Izllflj»
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Velja :
za celo leto 4 krone (2 gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom:
SfBraviiist vo „Mira<s v Celovca,
Vetrinjsko obrneš tj e št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Vsakemu svoje! — Slovenci! Ne udajmo se!

Leto XX.
V Celovcu, 17. januarja 1901.
Štev.
» '
/ - V/


Državnozborske volitve.
UTa Koroškem.
Kmetske občine so volile dné 12. jan. Izid je bil tak, kakeršnega smo ob silnem pritisku morali pričakovati. Koroški Slovenci sino zop^t izgubili edini mandat, katerega smo si bili pri zadnjih volitvah prvikrat priborili. — Izid volitev v posameznih krajih je sledeči :
Okraj Celovec-Velikovec: Izvoljen je nemško-nacijonalno-bauernbundarski kandidat A. Čare s 141 glasovi; naš kandidat Franc Grafenauer je ostal z 82 glasovi v manjšini. V Celovcu je, bilo oddanih glasov: za Čareta 102, za Grafenauerja 14, 1 listek prazen. Izostali so 3 volilni možje. V Velikovcu je bilo oddanih 108 »lasov, in sicer za Grafenauerja 68, za Čareta 39. Izostalo je 5 volilnih mož. — Izpolnila se je torej želja nemčurjev; zmagali so, a to nas ne plaši! Opomin nam je, da gremo na delo s podvojeno silo !
Okraj Beljak-Borovlje. Izvoljen je dež. poslanec Mat. Čraš, kandidat „bauernbunda", s 76 glasovi. Od nemško-nacijonalne stranke postavljeni protikandidat Gr. Janih je propadel z 46 glasovi. Oddanih vkup 122 glasov. Slovenci se volitve niso udeležili.
Okraj Šmohor-Špital. Prišlo je do ožje volitve. Pri prvi volitvi je dobil namreč kandidat katoliške stranke Rup. P i r k e r 62, A. W e r n i š 64 in profesor dr. Waldner 22. V ožji volitvi je dobil R. Pirker 64, A. Werniš pa 83 glasov (od 147). Izvoljen je torej zadnji.
Okraj Št. Vi d - Vo 1 š b er g. Izvoljen je dosedanji poslanec J. Tschernigg s 155 glasovi. Konservativec R. Tat s c hi je dobil 21 glasov.
Mesta. Izvoljeni so sami nemški nacijonalci in sicer vCelovcu dosedanji poslanec Do berni k s 754 glasovi. — Gorenjekoroška mesta so izvolila zopet dr. Steinwenderja s 608 glasovi. Protikandidat, pristaš Schonererjev, dr. Gassner je dobil 346 glasov. — V spodnjekoroških mestih je izvoljen velikovški klobučar Gr at zhof er s 556 glasovi. — Veliki posestniki so volili s 54 glasovi za poslanca grofa Alf. Khevenhiiller-ja; pristaš dr. Lemiš-eve stranke, bivši posl. Mat. žl. Millesi, je propadel s 40 glasovi.
Št. Jakobska šola!
Iz Št. Jakoba v Rožu.
Še ni miru v našem Št. Jakobu ! Kakor vrag ne more pustiti pri miru ničesar, kar je ljudem posebno v izveličanje, tako tudi naši nemčnrčki, domači in tuji, ne morejo prenesti Št. Jakobske slovenske šole, ker obeta biti steber, nepremagljiv steber slovenščine v celej rožni dolini, kakor hitro bode mogla pokazati svoje izvrstne uspehe. Ravno to pa hočejo zabraniti naši nasprotniki! Prej še, preden more dozoreti sad, naj pade drevo, da ne bode moglo pokazati sadu — tako hočejo, tako želijo spodaj in zgoraj !
Komaj je minula volilna borba, jedva je Št. Jakob pokazal, da je slovensk in da ne mara poslušati zunanjih ponočnih agitatorjev, že se je boj vnel na drugi strani. Sovražnik naš je neutrudljiv; ko si je kremplje svoje osmodil na eni strani, zbrusi si je vnovič ter je zasadi v drugo, češ: če ni šlo tako, morebiti pojde tukaj. Ker ni šlo pri volitvah, znabiti pojde pri šoli.
Dà! Našo slovensko šolo nam hočejo zrušiti, ono šolo, katero smo si po 13-letni, hudi vojski priborili s tolikim trudom in s tolikimi žrtvami. In kako hočejo to doseči?
Slovenca, posebno pa še koroškega Slovenca slaba stran je, da kaj rad štuli po tujem in da meni, vsa sreča njegova je v tem, da zna nemški. Le nemški in pa zopet nemški — to velja, to vleče, to je nad vse; in če bi se otrok v šoli naučil le nemški, kaj drugega pa še za las ne, vse dobro bi bilo in šola taka bila bi prava. Slovensko otroci itak že znajo od doma, tako sodijo naše modre glave — kaj drugega — no pa ne potrebujejo, da znajo le nemški! — V to slabo stran našega ljudstva je sovražnik zasadil svoje kremplje
ter je začel loviti podpise za tako šolo, kakoršna je bila pr»j. tedaj za nemško šolo!
Št. Jakobčani, tisti, ki ste se podpisali za nemško šolo: veste-li, kaj ste s tem storili?
Prvič ste snedli svojo besedo in z lastnimi rokami hočete podreti, kar ste prej sezidali s tolikim trudom? Ali vas ni sram, ko se vam bode posmehoval cel svet, ko poreče: Št. Jakobčani pa menda res niso več pri pravi pameti? Pred par leti so se na vso sapo potegovali za slovensko šolo; celih 13 let so jo imeli za nekaj dobrega in so se zanjo trudili, kar so le mogli, in sedaj pa je sami nočejo. Kajpak da ne morejo biti pri pravi pameti, ali pa so — izgubili hlače ter se zavili v janke!
Drugič postali ste s tem izdajice slovenskega rodu! Dà, slovenski rod, svojo slovensko materino besedo; besedo, ki ste se je učili od svoje ljube mamke; besedo, s katero dan na dan še sedaj razodevate eden drugemu svoje veselje in svojo žalost — to svojo drago materino besedo hočete prodati za vam tujo nemščino, prodati jo hočete za boro šaro, kakor je Judež prodal Izveličarja za ničvreden prah! Vas ni sram takega izdajstva? Se ne bojite drugih Slovencev, ki bodo s prsti kazali za vami, češ: glejte je, izdajice našega rodu ! Črna zemlja naj pogrezne njega, kdor odpade !
