: zdravstvo, šolstvo, socialno varstvo itd., ♦ trajnostni oz. sonaravni gospodarski razvoj, ki ne uničuje naravnega okolja, in večja kakovost življenja ipd. Država torej deluje na dveh področjih: ♦ javna uprava zadovoljuje splošne potrebe družbe (vojska, policija, sodstvo, zakonodajni okvir za delovanje gospodarstva, stabilnost gospodarstva, dolgoročni razvoj ipd.), ♦ javni sektor pa skupne potrebe družbe (zdravstvo, šolstvo, socialna zaščita, kultura). Državo, ki ima pomembno vlogo pri zagotavljanju širše družbene blaginje in kakovosti življenja prebivalcev (sistemi javnih dobrin in storitev, socialne zaščite, zmanjševanja neenakosti ipd.), imenujemo socialna država (socialno-tržno gospodarstvo). Temeljne naloge države uravnava gospodarsko rast in razvoj skrbi za čim večjo zaposlenost delovne sile ca skrbi za uravnotežene ekonomske odnose s tujino organizira proizvodnjo javnih dobrin preprečuje nastajanje zasebnih monopolov Gospodarjenje_ Ekonomski sistem_Javna poraba_Temeljne naloge države_7/8 Dandanes se nam v Sloveniji in v večini držav Evropske unije te naloge države zdijo samoumevne; vendar pozabljamo, da so rezultat dolgoletnega boja. Vloga države se po svetu zelo razlikuje. V 20. stoletju se je povsod povečala, predvsem v obdobju gospodarskih kriz. Po letu 1970 se je socialna država začela krčiti, predvsem zaradi krepitve liberalnega tržnega sistema. Danes je resno ogrožena, saj se zaradi velike gospodarske krize vrstijo pozivi k zmanjšanju javne porabe. To je v nasprotju z lekcijo iz ekonomske zgodovine, ki pravi, da je država temeljni ekonomski osebek, ki lahko spodbudi razvoj in rast gospodarstva. Slovenija ima, kljub veliki krizi, še vedno eno najnižjih stopenj tveganja revščine in dohodkovne neenakosti na svetu. V Evropi imata večjo socialno in dohodkovno enakost le še Švedska in Danska. Seveda pa mora tudi država gospodarno ravnati s sredstvi, s katerimi razpolaga. Na svetu je premalo dobrin ali pa preveč potreb. Ta razkorak imenujemo temeljni ekonomski problem. Posamezniki ga občutimo kot pomanjkanje denarnega dohodka, družba pa kot pomanjkanje proizvodnih dejavnikov za proizvodnjo. Zato smo posamezniki, podjetja in družba ekonomski osebki, saj moramo gospodariti z omejenimi sredstvi. 2 GOSPODARJENJE IN GOSPODARSKA DEJAVNOST TEME, KI JIH BOŠ PROUČEVAL(-A) V TEM POGLAVJU: ❖ Zakaj moramo ravnati racionalno? ❖ Kaj se dogaja v proizvodnji? ❖ Kaj se dogaja v razdelitvi? ❖ Kaj se dogaja v menjavi? ❖ Kaj se dogaja v potrošnji? ❖ Kako je ekonomski krožni tok povezan s sedanjo svetovno finančno in gospodarsko krizo? CILJ UČNE TEME JE, DA BO ZMOŽEN(-NA): ❖ opisati načelo gospodarjenja, ❖ opisati vsebino in pomen posameznih faz gospodarske dejavnosti, ❖ pojasniti vlogo svoje družine v vseh fazah gospodarske dejavnosti, ❖ opisati, kako je vse v gospodarstvu povezano, ❖ razložiti, zakaj se ekonomski krožni tok ne sme prekiniti. 2-1 GOSPODARJENJE 2-2 GOSPODARSKA DEJAVNOST 2-2-1 V proizvodnji nastaja nova vrednost 2-2-2 V razdelitvi prejmemo denarne dohodke 2-2-3 V menjavi zamenjamo dobrine za denar 2-2-4 V potrošnji porabimo dobrine 2-2-5 Naturalno gospodarstvo ima tri faze 2-3 EKONOMSKI KROŽNI TOK 2-1 GOSPODARJENJE Kako bomo ravnali z zalogami, če taborimo na neobljudenem otoku? Ali bomo porabili vse zaloge hrane in pijače v prvih dneh, preostali čas pa stradali? Gospodariti pomeni najučinkoviteje porazdeliti in uporabiti omejena sredstva, tako da čim bolj zadovoljimo potrebe. Gre za izbiro med različnimi možnostmi uporabe dobrin in izbiro, katere potrebe bomo zadovoljili. ♦ Gospodarna družina ne kupi oblačil in šolskih potrebščin le za enega člana, pač pa za vsakega nekaj. Z omejenim dohodkom najprej zadovolji najnujnejše potrebe vseh članov. Če kupuje hlače, izbere ob dani kakovosti najcenejše. Z razpoložljivim dohodkom skuša kupiti čim več izdelkov. ♦ Podobno velja v proizvodnji. Podjetje skuša z omejenimi proizvodnimi dejavniki proizvesti čim več dobrin. Izbere tako tehnologijo, s katero bo porabilo čim manj naravnih virov, kapitala in dela. ♦ Tudi za državo ne velja nič drugače; zbrana sredstva mora razporejati in uporabljati tako, da bo zadovoljila čim več družbenih potreb. Z razpoložljivimi dobrinami moramo ravnati varčno: učinkovito, racionalno, gospodarno. To pomeni, da jih moramo čim bolj učinkovito: ♦ porazdeliti za različne namene in ♦ uporabiti. Gospodarnost ravnanja z neko dobrino je odvisna predvsem od njene cene. Kako se racionalno ravna z dobrinami? Sredstva uporabljamo najbolj gospodarno tako,da: ♦ z vloženimi sredstvi dosežemo največji mogoči učinek ali želeni učinek dosežemo s čim manjšo porabo sredstev. učinek načelo gospodarjenja = vložena sredstva Gospodarjenje_Temeljni ekonomski problem_Gospodarjenje_načelo gospodarjenja 3b/4 fortič, sestava gospodarstva po dejavnostih http://www. unisvet. si/ index/index/activityId/ 86 2-2 GOSPODARSKA DEJAVNOST Gospodarjenje poteka v štirih fazah, ki so povezane in prepletene: ♦ V proizvodnji ustvarjamo proizvode in storitve, tj. novo vrednost. ♦ V razdelitvi prejmejo dohodke tisti ekonomski osebki, ki so sodelovali pri tržno uspešni proizvodnji. ♦ V menjavi zamenjamo na trgu dobrine za denar. ♦ V potrošnji dobrine porabimo. Podjetja proizvajajo dobrine. Dobrine porabimo. PROIZVODNJA POTROŠNJA TRG RAZDELITEV MENJAVA Ekonomski osebki dobijo denarne dohodke. Dohodke zamenjajo za dobrine. Proizvodnja, menjava in potrošnja potekajo podobno v vseh gospodarstvih, razdelitev pa je odvisna od družbenoekonomskega sistema, ki ga ima posamezna država. Če bi nam naravi nudila neomejeno količino ustreznih dobrin, jih ne bi bilo treba proizvajati, razdeljevati in menjati; vsak bi vzel, kolikor potrebuje. Vendar na žalost ni tako. Potrošnja vseh članov družbe je temeljni razlog in cilj proizvodnje ter celotnega procesa gospodarjenja. Zato morajo biti vse faze gospodarskega procesa organizirane tako, da sledijo temu cilju. Temeljni cilj gospodarske dejavnosti torej ne morejo biti interesi posameznih družbenih skupin, npr. samo lastnikov kapitala (dobički), samo