Teanik Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Ptuj, 16. februarja 1968 Št 7 Leto XXI. Izvod 0,50 N din. 50 S 'lin danes v tedniku Pravice in obveznosti v zdravstvenem zavarova-« iiju knietov 2. stran Kako bo dočakal Ptuj 199-letnico .3. stran Delo sanitarne inšpek- cije 4. i?tran Bistriški koncept kul- turne dejavnosti 5. stran Letošnje kurentovanje 6. stran Za vsakogar nekaj 7. stran Usmeritev razvoia občine Lenari v letu 1968 Na ostKvvi srednjeročnega pla- na raavoja občine Lenart v letih 1960 do 1970, ki je bil spre- jet v decembru 1960, je potreb- no za letošnje leto sprejeti še resolucijo o gospodarskem in družbenem razvoju občine. Osnutek resolwije je že i7:de- la£\ in ga v teh dneh obrav-na- vejo občani na zborih volivcev. Obseg proizvodnje in storitev Je bil v letu 1967 enak kot v letu 1966 s to razliko, da se je v družbenem sektorju nekoliko povečal, v zasebnem pa padel. Padec so povzročile predvsem neugodne vremenske razmere na nekaterih kmetijskih ob- močjih občine. V gostinstvu so se razmere nekoliko izboljšale predvsem zaradi poostrene za- sedbe delovnih mest, politike cen idr. Število zaposlenih že nekaj let stagnira oziroma celo naza- duje. Od leta 1964 do leta 1967 se je število zaposlenih zmanj- šalo za okoli 3O0 oseb. Temu je predvsem vzrok reorganizacija in intenzifikacija kmetijske proizvodnje. Kljub stagnaciji proizvodnje rn storitev v skupnem gospo- darstvu so se minimalni osebni dohodki v letu 1967 povečali, in sicer za 14 "/o. Od tega so se povečali v gospodarstvu za 8"/», v negospodarskih dejavnostih pa za 17«/n, RAZVO.I gospodarstva in družbenih služb v letu 1968 Rast celotne proizvodn.7e in osnovno razmerje delitve in po- trošnje: nominalni družbeni proizvod v gospodarstvu bi se naj povečal za'11,6"/o, od tega v družbenem sektorju za 18 */o in v zasebnem sektorju za 8,1 "/o. — Fizični obseg proizvodnje bi se naj povečal za 50.2«'o. Pove- čanje se predvideva predvsem zaradi lanskoletne rekonstruk- cijo obrata Konus, ki lansko leto več mesecev ni obratoval. 7- Fizični obseg kmetijske pro- izvodnje bi se po predvideva- njih lahko povečal za 6,7 »/o. — ^ri gozdno blagovni proizvodnji je predvideno povečanje za 2S, Odstotkov, blagovni promet na drobno pa bi se naj povečal za 10.4 "/o — Iztržek zasebnega in ^1'užbenega sektorja pa bi po predvidevanjih povečal 2a 7.40/0, od tega v družbenem 3.8. v zasebnem sektorju pa za 10.7 »,'0. Politika zaposlovanja Število zaposlenih v gospo- darstvu se v "letu 1968 ne bo po- ^'&č?5lp. kljub temu da se bo f>d rasti družbenega proizvoda in vseh dejavnikov, ki vplivajo la oblikovanje proračunskih sredstev. Kot sem omenil že na začetr- cu, je opisani načrt razvoja ob- Mne Lenart za leto 1968 že v ■azpravi na zborih volivcev in 3omo o njem. poročali nekoliko :vodrobneje. ko ga bo potrdila skupščina občine Lenart. Zbori volivcev v lenarški občini v enajstih krajevnih centriV občine Lenart so v teh dneh v teku zbori volivcev, na kalerii" obr^ivnavajo občani resolucijo c družbenem razvoju občine za leto 1968, proračun občine in vprašanja, ki se nanašajo na zdravstveno zavarovance kme- tov. Občinski odborniki, ki vodijc zbore, so v zvezi s tem dobili določene smernice in potrebne gradivo, ki jim bo koristilo za lažjo obravnavo posamezne toč- ke dnevnega reda. Za zbore vo- livcev je opaziti med občani precejšnje zanimanje, saj je to najprimernejše mesto in prilož- nost, kjer občani zraven dolo- čenega dnevnega reda obravna- vajo tudi svoje krajevne pro- bleme. O poteku in živahnosti zborov bomo poročali v naslf^d- aji žtevilki našega lista. J. S. Zbori volivcev v občini Ptuj Davčna politika v ospredju Za bralce TEDNIKA govori MIHA KOLARIC, načelnik oddelka jete v melioracijske, oz. protiero- za finance pri SO Ptuj zijska območja. ZAKAJ RAZLIKE V ViSiNI OBDAVČEVANJA ENAKIH DO- HODKOV V OBČINAH? Zakonska ureditev obdavčeva- nja občanov teži za tem. ča ob- činske skupščine samostojno do- ločajo višino davčnih stopenj in samostojno predpisujejo davčne olajšave. Občine niso. čeprav bi morale, sodelovale pri določanju stopenj, zato je prišlo do velikih in neutemeljenih razlik v viši- ni obdavčevanja enakih dohod- kov v različnih občinah. KAKO BI LAHKO OBCINE VPLIVALA NA RAZVOJ KME- TIJSTVA? Da bi občine lahko v večji me- ri vplivale na razvoj kmetijstva, svet