Tretjič pa storite samim sebi največjo škodo, zakaj šola, ki jo imate sedaj, je izvrstna, in dosega, kolikor je sploh mogoče, popolnoma svoj namen. Prepričan sem, da nobeden izmed tistih, ki delajo proti slovenski šoli, in nobeden izmed tistih, ki so se podpisali za nemško šolo, zdajne slovenske šole niti ne pozua ne — in upam si trditi, da izmed vseh teh jih bode le malo, ki znajo toliko brati in pisati slovenski, kakor znajo šolarji drugega razreda naše slovenske šole, še manj pa jih bode, ki bi znali toliko nemški brati in pisati, kolikor znajo šolarji četrtega razreda!
Česar človek ne pozna, tega tudi ne čisla, to je stara reč. Najdragocenejši biser v roki nevednega otroka ni prav nič več vreden, kakor lesketajoče se barvasto steklo; da se le sveti in leskeče, to je za otroka glavna reč — da pa je biser vreden tisoče in tisoče kron, barvasto steklo pa niti pol beliča, za to se otrok ne zmeni. Takemu nevednemu otroku podobni se mi zdijo naši Slovenci, ki tako hlastno stegajo svoje roke po nemški šoli. Tudi o njih veljajo besede: oni ne vedó kaj delajo! Oni ne vedó, da sama nemščina nikakor ni v stanu storiti človeka srečnega ter mu podati vsakdanjega kruha — drugače bi morali pač vsi Nemci biti srečni in nobenemu bi ne bilo treba stradati ali beračiti! Oni ne vedó, kako bedarijo izustijo, če pravijo: slovenski znajo otroci itak že od doma, v šoli naj se učijo nemški — ker potemtakem bi Nemci ne potrebovali nobene šole, kajti nemški znajo itak že od doma, zakaj bi se pa še v šoli učili nemščine, katero že znajo in je pač nikoli ne bodo pozabili? — Slovenci, ki si želijo nemške šole, dalje ne vedó, kaj delajo, ker ne pomislijo, da šola ni samo za to, da se v njej učijo otroci nemški, ampak pred vsem za to, da se v njej učijo vsega, kar potrebujejo za življenje: pisati, brati in računati, kajpak tudi krščanskega nauka in krščanskega življenja; ne le za glavo je šola, ampak pred vsem za srce, to je ne le za to, da se otroci kaj naučijo, ampak da se tudi dobro vzgojijo! To pa je mogoče doseči le v taki šoli, v kateri se otroci poučujejo v jeziku, katerega zastopijo, v jeziku, katerega so se naučili od svoje matere.
„Nemci nam očitajo/ pišejo slavni škof Martin Slomšek v životopisu Franceta Čepe, „da smo v omiki zaostali, da naše (slovenske) šole nič ne veljajo, da je naše ljudstvo neumno in nemarno. Tako očitanje ni pravično, ni resnično. Ako smo pa Slovenci v kakih posvetnih rečeh zaostali, so nerodne ne m šku tarske šole krive, v katerih se razun vere slovenska mladina prav za prav ni učila drugega, kakor nekoliko uemčevati.
Nemški so otroci večjidel pozabili, drugih potrebnih in koristnih rečij se pa niso učili/
Dà, prav take so naše nemčurske šole, one šole na Slovenskem, v katerih se tudi slovenski otroci poučujejo s pomočjo neznane jim nemščine. Kar se v njih otroci naučijo nemškega, to kmalu pozabijo, ako ne pridejo za nekaj časa med Nemce, kaj drugega se pa učili niso. Kako bi se tudi mogli drugih rečij učiti, ko so se jim pravile in vbij ale v glavo, — dà, vbijale v glavo, to je pravi in edino primerni izraz — v neumljivej jim nemščini? Če hočeš, da te trd Nemec zastopi, mu moraš povedati po nemški, drugače ti odgovori: „Ich verstehe nichts!“ če hočeš, da te zastopi trd Lah, moraš ž njim govoriti laško, drugače se ti odreže: „niente capisco!" če hočeš, da te bode umel Francoz, Anglež, Kinez ali Turek, poslužiti se moraš njegovega jezika: samo za Slovence naj bi bila izjema? Samo trdi Slovenci naj bi zastopili pouk tudi trdo nemškega ali trdo laškega učitelja? Zares: Bog daj norcem pamet, ki trdijo take gorostasne nesmiselnosti !
Kakor ob času Slomšekovem, tako trdijo nem-čurji tudi še dandanes : slovenska šola ne velja nič ! Prosim, se je li samo eden izmed vas, ki tako trdite, že prepričal o tem, ali naša slovenska šola kaj velja ali ne? Dvomim, da bi sploh kateri bil toliko sposoben, da bi to mogel presoditi, zato ste
davno pre-------. Zato vam hočem z dokazi iz naše
šent-jakobske slovenske šole pokazati, koliko naša slovenska šola velja in koliko se v njej otroci naučijo tudi nemščine.	Mat. Rašun župnik.
(Dalje prihodnjič.)
Na delo za narod!
„Mir“ je minulo leto krepko in resnično odkrival rane „na nàrodnem telesu/ ki so tako žalostne, da konkurirajo z njimi le one, katere izvi-.rajo iz „hudičevega olja11. Mislim na rane, ki nam jih seka nemčurska šola. Jako se mi je do-padla misel, da se mora zanesti zavest o krivicah, ki se nam godè, v zadnjo kočo, kjer slovenska kri vreje v srcu. — Jako spoštovan gospod mi je rekel: „Če bi le kaj pomagalo pisati/ Res bi lahko obupali. Zadnja leta smo hudo občutili železno pest, ki davi nas Slovane na jugu, in zavladala je pri nàrodnjakih na Koroškem velika obupnost. Toda nàrod, če je kaj prida, se ne dà tako hitro zadušiti. „Če je kaj prida11, to je pač. Volitve so pokazale, da na „verni slovenski nàrod“ okoli mest in trgov res ne smemo dosti zaupati, ker tam je ljudstvo preveč pokvarjeno.
Sovražnikom našim bo seveda zrastel še večji pogum. Zdi se, kakor bi se bili oni zakleli: Zatrimo Slovence z vso silo, pa bomo imeli mir, sedaj je ugodni čas! Vlada se na Slovence na Koroškem ne ozira prav nič, duhovska oblast tudi ne dosti (ta še vsaj duhovnike pošilja Slovencem, ki slovensko — vsaj nekoliko — znajo). Ako bi obe cesarju in papežu udani slovenski živelj krepko podpirali in budili, bi bilo pač spodbudno za rojake. Ali obupati tudi sedaj ni treba. Ravno volitve so pokazale, da je še mnogo srčnih mož med nami, ki surovemu nasilstvu nočejo upogniti vratov. Torej ne omahnimo, temveč sedaj še le prav na delo! Nesrečna volitev nas še ni pokopala. Močna srčna žila še bije v naši nàrodni šoli in zadrugi. Dné 19. decembra smo v Št. Rupertu zopet krepko čutili, da še živimo, da smo nàrodni in nàrodna naša deca. Videli smo z lastnimi očmi in slišali na svoja ušesa, da omika našega nàroda ni v nemškutariji, ampak se še le tam začne, kjer smo spon nemškutarije rešeni. Nàrodna organizacija pa nàrodna šola sta našim sovražnikom najhujši trn v peti. Ako te dve napredujeta vkljub njihovemu — pivu, lažem in nožem, pa se bodo še jeze penili, ker nam ne bodo mogli smrtnega udarca zadati.