lastnikov naravnih bogastev (rente), samo delavcev kot lastnikov delovne sile (plače). Pač pa mora družba v danih razmerah relativne redkosti dobrin izbrati tak sistem gospodarjenja, ki bo v največji meri zadovoljeval potrebe vseh ekonomskih osebkov. fortič, sestava gospodarstva po dejavnostih http://www. unisvet. si/ index/index/activityId/ 86 2-2-1 V PROIZVODNJI NASTAJA NOVA VREDNOST Če med počitnicami srečaš svojega učitelja, ali je vajin odnos podoben šolskemu ali se od njega občutno razlikuje? Zakaj meniš, da je tako? Večino dobrin moramo proizvesti. Proizvodnja je proces, v katerem človek s svojim delom spreminja naravne dobrine v tako obliko, da lahko zadovoljijo potrebe. V proizvodnji nastaja nova vrednost, to so materialni proizvodi in storitve. Proizvodnja je prva in poglavitna faza gospodarske dejavnosti zaradi dveh razlogov: ♦ Najprej moramo ustvariti, da lahko potem delimo, menjamo in porabljamo. ♦ Proizvodnja poteka kot sodelovanje več ljudi, ki opravljajo različne vloge. Med njimi se vzpostavljajo medosebni odnosi, ki jih imenujemo proizvodni odnosi. Bolj izobraženi sodelavci z veliko znanja opravljajo zahtevnejša dela in prejmejo v razdelitvi večje dohodke, s katerimi lahko v menjavi kupijo veliko dobrin. Podobno velja za lastnike uspešnih podjetij. Če je posameznik pomembnejši v proizvodnji, ima višje dohodke, višjo življenjsko raven in tudi večji vpliv in ugled v družbi. Proizvodni odnosi torej določajo položaj posameznika na družbeni lestvici. Gospodarjenje_Temeljni ekonomski problem_Gospodarska dejavnost_4c/4 Gospodarjenje_Temeljni ekonomski problem_Gospodarska dejavnost_4c/4 Ko dobrine porabimo, jih moramo vnovič proizvesti. Proces gospodarjenja se ponavlja, zato ga imenujemo reprodukcija (vnovična proizvodnja). Podjetja si prizadevajo proizvesti več dobrin kot v preteklem obdobju, saj le razširjena reprodukcija zagotavlja gospodarsko rast in boljše zadovoljevanje potreb. fortič, sestava gospodarstva po dejavnostih http://www. unisvet. si/ index/index/activityId/ 86 2-2-2 V RAZDELITVI PREJMEMO DENARNE DOHODKE Četrtina svetovnega prebivalstva, to je 1,75 milijarde ljudi, životari v izjemni revščini - preživeti mora z manj kot enim ameriškim dolarjem na dan. Naslednja milijarda ljudi in pol je občutno bogatejša: na dan lahko porabi za življenje skoraj 2 dolarja. Polovica svetovnega prebivalstva torej živi z manj kot dvema dolarjema na dan. Katere dohodke prejema vaša družina? Celotna ustvarjena in prodana vrednost proizvodov in storitev se razdeli med ekonomske osebke. Razdelitev je faza gospodarske dejavnosti, v kateri ekonomski osebki prejmejo dohodke: mezdo (plačo), dobiček, obresti in rento. Razdelitev omogoča življenjski obstoj proizvajalcev in njihovih družin ter jih spodbuja za prihodnje delo. Dohodke prejmejo le tisti ekonomski osebki, ki so uspešno prodali proizvedeno blago. Delež posameznika in podjetja pri razdelitvi se torej določi v proizvodnji in v menjavi. Odvisen je od: ♦ proizvodnih odnosov (sodelovanja ekonomskega osebka v proizvodnji) in ♦ tržnih cen (uspešnosti prodaje blaga na trgu). Družbe se med seboj razlikujejo predvsem po sistemu razdelitve dohodkov med udeležence proizvodnje. ♦ V liberalnih tržnih gospodarstvih razdeli dohodke trg, kar povzroča veliko neenakost med člani družbe. ♦ V socialno-tržnih gospodarskih sistemih razdeli dohodke trg, nato pa država z davki opravlja prerazdelitev dohodkov, saj velike razlike povzročajo napetosti v družbi in nestabilnost gospodarstva. Te družbe kombinirajo učinke trga in načelo solidarnosti. Proizvodnja_Proizvodni dejavniki_Proizvodni dejavniki glede na dohodek lastnika 1/2 DOHODEK Proizvodnja_Poslovni izid_Razdeiitev novoustvarjene (dodane) vrednosti 6b/6 bruto domači proizvod Ffrfl lid ftWl trm f materialni stroški H ODJ amortizacija k. J O plače a t. J r 1,111; ' Q dobiček U 1 j MIH davki dodana vrednost Razdelitev bruto domačega proizvoda namen dohodka obraba proizvodnega kapitala posojilodajalec denarnega kapitala »prejemnik« dohodka podjetniški dobiček podjetnik (nagrada za tveganje in organiziranje proizvodnega procesa) akumulacija dodatni proizvodni kapital za rast in posodobitev proizvodnje Proizvodnja_Poslovni izid_Razdelitev dodane vrednosti_6a/6 država država delo delo narava narava Država prerazdeljuje dohodke z davki. V Sloveniji je delo obdavčeno občutno bolj kot kapital. Dohodnino plačamo po naraščajoči davčni stopnji od 16 do 41 odstotkov - kdor ima večje dohodke, plača več. Dohodki od kapitala (dobiček oz. dividende in obresti) pa so obdavčeni ne glede na višino z 20-odstotno stopnjo. Nenehno se pritožujemo, da so davki previsoki. Vendar, kaj bi znižanje davkov pomenilo z vidika zadovoljevanja vseh naših potreb? Ali bi to res povečalo blaginjo in kakovost življenja večine prebivalcev? 2-2-3 V MENJAVI ZAMENJAMO DOBRINE ZA DENAR Kdaj si bil nazadnje na trgu? Kaj si kupil? Od česa je odvisno, koliko denarja lahko porabiš na nakupe? V tržnem gospodarstvu so vse faze povezane z menjavo. Ta poteka na trgu, kjer podjetja proizvode in storitve prodajajo za denar. Od uspešnosti menjave je odvisno, kolikšne dohodke bodo ekonomski osebki prejeli v razdelitvi in koliko dobrin bodo lahko porabili. Gospodarjenje_Temeljni ekonomski problem_Gospodarska dejavnost_4b/4 Vaja Mala šola, 2-Proizvodnja in proizvodna izbira_1/53 2-2-4 V POTROŠNJI PORABIMO DOBRINE Kam bi uvrstil javno porabo - v produktivno ali neproduktivno potrošnjo? V potrošnji ekonomski osebki zadovoljijo svoje potrebe z dobrinami, ki so jih kupili na trgu. Potrošnja je zadnja in najprijetnejša faza gospodarskega procesa, ki obstaja prav zaradi zadovoljevanja potreb in želje po čim večji potrošnji. Potrošnja spodbuja proizvodnjo, je pomemben dejavnik gospodarske rasti ter razlog in cilj procesa gospodarjenja. Če bi imeli v naravi na razpolago neomejeno količino ustreznih dobrin, jih prav gotovo ne bi proizvajali, razdeljevati in menjali. V podjetjih (zasebnih in državnih) poteka produktivna potrošnja, saj ustvarjajo novo vrednost (proizvode in storitve). Potrošnja