meni, da bi bilo umestno predlagati zvezi, naj se odpove svojemu delu prispevka iz oseb- nega dohodka od kmetijske de- javnosti. Ta sredstva se naj na- menijo za načrtno investiranje v kmetijstvo v Obliki kreditira- nja obnovo, mehanizacije in šo- lanja kmečke mladine. PRISPEVEK ZA KMEČKO ZA- VAROVANJE JE VISOK, PO- RABA P.A BREZ KONTOOLE Svet za družbeno planiranje in finance meni, da je prispevek za kmečko zavarovanje visok in da ni nobene kontrole nad tro- šenjem teh sredstev. JE MOGOČE DOHODEK ZASEBNEGA OBRTNIŠTVA ZANESLJIVO OCENITI? Glede družbenih obveznosti je ugodnejši položaj zasebnega sek- torja. Dohodke zosebncga obrtni- štva v sedanjih pogojih praktič- no ni mogoče zanesljivo oceniti, ker mi niti predpisane eviden- ce, registracije računov, poslov- nih knjig niti sposobne davčne službe. Zato prihaja do preko- mernega izkoriščanja najete de- lovne sile, raznih špekulacij in neupravičenih obogatitev. Resen pojav je šušmarstvo. Davčna služba: njeno mesto, organizacija, nagrajevanje, posebne inšpekcij- ske službe, okrepitev te službe, vse to bo zahtevalo posebno ob- ravnavo. Sedanja organizacija finančne službe pa verjetno ni povod za izvedbo vseh nalog. k.i se v bodoče pred njo postavljajo. V SKUPNIH OBREMENITVAH PREDLAGANIH VEC SPRE- MEMB ZA LETO 1968? Predlog očdelka za finance o novi razvrstitvi katastrskih ob- čin v skupine in višini stopenj za odmero prispevka iz osebnega dohodka iz kmetijstva 7ja. leto 1968 je obravnaval svet za druž- beno planiranje in finance. Svet ugotavlja, da je upoštevanih za leto 1968 v skupnih obremenitvah v primerjavi z letom 1967 več sprememb predpisov. Prispevne stopnje na obdavče- nje kmetijstva je treba za ob- močje Slovenije uskladiti na smotrnejših kriterijih ob upošte- vanju plačilne zmogljivosti kme- tov. Da bi se to coseglo, predla- ga republika enotno razvrstitev območij katastr-skih občin. Ob tem je upoštevati relief kakovo- sti tal, oddaljenost in kupno moč tržišča. Slovenija bi naj bila raz- deljena v štiri skupine, v četrti skuDini bi naj bile le katastrske občine goratih predelov nad 700 m nadmor.^ke višine, ki pa jih v ptujski občini ni. Takšna razvr- stifev katastrskih občin tudi omo- coča uporabo enotnejših prispev- nih stopenj. Le-te naj bi občin- .ska skupščina določila v nasled- nji višini na katastrski dohodek ncHozdnih površin: v prvi skupini od 30«/« do 42 •>/(>, po^T^rečna obremenitev 36 "'o. v drugi skupini od 17 Vo do 29 <*/(>, povorečna obremenitev 23 v tretji skvipini od 10<"o do 16 "/o, povprečna obremenitev 13 "n Svet se strinja s predlogom enotne stopnje tudi za leto 1968. Uveden je novi osemodstotni republiški prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti za vse zavezance, ki plačujejo tu- di občinski prispevek; ta srod- st^^a so v celoti namenjena za sklad za zdravstveno zavarova- nje kmetov. Plačati ga morajo tudi kmetje delavci, ki so sicer zavarovani iz delovnega razmerja, in predstavlja zanje to novo obre- menitev Vseh teh zavezancev je 5783. Nova dajatev je tudi osem pro- centni republiški prisoevek od vrednosti za posek določenega lesa na panju. Z odlokom občinske skupščine so bila določena v občini melio- racijska in protierozijska območ- ja in je uvedena nova dajatev — vodni prispe^•ek v višini ki jo je doloi"ila vodna skupnost »Drava — Mura« Maribor. Zdravstveni dohodek je kalku- liran 7 2"'« na katasterski doho- d(?k in 200 din kot pavšalni pri- spevek na zavarovano kmetijsko gosDOcarstvo C4.2 "'n redni in 3"» 73 kritip '7!?iibe iz leta 19661 Vsi mali Do=-estniki bodo no prpdln!?u komunalne skupnosti kmetov pla- čevali dokaj višji zdravstveni prispevek kot prej.^-nje leto. ko so plarcvali le minimalni prispe- vek 200.— N dinarjev. V letu 1968 ni več predviden? nn-jfojbina za cestna vprežna vo- zila. V obremenitev je vštet tudi da- vek na samorodno trto fv ena- kem znesku kot za leto 1967). Zvezna stopnja prispevka iz osebnega dohodka, ki znaša 6 V« kakor tudi 2 »^o stopnja od po- seka lesa ostaneta neizpremcnje- ni. Prav tako pa tudi 1 repu- bliški vodni nrisne^-pk za vse ti- ste katastrske občine^ ki niso za- ODSLEJ LE TRI SKUPINE KAT. OBCIN? ALI SE OSTATI PRI STAREM? Doslej so bile v ptujski občini štiri skupine kat. občin, po no- vem predlogu pa bi bile tri. Svet je osvojil predlog, da bi v prvi skupini ostale vse dosedanje kat. občine s to spremembo, da se tu- di kat. obč. Nova vas pri Ptuju, Pacinje, Sturmovec in Zamuša- ni vključijo v to skupino. V drugi skupini so bile vse kat, občine, ki so bile doslej razvrščene v dru- go in tretjo skupino. V tretji sku- pini bi ostale Haloze, to so kat. občine, ki so bile doslej v četrti skupini, s tom, da se tri kat. ob- čine v Sloven.sldh goricah: Novin- ci. SlavSina in Rjavci razpore- dijo v drugo skupino. Vse sku- pine kat. občin bi še v naprej ob- držale olajSavo in sicer zavezan- ci: v prvi skupini do 200,— din ka- tastrskega dohodka v drugi skupini do 1.000.