Didakta 193 37 MOTIVACIJA UČENCEV ZA BRANJE / Daniela Čalušič, prof. razrednega pouka / OŠ Primoža Trubarja, Laško »Pismenost je trajno razvijajoča se zmožnost posameznikov, da uporabljajo družbeno dogovorjene sisteme simbolov za sprejemanje, razumevanje, tvorjenje in uporabo besedil za življenje.« (Vir: Nacionalna strategija za razvoj pismenosti, 2006). Razvoj predbralne pismenosti se začenja že zelo zgodaj v otroštvu s prebiranjem knjig z odraslimi, poslušanjem pravljic, opazovanjem odraslih pri branju in pisanju, z branjem piktogramov, znakov v okolici, poimenovanjem črk abe- cede, spontano pisanje lastnega imena … Otroci se na nevsiljiv in zabaven način učijo spretnosti, ki jim bodo pozneje odprle poti do branja in pisanja. Literarno estetsko spodbudno okolje je tisto, v katerem otrok odrašča s knjigo. Otrok, ki raste v takšnem okolje, bo rad zahajal v knjižnico in rad »bral« knjige. Otrok takšne vedenjske vzorce ponotranji. Začetki pismenosti Otrok se že zelo zgodaj srečuje s pi- snim jezikom, najprej v družini, po- tem v vrtcu in pozneje v šoli. Znake z napisi vidi na cesti, na embalaži živil, na televizijskih zaslonih, na oblačilih. Ko vidi starša ob pisanju, se mu poraja želja, da se tudi sam preizkusi. Pridobi- vanje pismenosti se močno prepleta z otrokovim življenjem v družini. Vse to vodi do navideznega branja, poskusov pisanja, prepoznavanja glasov in črk, črkovanja, pisanja lastnega imena in slikovnega branja napisov v bližnjem okolju, do sistematičnega opismenje- vanja v šoli (M. Grginič, 2008). Branje Branje je veščina, ki jo potrebujemo in uporabljamo vse življenje, v vseh situ- acijah. Učenje branja poteka vseskozi, z veliko vaje, potrpežljivosti in pomoči drugih. Otrok ne bo postal bralec za vse življenje čez noč; to bo postal z vztrajnostjo staršev, z ljubečim sodelo- vanjem in predanostjo procesu branja od zgodnjega otroštva do najstniških let (Kropp, 2000). Branje je ena izmed temeljnih dejavnosti, saj na branju in pisanju sloni ves proces šolanja. In pri pouku književnosti smo učitelji pred izzivom, kako mlade bralce, takšne iz spodbudnih ali nespodbudnih doma- čih okolij navduševati nad branjem. Sem mnenja, da je branje vrednota, ki naj bi jo posamezniku dalo družinsko okolje, ampak smo učitelji skozi izobra- ževalno obdobje ravno tako odgovorni razvijati interes za branje in krepiti pozitiven odnos do knjige. Pripovedovanje, poslušanje pravljic, branje knjig otroku pomagajo, da spo- zna pisni jezik. Motivacija učencev za branje na razredni stopnji Postavlja se vprašanje: Zakaj nekate- ri otroci z navdušenjem poslušajo ali berejo knjige, drugi pa ne? Slovenski raziskovalki S. Pečjak in A. Gradišar opredeljujeta bralno motivacijo tako- le: »Bralno motivacijo pojmujemo kot nadpomenko za različne motivacijske dejavnike, ki spodbujajo človeka k bra- nju, dajejo bralnemu procesu smisel in pomagajo posamezniku, da vztraja do cilja in si želi bralno izkušnjo ponoviti.« Veliko poudarjamo razvoj pismeno- sti in za učinkovitost le-te je potrebna motivacija. Motivacija je pot, po kateri pridemo do cilja. Ko smo motivirani za delo, potem ga opravljamo z veseljem in uspešno. In razvoj interesa za bra- nje je eden izmed pomembnih ciljev vzgoje in izobraževanja. Kajti interes za branje v zgodnji dobi je ključen za poznejši razvoj otrokove pismenosti. BRALNA ZNAČKA Eden izmed motivacijskih dejavnikov je bralna značka. Bralna značka je prostovoljna dejavnost, vsekakor pa je učence treba motivirati k branju. Ker vodim bralno značko, oziroma raje jo poimenujem pravljični krožek, v prvem razredu, jim vedno najprej sama berem ali pripovedujem knjige. Pozneje že začnejo sami pripovedovati in super je to, da pravljice preberejo doma s starši, ob tem pa razvijajo pozi- tivne občutke do knjig. Knjige je treba izbirati tako, da bodo primerne razvoj- ni starosti otrok. Učiteljice razdelimo učencem priporočen seznam z naslovi knjig, ki so ustrezno dolge, ilustrirane in tudi aktualne. Notranja zgradba pritegne otrokovo pozornost, otrok lahko dlje časa