posameznikov oz. gospodinjstev pa je končna potrošnja. Ta je neproduktivna, saj v njej ne nastaja nova vrednost. Tudi pri potrošnji morajo vsi ekonomski osebki ravnati gospodarno Osebna potrošnja je potrošnja posameznikov oz. gospodinjstev, potrošnjo države za skupne potrebe prebivalcev pa imenujemo javna poraba. Seveda večino sredstev oz. dobrin javne porabe posredno porabimo posamezniki in podjetja: javno šolstvo in zdravstvo, pokojnine, sredstva za socialno zaščito, dohodke zaposlenih v javnem sektorju, razvojne spodbude podjetjem in podjetnikom, podporne storitve za delovanje gospodarstva itd. Gospodarjenje_Temeljni ekonomski problem_Gospodarska dejavnost_4d/4 2-2-5 NATURALNO GOSPODARSTVO IMA TRI FAZE Katera faza gospodarske dejavnosti lahko "manjka"? Ali morda še dandanes obstajajo gospodarstva, v katerih ni vseh faz gospodarske dejavnosti? Opiši, kako delujejo. Nekoč ni bilo niti delitve dela niti menjave; vse, kar so potrebovali, so proizvedli sami. Gospodar (rodovni starešina, lastnik sužnjev ali fevdalec) je razdelil ustvarjene dobrine med člane skupnosti. Gospodarstvo, v katerem ni menjave, imenujemo naturalno gospodarstvo. PROIZVODNJA POTROŠNJA RAZDELITEV 2-3 EKONOMSKI KROŽNI TOK »Trobentice in lepe pokrajine imajo neko veliko hibo: nič ne stanejo. Ljubezen do narave ne more zaposliti nobene tovarne. Zato smo sklenili zatreti ljubezen do narave (...), vendar pa ne do uporabe prevoznih sredstev. Hkrati navajamo ljudi na to, da ljubijo vse športe na prostem. Poskrbimo pa tudi, da je treba pri vseh športih na prostem uporabljati zapletene aparate, tako da ljudje uporabljajo prevozna sredstva in industrijske proizvode hkrati«. Aldous Huxley, Krasni novi svet Ali znaš pojasniti, v čem ta hudomušni odlomek opisuje krožni tok gospodarske dejavnosti? Pojasni, kako je gospodarska dejavnost odvisna tudi od tvojih nakupov. Zaradi družbene delitve dela so ekonomski osebki med seboj odvisni. Povezani so prek dveh poglavitnih trgov: ♦ trga potrošnih dobrin: na njem podjetja ponujajo proizvode in storitve, posamezniki pa jih kupujejo, ♦ trga proizvodnih dejavnikov: posamezniki ponujajo delo, naravne vire, kapitalske dobrine in prihranke (denarni kapital), podjetja pa jih najemajo. Ekonomski krožni tok ^ stvarni tok ■ "i denarni tok Gospodarjenje_Ekonomski sistem_Ekonomski krožni tok_2/8 Med ekonomskimi osebki tečeta v obratnih smereh dva ekonomska tokova: ♦ tok proizvodov in proizvodnih dejavnikov - stvarni tok in ♦ tok plačil in dohodkov - denarni tok. Proizvodnja in potrošnja sta neločljivo povezani: ♦ izdatki podjetij za nakup proizvodnih dejavnikov so dohodki gospodinjstev (plače, obresti, dobiček, dividende, rente), ♦ dohodki podjetij so hkrati izdatki gospodinjstev za potrošne dobrine. Ekonomski krožni tok se ne sme prekiniti, sicer nastanejo motnje v vseh fazah gospodarskega procesa (gospodarska kriza ipd.). Za to, da se to ne bi zgodilo, skrbi v sodobnih gospodarstvih država. Gospodarjenje_Ekonomski sistem_Ekonomski krožni tok_2/8 Po letu 2009 je zadolženost kot domine spravila na kolena Portugalsko, Irsko, Grčijo, Španijo (države PIGS). Da bi obranili evro in banke, ki so temelj finančnega sistema, so vse države evroobmočja posodile tem državam ogromno denarja. Zakaj? Če klecnejo banke in ne morejo več kreditirati podjetij, klecnejo podjetja. ^ Zmanjša se število delovnih mest in poveča brezposelnost. ^ ... To še posebej velja za velike ekonomske osebke, čemur rečemo tudi Too big to fall. Znaš pojasniti in nadaljevati? Vaja Mala šola, 1-Ekonomski problem posameznika in gospodinjstva_4/31 fortič, sestava gospodarstva po dejavnostih http://www.unisvet.si/index/index/activityId/86 Dobrine, s katerimi zadovoljujemo potrebe, pridobivamo z gospodarsko dejavnostjo, ki zajema proizvodnjo, razdelitev, menjavo in potrošnjo dobrin. Položaj posameznika v proizvodnji vpliva na njegov položaj v družbi. V kapitalističnem družbenoekonomskem sistemu prejmejo dohodke samo tisti ekonomski osebki, ki so na trgu uspešno prodali proizvedene izdelke. Temeljni razlog in cilj gospodarske dejavnosti je blaginja članov družbe. Relativno redke dobrine moramo gospodarno razporediti med končno in proizvodno potrošnjo ter zasebno in javno potrošnjo. Produktivna potrošnja zagotavlja gospodarsko rast, javna poraba pa socialno državo. Ekonomski krožni tok povezuje gospodinjstva in podjetja prek trga potrošnih dobrin in trga proizvodnih dejavnikov. Med njima tečeta v nasprotnih smereh stvarni in denarni ekonomski krožni tok. Proizvodnja, dohodki in zaposlenost prebivalstva so neločljivo povezani. Če se tokova prekineta, nastanejo motnje v gospodarstvu in celotni družbi. 3 TEMELJNA EKONOMSKA VPRAŠANJA IN EKONOMSKA IZBIRA TEME, KI JIH BOŠ PROUČEVAL(-A) V TEM POGLAVJU: ❖ Zakaj moramo nenehno izbirati med različnimi možnostmi? ❖ S katerimi ekonomskimi vprašanji se srečuje vsaka družba? ❖ Kaj pravzaprav počne država? ❖ Ali je zdajšnji gospodarski in družbeni sistem najboljši izmed vseh mogočih svetov? CILJ UČNE TEME JE, DA BO ZMOŽEN(-NA): ❖ opisati vsebino temeljnih ekonomskih vprašanj, ❖ ponazoriti alternativne stroške pri temeljnih ekonomskih vprašanjih, ❖ predstaviti značilnosti, prednosti in slabosti tržnega mehanizma, ❖ utemeljiti vlogo države v sodobni družbi. 3-1 TEMELJNA EKONOMSKA VPRAŠANJA 3-1-1 Kaj in koliko proizvesti oz. kupiti? 3-1-2 Kako proizvesti oz. kupiti? 3-1-3 Za koga proizvesti oz. kupiti? 3-1-4 Vedno: alternativni stroški 3-2 EKONOMSKA IZBIRA 3-2-1 Tržni ekonomski mehanizem 3-2-2 Država popravlja učinke tržnega mehanizma 3-2-3 Katera kombinacija trga in države bo zagotovila blaginjo? 3-1 TEMELJNA EKONOMSKA VPRAŠANJA Sodobni kapitalistični družbeno-ekonomski red temelji na veri v neomejeno prosto izbiro. »Lahko si vse, kar želiš, če kupiš to in ono, kar ti bo v pomoč,« nas prepričujejo oglasi. Vendar nam ta vera povzroča tesnobo, občutek krivde in samoobtoževanje. Prevzemamo odgovornost (krivdo) za vse odločitve, čeprav vemo, da običajno nimamo dovolj ustreznih informacij, da bi se lahko racionalno odločati. Najraje bi izbrali VSE možnosti, vendar to ni mogoče. Slovenska filozofinja Renata Salecl, Izbira Kratkoročno rešujemo ekonomski problem z razdelitvijo dobrin med člane družbe. A čeprav bi vsi varčno uporabljali dobrine, bi jih sčasoma porabili. Dolgoročno lahko rešujemo ekonomski problem le s proizvodnjo, s katero ustvarjamo nove dobrine. Gospodarjenje pomeni nenehno izbiranje, katere potrebe bomo zadovoljili, katere dobrine proizvedli, kako bomo te dobrine razdelili itd. Posamezniki izbiramo pri potrošnji, podjetja pri proizvodnji, država pa pri obojem. Srečujemo se s tremi temeljnimi ekonomskimi vprašanji. Pri izbiri upoštevamo načelo gospodarjenja in z danimi sredstvi doseči čim boljšo zadovoljitev potreb. Na kakšen način se v Sloveniji odločimo, kaj in koliko bomo proizvajali, kako in za koga? Kako lahko posamezniki uveljavljamo svoje potrebe? Čigava potreba je bolj nujna - tvoja ali moja? 3-1-1 KAJ IN KOLIKO PROIZVESTI OZ. KUPITI? Katere dobrine bomo proizvajali in koliko posamezne dobrine? Koliko hrane, obleke, stanovanj, šol, bolnišnic, vojaških dobrin? Proizvodne dejavnike moramo racionalno porazdeliti med proizvodnjo različnih dobrin. Proizvodnja mora biti gospodarna, poleg tega pa mora ustrezati družbenim potrebam. Smiselno je, da najprej zadovoljimo najbolj nujne potrebe. Gospodarjenje_Temeljna ekonomska vprašanja_Ekonomski sistem_3/8 3-1-2 KAKO PROIZVESTI OZ. KUPITI? Posamezno dobrino lahko proizvedemo z različnimi kombinacijami opreme in delavcev, z različnimi tehnologijami in v različnih podjetjih. Gospodarna družba bo izbrala najcenejšo tehnologijo za dani proizvod in najuspešnejše proizvajalce. M M7š ► H H 4 2i3 * M Gospodarjenje_Temeljna ekonomska vprašanja_Ekonomski sistem_3/8 N 4 M 3-1-3 ZA KOGA PROIZVESTI OZ. KUPITI? Koliko naj kdo dobi? Koliko naj prejmejo delavci, koliko lastniki podjetij, koliko upokojenci? Koliko zaposleni v tekstilni industriji, koliko proizvajalci avtomobilov? Proizvedene dobrine moramo ustrezno razdeliti. Gospodarjenje_Temeljna ekonomska vprašanja_Ekonomski sistem_3/8 3-1-4 VEDNO: ALTERNATIVNI STROŠKI Če bi želeli povečati izdatke za obrambo z 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda na 2,3 odstotka, bi morali: ♦ povečati dohodnino za 15 odstotkov ali ♦ podvojiti davek na dobiček podjetij ali ♦ odpraviti vse državne izdatke za brezposelne in vse štipendije ali ♦ za polovico zmanjšati plače v zdravstvu ali v šolstvu. Če kupiš zgoščenko, imaš za 10 evrov denarnih izdatkov (»stroškov«). Kaj pa predstavlja alternativne stroške nakupa zgoščenke? Količina razpoložljivih dobrin in proizvodnih dejavnikov je omejena, zato smo prisiljeni izbirati. Naj potrošim štipendijo za potovanje, učbenike, oblačila ali kolo? Bom po poklicu inženir, računovodja ali modni oblikovalec? Naj država potroši proračunska sredstva za raketni ščit, šole, bolnišnice ali ceste? Naj podjetje proizvaja cigarete, pohištvo ali računalnike? S katero tehnologijo? Prizadevamo si gospodarno izbrati najboljšo možnost in zadovoljiti čim več potreb. Vendar hkrati s to izbiro odklonimo vse druge možnosti. Žal je to nujna posledica vsake ekonomske izbire. Ko potrošimo sredstva za določeno dobrino, se moramo odpovedati drugi dobrini. Žrtvovano količino druge dobrine imenujemo alternativni stroški; to so stroški izgubljene priložnosti. Praviloma jih ne izražamo v denarnih enotah, temveč v količini dobrin, ki smo se ji morali odpovedati. Prepogosto pozabimo na alternativne stroške in zato sprejmemo premalo pretehtano odločitev. Država želi povečati štipendije, otroške dodatke, pomoč brezposelnim in druge transtere gospodinjstvom za 10 %. + 10% Denar za to lahko dobi na več načinov: »poveča prihodke • zmanjša odhodke davek od dobička +11 % prispevki za socialno varnost (iz plačj štipendije in drjgi transfer! gospodinjstvom t + 11 % davek na dodano vrednost državne subvencije podjetjem -35 % investicijski odhodki države [M 4 ršTT] ► H Bl| Gospodarjenje_Ekonomski sistem_Alternativni stroški_4a/8 »Najbolj gospodarno je, če sam pobelim stanovanje. Tako porabim samo 40 evrov za barvo in čopiče.« Ali soglašaš? (Upoštevaj alternativne stroške!) Podjetje bo odprlo novo prodajalno otroškega pohištva v prostorih, kjer so prej proizvajali stavbno pohištvo. To je zagotovo bolj racionalno, kot če bi zgradili novo stavbo.« Ali soglašaš? (Upoštevaj alternativne stroške!) MjM jps jg; -i*; i | j:.IV"'" \isiatr mLtS v. a. bce ----- ipjn^ipj ■ c:#k1 VEC NEDELA, VEČ ČASA ZAME! »Časopis nima nobenih stroškov, če objavlja oglase za svoje priloge.« Ali soglašaš? (Upoštevaj alternativne stroške!) VEČ NEDELA, VEČ ČASA ZAME! Vaja Mala šola, 1-Ekonomski problem posameznika in gospodinjstva_28/31 Vaja Velika šola_1-Proizvodnja in proizvodna izbira 14/53 fortič, sestava gospodarstva po dejavnostih http://www. unisvet. si/ index/index/activityId/ 86 3-2 EKONOMSKA IZBIRA Na kakšen način posamezniki, podjetja in države izbirajo »kaj in koliko, kako in za koga« proizvajati oz. kupiti? V sodobnih gospodarstvih opravljata temeljne ekonomske izbire delno trg in delno država. Zgodovina je pokazala, da je kombinirano delovanje tržnega mehanizma in države najbolj učinkovit in uspešen način razporejanja omejenih virov. 3-2-1 TRŽNI EKONOMSKI MEHANIZEM Opiši, na kakšen način v tvoji družini izbirate, kaj in koliko boste kupili, kako in za koga. Kako podjetja ugotovijo, kaj in koliko, kako in za koga naj proizvajajo? Po čem vidijo, kaj porabniki potrebujejo in kaj se »splača« ponuditi? Tržne cene posredujejo ekonomskim osebkom številne pomembne informacije. Gospodarjenje_Ekonomski sistem_Ekonomski Mehanizem_5/8 Gospodarjenje_Ekonomski sistem_Ekonomski mehanizem_6/8 KAJ IN KOLIKO? Če je količina določenega proizvoda majhna v primerjavi s potrebami, je cena tega izdelka visoka. ♦ Visoka cena prinaša večji dobiček in tako spodbudi proizvajalce, da povečajo proizvodnjo tega izdelka. Ob večji ponudbi so družbene potrebe bolje zadovoljene. Cena tako usmerja (alocira) proizvodne dejavnike v proizvodnjo tistih dobrin, po katerih je največje povpraševanje. ♦ Visoka cena opozarja gospodinjstva, da je treba s tem blagom ravnati racionalno in nas prisili, da kupimo najprej najbolj potrebne dobrine. Cena nam pomaga izbirati, katere potrebe bomo zadovoljili, kako bomo gospodarno razporedili omejena sredstva Gospodarjenje_Ekonomski sistem_Ekonomski mehanizem_6/8 O KAKO? Podjetja izberejo tisto tehnologijo, pri kateri bodo proizvodni stroški čim nižji. Zato uporablja najcenejše proizvodne dejavnike. Z danimi sredstvi proizvedemo oz. kupimo čim več dobrin. Trg izvaja selekcijo med ponudniki - v konkurenčnem boju preživijo najbolj učinkoviti ponudniki. ZA KOGA? ♦ Cene razdeljujejo razpoložljive dobrine med porabnike - dobijo jih tisti, ki to ceno plačajo. ♦ Cene tudi razdeljujejo dohodek med podjetji - več ga prejmejo tisti, ki so bolje zadovoljili potrebe porabnikov. Ker se vse to dogaja samodejno, neodvisno od volje posameznih ekonomskih osebkov, pravimo, da je trg ekonomski mehanizem. 3-2-2 DRŽAVA POPRAVLJA IN DOPOLNJUJE UČINKE TRŽNEGA MEHANIZMA V sodobnem socialno-tržnem gospodarstvu država sprejema nekatere odločitve in izbire o temeljnih ekonomskih vprašanjih: organizira šolstvo, zdravstvo in druge javne dobrine, zagotavlja pokojnine in socialne prejemke, preprečuje inflacijo, spodbuja gospodarsko rast ipd. Včasih poseže tudi na trg in določi cene eksistenčnih dobrin. Gospodarjenje_Ekonomski sistem_Ekonomski mehanizem_5/8 Vaja Mala šola_1Ekonomski problem posameznik in gospodinjstva_ 3/31 3-2-3 KATERA KOMBINACIJA TRGA IN DRŽAVE BO ZAGOTOVILA BLAGINJO? »Odkar so svet prevzeli ekonomisti, ti odposlanci kapitala, ki v novodobnem času povečini širijo vero v absolutno tržno logiko in visoko učinkovitost, ki da sta pisani na kožo človeštva, je naš planet v čedalje večji krizi. Kakor je globalen kapital, tako so globalni in za človeka ogrožajoči tudi njegovi stranski produkti, najbolj segrevanje ozračja.« Slavoj Žižek, Čas konca časa Gospodarstvo (gospodarski oz. ekonomski sistem) je zelo pomembno področje delovanja skupnosti, saj v njem ustvarjamo dobrine, s katerimi zadovoljujejo potrebe. Vendar delovanje gospodarstva in celotne družbe omogočajo številni drugi družbeni sistemi: izobraževanje, zdravstvo, sodstvo, kultura, znanost, upravljanje države oz. skupnih in splošnih družbenih zadev (tj. politika) itd. Človek ni le ekonomsko bitje, temveč tudi družbeno. Zato so vsi družbeni sistemi medsebojno prepleteni, vplivajo drug na drugega in skupaj določajo kakovost življenja. Celoto vseh družbenih sistemov in odnosov, vključno z gospodarstvom, imenujemo družbenoekonomski sistem. Cilj gospodarske dejavnosti je blaginja družbe, tj. zadovoljevanje potreb članov družbe in izboljšanje kakovosti življenja. Zdajšnja prevlada tržnega mehanizma nad vlogo države in vseh drugih družbenih sistemov tega cilja očitno ne dosega. Celo obratno; zdajšnja velika svetovna gospodarska in finančna kriza je kruto opozorila na gromozansko in vse večjo dohodkovno neenakost med prebivalci zahodnih družb. Poleg tega izčrpava naravne vire in onesnažuje naravno okolje. To je predvsem posledica takšne razdelitve dobrin, pri kateri vedno večji del dohodkov od ustvarjenih dobrin prejmejo lastniki kapitala, delavci in lastniki naravnih virov pa čedalje manjši del. Trajnostni razvoj Bahor, M. in Lukšič, A. A. Trajnostni razvoj. Državljanstvo v novi dobi. http://www.drzavljanska- vzgoja.org/Portals/0/Dokumenti/Trajnostni_razvoj.pdf V družbi sprejemata ekonomske odločitve trg in država, ki naj bi bila predstavnica interesov vseh članov družbe. ♦ Trg spodbuja učinkovito gospodarjenje in nenehen tehnološki razvoj. Vendar povzroča vedno večjo neenakost med ljudmi, ponavljajoče se gospodarske krize in obremenjevanje okolja. Temeljna izhodišča so tekmovalnost, dobiček in individualnost. ♦ Država upošteva skupne in splošne potrebe vseh članov družbe in dolgoročni razvoj družbe. Temeljno izhodišče so solidarnost, enake možnosti in skupnost. Seveda pa mora tudi država ravnati gospodarno in učinkovito. Koliko trga in koliko države je vedno politična odločitev, torej izbira članov družbe oz. skupnosti. V parlamentarni demokraciji, ki je prevladujoča oblika upravljanja družbe v zahodnem svetu, člani družbene skupnosti prek svojih izvoljenih predstavnikov v državnem zboru (parlamentu) izberejo določeno kombinacijo tržnega mehanizma in vloge države. V drugi polovici 20. stoletja sta prevladovala dva kapitalistična družbenoekonomska sistema: ♦ liberalni (neoliberalni) tržni, ki poudarja vlogo tržnega mehanizma in ♦ socialno-tržni, v katerem država popravlja in dopolnjuje učinke tržnega mehanizma ter si prizadeva za trajnostni oz. sonaravni razvoj, česar trg ne zmore. Najbolj socialno so usmerjene skandinavske države. Sledijo jim Nemčija in druge zahodnoevropske države, medtem ko v ZDA prevladuje tržni mehanizem. Tudi Slovenija je socialna država, čeprav se njena vloga zmanjšuje. Poleg tega obstajajo v svetu različni poskusi in predlogi drugačnega sistema ekonomske izbire, od katerih je marsikateri ekonomsko in družbeno bolj učinkovit od obstoječih. O tem več v naslednjih poglavjih. ^ fortič, družbeno-ekonomski sistem http://www. unisvet. si/ index/index/activityId/ 86 »Ob vsem razočaranju, ki ga danes nad politiko občutimo državljani, to ne sme biti razlog, da države ne jemljemo kot nekaj, kar je naše. Za odločanje o tem, kaj naj država počenja, kaj naj spodbuja, za kaj naj troši denar, se moramo boriti. Ne podlegajmo zavajajočim idejam, da bo kriza minila, če se bomo znebili nekaj lenih birokratov ...« Stephane Hessel http://www.sanje.si/knj novice.php?id=846 Kaj je na obisku v Ljubljani še povedal Stephane Hessel, soavtor Splošne deklaracije o človekovih pravicah in avtor svetovne knjižne uspešnice Dvignite se (Razjezite se), ki spodbuja k nenasilnemu odporu proti nepravičnemu družbenoekonomskemu sistemu in k iskanju bolj pravičnih alternativ? rffnttta HESSEL DVIGNITE SE! I MtaiP-^ir n - W Rvill J<4 ..L i SI+J 1 Ekonomski osebki se soočamo s tremi temeljnimi ekonomskimi vprašanji: kaj in koliko, kako ter za koga proizvajati oz. kupovati. Ekonomsko izbiro opravljamo z različnimi kombinacijami tržnega mehanizma in delovanja države. Dandanes prevladujeta liberalni tržni in socialno-tržni sistem, išče pa se tudi nove načine izbire, ki bodo bolj pravični in bodo manj ogrožali naravno okolje. 4 MOŽNOSTI POTROŠNJE IN PROIZVODNJE TEME, KI JIH BOŠ PROUČEVAL(-A) V TEM POGLAVJU: ❖ Zakaj nas peti sendvič ne razveseli enako kot prvi? ❖ Ali res vsi ravnamo podobno pri nakupih? ❖ Ali znaš gospodarno porabiti žepnino? ❖ Zakaj več ene dobrine nujno pomeni manj druge? ❖ Zakaj nekatere države proizvedejo občutno več od drugih? ❖ Zakaj se nekatere države razvijajo hitreje, druge pa počasneje? CILJ UČNE TEME JE, DA BO ZMOŽEN(-NA): ❖ upoštevati koristnost dobrin pri nakupnih odločitvah, ❖ ugotoviti alternativne stroške različnih ekonomskih odločitev, ❖ grafično predstaviti možnosti potrošnje in proizvodnje, ❖ analizirati krivulji možnosti potrošnje in proizvodnje, ❖ opisati alternativne stroške pri nakupu in proizvodnji, ❖ izbrati takšno kombinacijo proizvodnje, ki bo omogočala gospodarsko rast in gospodarski razvoj. 4-1 KORISTNOST DOBRIN 4-1-1 Mejna koristnost se zmanjšuje 4-1-2 Celotna koristnost narašča čedalje počasneje 4-2 IZBIRA POSAMEZNIKA PRI NAKUPU 4-2-1 Zakaj je premica možnosti potrošnje padajoča? 4-2-2 Kdaj se možnosti potrošnje spremenijo? 4-3 IZBIRA DRUŽBE PRI PROIZVAJANJU 4-3-1 Zakaj je krivulja proizvodnih možnosti padajoča? 4-3-2 Kdaj se spremenijo proizvodne možnosti? 4-3-3 Katera proizvodna izbira omogoča hitrejšo gospodarsko rast? 4-1 KORISTNOST DOBRIN Zakaj te peta čokolada ne razveseli enako kot prva? Ali to vpliva na tvojo odločitev o nakupu čokolade? Ali bi imel čokolado enako rad, tudi če bi jo tvoji starši izdelovali v neomejenih količinah? Ali je zate koristnost zabave s prijatelji enaka koristnosti učenja za kontrolno nalogo? Vse dobrine imajo koristnost, tj. sposobnost zadovoljiti potrebe. Ker imamo različne potrebe, je koristnost subjektivna: bolj ko si neke dobrine želimo, večjo koristnost ima za nas. 4-1-1 MEJNA KORISTNOST SE ZMANJŠUJE »Prosim osemnajst kilogramov bonbonov,« je rekla Pika. »Če smem prositi še za šestdeset sladkih paličic in dvainsedemdeset zavojev smetanovih sladkorčkov, potem mislim, da za danes kratko in malo ne potrebujem več kot še sto tri čokoladne cigarete.« Astrid Lindgren, Pika Nogavička Kolikšna je bila ta dan mejna koristnost Pikinih sladkarij? Mejna koristnost je zadovoljstvo, ki nam ga da posamezna enota dobrine. Prva enota dobrine nas najbolj razveseli, saj jo najbolj potrebujemo; zato je njena mejna koristnost največja. Naslednje enote dobrine potrebujemo manj, zato imajo čedalje manjšo mejno koristnost. Ko potrebo zadovoljimo, dodatna enota dobrine nima več mejne koristnosti. Koristnost vsake dodatne porabljene enote dobrine je torej vse manjša. Na vedno manjšo mejno koristnost stavijo vse ponudbe »vse všteto« (all inclusive): za vnaprej dogovorjeno ceno lahko porabimo neomejeno količino dobrine. Znaš pojasniti, v čem je kavelj? Gospodarjenje_Temeljni ekonomski problem_1.1.2 Koristnost dobrin_2a/4 Mejna koristnost Gospodarjenje_Temeljni ekonomski problem_Koristnost dobrin_2a/4 Mejna koristnost pojasnjuje naše ravnanje pri nakupih. ♦ Za prve enote dobrine, ki jih najbolj potrebujemo, smo pripravljeni plačati najvišjo ceno. ♦ Nadaljnje enote, po katerih imamo manjšo potrebo in imajo za nas manjšo mejno koristnost, pa smo pripravljeni kupiti le, če je cena nižja. 4-1-2 CELOTNA KORISTNOST NARAŠČA ČEDALJE POČASNEJE Celotna koristnost je zadovoljstvo, ki nam ga dajo vse enote dobrine skupaj. Štiri čokolade bolj zadovoljijo potrebo po sladkem kot ena. Celotna koristnost se s porabo dodatnih enot dobrine veča, vendar vedno počasneje, saj vsaka nadaljnja enota dobrine doda manjšo mejno koristnost. Celotno koristnost izračunamo kot vsoto mejnih koristnosti vseh enot dobrine, mejno koristnost pa kot prirastek celotne koristnosti. CELOTNA KORISTNOST = mejna koristnost prve enote + mejna koristnost druge enote + ... + mejna koristnost zadnje enote dobrine : TU = MU1 + MU2 + MU3 + ... + MUn MUn = TUn - TUn-1 = ATU TU (total utility) - celotna koristnost MU (marginal utility) - mejna koristnost Gospodarjenje_Temeljni ekonomski problem_1.1.2 Koristnost dobrin_2b/4 V grafu mejne koristnosti stolpci predstavljajo koristnost prve, druge in tretje enote dobrine. Graf celotne koristnosti pa prikazuje koristnost ene, dveh in treh enot dobrine. Zaradi vse manjše mejne koristnosti se celotna koristnost povečuje čedalje počasneje. Največja je takrat, ko je potreba popolnoma zadovoljena in je mejna koristnost enaka nič. Vaja Mala šola_1-Ekonomski problem posameznika in gospodinjstva_31/31 Posamezna potreba se lahko zadovolji ali_. Potrebe se razlikujejo od posameznika do posameznika, zato govorimo o_potreb. Z ekonomskim napredkom se potrebe razvijajo in množijo , kar pomeni, da so potrebe praktično_. Nekatere potrebe lahko zadovoljimo z različnimi dobrinami, ki jih imenujemo_ali nadomestne dobrine. Za zadovoljitev drugih potreb potrebujemo več dobrin hkrati. Te dobrine imenujemo_ali dopolnilne dobrine. saturira; komplementarne; substituti; neomejene; subjektivnosti; Lastnost dobrine , da zadovolji potrebo, imenujemo_. Dobrina je vsako_, ki je sposobno zadovoljiti n< Zakon padajoče mejne koristnosti pojasnjuje ravnanje_pri nakupih. Mejna ali_koristnost je_ koristnosti. Seštevek vseh mejnih koristi je enak_koristnosti. Posameznik se pri nakupih odloča na osnovi primerjave_koristnosti in_dobrine , kar imenujemo postopek _izbire. Pri tem ga omejujejo_omejitve , ki so dohodek in cene dobrin , ter_omejitve , ki predstavljajo strukturo potreb. Vse možnosti nakupa lahko prikažemo s premico cene ali premica_možnosti potrošnje. Zaradi nakupa ene dobrine je potrebno_določeno količino druge dobrine, kar imenujemo alternativni ali_ strošek. razumne; oportunitetni; potrošnika; subjektivne; cene; objektivne; mejne; celotni; alternativnih; prirastek; marginalna; žrtvovati; Koristnost dobrine je njena sposobnost, da zadovolji potrebo. Ko