— din katastrskega dohodka v tretji skupini do 2.000.— din katastrskega dohodka Te oprostitve se nanašajo le na zvezni, republiški in občinski prispevek, ne veljajo pa za od- mero zdravstvenega prispevka V kalkulaciji za odmero občin- skega prispevka iz osebnega do- hodka od kmetijstva in krajev- nega samoprispevka za leto 1968 so upoštevane naslednje odmer- ne stopnje po skupinah katastr- skih občin: 1967 1 38 2'3 20-29"/« 4 9»/. 196S 1. .-^4 + 4 - .18 2. 21 4- 3 - 24 9'o 3. 8+ 2 "10»/» KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK V BODOČE? Povprečna stopnja občinskega prispevka bi po predloženem iz- računa znašala okrog 26.7«/« (v letu 1967 je znašala 29»/«). Pov- prečna stopnja krajevnega samo- prispevka pa bi znašala 3.4 «'0. 5 temi sredstvi bi krajevnim skupnostmi omogočili financiranje vseh krajevnih notreb, istočasno pa bi lahko K.S sodelovale pri sofinanciranju nekaterih pomemb- nih cest v občini, pri gradnji šol in rinmih kraie\-nih investicijah. SKTTPNE OP.RF.nTENITVE KMEČKIH ZAVEZANCEV V LETU 1908 BI BILE VECJE? Skupne obremenitve kmečkih zavezancev v letu 19S8 bi bile ta- ko za 6.6 *lo večje kakor v letu 1967. KAJ PA V SOSEDNJIH OBČINAH? SOSEDNE OBCINE: namerava- jo uvesti naslednje odmcrne stop- nje občinskega nrispevka za le- to 1968: Lenart ~ 20—26 — — Maribor 32 27 21 1.5 Ormož — 20—29 — — Slovenska Bistrica 30 26 16 8 Šmarje enotna proi^rpsiv- na stonnja od 13 do 3.5 Vo. ALI NE BI KAZ.'\LO PUFUVR- STITEV KAT. OBCiN V POSA- MEZNE SKUPINF nOBRO PRE- UČITI? Kot kaže, bo treba to preuvr- stitev dobro preučiti. To tem bolj, ker republika v svojih priporo- čilih glede uvrščanja katastrskih občin v posamezne skupine Mur- sko-soboško polje uvršča v drugo skupino, tako kot obronke Haloz in Haloške doline ter celotne Slovenske gorice. ToVcom lota bo morala zato občinska strokovna služba občino Ptuj Ckmetijska) predlog republike dobro proučiti. Zemljišča celotnih katastrskih občin, ki v pogledu reliefa in tal niso izenačena, bo treba uvrstiti v tisto kategorijo, v katero sodi večji del obdelovalnih površin. Za letošnjo odmero prispevnih ob- veznosti iz osebnih dohodkov kmetijstva pa naj bi služila do- sedanja razvrstitev. O vsem tem bomo razpravljali na zborih volivcev, ki se bodo pričeli te dni. z. R. TE DNI PO SVETU OSTAVKA BELGIJSKE VLADE Koalicijska vlada kraljevine Belgije je padla na jezikovno- nacionalnem problemu Flamcev in Valoncev. Kralj je sprejel ostavko vlade, toda šele sedaj se postavlja vprašanje, ali bo nova Icoalicija sploh mogla za- gotoviti zadovoljivo reševanje, ali pa bo šlo samo za odložitev zaostrovanja krize. Po vsem so- deč so strasti belgijskega poli- tičnega življenja prava igračka glede na jezikovno-nacionalne nesporazume. V kraljev.skeni dvoru sedaj defilirajo politiki Belgije, vsak s svojim načrtom za reševanjem problema. Videz je, da tudi no- va koalicija strank, niti pred- časni razpis volitev ne bi pri- nesla trajne rešitve. Treznejši misleci vidijo možnost v spre- membi ustave, po kateri bi po- stala Belgija federacija ali celo konfederacija Flamcev in Va- loncev. Vprašanje je samo, če razpolaga Belgija s toliko moči in odločnosti, da bi v tem tre- nutku tako radikalno posegla v svojo državno strukturo. incident V parizu Vihar v kozarcu vode. ali ne- kaj več kakor to? Nad zahodno- nemško-franccskim povojnim zavezništvom jo nekaj dni leb- dela senca razdora. To je bilo prav v trenutku, ko sta pred- sednik De Gaule in Lubke iz- menjevala v Parizu zdravice. Zahodnonemška agencija DPA je prenesla vest, ki je, razum- ljivo, prispela tudi v Pariz, da je bonski minister za zunanje zadeve Brandt v nekem javnem govoru, medtem ko se je mudil šef države v Franciji, zasmeh- Ijivo govoril o francoskem