sledi in si pridobiva več izkušenj z branjem. Zgodbe, ki so otroku všeč, si želi poslušati večkrat. Po branju vsake pravljice se pogovorimo o tem, kaj je sporočilo zgodbe. Pogovor o prebranem naj bi bil sestavni del bralne dejavnosti. Odrasli tako preve- rimo, ali sledijo branju ali razumejo prebrano in ob tem se otrok zgodaj navaja sodelovanja pri vsebini besedi- la. Otroka navajamo na ustvarjanje la- stnega mnenja in kritičnega odnosa do vsebine. In potem likovno ustvarjamo v za to namenjene pravljične mapice. Učenci zelo radi igrajo igro vlog, tako se še lažje poglobijo v literarne like. S tem postanemo del zgodbe, otrokom spodbujamo njegovo zaupanje vase. Z lutkami zmoremo vse, letimo po zra- ku, se spreminjamo v nekaj ali neko- ga drugega. Uporabimo pripravljene lutke ali pa si le iz papirja naredimo preproste lutke in odigramo zgodbo. V pravljično mapici imamo potem ilu- stracije zgodbic, zapišem jim naslove pripovedovanih zgodb in učenci v isti mapi zbirajo nalepke za prebrane knji- gice. Bralna značka se konec šolskega leta zaključi s priznanjem. 38 Didakta 193 NOČ BRANJA Na naši šoli smo zdaj že tretje leto organizirali tudi Noč branja za učen- ce od 2. do 4. razreda. Menim, da je tudi ta dogodek dobra motivacija za branje, kajti prijavilo se je veliko število otrok in vsako leto je več zanimanja. Učenci so prinesli knjigo po svoji želji, brali smo z lučkami pozno v noč in vtisi učencev so zelo pozitivni. Noč branja v šoli je res poseben dogo- dek, z učenci smo se zbrali v petek, 7. aprila, ob 16. uri v avli šole, kjer sva učiteljici najprej preverili prisotnost, učenci so odložili svoje »potovalke s spalnimi vrečami« in odšli smo v me- stno knjižnico. Tam so nam odigrali igro Frana Milčinskega z naslovom Laž in njen ženin, ki so jo izvrstno upri- zorili učenci POŠ Lažiše (OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice). Sledil je kviz o knjižnih in pravljičnih junakih, reševanje delovnih listov o zgodovini knjige ter iskanje skritih za- kladov po knjižnici. Ker je bilo učencev res veliko, smo se razdelili v skupine, da ni bilo prevelike gneče. Po okrepčilu smo preizkusili tudi svoje glasilke in ugotovili, da smo vsi odlični pevci ter poznavalci otroških in ljud- skih pesmic! V večernih urah smo se nočni bralci odpravili nazaj v šolo, ki se je tisti večer spremenila v našo pravljično deželo. Čakala nas je slastna večerja, ki so nam jo pripravile naše ljube kuharice. Ve- čerja je več kot teknila. Po večerji smo si pripravili vsak svojo spalno vrečo, odejo, blazine, se preo- blekli v pižame, pripravili nočne luč- ke in svetilke ter se prepustili težko pričakovanemu bralnemu večeru. Sku- paj smo se še dobili v avli šole in se pogovorili o nalogah, ki so jih učenci dobili v knjižnici, dopolnili odgovore na učnih listih, si povedali, kaj radi beremo. Nato smo se prepustili branju z lučkami v toplih spalkah. Ob polnoči nas je čakala še pravljica za lahko noč, zato smo se zbrali skupaj in ji prisluhnili. Po polnočni pravljici smo s prijetnimi vtisi nekateri tudi zaspali. Ob prvih sončnih žarkih je bilo že sli- šati tiho šepetanje, prebiranje knjig. Okrepčal nas je zajtrk v jedilnici šole. Sledila je slavnostna podelitev diplom za učence, ki so se udeležili noči branja. Primer diplome za Noč branja Bralna noč in spanje v šoli bosta mar- sikateremu učencu še dolgo budila prijetne spomine. Zagotovo bo na naši šoli Noč branja postala tradicija, kajti bilo je nepozabno doživetje. Branje je bistveno za tiste, ki težijo k temu, da bi se dvignili nad povprečnost. Jim Rohn Literatura Grginič Marija (2008). Vsak po svoji poti do pismenosti, Mengeš: Za- ložba Izolit Dežman Sonja (1998). Bralna značka v osnovni šoli, Radovljica: Skriptorij Kavkler Marija (1991). Brati, pisati, ra- čunati, Pomurska založba Knaflič Livija (2009). Branje za znanje in branje za zabavo, Ljubljana: An- dragoški center Kropp Paul (2000). Vzgajanje bralca, Tržič: Učila Pečjak S., Gradišar A. (2012). Bralne učne strategije, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo