................e.......•e«6«0.6^.- DIALIZNI GLASNIK ŠTEVILKA 28 LJUBLJANA 1992 r V- j u Ö SOL NASA VSAKDANJA vms Stojana Vrhovec Za človeka današnjega časa in v našem okolju je soi nekaj povsem normalnega in vsakdanjega in o niej niti ne racmiš-1 jamo. Nekoč je bila soi dragocena dobrina in drago blago. Ze naš slovenski Martin Krpan je dobil posebno Dovoljenje za tovorjenje soli od samega cesarja na Dunaju v časih, ko je bila trgovina s soljo dobičkonosen posel in,sol oragocena kot zlato. Ze od nekdaj rabi sol (natrijev klorid - NaCil za soljenje jedi, jedem da poseben okus, je pa tudi nepogrešljiva v kemični industriji, v napravah za mehčanie vode in tudi našim strojem za pomivanje posode dobro dene. Vendar pa v koristnost in potrebnost soli v prenrani znanstveniki danes ne verjamejo več. Pri raziš kovan ju obolelosti prebivalstva so ugotovili, da nekatera plemena, ki soli ne poznajo in hrane torej ne solijo, skorajda ne poznajo visokega krvnega pritiska in bolezni. ki ga spremljajo. Nasprotno pa ugotavljajo pri Japoncih, ki hrano zelo močno solijo, velik porast bolnikov z visokim krvnim pritiskom in boleznimi, ki ga spremljajo. Porast bolnikov s povečanim krvnim pritiskom ugotavljajo tudi v Evropi in tudi pri nas v Sloveniji. Svetovna zdravstvena organizacija zato priporoča zmanjšanje uporabe soli na 5 g dnevno. Ugotovili so namreč . da običajno porabimo 12, pa tudi do L/ g soii na dan za "normal- no" soljenje. Da gre pri soli predvsem za navado. dokazujejo poleg nekaterih piemen tudi naši otroci. Ti lahko dobro ali slabo jedo povsem nesoljeno hrano in jih na slan okus nrane navadimo šele mi. Ne ješčnost otrok je zeio relativen pojem, ki ni povezan s soljenjem hrane. Natrij UNa;, ki je v soli. je zelo pomemoen elektrolit in v našem telesu ga je nekaj čez 100 g. Stalno enako količino natrija v telesu uravnavajo ledvice. Ce ga je premalo, preprečujejo njegovo izločanje v urin. če ga je v teiesu preveč, pa povečajo njegovo izpiavljanje z urinom. uo povečani količini natrija v našem teiesu se normalno pojavi žeja. ker ledvice za izločanje natrija potreoujejo večje Količine voae. Torej je žeja naravna reakcija zdravega organizma na preveliko količino zaužitega natrija. To pride zeio prav gostilničarjem, ko nam z močno soljeno hrano prodajo tudi večjo količino pijače. Izguba velikih količin natrija lahko pripelje tudi do smrti, 'veliko natrija človek izguoi ob hudin driskan. močnem bruhanju ali znojenju. Na izgubo natrija ob bruhanju in driskan so zelo oocut-Ijivi mainni otroci in ti ob bruhanju in driskah vsekakor sodijo k zdravniku, üb brunanju jim raje dajmo piti prekunano siano vodo kot pa sladek čaj. Ljudem, ki se ob svojem delu močno potijo mpr. v železarnah;. priporočajo pitje naših mineralnih vod, ki tudi vsebujejo kar precejšnje količine natrija iRaoenska 500-600 mg na liter, Donat 1551 mg/l;. V hrani je običajno 2 - 4 g soli, kar je povsem dovolj za naše normalne potrebe in zato dodatno soljenje hrane ni potrebno . Ob nekaterih boleznih dobe bolniki nasvet, da naj jedo povsem neslano oz. nesoljeno hrano. To svetujejo zdravniki bolnikom, ki jim peša srce, diabetikom. nosečnicam (.posebej tistim s povečanim krvnim pritiskom;, vsem, ki imajo povečan krvni pritisk, bolnikom pn nekaterih boleznih ledvic, bolnikom, ki imajo transp 1 an11rano ledvico, in