pred- sedniku De GauUu. Kot se to v diplomaciji vedno dogaja, je predsednik Liibke takoj odpovedal nadaljevanje ceremonialnega programa z ob- razložitvijo, da se ga loteva gri- pa. V akcijo je stopil diplomat- ski stroj, da bi ugotovil, kaj je to minister Brandt govoril pravzaprav na zboru socialde- mokratov v Ravensbur^u. V Pa- riz je prispel tudi magnetofon- ski trak, s katerega je bilo moč ugotoviti, da ministetr Brandt ni nikogar zasmehoval ter ugoto- vitev, da je objavila DPA novi- narsko raco. Bonnska vlada je prosila za opravičilo, Pariz pa je to sprejel. Komu je bilo to vse prav?:aprav potrebno? In to prav v času, ko se slavi oblet- nica zglednega sodelovanja med Parizom in Bonnom? So pojas- nila, da delujejo v zahodno- nemški politiki sile, katerim ni v interesu popuščanje v Evropi, prav iste sile. ki so bile pred kratkim proti obnovi diplomat- skih odnosov z Jugoslavijo. NEGOTOVOST V SUDANU V Sudanu so izbruhnile resne notranje težave, tako da pred- sednik El Ashari ni mogel od- potovati v Kairo na dogovorjene razgovore s predsednikom Ti- tom in Naserjem. Nesoglasja so predvsem med vlado premiera Mahdjuba in opozicijo okrog priprav nove ustave in dela ustavotvorne skupščine. Poslanci vladne večine so da- li ostavke ter je bila skupščina razpuščena in razpisane volitve za konec aprila tega leta. Vlada trdi, da opozicija ni sprejela ponudbe, da bi sprejela polovico mest v vladi. Sef opozicije je izjavil, da je odlok o razpustitvi skupščine nezakonit, in da po- skušajo opozicijski poslanci vstopiti v zgradbo skupščine. Toda to zgradbo ter druge važ- nejše zgradbe v Kartumu stra- ži sedaj vojska, kar samo potr- juje resnost nastalega položaja. DMP Občina Slovenskcj Elstrica ZMANJŠANJE DAVČNE STOPNJE m KMETE Kolikor je staro kmetijstvo, če izvzamemo praskupnost, je kmet vedno tožil za prevelikimi davki in dajatvami. Tako je tu- di danes, kar se pa posebej po- zna in čuti v občinah, kjer zaje- ma kmetijstvo precejšen del prebivalstva in ima kmetijstvo visok odstotek v dohodku ob- čine. Takšni davki so tudi zavirali razvoj in napredek kmetijstva. Zato so razumljivi napori naše družbe, da kmetijstvo napredu.ie in eden pogojev za njegov na- predek so manjši davki. Kajti le tako bomo lahko preprečili emigracijo mladine s podeželja v industrijske centre in v ino- zemstvo, medtem ko na kme- tijah ostajajo starejši, ki jim moči ne omogočajo kvalitetne in kvantitetne obdelave zemlje Torej ni presenečenje, če se bodo v letošnjem letu zmanjšali davki kmetom, Tako bi naj v naši republiki zmanjšali davč- no stopnjo v prvi skupini na 30 do 42 odstotkov, v drugi skupi- ni na 17 do 29 odstotkov, v tre- tji skupini na 10 do 16 in v če- trti skupini na 3 do 9 odstotkov. V bistriški občini pa bi bila ob- davčitev v prvi skupini 30 od- stotkov, v drugi 25 odstotkov, v tretji 18 odstotkov in v četrti skupim 9 odstotkov. Tako bi se v občini zmanjšala povprečna obdavčitev za tri odstotke. K temu pa moramo dodati še 8 odstotkov republiške stopnje, ki gre vsa v sklad za socialno zavarovanje, nadaljnjih 7 od- stotkov bodo plačevala samo čista kmetijska gospodarstva za socialno zavarovanje. K temu pa še pride 6 odstotkov zvezne- ga davka in 1 odstotek za vodni prispevek. Tista gospodarstva, ki so do letošnjega leta plačeva- la pavšal, bi naj po novem od- loku plačevala letno 13.000 sta- rih dinarjev. Seveda pa bodo tudi v letoš- njem letu v veljavi vse olajšave kot v minulem letu. i -b PTUJ, SLOVENSKA BISTRICA m ORMOŽ V RSS Na sedmem republiškem obč- nem zboru Zveze sindikatov za Slovenijo sta bila z območja občin Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica izvoljena dva člana v republiški svet Zveze sindika- tov, ki bosta v prihodnjih štirih letih zastopala nad 20.000 čla- nov sindikatov z območja na- vedenih občin. Izvoljena sla Jože Skerlovnik, dolgoletni sindikalni delavec iz ptujske občine, in Alojz Korez, dolgoletni mladinski in partijski delavec iz občine Slovenska Bi- strica. Izvoljena člana bosta v stal- nem stiku z občinskimi sindi- kalnimi vodstvi in članstvom sindikalnih podružnic, da bosta lahko na ta način najbolje se- znanjena s problemi, mnenji, predlogi in stališči sindikalnega članstva ter delovnih organiza- cij, ki jih bosta prenašala v re- publiško zvezo slovenskih sin- dikatov. PB Most na Siapah je dotrajal