Na Angleškem in Francoskem, pa tudi v misijonskih deželah se je v hudih preganjanjih krščanska vera dolgo ohranila čista in čvrsta še v posameznih družinah. Istotako se mora ohraniti tudi pri nas krščanstvo in nàrodnost, četudi stari libe-
ralci (z demokrati) in mladi nemški nacijonalci kakor povodenj poplavijo celo deželo tudi po kmetih. Slovenstvo ima svoje korenine v družini; prav v vrlih slovenskih družinah, v kočah in gorah, kjer biva neskvarjen rod, se mora slovenstvo krepko ohraniti. Politično delo letos ni imelo uspeha ; obrnimo pozornost na drugo polje, tam trud nikdar ne bo brez uspeha, ker tam ni treba „večine“. Jaz mislim na domačo vzgojo, katero je II. katoliški shod v Ljubljani nujno priporočil. Tu zastavimo vse svoje moči! Zaradi tega pišem.
Poprimimo se z veliko večjo vnemo zopet družbe sv. Cirila in Metoda in vseh po-močkov, katere nam ona ponuja ! Začnimo zanimanje zbujati za društvo krščanskih detoljubov! Razširjajmo slovenske knjige med mladino, n. pr. „Angeljčka“, in prav v vsaki župniji naj se vendar že ustanovi knjižnica (v kateri morajo pred vsem spisi Krištofa Šmida biti)! Treba je nekoliko dobre volje in ljubezni za nàrod, pa gre. Sevé, da časnikov ne smemo pozabiti. Vse, kar sovražniku slovenskega nàroda mrzi, je temu-le koristno.
Ne govorite: „Če bi le kaj pomagalo“, ampak vsak glej, da bo kaj uspeha pri njem. Ni nam zameriti, ako si srce ohladimo v „Miru“. Ako še pisali ne bomo, prav gotovo zaspimo. Jaz ne mislim, da je pisanje zastonj : ono zbuja moči in zbira delavce. — Vprašam: Ali smo Slovenci na Koroškem že vse sile porabili; ali ni več močij, morebiti deset ali stokrat več močij v nas, kakor smo jih doslej zastavili za slovensko reč?? Par jih je na moč delalo, velika večina pa še ni posegla v vojsko, se ni še lotila resno nàrodnega dela. Delati ni le: ob volitvah malo poagitirati, ampak: vstrajno se truditi in ne nehati, um, jezik, pero, ves čas in denar, vse sile porabiti v prebujanje in povzdigo svojega tlačenega in strapanega nàroda. Vsak zaveden Slovenec naj misli, da mu je Bog dal jezik za to, da (v svojem jeziku) časti Boga in z vso zgovornostjo (o vsaki priložnosti) v strapanem bratu zbuja zavednost. Bolj ko je ljudstvo strapano, bolj se ga moramo usmiliti. Gospod se je najbolj usmilil zaničevanih in tlačenih, ubogih in onim, ki so ga zaradi tega grdo gledali, odgovoril: „Zdravi ne potrebujejo zdravnika, temveč bolni. Idite, pa učite se, kaj je: Usmiljenje hočem, ne daritev !“ (Mat. 9,13.) „Kateri tedaj vé dobro storiti1', piše sv. Jakob (4, 17) „in ne stori, mu je v greh". Neuspešnost volitev nam ne sme vzeti poguma. Naša popustljivost in obupnost bila bi se ve našim grobokopom jako všeč. „Vi pa, bratje, nikar ne nehajte dobro delati!" (Tesal. 3, 13.). Mlade moči skličimo na delo! Vsaj desetkrat toliko se more storiti, kakor se je! Volitve in politika niso vse, največ moramo doma in natihoma storiti : mirno delo za nàrod ! In na tako delo poživljam danes vse svoje rojake, ki jim še bije srcé za mili naš nàrod! Na delo vsi, ker je zato skrajni čas!	________
Dopisi.
Železna Kapla. (Naša železnica.) Ali jo bomo kdaj dobili? To je vprašanje! Notranji minister je dovolil, da se ustanovi akcijska družba: „Krajevna železnica Sinčavas-Železna Kapla," Do-tično dovoljenje so dobili gg.: tovarnar E. Englànder, župan E. Zeeman in posestnik J. Gross. Želimo, da železnica vendar enkrat pride v — pravi tir !
Šmihel nad Pliberkom. (Še enkrat volitve.) Kakor je „Mir“ že poročal, so nasprotniki pri volitvah pogoreli, akoravno so si na vso moč prizadevali priboriti si vsaj tretji razred. Sreča jim ni bila mila. Vendar je resničen pregovor, ki pravi: Ni je nesreče brez sreče. Tudi naši pogorelci so našli tolažbo ; poklicali so, kakor pravijo hudomušni jeziki, novo ustanovljeno požarno hrambo v Ponikvi, da bi gasila. Veliko vspeha pa menda njih klic ni imel, ker smo videli, da so nekateri gasili tudi z Žitarcem. Žalosten je izid volitev, posebno za one, ki so se dovolj trudili z agitacijo. Ko je prišel g. učitelj v volilno sobo ter pregledavši volilce zopet odšel, smo se spomnili nemške pesmi o ognju, katero smo predrugačili po svoje :	„Er zahlt die
Hàupter seiner Lieben — Und sieb, es fehlt manch’ theueres Haupt,“ ali po naše: „In štel je glave svojih ljubih — In glej mars’kterega manjka glava.8 Četudi so nasprotniki dobili 18 glasov, vendar je ta volitev pokazala, da nemškutarjem pri nas ne bo prisijala zarja lepše bodočnosti, ker si pri vsem svojem trudu niso priborili več kakor polovico glasov in to samo v tretjem razredu. Šmihel ostane tedaj, kar je bil : trdnjava in ognjišče slovensko ! -n.
Globasnica. (Občinske volitve.) Nenavaden je bil za našo vas dan nedolžnih otrok. Zjutraj so nas otepali otroci, ki so tem lažje hodili okrog, ker ni bilo šole. Na dan volitev ne more biti šolskega pouka, kaj mislite, naši učitelji morajo voliti, še bolj pa morajo agitirati. Tepli smo se potem pri volitvah za zmago. Akoravno so učitelji in znani razširjevalec „Štajerca" napeli vse moči, vendar je zmaga naša. Izvoljeni so vsi odborniki od naših volilcev, in vendar je eden v odboru, ka-
terega moramo prištevati nasprotnikom, in ki ni vreden časti, katero so mu zaupali naši volilci. Izvoljen od naših v III. razredu, volil je z nasprotniki v II. razredu. Če bi bil značajen, odložiti bi moral poverjeno mu častno me>to. V prvem razredu so odločili volitev posestniki iz Večne vasi, posebno dva, katera sta v zadnjem trenutku pustila nemškutarje na cedilu. Prejela sta za nagrado od nasprotnikov 80 vinarjev. To jima je gotovo le v čast! Volitve so nam pokazale, da je za našo stranko nevaren I. razred, zato je pa treba pridno delati in zabraniti, da ne pride nasprotnikom v roke. — Tudi po volitvah je bilo tepenje. Ker nas pri volitvah niso mogli premagati, so hoteli pokazati na drug način svojo moč in omiko. Ko so odhajali nekateri kmetje iz Večne vasi proti domu, oznanjevalo je kamenje, ki je priletelo za njimi, nemškutarsko omiko. Tako daleč, t. j. do kamenja smo prišli torej tudi pri nas! Slava vsem zavednim volilcem, odpadnikom pa Bog pamet razsveti.	—n.
Črneče. (Ljudsko štetje.) Ljudsko štetje, ki je pouzročilo farnim uradom toliko dela in sitnosti, je pri nas sicer že. končano, ali ne moremo drugače, kakor da stavimo tukaj v tej zadevi nekatera vprašanja. Kolikor mi je znano, se morajo tisti, ki ljudstvo štejejo, potruditi k ljudstvu, ne da bi morali romati od hiše do hiše, ampak da pridejo, če je občina velika, vsaj v to ali ono vas, kamor tudi kmetje lahko pridejo, brez da bi zamudili cel dan ! Tako je tudi storila občina Libeliče in napravila zapisovanje v Črnečah. Drugih mislij pa je občina Tolsti vrh, ki je v nemčurskih rokah. Prejšnja leta se je dotični številec potrudil in prišel k nam, letos pa so morali vsi kmetje v Guštanj. Ali je tega treba? Ali ne pride eden lažje k nam, kakor mi k njemu? Potem še nekaj: Znano je, kako težko napovedo priprosti kmetje natanko rojstni dan svojih otrok, kakšne sitnosti jim to dela. Za otroke, rojene od 1. 1881. do 1891. so prejeli posebne listke od farnih uradov, kjer so njih otroci bili rojeni in krščeni (le, da je bilo teh listkov premalo na razpolago!), kaj pa je z drugimi otroci? Ali so farni uradi primorani, napraviti izpiske za nje? Ako dà, potem bi bilo najboljše, oddati celo ljudsko štetje njim, ker potem ne bode nobene nenatančnosti in mislim, tudi nobene krivice! Dopisnik je bil s krstnimi knjigami navzoč pri ljudskem štetju v Črnečah, kjer je bil za to posebno naprošen od občine. Šel bi bil tudi k štetju za občino Tolsti vrh, ako bi se bilo vršilo v fari; da bi pa hodil s štirimi ali šestimi knjigami eno ali poldrugo uro daleč, k temu vendar ni primoran. Ker pa nekatere stranke niso vedele podatkov in tudi niso imele listkov, so zdaj hude na farni urad! Kdo je tega kriv? Saj ni farni urad ljudij štel! Zdaj ob koncu starega in v začetku novega leta ima vendar vsak kaj boljšega opravit, kakor opravljat dela, za katere človek nima drugega kakor naposled jezo in nehvaležnost. Ako pa farni naš urad potrebuje kdaj pomoč občine, da bi n. pr. odpravil kak divji zakon, potem se mu odgovori: „To je človeška slabost!8 Bodimo le vsak na svojem mestu, potem bomo tudi radi pomagali eden drugemu; kakor sem, tako tja — roka roko umiva ! ! Žalibog, da mora radi tega trpeti ljudstvo.
Od koroško-štajerske meje. Ljubi „Mir“! Kako se ti vendar godi po svetu ! Znano je, da te pridno čita marsikateri po rojstvu — Slovenec, po mišljenju Nemec (ker je to bolj „nobel"). Da pa tak človek, ki za „Mir“ še borega krajcarja nima, tebe, »umazani črni ptič", sploh v svoje nemške (?) roke vzame, temu se čudimo! Je že tako, v vsaki fari in vasi mora biti kdo, ki mir kali ; in če eden izmrje ali odide, hitro dobi namestnika. Da le mini ni med ljudmi, mu je že boljši, in če se tudi noben za njega ne briga, toliko bolj se briga on za druge, če je že res tako pristen Nemec, potem ga spomnimo na znani nemški pregovor: Čevljar, ostani pri svojih kopitih." — Tuj časnik si izposoditi, ga brati in konečno nanj zapisati: „Nepokoj !" — je grdo, nehvaležno, pobalinsko ! Toliko za danes, prihodnjič, če treba, več kaj ! Imamo na razpolago več take robe. Ti pa, dragi „Mir“, si ravno s priimkom „Nepokoj“ zopet pokazal, da si na svojem mestu in da si zadel v sršenovo gnjezdo! Le tako naprej! — Eden, ki „Miru ne samo bere, ampak ga tudi placa.
Borovlje. (Smrt. — Samomor.) Dué 9. jan. je umrl tukajšnji lekarnar g. H. Findeneg, star 51 let. — Dné 5. jan. se je ustrelil tukajšnji kovač V. Ibovnik, star 60 let. Bilo se mu je zmešalo.
Št. Jakob v Rožu. (Popravek popravka.) Popravku mojega dopisa o naših občinskih volitvah (glej „Mir“ štev. 1. t. 1.) odgovarjam sledeče: Ni res, da sem v svojem dopisu trdil, da ste Vi, č. g. župnik Jak. Knaflič, na dan občinskih volitev v Št. Jakob prišli z namenom agitirat za eno ali drugo stranko — ampak gola resnica je in nikakor neresnično ali izmišljeno, kar sem poročal: „da so naši nasprotniki v svojo agitacijo vpregli
tudi loškega g. župnika Knafliča!" Hočem verjeti, da niste vedeli za naše volitve, a verjemite meni tudi Vi, da so Vas naši nasprotniki porabili za svojo agitacijo, četudi proti Vaši volji. Kajti resnica je, kar sem poročal, in ni izmišljeno : že v nedeljo pred volitvami je gospa Hri-bernica volilce. vabila na svojo stran s tem, da jim je pravila: tudi loški gospod pridejo pomagat! Svojo trditev Vam dokažem s pričami. Česar pa trdil nisem, mi ni treba dokazovati! Za „bratovsko in krščansko ljubezen" pa se č. g. župnik zahvalite čisto komu drugemu, ne meni; zakaj, ko bi ne pomislil, da naj med kristjani vlada res bratska ljubezen, bi moj odgovor bil pač ves - drugačen!^
Poročevalec- o St. Jakobskih obč. volitvah.
Malošče. (Zmešnjava. — Volitve.) Ljudstvo v naši okolici še ni popolnoma zgubljeno za dobro stvar; manjka le pravega voditelja. Zaradi tega mnogi sicer dobri ljudje ne vedó, kam naj se obrnejo. Naši kmetje sicer začenjajo spoznavati svoje prijatelje, le pravega tira jim še manjka. Prav je, da se drži kmet kmeta in se otrese onih pijavk, katere kmeta le poznajo, kedar ga rabijo, ali kriva pot je tudi, če se ne jemlje ozir na druge stanove in njih pravične zahteve. Kakšna zmešnjava vlada med nami, so pokazale zadnje državnozborske volitve. Prišlo je sploh le 19 volilcev na volišče. Peto kurijo so menda pograbili socijalni demokratje, v četrti kuriji so pa izvoljeni možje, kateri sicer ne marajo niti za Oraša niti za Jamba, a koga naj volijo, tudi ne vedó, ker „kle-rikalci" biti, to jim pa čisto ne diši. Pač križ, če se ljudje ne držijo edino prave, namreč katoliške in slovenske politike! — Pri občinskih volitvah je bilo zanimanje večje. V tretjem razredu je prišlo volit celo 180 mož. Veselo znamenje je, da niso zmagali ljudje, katerim smrdita vera in slovenska beseda, kakor hudiču žegnana voda. Nekateri so pravi katoliški možje, drugi sicer ne marajo za komando liberalnih učiteljev in njih hlapcev, ali tudi ne vedó, kam prav za prav spadajo. Čuditi se moramo, da se kmetje sami že zavedajo, da jim brezverni liberalizem ne more prinesti dobrega. Prav tako! Le še dalje se učite, da boste spoznali, da je edina vaša rešitev le, če se oklenete vernih, katoliških in slovenskih mož. Naši učiteljčki so se sevé mnogo prizadevali za volitev. Pravijo, da so celo Boga hvalili, kar sicer drugače ne delajo, da jim ni poslal snega: tako so mogli bolj letati. Ali zgubili so le precej na podplatih, pridobili pa — nič. Samo znanemu modrijanu (?) v Mlinarah se je posrečilo priti v občinski odbor, pa le po naključbi. Privoščimo mu to srečo, da bo vsaj v dejanju pokazal kaj zna. Mislil je priti v državni zbor, potem v deželni — no prišel je saj v občinski. Nemški pregovor pravi : „In der Noth friesst der Teufel Fliegen.8 Naš širokousti „pauernretter“ se pa tudi zadovolji s to častjo, ker je pač boljši kot nič. Pa kmetje bodo gotovo skrbeli, da gospodiču greben preveč ne zraste. Našim vrlim kmetom kličemo: kmetje spoznavajte svoje prave voditelje in bodite na svojih tleh sami svoji gospodarji!
Bače. (Raznoterosti.) Polovica Bač je podobna mestu. Nasledki požara so precej zabrisani, in tudi pri ljudeh o njih ni mnogo sledu. Povsod veselo življenje, kakor bi se ničesar ne bilo zgodilo. Mislimo pa, da posojilnice prav dobro vedó, da so Bače pogorele, toda za dolg se brigati — ni časa. Mnogi nočejo spoznati prsta božjega. — V naši cerkvi je počil večji zvon. Vlil se bo nov in menda napravil se še tretji. A za plačo gre bolj trdo. Nekdo je rekel, naj bi se naložilo na »štajer" (davek), drugi je pa dejal: potem se bo pa zvonilo tudi po davku: ali se v nebesa tudi pride po — davku, ne vemo. Morebiti po novem nauku, katerega tudi nam ne manjka; stari, krščanski nauk pa pravi, da se bodo oddala nebesa le po dobrih delih. — Naše nemškutarsko-liberalno dete „Bauern-Konsum8 bode kmalu praznovalo svoj rojstni dan, če se ne bo prej preselilo nekam drugam. Menda precej boleha; že od začetka ni bilo posebno trdnega zdravja. Pravijo, da ga muči sušica in ga grozno duši. Iščejo mu zdravnika, a še tisti nemški gospod iz Beljaka, kateri mu je bil pri porodu za „babico“, je s svojo „kunštjo“ pri kraju. Dobra misel je bila sicer, s konsumnim društvom pomagati kmetom, spridili so jo pa oni, katerim je smrdela slovenščina! Mislili so: če bo društvo imelo nemško ime, potem bode cvetelo, kakor na Laškem fige. A kaže se, da so le nekateri hoteli za-se dobrih fig in dobiček, drugim pa ostanejo le one fige, katere zna pri nas vsak Bačan delati. Če bo to čudno dete že moralo umreti, Bog mu daj vsaj srečno smrt. — Dva mlada Bačana sta se nekoč pogovarjala o „konsumu“. „Mihec“, pravi Tevžej ; „tvoj atej znajo tudi »tajč pohrusten«, ali ti niso še povedali, kaj se prav za prav pravi »konsum« !“ „Pač, pač", odgovori Mihec. »»Konsum«, pravijo atej. sicer ni »tajč«-beseda, ali atej so bili že v višjih šolah, v katerih so sicer obtičali, in oni so
rekli, da se pravi »konsum« nekaj za jesti." ,Oh“, si misli Tevžej, „to so pač čudni časi, da so napravili v Bačah »Bauern-Konsum«, kjer bodo toraj »pavre« jedli." Potem takem moramo v resnici reči: „Kmetjp, varujte svojo kožo!"
Podklošter. („8 n d m a r k“.) Našim posili-Nemcem ne zadostuje več „schulverein“. Hočejo imeti tudi „sudmarko“, da bodo med ljudstvom delali še več zdražbe. Snujejo „sudmarkino“ podružnico, za katero se je bajè oglasilo že 40 udov. Beljaška Urša kliče sevé : „Heil ihnen, den wackern Vertretern echten Deutschthums". Kakšni so v resnici naši „Nemci“, je znano itak vsemu svetu. Da le zinejo, pozna se jim od daleč, da jih je rodila slovenska mati!
Na Koroškem.
„Kolportaža.“ Državno pravdništvo je tožilo gg. župnika Premru-ta in Kirchm aier-ja ter tajnika B o z m a n-a zaradi kolportaže, češ da so prestopili § 23. tiskovne postave, ko so razšir-jevali vabila (!!) na shoda v Možici in Črni. C. kr. okr. sodišče v Celovcu je imenovane oprostilo, vsled pritožbe c. kr. drž. pravdništva pa jih je c. kr. deželno sodišče obsodilo, in sicer vsakega na 6 kron globe! Več o tej štvari še spregovorimo!