še nekaterim drugim. In kaj naj počnemo s tem nasvetom v tej naši slani družbi? Iznašli so nadomestek za natrijev klorid - to je kalijev klorid, ki tudi daje jedem slan okus, a POZOR! Le zdravnik lahko pove. kateri bolniki ga lahko uporabljajo. Prepovedan, ne samo odsvetovan, je bolnikom, ki potrebujejo redno hemodia-lizo ali peritonealno dializo kot nadomestilo za oboleli 1edvici. Večjih zapletov običajno tudi ni. kadar si kuhamo sami in samo za sebe. Takrat pač hrane ne solimo. Problem nastopi v družini. kadar mora en član jesti neslano. Tu pa je na mestu človeška solidarnost in razumevanje "slanih" članov v družini, ker neslana hrana nikomur od zdravih članov ne škodi, je prav, da vsi v družini jedo neslano oz. se hrana za vse skuha neslana. Tako pokažejo svojo solidarnost z obolelim članom, mu dajejo moralno oporo, mu s tem pokažejo svojo ljubezen, in povedo, da jim ni vseeno zanj. S tem koristijo tako sebi kot njemu, pa naj gre za mater, očeta, otroke ali katerega koli družinskega člana, ki živi v istem gospodinjstvu. Tako na i bi se vsa hrana skuhala in spekla brez dodatka soli. Vsak lahko potem dosoli z manišo količino soli le tisto, kar mu res ne tekne neslano inpr. juho. solato, omako;. Dosolimo potem le eno jed. Na primer omako, s katero bomo polili neslan pire krompir. Za doso1jevanje si lahko pripravimo manjše zavitke z odmerjeno količino drobne soli. da dosolimo res samo nekatere jedi. Tako je porabljena količina veliko manjša ii-2 grama dodatka;. kaj pa. če moramo en ali dva obroka hrane zaužiti na delovnem mestu ali kje drugje? Takrat izbiramo živila, ki so manj soljena, če je izbira možna, ali pa potem doma jemo povsem neslano hrano, ker smo s prejšnjim obrokom pojedli že dovolj soli oz. natrija. vsekakor pa se moramo izogioati naslednjim živilom: instant juham, paštetam. prekajenim mesnim izdelkom, slanim prigrizkom i bobi paličice. ribice. razni čipsi;;. vnaprej pripravljenim obrokom v konzervan. vloženi zelenjavi. Tudi v sodi bikarboni je veliko natrija lena žlička ga vsebuje okrog 1 gram;, čeprav sooa ne daje slanega okusa. Priporoča se, da bolniki jedo neslan kruh in pecivo, ki si ga spečejo doma. Po lastnih izkušnjah se človek navadi na neslano hrano v enem do dveh mesecih, ima pa velike težave pri izbiri neslanih živil v naših trgovinah, ker jih preprosto ni. in najlaže je "neslano", če kuna sam. Ko se navadi na neslano hrano, pa mu potem ni treba več jesti neslano, še dolgo ohrani občutek, da je vsa hrana močno slana in ga to moti. Neslana prehrana torej ni le modna muha. ampak preven- celotni populaciji. Pomen natrija v človekovem organizmu je velik, zmernost pa je potrebna pri vsem v človekovem življenju - seveda tudi pri soli. Količina natrija v neka te ri h živilih ivelja za i00 e živi laj Kruh 360 mg r i ž 6 mg i ne kuhati v slani vodil testenine 5 mg t. ne kuhati v siani vodi) česen 62 mg krompir d mg grah i svež) 260 m g ma j o n e z a 702 mg ketchup 1042 m g meso 60 do 100 mg s a lame do 1500 mg mortadela 666 mg TEGRAD-INŽENIRING TEGRAD LJUBLJANA p.o. Inženiring m proizvodnja kabelskih m elektronskih sistemov 61000 Ljubljana Kamniška 41 tel. 061-310-866 fax. 061-319-350 tlx. yu 31-270 — mobilne elektronske sirene — sistemi za javno alarmiranje in obveščanje — sistem centralne signalizacije - telekomunikacijska