Krajevna skupnost Ptujska gora ima na skrbi tudi most v Siapah. ki je dotrajal. Za ure- ditev varnega prehoda bi potre- bovali 1,128.000 starih dinarjev- Seveda tako velikih sredstev krajevna skupnost Ptujske gore ne zmore. Silvo Topolovec, odbornik ob- činske skupščine je na zadnji seji skupščine govoril o tem problemu in zaprosil skupščino, naj prispeva sredstva za ta most, kajti sam krajevni samo- prispevek ne bo zadostoval. ZR Kurentovanje in karneval ?8. FEBRUARJA 1968 Zavod za folklorne pri- reditve vabi karnevalske skupine na sodelovanje na letošnjem kurentova- nju ia karnevalu. Naj- boljše karnevalske sku- pine bodo bogato na- grajene. Zavod za folklorne prireditve P+u- Stran 2 TEDNIK — petek, 16. februarja 19681 Stran 2 Za dosledno davčno politiko - enotni samoprispevek v občini? Na seji SO Ptuj v petak, 9. februarja, so sprejeli več sklepov o obremenitvah občanov v kmetijstvu, obrtništvu in gostinstvu. Odpravi naj se pogodbeno določanje davčnih obveznosti. Obrtniki naj v prihodnje vodijo knjižno evidenco. Posebno skrb je treba posvetiti kontroli zasebnih gostilničarjev in avtoprevoznikov. Pregaqjati je treba šušmarstvo. Usposobiti je treba finančno službo. Potreba po uvedbi enotnega krajevnega samoprispevka v občini. Potem ko so na seji odgovo- rili odbornikom na njihova vprašanja, razpravljali o poro- čilu o reelekciji direktorjev de- lovnih organizacij v letu 1968, se je pričela burna razprava o obremenitvah občanov v občini in o položaju obrti in gostin- stva. Oddelek za finance je sesta- vil obširno primerjalno poročilo o davčni politiki v ptujski ob- čini in o obremenitvah občanov. Za kmetijsko dejavnost so spre- jeli več sklepov: določanje od- mernih osnov po katastrskem dohodku je zaenkrat najprimer- nejša in najbolj objektivna podlaga za predpisovanje pri- spevnih in drugili obveznosti v zasebnem kmetijstvu. Ponovna uvedba progresivnih odmernih stopenj, ki jo priporoča repub- liški zakon, ni umestna, saj je v ptujski občini 5783 kmečkih zavezancev, ki so v delovnem razmerju. Dejansko pa so zem- ljiške površine teh gospodar- jev, ki imajo poleg kmetijstva še druge vire dohodkov, bolje obdelane. Ukinili so pristojbine za cestna vprežna vozila po re- publiškem odloku iz leta 1951. Ce so oproščeni davkov trak- torji do 35 KM in vsa lažja me- hanizacija v kmetijstvu, potem res ni več primerno obdavčeva- nje kmečkih vprežnih voz. Predlagali so delno znižanje enotnih odmernih stopenj v po- sameznih skupinah katastrskih občin zaradi uskladitve s sosed- nimi občinami in tudi zato, ker je republika uvedla 8-odstotni prispevek od kmetijstva. Razen tega je v tem letu povečan pri- spevek za osuševanje zemljišč, kmetje pa bodo morali poleg rednega prispevka za zdrav- stveno zavarovanje plačati še tri odstotke za kritje izgube iz leta 1966. Glede obrtništva so sprejeli naslednje siklepe: dosedanji na- čin razvrščanja zavezancev na storitvene in proizvodne obrti in obvezno pavšaliranje storit- venih strok naj se v celoti spre- meni. Odpravi naj se spora- zumno pogodbeno določanje davčnih obveznosti. Vsi obrtni- ki, ki so imeli v preteklem letu nad 12.000 dinarjev odmerjene osnove, naj v prihodnje vodijo knjižno evidenco (knjigo dohod- kov in izdatkov in seznam osnovnih sredstev), prispevki in davki pa naj se jim odmerjajo od dejansl-co ugotovljenega pro- meta in čistega dohodka po preteku leta. Pavšalno naj bodo še nadalje obdavčeni le zave- zanci, ki opravljajo tipično usiužnostne obrti, kot šivilje, pletilje, krojači, čevljarji, vaški podkovači, kolarji in podobno. Okrepiti je treba kontrolo pri vseh obrtnikih glede vodenja evidence, višine dohodkov ter zaposlovanja delovne sile. Ob ugotavljanju realnih dohodkov obrtnikov naj bi delno znižali progresivne odmerne stopnje, da bodo usklajene s sosednimi ob- činami. Posebno skrb je treba posve- titi kontroli zasebnih gostilni- čarjev in avtoprevoznikov. Pri- stojni upravni organ naj upo- števa pri izdajanju dovoljenj krajevne potrebe in naj ne iz- daja več obrtnih dovoljenj ose- bam, ki nimajo potrebne kvali- fikacije. Poostriti bo treba kontrolo nad občani, ki opravljajo obrt kot postranski poklic, če dejan- sko popravljajo orodje nepo- srednim naročnikom ali pa iz- delujejo serijske proizvode za delovne organizacije. Preprečiti jim je treba neupravičeno naje- manje tuje delovne sile in kon- trolirati, od kod dobivajo mate- rial. Treba je najti način za odkrivanje in preganjanje ftui- marstva, ki se je v zadnjem ča- su močmo razbohotilo. Za uspešno Izvajanje kontro- le in ugotavljanje dejanskega dohodka pri obrtnikih in zave- zancih drugih gosE>odarskih de- javnosti pa bo potrebno okrepiti število strokovno sposobnih de- lavcev na referatu za odmero prispevkov in davkov, prav ta- ko pa nastaviti sposobne refe- rente za kontrolno službo v od- delku za finance. Odborniki so na seji ugotav- ljali, da so potrebe v ptujski občini zelo velike, predvsem v šolstvu, zdravstvu, pri gradnji in vzdrževanju cest. Strinjali so se, da je uvedba enotnega kra- jevnega samoprispevka v občini potreba današnjega časa. Pri- spevali naj bi ga vsi, ne samo kmetovalci. Kako bi ga zbirali, se bodo odločili na zborih voliv- cev v prihodnjih dneh. ZR Občina Ormož Volivci kritično o zdravstvu Volivci z območja občine Or- mož so v nedeljo, 11. t. m., na zborih volivcev obravnavali po- litiko obdavčitve in proračun za leto 1968 ter predlog višine prispevka za zdravstveno zava- rovanje in predlog obsega pra- vic iz tega zavarovanja, ki ga je pripravil izvršni odbor skup- ščine komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kme- tov Maribor. Na zboru volivcev v Središču in na Grabah so volivci zelo kritično obravna- vali organizacijo in financiranje zdravstvene službe. S tem v zvezi so imeli tudi precej pri- pomb na predlagano stopnjo prispevka in na predlagani ob- seg pravic iz zdravstvenega za- varovanja. Podobne so bile raz- prave tudi v drugih volilnih enotah. Iz predloga lO skupščine ko- munalne skupnosti zdravstve- nega zavarovanja kmetov Ma- ribor je razvidno, da se dose- danji obseg pravic iz zdravstve- nega zavarovanja za to katego- rijo zavarovancev bistveno ne spreminja. Ukinja se pravica do izdiranja zob, za kar so zavaro- vanci doslej plačali 50 "/o stro- škov. I Ukinja se tudi pravica v pri- merih zatiranja klicenoscev, ka- terih stroškov pa tudi v bodoče ne bodo nosili zavarovanci, temveč skladi in proračuni ob- čin. Po predlogu v bodoče ne bi priznavali več stroškov za zdra- vila zavarovancem, ki se zdra- vijo zaradi sladkorne bolezni, za katere so do sedaj plačali le 25 o/o. Ker tako zmanjšanje de- jansko ne pomeni bistvenega krnjenja pravic, so se volivci s takim predlogom strinjali glede na to, ker se na drugi strani bistveno razširijo pravice v po- gledu zdravljenja v bolnišnicah, saj je predlagano, da bi zavaro- vanci prispevali k tem stroškom le 20 "/o za prvih 30 dni, od 30 dni dalje pa bi plačal zdravlje- nje sklad. K temu je treba pri- pomniti, da v nekaterih prime- rih zavarovanci za zdravljenje v bolnišnici ne plačajo nobenih stroškov od prvega dne zdrav- ljenja, kot npr. pri zdravljenju za tuberkulozo, za otroke v sta- rosti do 15 let, za učence šol druge stopnje, za duševno obo- lele zavarovane osebe, ki so ne- varne za okolico, v primeru obolenja za kugo, kolero idr. To pa hkrati pomeni, da so se pra- vice zavarovancev s sprejemom takega predloga celo delno po- večale. Za opisani obseg pravic pred- laga lO skupščine, da se v bo- doče predpiše osnovni prispevek na katastrski dohodek v višini 12,2 o/o (prej 16 "/o) plus pavšalni prispevek na družino v višini 200.00 dinarjev (prej 20,00 di- narjev). S takim predlogom so se udeleženci zborov v glavnem strinjali, le nekateri so imeli pomisleke na višino pavšalnega prispevka na družino, ker so menili, da mali kmetje tega ne bodo zmogli. Ce bi se to spre- menilo, bi morali nekoliko po- večati stopnjo osnovnega pri- spevka na katastrski dohodek. Udeleženci so se tudi strinjali s tem, da bodo odslej morali plačevati prispevek od katastr- skega dohodka tudi vsi tisti kmetje, ki so zdravstveno zava- rovani po drugih predpisih (kmetje-delavci, upokojenci). Ta prispevek znaša 8 Vo od katastr- skega dohodka. Na zborih je bilo veliko pri- pomb k dodatnemu prispevku za kritje nastalih primanjklja- jev iz prejšnjih let, ki bo v ob- čini Ormož znašal v letošnjem letu 30/n (ali 3,5 «/0). Glede na ugoden finančni rezultat sklada za leto 1967 izkazuje v občini Ormož presežek dohodkov nad izdatki, v skupnosti pa pri- manjkljaj, so bili mnenja, da se jim s tem dela krivica. Po- jasnjeno jim je bilo, da eviden- tirani finančni rezultat po ob- činah ni realen iz razloga, ker se zdravstvene storitve plaču- jejo zdravstvenim zavodom v obliki pavšala. Iz tega razloga tudi ni realen podatek o stro- ških na zavarovanca. Končno pa je treba vedeti, da je treba te stvari reševati v okviru celotne komunalne skupnosti in ne sa- mo za posamezno občino v tej skupnosti, saj gre za rizično (Nadaljevanje na 4. strani) Ob r^etokcljii vodHntti de lovcev v občini Lfutomer Ali bo letos več|i uspeh? O letošnjih pripravah na re- elekcijo vodilnih kadrov je bilo za posamezne občine že precej napisanega. Družbenopolitične organizacije, občinska skupščina in predstavniki delovnih orga- nizacij so se v tem letu skoraj v vseh občinah temeljito začeli pripravljati na izvedbo principa reelekcije (oziroma obnavlja- nja) vodilnih delovnih mest. Ta princip je bil uveden z ustavo leta 1963, podrobneje pa so ga določili še temeljni zakon o vo- litvah delavskih svetov in dru- gih upravnih organov v delov- nih organizacijah ter druga za- konska dopolnila. Skoraj v vsa- ki občini-je bilo na posvetova- njih ugotovljeno, da reelekcija direktorjev v letu 1965 ni v ce- loti uspela, predvsem zaradi tega, ker ni bila dovolj pripr;,4v- Ijena. Kakšni problemi so se po- javili ob prvi reelekciji v letu 1965? Kaj se je v tem dvelet- nem obdobju na tem področju storilo? Kakšni problemi še ob- stajajo in kako bodo morale zlasti politične organizacije pri- stopiti k njigovemu razreševa- nju? Taka vprašanja so se postav- ljala ob večjih posvetovanjih, prav tako pa so bila tema raz- govora na ljutomerskem razgo- voru o reelekciji vodilnih de- lavcev, ki je bil pred kratkim in so se ga udeležili predstavni- ki družbenopolitičnih organiza- cij ljutomerske občine ter pred- stavniki sindikalnih podružnic in organov upravljanja iz de- lovnih organizacij, kjer bo v le- tošnjem letu izvedena reelekcija direktorjev in ostalih vodilnih delovnih mest. Posamezniki hočejo izigrati samoupravne organe ... Ob prvi reelekciji je bilo po- trebno, da pri njeni izvedbi so- delujejo vsi zainteresirani družbenopolitični faktorji. Ven- dar vsi ti faktorji takrat niso v celoti delovali tako, loslovanje za vse izvoznike in uvoznike, ker bi se s tem povečala a vista devizna sredstva na tem pod- ročju in izboljšala likvidnost. Ce bodo hoteli omenjeni komi- tenti še obdržati dosedanje kredite pri lokalni banki, bodo morali misliti na to. Gibanje a vista sredstev postaja močan regulator kreditnih plasmajev posameznih bank. V pogledu plačila izvoza se niso pojavljali skoraj nikakršni problemi. Pa poglejmo še. kako je z de- viznimi računi prebivalcev? V devizni likvidaturi vodijo 537 deviznih žiro računov pre- bivalcev s skupnim stanjem 1.465.443 N din na dan 31. de- cembra 1967. Število žiro raču- nov prebivalcev je v lanskem letu od pričetka leta rastlo iz meseca v mesec. Prav tako se je, posebno zadnje mesece lan- skega leta, povečala njihova vrednost. Na šalterju devizne likvidatu- re je bilo v lanskem letu od- kupljenih za 10.814,209 N din tujih plačilnih sredstev, od tega nekonvertibilnih le 11.408 N din. V istem času je bilo prodanih za 1,775.627 N din tujih vslut. ZR Iz !MPOL0¥ESA kc-ektiva 9 Delavski svet je sprejel plan proizvodnje in izvoza za leto 1968 v višini 27.000 ton in vrednosti 282,800.000 N din. .V planu so deloma že vključene kapacitete novogradnje. Raz- prava članov sveta o .planu je bila živahna glede na preteklo leto in planirane količine. Spre- jet je bil tudi predlog finančne- ga sektorja o znižanju stroškov reprezentance za 22 odstotkov. Na zasedanju so izglasovali še sklep o prispevku 100.000 N din za cesto Slovenska Bistrica— železniška postaja Crešnjevec. Na isti seji sta prejela čestitke in darilo podjetja sodelavca inž. Branko Kraševec, ki je dobil nagrado Prešernovega sklada za industrijsko oblikovanje, ter Stanko Topolčnik, ki je dobil »Zlati pas« kot najboljši borec judo turnirja. 