,,Sudmark“. Na Koroškem so dalje sprejeli Judeževe groše : Šola v Pliberku, nek učenec kmetijske šole 200 kron štipendije in nek učitelj 200 kron posojila ! Iz tega se vidi, iz kako „vzvišenih“ ozirov so učitelji tako strastni nasprotniki slovenske narodnosti!
Občinske volitve. V Vetrinju je ostalo vse pri starem, t. j. izvoljeni so, kakor doslej, zopet liberalci. — V Pliberku je izvoljen za župana zopet g. Fr. Nemec ; svetovalca sta gg. L. Herbst in Št. Maier. — Na Budi je izvoljen za župana g. J. Maierhofer, svetovalci so gg. : V. Plešivčnik, F. Bošer in J. Lušin. — V Logivasi je sijajno zmagala slovenska stranka.
Duhovske zadeve. V Solnogradu je bil dné 13. jan. slovesno vmeščen novi knez in nadškof dr. jan. Katschthaler. Slavnosti se je udeležil tudi naš mil. g. knezoškof. Slavnostno pridigo je imel mariborski knezoškof. — Nevarno bolan je bivši gvardijan tukajšnjega kapucinskega samostana, č. o. Lambert Lanzuner. Sedaj biva v Meranu.
—	^.Svoji mesti menjata gg. kaplana Fr. Hafner v Št. Vidu in Fr. Neuvvirther v Zgornji Beli.
—	Do 22. febr. je razpisana župnija Šteben pod Juno.
Nezgode. V Vetrinju se je dné 1. t. m. učiteljski pripravnik N. Otovic igral z nabasano puško. Puška se je sprožila in Otovic je izgubil eno oko.
—	V Pregradu, občina Osoje, je na novega leta dan pogorela kmetija Lucije Moser. Zažgal je v pijanosti vžitkar J. Moser, ki je tudi sam zgorel. Moser je bil 57 let star. — V Priblivasi blizu Malega Št. Vida so našli dné 4. t. m. umorjeno deklo Fr. Donižic. Neznan zločinec jo je umoril, ko je bila sama v hlevu in je molzla krave.
Drobiž. Vpeljava električne luči v Celovcu bo občino stala okrog 1,700.000 kron. — Deželni šolski svet je zaukazal, da morajo od slej naprej božične počitnice na vseh ljudskih in meščanskih šolah trajati od 24. dec. do 1. jan. — Na Obirju je bilo lani 312 hribolazcev. — V Celovcu je lani 52 ^katoličanov" prestopilo k luterancem.
—	Planinska rudarska družba bo opustila tudi svoje tovarne v Heftu.
Iz slovanskega sveta.
Davek za samce. Bolgarska vlada resnobno misli vpeljati davek za stare samce, ker se je dokazalo, da se je število porok v zadnjih letih precej znižalo. Bolgarski neoženjenci predlagajo, da bi se enaki davek uvedel tudi za stare device, posebno za tiste, ki se po svoji krivdi ne morejo omožiti.
Kuščina na Bavarskem. Na bavarski vojaški akademiji so uvedli ruščino kot obvezen učni predmet; za učenje so določene štiri ure na teden. Pri nas v Avstriji je „veleizdajstvo“, ako se kdo uči ruščine.
90 let — častnik. V ruski armadi služi že 80 let častnik grof Longin Longinovič Gajden, admiral in člen državnega sveta. Gajden se je porodil 6. januarja 1806. 1. in je sedaj star že 94 let. Služil je pod štirimi ruski carji; sedaj služi pod petim carjem, Nikolajem II. Posebno se je odlikoval v boju pri Navarinu. Četudi je že tako star, vendar je še čvrst in krepak in še sedaj pridno deluje.
Kavno tako kakor nam, godi se Slovakom na Ogerskem. Divje glasilo prejšnjega ogerskega ministerskega predsednika zelo strogo prijema farnega oskrbnika slovaške župnije v Sv. Ladislavu pod Pilišem, ker v svojo župnijo ni hotel sprejeti učitelja, ki ne zna niti besedice slovaške. Slava
takemu plemenitemu in poštenemu duhovnemu pastirju! — Upravni odbor v Budimpešti prosi se-véda naučnega ministra, naj kaznuje „nerodoljub-nega“ oskrbnika. Občina sv. Ladislav ima 591 prebivalcev in izmed teh je 560 Slovakov. In tem hočejo vsiliti učitelja Mažara, ki ne zna niti besedice slovaške! To je ustavna in liberalna svoboda in enakopravnost v dobi „postave in pravice".
2000 Poljakov v Berolinu je protestovaio pred nedavnim na velikem shodu proti preganjanju Poljakov na Poznanjskem. Shod se je posebno izrazil za ravnopravnost v duhovnih opravilih.
Črnogorski knez Nikola je obhajal na dan sv. Miklavža 40 letnico svojega vladanja. Knez Nikola more gotovo s popolno zadovoljnostjo gledati zgodovino svojega 40 letnega vladarskega dela, ker je malo ljudij in vladarjev, katerim bi bila sreča tako mila, kakor njemu. Srečen je v družini, srečen kot vladar. Majhna je črnogorska kneževina, a uživa velikega spoštovanja v slovanstvu in celem svetu. Danes mala Crnogora stoji tudi med velikimi državami kot važen činitelj, s katerim se mora računiti. Sorodovinske vezi in prijateljstvo kueza Nikole z ruskim carjem, laško kraljevsko hišo in z drugimi vladarskimi hišami postavile so črnogorsko vladarsko hišo v vrsto imenitnih in slovečih vladarskih rodovin. Kakor poročajo ruski časniki, poravnal je ruski car ves državni dolg Črne gore in ji je še obljubil toliko denarja, kolikor potrebuje, da spravi svoje denarne in gospodarske razmere v red.
Književnost. Umotvori našega dičnega pisatelja Fr. Meška so zelo priljubljeni pri Businih. Prevaja jih nadarjeni in marljivi rusinski kaplan v Kndobincah (v Galiciji) g. Ilko Kužev. Pred nedavnim je izšel v Lvovu prevod Meškove povesti : „Drama na vasi" in v „Biblioteki dlja ruskoj molo-deži" (zvezek 28.) je izšla v letošnjem Mohorjevem koledarju objavljena Meškova „Pripovedka". Gosp. Ilko Kužev, ki je tudi naročnik „Mira“, ima slovenski in rusinski jezik v popolni oblasti, tako da se njegovi prevodi čitajo kot izvirniki. Le tako naprej !
Podpirajte družbo sv, Cirila io Metoda!
Naša gospodarska organizacija.
Gospodarska zadruga v Sinčivasi.
Gospodarska zadruga sinška je imela v prvem letu svojega obstanka že ogromen promet. Ogromen ne po absolutnih številkah, a ogromen v primeru z okoliščinami in z nasprotstvom, ki ga je našla. Oklepa se zadruge vedno več kmetov, tudi mnogo takih, ki pri volitvah nočejo biti s krSéansko-nà-rodno stranko. Odrivali jih ne bomo, morebiti pridejo polagoma do boljšega spoznanja. Delovanje zadruge, začenši od 25. oktobra leta 1899. do 31. decembra 1900 se je v številkah tako razvilo:
Sprejelo se je:	V Velikovcu (mesto) ob
tržnih dneh:
	kvintalov	vredno Z
1. ovsa 		3805-50	42.196-16
2. ajde		536 92	7 3t7-78
3. pšenice 		381-87	6.151-02
4. rži 		329-61	4.772-44
5. fižola		77-75	1.278-74
6. leče 		28-49	5(18-42
7. deteljna semena .	.	44.87	5.320-90
8. ječmena		56 03	674 46
9. prosa ,			2131	264-22
10. turšice ,	.	.	.	.	28-56	269.94
11. volne		14-88	2.180 80
12. razno (konoplje, lan itd.)	3-55	44-52
Vkup 5329-34	71.233-52
Tolik je bil promet vkljub nasprotnemu skladišču, vkljub mnogim starim prekupcem in vkljub temu, da se je v Velikovcu moglo delovati le ob tržnih dneh.
v omcivasi pii saiauiscu on je kar zadene dovažanje žita,
'i prid ----------........,
A vendar je tudi tukaj j

--------j- ^—, manjši, ker je »oj
večina zadružnikov, ki pridelujejo največ žita,
~ — 1 . . r _. - ^ . I i ». i » tt r\	A —^ „ — J - * , » • i » •
severni strani Drare met bil povoljen
1. leče .	.		kvintalov 644-09	vredno Z 12.152-42
2. ovsa . .		548-41	6.228-10
3. pšenice .		480-12	7.764-24
4. ajde . .		380-29	5.501-54
5. rži. . .		278-53	4.201-68
6. fižola .	.		151-08	2.537-68
7. detelje		62.58	7.026-36
8. prosa .	.		4442	557-58
9. turšice .		3306	390.74
10. grahovice		22 36	236.20
11. ječmena .		1219	178.02
12. volne .	.		3-70	546 56
	Vkup	2660-83	53.321-22
Vsega vkup je bilo:	kvintalov	vredno Z
1. ovsa		4449-59	54.348.58
2. ajde		917-21	12849-32
3. pšenice		86P99	13.915-26
4. rži 		608T4	8.974.12
5. fižola 		228-83	3.816.42
6. leče		672-58	12.660.84
7. deteljna semena .	.	107.45	12.347-26
9. ječmena		6S.22	852-48
Vkup 7990-17	124.554-74
V spopolnitev naročil se je kupilo še
od več žitnih trgovcev žita za	7.832-90
torej vsega vkup 132.387’64
Bentabiliteta (dobiček) ni tolika, kakor bi si jo človek mislil, dobiček je pri prodaji žita zelo, zelo nizek: 2 odstotka bo težko kedaj presezal. A zaslužek je večji, če se žito dà zmleti in oddaja moka ; in zadruga bo v bodoče lahko vso rž, pšenico in ajdo mlela in oddajala le moko krajevnemu konzumu. Kedar bo ta stvar zadostno urejena, bode zadruga še le mogla govoriti o popolnem vspehu.
Bežija (upravni stroški) je zelo velika, ker je z žitom ogromno dela: delo pri prevažanju, delo, kedar se čisti, delo, kedar se baše in odpošilja, delo, kedar se premetava v skladišči itd. Bežijo smo si olajšali tem potom, da se poslovodja plača s prodajalnico, ki jo ima v zadružni hiši na zadružni račun, potem kot pasivum pride le še obrestovanje denarja in zaslužek hlapcev. Ta izdatek pa nam računa ne bo toliko obtežil, da bi ne mogli reči, v nekaterih letih bo položaj zadruge, če ne bo kake nesreče, sijajen.
Dotlej moramo še nekoliko potrpeti. Kmetje tudi do zdaj še ne razločujejo dosti med zadrugo in drugimi trgovskimi podjetji, stvar jim je še preveč neznana; kedar pa bodo spoznali, da se tukaj dela le v njihov prid, v kolikor pač mogoče, kedar bo toliko zaslužka, da se bo moglo kmečko gospodarstvo izdatno gojiti z zadružnimi sredstvi, tedaj upamo, bode naša zadruga trden in trajen branik proti uničujočemu vplivu brezvernega nemštva.
Gospodarske stvari.
Koliko koristi pridevanje hranilnega apna? Pri razumnem krmljenju in živinoreji je pridevanje hranilnega apna neizogibno. Taisto pomnožuje obilnost mleka, zabranjuje, da breje živali ne zavržejo, ampak poležejo zdrave, močne in jako dobro razvite mladiče. Hranilno apno se je tudi izvrstno obneslo kot sredstvo proti krhkosti kostij pri živalih in proti nje predrznatom, kakor hromosti telet in prašičkov, lizljivosti, žretju volne, glodanju lesa in pitju gnojnice. Pri reji perutnine so se s pridevanje m tega hranilnega apna dosegli najlepši uspehi pri dobivanju jajec, ko koši celo v najhujši zimi jako pridno jajca nesejo, ki se takrat najdražje plačujejo. Seveda je pa tudi treba, da je hranilno apno čisto, in brez vseh škodljivih sestavin, kakor so mišnica (arsen), dušik, kislina itd., kar se pa pri cenih izdelkih ne dogaja. Zato opozarjamo naše bralce, da jih obvarujemo škode, na prvo in glavno zalogo tega izdelka, na tvrdko Mih. Barthel in drug. Dunaj X., katera jamči za čistost in najboljšo kakavost hranilnega apna. Popis dobi vsak, sklicujé se na naš list, s poštnim obratom zastonj. Tvrdka dopisuje slovenski.
Tržne cene.
V Celovcu, dné 10. januarja 1901.
Ime blaga	na birne		na hektolitre		Prignalo se je
	Z	V	z	V	
pšenica . .	—	—	—			— bik
rž ....	9	98	12	47	— pitana vola
ječmen. . . oves .	.	.	4	70	5	87	7 vprežnih volov
turšica.	.	.	7	60	9	50	— junce
pšeno . . .	14	—	17	50	37 krav
fižol (rdeč) .	—	—	—	—	1 telica
krompir .	. deteljno seme	1	70	2	76	141 pitanih svinj
ajda.	6	80	8	50	17 prascev
Pitani voli so po — K do — K, vprežni voli po
305 .s: do — z; krave po 106 Z do 280 Z.
Sladko seno je meterski cent po 5 Z 60 e do 6 Z 20 v, kislo seno po 4 Z 20 e do 5 Z 20 e, slama po 3 Z 80 e do 5 Z — ti.
Promet je bil slab.
Velikovec, dné 9. jan. Prignali so: 37 volov, 24 krav, 4 telice, 64 zaklanih in 8 živih svinj. Skoraj nobenega prometa.
Dražbe.
(Kratice: vi. št. = vložna številka; d. ob. =davčna občina.)
Celovec. Dné 22. jan. ob 10. uri, Anderlnova bajta št. 1. v Ceteraji, vi. št. 54. d. ob. Sele pri Žrelcu. Cena 1699 kron, najnižja ponudba 1175 kron.
liOterljske številke od 12. januarja 1901. Line	32	82	54	14	43
Trst	43	10	84	15	90
■SÉ		Vabilo.	mm	
Hranilnica in posojilnica v Slov. Plajbergn bo imela svoj letni občni zbor dné 27. januarja 1901 ob 3. uri popoludne pri Žarku v Slov. Plajbergu s sledečim vsporedom : 1. Volitev odbora. — 2 Računsko poročilo,— 3. Posamezni nasveti. — Prijazno vabi vse zadružnike odbor.				
Sw^vìftóWs.	NAZNANILA.			il
Ure na nihalo z godbo
so zadnja novost v opravljanju ur. Take francoske, zmanjšane ure na nihalo so dolge 69 cm, omarica, kot na podobi, je iz naravnega orehovega lesa, fino uglajena z bogato paz.lačenimi obrobki in z umetno izredanim nastavkom. Igrajo vsako uro najlepše popotnice in plese. — Cena z zabojem samo 9 gld. — Ista ura brez godbe, a z bilom, ki bije vsako celo in pol ure, z zabojem samo O gld. 80 kr. Te ure na nihalo ne gredo samo zajamčeno na minuto, marveč so tudi vsled res lepe oprave pravi kras vsaki izbi. Razpošiljajo se samo s poštnim povzetjem Kar ne ugaja, se vzame nazaj ter vrne denar. Z To ni noben riziko. — Veliki ilustrovan cenik za ure, verižice, prstane itd. zastonj in franku.
Jožef Spicring, Dunaj, poštne ulice 2/U.
Pozor! Gospodarji!
„Gloria“ redilna krma za konje, zabranjuje bolezni, vzdrži konje močne in iskre
„Gloria“ začimbna krma za govedo, pospešuje prebavljanje, čisti kri, zboljšuje in množi mleko.
„Gloria“ prašek za žretje in pitanje svinj, povzro-čuje, da svinje rade jedo, da se nabira meso in mast.
„GlOria“ mlekarski prašek za krave, pospešuje izločanje mleka in odstranjuje napake mleka 1 veliki zavitek velja K 1.20, mali K O 70, 5 kg v zavitku za poskus po pošti Ki) — poslano iz Dunaja.
Bartelj-evo klajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino, v slučaju, da živina liže, da ima kostne bolezni itd. 5 kg. za poskus K 2 —, 100 kg K 22 — iz Dunaja.
Vaselinovo mazilo za usnje. Kopitna mast iz jeleno-rožnega olja. Sledilni kolomaz itd.
Navodilo bro^piaéno.
MIHA BARTHELin sodr., DUNAJ X.
Občuje se slovenski.
Neobhodno potrebno za gospodarstvo!
Dr. Rosa balzam
za želodec,
iz lekarne B. FRAGNER-ja v PRAGI,
je že 30 let splošno znano domače zdravilo, katero pospešuje tek, olajšuje prebavo in lahko odvaja. Pri rednemu vpnrabljaniu ojačuje prebavne organe in je drži v pravem toku. Velika steklenica 2 kroni, mala 1 krono. Ako se prej vpošlje 2 56 K, pošlje se velika steklenica, in za 1'50 K mala steklenica franko na vse postaje avstro-ogerske države.
Pozor! Tsi deli zavoja imajo zraven natisnjeno in zakonito priznano varstveno znamko.
Pražko hišno zdravilo.
iz lekarne B. PRmjn r PRiCI,
je staro, najprej v Pragi uporabljevauo hišno zdravilo, katero vzdržuje rane čiste in jih tudi obvaruje nečistobe ter ubiažujoče deluje na vročino ter bolečine.
V škatljah po 70 in 50 v, s pošta 12 v več. Ako se vpošlje 3'16 K, se pošljejo 4/, škatljice, za 3'36 K % škatljice, za 4 60 K 6/i škat-Ijice, za 4.96 K 9/2 škatljice franko na vse postaje avstro-og erske države.
Pozor! Tsi deli za'Oja imajo zraven stoječo in zakonito priznano varstveno znamko.
Glavna zaloga: lekarna B. Fragner-ja,
c. in kr. dvornega zalagatelja,
„pri črnem orlu“ v Pragi, Mala strana, štev. 333.
Po pošti se razpošilja vsak dan. Zaloge v lekarnah Avstro-0ferske.
Preklic.
Podpisana Simon Rac in Urša Rac p. d. Brdovnica v Brdih prekličeva vse žaljive besede, katere sva spregovorila proti gospodu Matiji Prosekar-ju p. d. Raza ju na Pleši vcu, in sicer jaz Simon Rac besede, katere sem izustil 17. listopada 1900 v Ma-tevžnjakovi gostilni v Kotmari-vasi, in jaz Urša Rac osobito žaljivo in neresnično trditev, da je gospod Prosekar občino Kot-maravas kot bivši župan ogoljufal.
Celovec, 8. jan. 1901.
Simon Rac.
Urša Rac p. d. Brdovnica.
Slovenci, spominjajte se Velikovške šoie!

W Učenca,
ki se želi izučiti za mlinarja, sprejme takoj J. Lipič, mlinar v Dolah, pošta Vrba ob vrbskem jezeru.
Brady-jeve
želodčne kapljice
liN$PÉl(prej Marijaceljske želodčne kapljice)
pripravljene v lekarni „pri ogerskem kralju“
C.Brady-a na Dunaju I.,F!eiscIiinarktl,
so starodavno in znano pomagilo, ki krepča želodec pri slabi prebavi in želodčnih težavah.
Ena steklenica stane .	.	.	40 kr.
Dvoj nat a steklenica ....	70 ,,
Zopet moram opozarjati, da moje kapljice ponarejajo. Pazi se naj torej pri nakupu na zgornjo varstveno znamko s podpisom C. Brady in zavrne se naj vsak izdelek, ki nima zgornje varstvene znamke in podpis C. Brady.
Želodčne kapljice
(prej Marijaceljske želodčne kapljice)
so zavite v rudeče škatljice in imajo podobo Marijaceljske matere božje kot varstveno znamko. Pod varstveno
znamko mora biti zraven stoječi podpis
Posamezni deli so navedeni.
Želodčne kapljice se pristne dobivajo v vseh lekarnah.
mm
S&V.vS,
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Terseliò. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.