kabelska omrežja - nizkonapetostna elektroenergetska kabelska omrežja - letališki navigacijski sistemi - zaščita pred strelo in pred električnimi vplivi - sistemi za javno in interno alarmiranje - protivlomno zavarovanje objektov - protikorozijska katodna zaščita Domače signalno varnostne naprave NAPRAVE, KI REŠUJEJO ŽIVLJENJA IN PREMOŽENJE Večkratnemu svarečemu zavijanju alarmnih siren se v desetdnevni vojni ni mogel izogniti v Sloveniji nihče. Od takrat naprej je v nat, podzavesti njihov zvok dobil povsem drug pomen od tistega. ga je imel prej in po katerem smo ob sobotah opoldne naravnavah ure. ah pa še tega ne Nanj smo se namreč v desetletjih miru tako navadili, da ga na/večkrat še slišali nismo. Zvok sirenje od vojne za samostojno Slovenijo naprej brez dvoma drugačen, saj smo ob njem mnogi prvič dejansko občutili preteče svarilo pred nevarnostjo, na katero nas /e ooozariai tlektnCna sirena ES-80 / t VITAMINI PRI BOLNIKIH NA DIALIZI vms Mirjana Calic Vodotopni vitamini se pri dializnem postopku nenote odstranjujejo. Dializni bolniki morajo kljub temu redno jemati predpisane vodotopne vitamine, da ne oi prišlo do vitaminSKega pri man j k 1 jaja. Po dosedanjih raziskavah je nujno potrebno nadomeščati vitamine Bl. B2 in Bö. Pri hemodi a 1iznih bolnikih je mogoče v veliki meri optimalno nadomestiti "izprane” vitamine z anevnim dodajanjem 8 mg BI. 8 mg B2 in 10 mg B6. Strokovnjaki priporočajo tudi večje doze ido 30 mg BI in do 5o mg B6/. Priporočena doza vitamina C za bolnike, ki se zaravijo s CAPD, je 50 mg, za bolnike na hemodial izi pa 100 mg. Nadomestitev vitamina B12 in v i tančina E ni možna. medtem ko sta vitamina A in K ltopna v maščobah) prepovedana. Treba je še omeniti, da se vitamin C ne naoomešča intravenozno. ker zvišanje oksaino kislega nivoja v Krvi lahko povzroči nastanek oksalatnih soli. DELOVANJE DRUŠTVA LEDVIČNIH BOLNIKOV SEVERNOPRIMORSKE REGIJE IZ ŠEMPETRA PRI NOVI GORICI Jožef Ušaj V začetku leta Iduz smo ledvični bolniki v šempetrski bolnišnici ustanovili Društvo ledvičnih bolnikov severnoprimorske regije. Pri ustanovitvi so nam priskočili na pomoč predsednik ljubljanskega društva in predsednik in tajnik Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije. Ob registraciji je bilo nekaj težav, ki pa smo jih premagali. V naše društvo je včlanjenih 55 članov. Kljub sprejetemu statutu, da naj bi društvo delovalo kot humanitarna ustanova, smo želeli najprej rešiti problem opreme na dializi, bolnišnica ni imela zagotovljenih sredstev za na kup novih dializnih aparatov. Našo stisko je razumel kolektiv HIT-Hoteli. igralnica. turizem Nova Gorica in nam podaril nov o i a iizni aparat, za kar smo mu dializni bolniki neizmerno hvaležni, bolnišnica je kasneje kupila še dva rabljena aparata in tako nam dializnim bolnikom ni treba hoditi na dializo v nočno izmeno. Kako potrebna je tehtnica za dializni oddelek, smo se bolniki že dolgo zavedali. Potrebnih sredstev pa nikakor nismo uspeli spraviti skupaj. V letošnjem letu se nam je s pomočjo prihrankov, dela članarine, sredstev darovalcev in Zveze posrečilo rešiti tudi ta problem. V juniju smo se v zadovoljivem številu udeležili skupščine Zveze in prispevali k temu, da je delo v Zvezi zaživelo. V septembru je ljubljansko društvo organiziralo srešanje ledvičnih bolnikov iz vse Slovenije. Opravičujemo se. ker se kljub obljubi srečanja nismo mogli udeležiti. Sredi septembra smo organizirali srečanje članov našega društva v Panovcu pri Novi Gorici. Na srečanju naj bi razdelili članske izkaznice in plakete jubilantom. A pokazalo se je. da je prizadevnost posameznkov premalo za delovanje društva. Zadovoljni udeleženci srečanja pa so nam zagotavljali, da je naše delo pravilno usmerjeno in da se nas bo v prihodnje še več skupaj veselilo. Danes je društvo prezaposleno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Le-ta je diskriminacijski in za dializne bolnike zelo neugoden. Zakon predvideva, naj bi se zavarovali in se tako izognili plačevanju dela cene dialize. Ne upošteva pa dejstva, da predstavlja mesečna zavarovalna premija 10% dohodka nekaterih dializnih bolnikov. kako tem bolnikom zagotoviti preživetje? Mislimo. da je rešitev le v spremembi oziroma dopolnitvi zakona. za kar si bomo morali v Zvezi prizadejati. Do konca leta nas čaka še izdelava plana za leto 1993, ovrednotenje dela. finančni plan in poročilo o delu v 1 e tu 1992. Glede na to. da je to zadnja številka Dializnega glasnika v letošnjem letu. želim vsem članom več zdravja in sreče v o 1iža jočem se letu 1993 in naj bi čim lažje prenašali težave d i a 1ize. TUDI PTUJ IMA DRUŠTVO LEDVIČNIH BOLNIKOV Majda Verš ič Dne 31. maja 1992 je bila v Ptuju ustanovna skupščina Društva ledvičnih bolnikov Ptuj. Slavko Cagran. sedanji predsednik, je na začetku opisal razloge za ustanovitev društva. Med drugim je dejal: "Ledvični bolniki, zdravljeni na dializi, smo bili doslej člani DLB Ljubljana. Društva ledvičnih bolnikov na območju Republike Slovenije so združena v Zvezi DLB Slovenije, ki ima sedež v Ljubljani. Ena od osnovnih srednjeročnih nalog Zveze je ustanavljanje regionalnih in lokalnih DLB povsod tam. kjer za to obstajajo ustrezni pogoji in pripravljenost za delo. Pri aktivnostih za ustanovitev društva je v dializnem centru, kjer se za to odločijo, potrebno dobro sodelovanje med zdravstvenimi delavci in bolniki. Pri nas v Ptuju je to sodelovanje zelo dobro. Tako je nastal iniciativni odbor za ustanovitev DLB, sestavljen iz zdravstvenega osebja in dializnih bolnikov. Težko bi bilo opisati občutke bolnikov v tem trenutku ob spoznanju, da ustanavljamo društvo, ki nas bo združevalo in povezovalo z drugimi sorodnimi društvi v Sloveniji. Ze to, da smo danes tukaj, je dokaz visoke strokovnosti medicine, timskega dela v našem dializnem centru, humanosti naše družbe ter velike volje za lepši in boljši jutrišnji dan. Povedati moram, da je dializa za nas bolnike življenje, kasnejša transplantacija ledvice pa sreča, ki jo je težko primerjati s čim drugim." Sledila je razprava in sprejem statuta DLB Ptuj. Med razpravo je predsednik Zveze Pavie Podlipnik predlagal: "V statut naj se vnese odločba o lastnini društva: če delovanje društva preneha, preide lastnina društva na Bolnišnico Ptuj skupščina pooblašča, iü DLB Ptuj. da lahko spremeni statut, v kolikor bo to potrebno pri registraciji društva na občini, ter ga prilagodi potrebam skupščina DLB Ptuj pooblašča 1Q DLB Ptuj. da imenuje za sestanke Zveze DLB Slovenije vsakokrat po dva elana 10. ki imata pravico pravnomočno zastopati DLB Ptuj." V nadaljevanju skupščine je bil z dvigom rok statut DLB Ptuj sprejet. Nato so udeleženci soglasno izvolili organe novega društva. Predsednik Slavko čagran je nato orisal program deia DLB Ptuj, ki vsebuje naslednje postavke: - organizirano sodelovanje bolnikov z zdravniki in medicinskim osebjem - vpliv na uveljavitev sodobnih načinov zdravljenja bolnikov, ki so jim odpovedale ledvice, predvsem na uveljavitev transplantacije - obveščanje ljudi o zdravem načinu življenja in o ora-vi 1 n i prehrani v smislu obolevnosti ledvic - pomoč pri rehabilitaciji ledvičnih bolnikov, zlasti dializnih bolnikov, in njihovem prilagajanju novemu načinu življenja - sodelovanje z upravnimi organi na področju zdravstva - skrb za povezavo in druženje bolnikov med seboj in z zdravo populacijo - vpliv na širšo družbo za pomoč pri pridobivanju sodobne medicinske opreme, materialov za zdravljenje z dializo, zdravil in za delo društva - organiziranje strokovnih zdravstvenih naš vetov in predavanj za bolnike, predvsem za dializne bolnike začetnike - povezovanje z drugimi društvi ledvičnih bolnikov in z Zvezo , organiziranje družabnih, rekreacijskih in podobnih aktivnosti društva - izvrševanje sklepov 10 DLB Ptuj - prevoz dializnih bolnikov Pod točko razno ni bilo razprave in nobenih pripomb. SMEH IZ DIALIZNE POSTELJE J ožet Ušaj Pacientka se na dializi pritožuje, da ne more na sprehode, saj hodi kot gos. Nasvet iz sosednje postelje se glasi: "Porežite si kožico med prsti na nogah, hodili boste kot kokoš." Baxter ie razvi i popolno paleto tehnik; opreme in Droizvodov za peritoneaino dializo in hemodia1izo. N udi Piro k spekter servisi ran ia in strokovne pomoči za boiniKe in omogoča. da so načini zdravi ienia pri lagoieni potrebam vsakega posameznega bolnika. KRATKA ZGODOVINA BAB ISKEGA STANU Margot Benarv - [sbert Ce £a ne moremo trditi, da je vsaka babica častivredna sama po sebi, moramo brez dvoma priznati. da je častivreden vsaj babiSki stan. V resnici je bab iški stan eden na j starejših stanov sploh, eden najbolj prvinskih človeških odnosov. ki le malo zaostaja za odnosom med materjo in otrokom. Lahko bi rekli: V začetku je bila babica. Spomnimo se samo na primitivna ljudstva, ki so bolj zapletena v korenine bivanja kakor mi. Se danes se prav kakor v pradavnih časih globoko zavedajo pomena stare ženske. družinske in rodovne matere. ki suvereno skrbi za usodo rodu. Na tej zgodnji civilizacijski stopnji, ki se je v drobcih ohranila na odmaknjenih koncih naše zemlje, je oče lovec, ribič, pomorščak in bojevnik, ki blodi iz kraja v kraj. Vrača se i a 1 i pa. tudi ne; iz gozda, z morja, iz bitke. Tiste, ki ostanejo, ki so stanovitne, so matere. Rodovna mati je vedno tu. Njena so polja in plodovi na njih. V njeni moči ja čar rodovitnosti. S svojimi v dolgem življenju pridobljenimi in podedovanimi izkušnjami, s svojim bogatim znanjem o šegah in navadah in rodovnem izročilu sleherni trenutek bedi nad tistim, kar je njeno. Pri njej iščejo ljudje nasvet, tolažbo, pomoč in ozdravljenje. Zato jo je treba poslušati, to se razume samo po sebi. Hoški se lahko ima za poglavarja, kolikor se hoče. beseda rodovne matere ima kljub temu več teže kakor njegova. Ona je magično povezana s silami narave. Ona uravnava sedanjost in gleda v bodočnost. Ona izvršuje posvečene obrede pri rojstvu. Ona izbira tudi ime novorojenca ali bolje, poskuša ga uganiti. Ime namreč, tisto pravo, ustrezno ime. ki nikoli ni nekaj na k i j učne ea ali samovoljnega. Ona z g 1 a j u j e prepire, zdravi bolezni, odvrača prihajajočo nesrečo. Na Novi Gvineji doioča babica, kdaj je treba vnukovo glavo zvezati med deščice. da bo dobila jajčasto obliko, ki velja pri njih za lepotni ideal: v zahodni Arriki določa babica, kdaj je treba dekletcu prevrtati zgornjo ustnico in voeti vanjo leseni okrasek, brez katerega se poštena ženska ne sme prikazati med ljudmi. Baoica ve. kai se spooobi. kaj varuje preo zlimi duhovi, kaj napravi vnuka za polnovrednega člana rodovne skupnosti. Upreti se njeni oesedi bi pomenilo isto kot pretrgati stare navade in se izločiti iz varujoče skupnosti rodu in plemena. Z drugimi beseoami: izročiti se na milost in nemilost silam narave. ki jim je s podedovanimi izkušnjami kos samo rooovna mati. Povsod po svetu, tudi v skupnostih, ki so medtem že zdavnaj postale izrazito patriarhalne. so se ohranili siedovi tega spoštovanja do babic. Samo v zahodnjaških civilizacijah babičin vplih bolj in bolj izginja, tako kot se rahljajo družinske vezi sploh, s tem pa se čedalje bo 1 j oddaljujemo od korenin bivanja. kako je na Japonskem, kjer je moški toliko več vreden kot ženska "c Tam doseže babica po življenju. polnem ponižnosti in uslužnosti. še v poznih letih visoke časti. Sinovi otroci so podrejeni njeni moči prav kakor snaha. ki jo sin po stari šegi pripelje v hišo staršev. Babica odloča o vsen vzgojnih vprašanjih. Ob tem preostanku matriarhalnih navad so propadli številni zakoni zahodnjaško vzgojenih Japoncev lin nekoč prej Kitajcev) z Evropejkami in Američankami. Brž ko se mladi Azijec vrne v hišo staršev, brez pridržkov prizna avtoriteto matere, pa naj se je v zamejstvu navzel še toliko zahodnjaških idej. Tradicija je močna vez in babica nepremagljiva sila. In kako je osemletni Johann Woiteang Goethe ob Novem letu 1757, torej pred nekaj več kot dvesto leti. pozdravil svojo babico "z izrazi otroškega spoštovanja in ljubezni"? "Častita babica, na prvi dan v novem letu mi v prsih kljuje misel, kaj Vam zmorem dati: pozdrave, šopek rož. darilo ali verze, ki jih nemara nihče ne bo hotel brati..." Stavim, kar hočete, da me noben vnuk nikoli ne bo naslavljal "častita babica", če pa mi bo kateri koa j posvetil verze, bomo še videli. Sicer pa nam ni treba iti tako daleč v preteklost, ce hočemo poiskati zeieae za pomen babic. Kako je bilo pred stotimi, kako je bilo še pred petdesetimi leti pri nas? Ce samo pomislim na svojo lastno babico! Njeno skromno vdovsko stanovanje v Wiesbadnu je bilo in je ostalo vse do njene smrti središče velike družine. Tja so vodili sinovi pokazat svoje neveste: tam se je razpravljalo o vseh pomembnih družinskih vprašanjih. Sončna dnevna sooa s preprostim bidermajerskim pohištvom se je nam otrokom zdela prestolna dvorana kake vladarice, in čeprav smo kdaj pa kdaj čutili določen odpor zoper to neizpodbitno avtoriteto. nam nikoli ni prišlo na misel, da bi ji nasprotovali. Po babičinem mnenju je obstajal samo en način za vzgojo otrok. Ni mi treba praviti, da smo mi bili vzgojeni po njem. Kako natančno se še spominjam ceremoniala. s katerim je prihajal na vljudnostni obisk k babici njen upokojeni zet, ki je živel v Wie s badnu. Dopoldneve je preživljal v čitalnici zdraviliškega doma. Opoldne je potem odšel domov na kosilo in se je spotoma natanko ob dvanajstih oglasil pri babici. Čeprav smo vsi vedeli, kdaj bo prišel, in čeprav smo njegov nekoliko težki korak zmeraj slišali že na stopnišču, je babičina hišna Joanette vedno slovesno najavila njegov prihod: "Gospod svetnik. milostljiva." Z nekoliko okornimi nogami je vstopil, postavil■sionoko-£ ceno palico v desni kot poleg vrat, položil nanjo svoje sive rokavice in poveznil svoj trdi sivi klobuk na glavo Goetheju ali Schillerju, katerih bronasti doprsji sta stali na knjižni omari. desno in levo od pozlačene ure z nihalom, ki jo je steklen pokrov varoval pred prahom. Potem je "gospe mami" glede na letni čas izročil šopek vijolic. vrtnico ali nekaj aster in se sklonil k njeni roki, da bi jo pozdravil. Seveda jo je vikal. Vrnila mu je pozdrav z umirjeno prijaznostjo in kot sveča zravnana obsedela na svojem stolu z visokim naslonjalom ob oknu. s črno čipkasto čepico na razredčenih belih laseh. in njene modre oči so gledale svetlo in bistro kakor zmeraj. Mi otroci ji za nič na svetu ne bi rekli babica, kar je kasneje prišlo v navado. To bi se ji zdelo prostaško. Bila je omama in prav gotovo je bilo priznanje novemu času. da smo jo smeli tikati. Tudi v drugih družinah so živele takšne stare mame. da, mirne duše lahko rečem. da so bile nekaj običajnega.Moj tast mi je pripovedoval, da ga je bilo v njegovem življenju enkrat samkrat strah, to pa je bilo tedaj, ko je moral pri starih starših svoje žene (njeni starši so zgodaj umrli) zaprositi za njeno roko. Stari oče Birkett, anglikanski duhovnik v Great Haseleyu pri Oxfordu, je bil izredno prijazen star gospod, potomec številnih rodov episkopalnih duhovnikov. Stara mati je nasprotno imela manj opraviti s krščansko milino. Njeni predniki so po ženski strani segali nazaj do Edvarda 11. in njena vzgojna načela - vsaj kar zadeva njene tri vnukinje - so spominjala kar na srednjeveški dvorni ceremonial. Dekleta v njeni navzočnosti nikoli niso smela sesti brez posebnega dovoljenja, če pa so že smela sesti. jim nikakor ni bilo dovoljeno, da bi se naslonila na naslonjalo stola. Nič čudnega, če se je mlad moški z ženitvenimi nameni bal stroke skušnje, s katero ga bo počastila ta dama. Da, to so še bili časi! Naju ni nihče zaprosil za roko najine hčerke. Dejstvo, da je poroka pred vrati, nama je bilo sporočeno z brzojavko iz Kalifornije v Nemčijo. Zdaj sem torej tudi jaz postala babica. Seveda ne nosim čipkaste čepice, seveda ne kraljujem na stolu z visokim naslonjalom ob oknu. seveda ne sprejemam slovesnih obiskov svojega zeta in pri meni ni nobenih družinskih posvetov, čeprav tudi jaz zdaj živim v Kaliforniji, nič bolj daleč od bivališča svojih otrok, kakor je iz Frankfurta v Wiesbaden, to je kakih trideset kilometrov. Prevede 1 Stanko Jarc Dializni eiasniK i St e v i 11: a jd Ljubi j a na. decembra i« y _ izdaja in ureja , Zveza društev 1 e d v i -5 n i h bolnikov Sloveni ie Ljubljana. Zaloška 7 Uredniški odbor: Mirjana v a iic. zvonko u o s a r. Stanko Jarc. dr. Aljoša kandus, dr. Radoslav Kveder. dr. Jelka Lindič. dr. Marko Malovrh). Pavie Podlipnik in dr. Raraei Ponikvar Urednik: Stanko Jarc Razmnožil v 600 izvodih Jože Aidovec Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije i. š t. -415 -4č8/9zmb z dne 4.6.1992; štele "Dializni glasnik" med oroizvo-de, za katere se plačuje- t>% davek od prometa proizvodov.