dobrino porabljamo, potrebo postopno zadovoljujemo. Koristnost dodatnih enot se zmanjšuje, celotna koristnost pa se veča, vendar čedalje počasneje. Ko smo potrebo popolnoma zadovoljili, doseže celotna koristnost maksimum in dodatnih enot dobrine ne potrebujemo več. 4-2 IZBIRA POSAMEZNIKA PRI NAKUPU Tvoje potrebe se nenehno spreminjajo, na daljši rok pa tudi dohodki in cene. Kako to vpliva na tvoje možnosti za nakup? Nakupna odločitev je odvisna od dohodka, cen dobrin in naših potreb. Ob omejenem dohodku in neomejenih potrebah nam res ni lahko. Ob vsakem nakupu se moramo odločati, katere dobrine in koliko posamezne dobrine bomo kupili, tehtati ali - ali in se soočati z alternativnimi stroški. Prizadevamo si, da bi z danim dohodkom kupili čim več dobrin in ga preudarno porazdelili za nakup različnih dobrin, zato primerjamo cene in koristnost. Premica možnosti potrošnje Gospodarjenje_Možnosti potrošnje_Premica možnosti potrošnje_1b/1 Predpostavimo, da posameznik kupuje samo dve dobrini: hlače in majice. Premica možnosti potrošnje prikazuje največjo mogočo količino dveh dobrin, ki jih posameznik lahko kupi ob danih cenah, če porabi ves dohodek. Odloči se lahko za katerokoli kombinacijo (alternativo) na premici ali pod njo, odvisno od njegovih potreb. Izbire nad premico pa so nedosegljive. 4-2-1 ZAKAJ JE PREMICA MOŽNOSTI POTROŠNJE PADAJOČA? Vsaka izbira zahteva žrtev - alternativne stroške, saj zavrnemo vse druge možne kombinacije nakupa. Če želimo kupiti več hlač, nam ostane manj denarja za majice. Za vsake dodatne hlače se moramo odreči dvema majicama, ki predstavljata alternativni strošek nakupa hlač. Ta je stalen, zato gre za premico. 4-2-2 KDAJ SE MOŽNOSTI POTROŠNJE SPREMENIJO? Vsaka sprememba dohodka in/ali cen dobrin spremeni možnosti nakupa. ♦ Če se povečata ceni obeh dobrin ali če se zmanjša dohodek, se možnosti potrošnje zmanjšajo. Premica možnosti potrošnje se premakne vzporedno navzdol. ♦ V nasprotnem primeru pa se premica premakne vzporedno navzgor, saj so se možnosti potrošnje povečale. ♦ Če pa se ceni obeh dobrin različno spremenita ali se spremeni samo cena ene dobrine, se premica možnosti potrošnje premakne nevzporedno. Naklon premice je torej odvisen od razmerja med cenama dobrin. Zato jo imenujemo tudi premica cene. Premica možnosti potrošnje Povečanje cen obeh dobrin Stipends: 150€ 30* hlače <(«»!) 02,5 majee (kosa) 5 0 \ \ * \ —^ \ s \ Premica možnosti potrošnje Povečanje dohodka Ifaš. hlače r^jt- — majcf 4tpeneS]a:t£ hiače>MrT mapca'.JffT . hlače [kost} O majca (k») 7 0 Gospodarjenje_Možnosti potrošnje_Premica možnosti potrošnje_1d/1 Premica mo in osti potrošnje Poveš ame E ar B an a d3 snn B Stipendprl^ mila^et Gospodarjenje_Možnosti potrošnje_Premica možnosti potrošnje_1e/1 Vaja vaja Mala šola_1-Ekonomski problem posameznika in gospodinjstva_8/31 Mala šola_1-Ekonomski problem posameznika in gospodinjstva_9/31 m n m m & s> -h« *■<»-Ekonomski problem posameznika in gospodinjstva Potrofinik ima 1000 d.e. dohodka. Kupuje dobrino A, 2a katero mora odšteti 100 d.e. in dobrino B, ki st-sn« 200 d.e. Dopolni lestvico mofrch ftafcupov ■dubniiB A dubmia B | 10 OJO e G A 2 G Dobrina A s« podraži m se&f stan« 200 d.e. Dopolni lestvico moSnih jtafcupov dtltiiinil A rlubnna S II 1 3 3 4 £ vaja Mala šola_1-Ekonomski problem posameznika in gospodinjstva_10/31 VAJA Mala šola_1-Ekonomski problem posameznika in gospodinjstva_18/31 II ;v ud f «"■" '■■>—t: Ekonomski problem posameznika in gospodinjstva vaja Mala šola_1-Ekonomski problem posameznika in gospodinjstva_21/31 VAJA Mala šola_1-Ekonomski problem posameznika in gospodinjstva_23/31 Vaja Mala šola_1-Ekonomski problem posameznika in gospodinjstva_25/31 VAJA Velika šola_1-Ekonomski problem posameznika in gospodinjstva_11/28 Premica možnosti potrošnje je orodje, s katerim si lahko pomagamo pri odločanju o nakupu. Pokaže največjo mogočo količino dveh dobrin, ki jo lahko kupimo ob danem dohodku in danih cenah. Ko izbiramo, katero kombinacijo dobrin bomo kupili, moramo upoštevati alternativne stroške. Ti so, ob danih cenah, stalni. 4-3 IZBIRA DRUŽBE PRI PROIZVAJANJU ZDA ustvarijo skoraj za 10.000 milijard ameriških dolarjev proizvodov in storitev na leto, Slovenija pa le za 20 milijard. Ali je to največja mogoča proizvodnja teh držav? Od česa so odvisne proizvodne možnosti gospodarstva? V Sloveniji je bilo leta 2010 okrog 110.000 brezposelnih. Ali se Slovenija nahaja na krivulji proizvodnih možnosti? Gospodarjenje_Možnosti proizvodnje_Krivulja možnosti proizvodnje_1a/2 Družba je pri proizvajanju omejena s količino proizvodnih dejavnikov in z njihovo učinkovitostjo. Obe se s tehnološkim razvojem povečujeta. Predpostavimo, da gospodarstvo proizvaja samo dve dobrini: kitare in majice. Krivulja proizvodnih možnosti prikazuje največjo mogočo količino proizvodnje dveh dobrin ob: ♦ dani količini proizvodnih dejavnikov (dela, naravnih virov in kapitala) in ♦ dani učinkovitosti teh dejavnikov. Vse kombinacije proizvodnje na krivulji pomenijo, da so vsi proizvodni dejavniki polno zaposleni na najbolj učinkovit način. Katero proizvodno kombinacijo bo družba izbrala? To je odvisno od njenih potreb. Gospodarjenje_Možnosti proizvodnje_Krivulja možnosti proizvodnje_1 b/2 ♦ Proizvodne kombinacije nad krivuljo so nedosegljive, saj ima družba premalo proizvodnih dejavnikov. ♦ Točke pod krivuljo pa pomenijo, da družba neracionalno uporablja dane proizvodne dejavnike, saj niso polno zaposleni. Zaradi tega proizvaja manj dobrin, kot bi jih lahko. 4-3-1 ZAKAJ JE KRIVULJA PROIZVODNIH MOŽNOSTI PADAJOČA? Vojaška industrija je največja industrija na svetu. Večina držav namenja za orožje od 1 do 6,5 odstotkov bruto domačega proizvoda; države, ki so v vojni, pa celo 10-20 %. Kateri so alternativni stroški vojaških izdatkov? Neizgrajene oz. neproizvedene bolnišnice, šole, potrošne dobrine, naložbe podjetij v nove tehnologije in delovna mesta ... Namesto ene vojaške podmornice, ki stane 700 milijonov ameriških dolarjev, bi lahko zgradili številne najsodobneje opremljene bolnišnice. Seveda se pri vsaki izbiri pojavijo alternativni stroški. Zato je krivulja proizvodnih možnosti družbe padajoča. Proizvodnih dejavnikov, ki jih namenimo za proizvodnjo kitar, ne moremo uporabiti za proizvodnjo majic. Več kitar lahko proizvedemo le, če zmanjšamo proizvodnjo majic. Alternativni stroški kot količina druge dobrine, ki smo se ji odpovedali, so pri proizvodnji čedalje večji. Kaj je lahko razlog za to? Če družba spremeni proizvodno izbiro in se odloči za več kitar, mora premestiti del proizvodne opreme in delavcev iz ene dejavnosti v drugo. Majice se tako »spremenijo« (»transformirajo«) v kitare, zato imenujemo krivuljo proizvodnih možnosti tudi transformacijska krivulja. Vendar so proizvodni dejavniki specializirani, zato niso enako uspešni pri proizvodnji obeh dobrin. Zato jih za proizvodnjo dodatne kitare potrebujemo čedalje več. Alternativni stroški pri proizvodnji torej naraščajo, zato je krivulja proizvodnih možnosti konkavne oblike. Gospodarjenje_Možnosti proizvodnje_Krivulja možnosti proizvodnje_1c/2 4-3-2 KDAJ SE PROIZVODNE MOŽNOSTI SPREMENIJO? Vsaka sprememba količine ali učinkovitosti proizvodnih dejavnikov spremeni možnosti proizvodnje. ♦ Če se poveča količina proizvodnih dejavnikov za proizvodnjo ene dobrine ali njihova učinkovitost (dodatno izobraževanje in usposabljanje sodelavcev, novi tehnološki postopki ipd.), se proizvodne možnosti povečajo. Krivulja se premakne nevzporedno navzgor. ♦ Če se zmanjša količina in/ali učinkovitost proizvodnih dejavnikov, se proizvodne možnosti zmanjšajo in krivulja se premakne vzporedno navzdol. Krivulja možnosti proizvodnje Poveitnje ufiinkevitosti proi&rodnihdejavnkev kiare (kosi) 0?,5 mi$»{tosi) j£tQ s \ \\ V \ \ \ \ i \ t 01 2 3 4 5 8 7 S fejtare Krivulja možnosti proizvodnje ZmanjSanje količine proizvodnih defavnirov ki are [ko* i 0 h majice ) Al o 01 2345678 kia/e Gospodarjenje_Možnosti proizvodnje_Krivulja možnosti proizvodnje_1d/2 Gospodarjenje_Možnosti proizvodnje_Krivulja možnosti proizvodnje_1e/2 4-3-3 KATERA PROIZVODNA IZBIRA OMOGOČA HITREJŠO GOSPODARSKO RAST? Za gospodarsko rast je pomembna izbira družbe med proizvodnjo potrošnih in kapitalskih dobrin. Gre torej za izbiro družbe med končno in produktivno potrošnjo. Gospodarska rast bo hitrejša, če bomo proizvajali več kapitalskih dobrin, tj. če bomo več namenili za produktivno potrošnjo. Res je, da gospodarska rast še ne pomeni nujno tudi razvoja in napredka; to je odvisno predvsem od razdelitve novoustvarjene vrednosti med ekonomske osebke in izbire dejavnosti, ki jih razvijamo. Seveda je zaželena zmerna rast, ki ne obremenjuje naravnega okolja, omogoča pa, da zadovoljimo več potreb. Če se danes odločimo, da bomo proizvajali več sodobnih kapitalskih dobrin (točka K), bomo sčasoma imeli več tehnološko naprednih proizvodnih sredstev. Zato bomo lahko v prihodnosti proizvedli občutno več tako kapitalskih kot tudi potrošnik dobrin. Vendar to pomeni, da imamo danes manj potrošnik dobrin in manj končne potrošnje gospodinjstev. Če pa izberemo kombinacijo P, imamo danes veliko izbiro potrošnih dobrin. Vendar bodo v prihodnosti proizvodne možnosti podobne današnjim, proizvodna oprema in proizvodi pa tehnološko zastareli. vaja Mala šola, 2-Proizvodnja in proizvodna izbira_15/53 Vaja Mala šola, 2-Proizvodnja in proizvodna izbira_16/53 Vaja Mala šola, 2-Proizvodnja proizvodna izbira_17/53 Vaja Mala šola, 2-Proizvodnja in proizvodna izbira_18/53 Vaja Mala šola, 2-Proizvodnja in proizvodna izbira_19/53 Vaja Mala šola, 2-Proizvodnja in proizvodna izbira_20/53 Vaja Mala šola, 2-Proizvodnja in proizvodna izbira_22/53 Vaja Mala šola, 2-Proizvodnja in proizvodna izbira_23/53 Vaja Mala šola, 2-Proizvodnja in proizvodna izbira_21/53 Pri ekonomski izbiri si lahko ekonomski osebki pomagamo s premico možnosti potrošnje in krivuljo možnosti proizvodnje. Premica možnosti potrošnje pokaže največjo mogočo količino dveh dobrin, ki jo lahko kupimo ob danem dohodku in danih cenah. Krivulja proizvodnih možnosti pa pokaže največjo mogočo količino dveh dobrin, ki jo lahko proizvedemo ob dani količini in učinkovitosti proizvodnih dejavnikov. Pri vsaki izbiri imamo vedno alternativne stroške; to so dobrine in storitve, ki smo se jim odrekli. Pri nakupu so stalni, pri proizvodnji pa se večajo. Transformacijska krivulja nam ponazori tudi izbiro med proizvodnjo življenjsko nujnih in luksuznih dobrin ter zasebnih in javnih dobrin. Tehnološki napredek in polna zaposlenost proizvodnih dejavnikov spodbujata gospodarsko rast. Reši še druge naloge Male in Velike šole mikroekonomije. LITERATURA IN VIRI 1) Fortič, H. Sodobno gospodarstvo Slovenije; učbenik. Ljubljana: DZS, 2004. ISBN: 86-3413787-2. 2) Fortič, H. Temelji ekonomije; učbenik. Ljubljana: DZS, 2002. ISBN: 86-341-2959-4. VIRI STATISTIČNIH PODATKOV 3) Bilten Banke Slovenije (online). Ljubljana, Banka Slovenije, oktober 2011. Dostopno na naslovu: http://www.bsi.si/iskalniki/bilteni.asp?MapaId=229. 4) Ekonomsko ogledalo (online). Ljubljana, UMAR, oktober 2011. Dostopno na naslovu: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user upload/publikacije/eo/2011/EO 10 splet.pdf. 5) Eurostat (online). Dostopno na naslovu: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/eurostat/home/. 6) Poročilo o razvoju (oniline). Ljubljana, Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), 2011. Dostopno na naslovu: http://www.umar.gov.si/publikacije/porocilo o razvoju/publikacija/zapisi/porocilo o razvoju 2011/35/?tx ttnews%5Bsyear%5D=2011&cHash=0e2f0ac226. 7) Socialni razgledi (online). Ljubljana, UMAR, 2009. Dostopno na naslovu: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user upload/publikacije/socrazgledi/2009/socialni razgledi 2009.pdf. 8) Statistični letopis (online). Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije (SURS), 2010. Dostopno na naslovu: http://www.stat.si/letopis/letopisprvastran.aspx. Vir slike na naslovnici: Fortič, Helena. (2010). Ekonomija za Ekonomske tehnike; e-gradivo. Blejska Dobrava: Videofon. Dostopno na naslovu: http://www.egradiva.si/?page id=72