9 Komisija za ženska vpra- šanja pri delavskem svetu je organizirala predavanje o raku in kontracepciji. Povabljene so bile žene vseh podjetij. Udele- žilo se jih je nad 100, od ostalih največ iz podjetja »Granit«. Predavala sta zdravnika dr. Saksova in dr. Borko iz Mari- bora. Zdravniškili predavanj si žele žene še več, škoda le, da povečini manjkajo vedno iste sodelavke, H Pretekli teden sta obiskala podjetje dva zastopnika alumi- nijskega koncema štirih podje- tij iz Norveške. Obisk ni bil po- sloven, ampak prijateljski, z namenom da se kolektiva zbli- žata. Gosta sta predvajala bar- vni film o njihovem podjetju z vsebino: od boksita do končnih aluminijskih izdelkov, o razšir- jenosti aluminija v svetu in re- kreaciji. Zastopnik njihove to- varne je izrazil željo, da bi čla- ni kolektiva izmenjali obisk in vzpostavili čim prej osebne sti- ke. S. Kovačič POPRAVEK v zadnji številki našega lista je prišlo v uvodnem članku z na.slovom REFERENDUM ZA CESTO IN BOLJŠE ŽIVLJENJ- SKE POGOJE do neljube po- mote, ko nam je »tiskarski škrat« v drugi vrstici drugega odstavka pomotoma napisal 20-odstotni krajevni samopri- spevek za asfaltiranje ceste Ptuj—Gomila—Gornja Radgo- na. Praviloma gre tukaj za dva- odstotni samoprispevek in ne za 20-odstotni, kot je bilo pomoto- ma objavljeno. Bralce prosimo, da nam to n.apako z razumeva- njem oprostijo. J. S. StraD 3 TEDNIK — petek, 16. februarja 1968 Stran 3 Kako bo dočakal Ptui 1900 letnico? Vsa povojna leta so bili Ptuj- Cani priča, kako jim razpada stari del mesta. Zal ga je bUo vsem, predvsem ljubiteljem sta- rin, spomenikov, starih stavb, ulic. pa kaj bi našteval, ko je stari del mesta z gradom, samo- stani in cerkvami en sam dra- gocen spomenik, ki nikakor ne bi smel propasti! Seveda so ga zaščitili, toda sredstev za vzdr- ževanje ni bilo od nikoder. Po ptuju so se širile govorice, da so v Ljubljani razglasili Ptuj za zaščiteno mesto, v katerem mora ostati vse po starem, sami pa si gradijo novo Ljubljano. Hočeš nočeš so se morali Ptuj- čani vdati usodi, predvsem pa tisti stanovalci starega dela mesta, ki stanujejo pod trhli- mi strehami, ki vedno bolj pu- š,čajo deževnico, tisti, ki stanu- jejo v starih, zatohlih, vlažnih prostorih, brez sonca in prave svetlobe. V zadnjem času začete obno- ve hiš kažejo na bolje in da- jejo upanje tamkajšnjim stano- valcem, da ne bodo stanovali v vedno hujših podrtijah, dru- gim pa dajejo upanje, da ta zgodavins:ki spo-menik le ne bo. propadel. Verjetno je zadnji trenutek prišla 1900-letnica me- sta, ko bo treba popraviti stav- be in spomenike ter urediti mesto, saj ne moremo dovoliti, da bi praznovali tako visok ju- bilej med propadajočimi stav- bami. Menim, da je v Ptuju dovolj želja in volje, da se staro me- sto uredi, le finančnih sredstev primanjkuje. Toda poglejmo, če naj bo stairo mesto kulturnega pomena za vso Slovenijo in dr- žavo, ali ni potem tudi nekdo drug dolžan vsaj ob jubileju primakniti nekaj sredstev ali kako drugače pomagati pripra- viti mesto na to obletnico? Vprašanje je tudi. komu bomo v nasprotnem primeru očitali, da smo pustili propasti tak zgo- dovinski spomenik? Kaj bodo mislili turisti, ki jih je vedno I več, da ni.smo mesta vzdrževali in ohranili? Sicer v Ptuju na vse načine skušajo čim bolje urediti mesto za jubilejno leto, a načrti in potrebe verjetno presegajo raz- položljive finančne možnosti. Dolžnost vseh Ptujčanov bo, da bodo kar se da pomagali pri uresničevanju načrtov. Mislim, da ni treba posebej poudarjati, zakaj je to njihova dolžnost. V načrtu komunalnih ureditev je ozelenitev Ptuja. V ta namen se že urejuje predel proti železni- ški postaji. Park je pregledan. Nekatera dotrajana drevesa so odstranjena. Zasadili bodo nova, prav tako cvetlične grede. Ure- ditev grajskega hriba bo stala 15 ^ milijonov starih dinarjev. Češnje bodo odstranili in zasa- dili bodo dmgo drevje. Sploh je v načrtu ureditev okolice Kradu in pobočja. V Ljudskem vrtu, ki ga že urejujejo, name- ravajo urediti gozdovni park. Nasadili bodo tudi cvetlice. Pred stanovanjskimi hišami naj bi ozelenili prostore lastniki hiš in hižni sveti. Pri urejevanju starega dela mesta se poslužujejo načrta, p>o katerem naj bi uredili glavne ulice in fasade stavb v njih. Vzporedno s tem bodo po pro- jektu, ki ga izdeluje EM, ure- dili razsvetljavo starega dela mesta. Predvidene so posebne svetilke, primerne za stari del mesta. Posikrbeli bodo za raz- svetljavo gradu, stolpa in dru- gega. Preuredili bodo Slovenski trg; Aškerčevo, Jadransko, Ca- fovo in še nekatere ulice bodo tlakovali. Za obnovo zgodovin- skih spomenikov je izdelal mu- zej poseben načrt. Uredili bodo spomenike, dvoriščne fasade, stolpe in drugo. Na Dominikan- skem samostanu bodo uredili fasado, prav tako na Avguštin- ski cerkvi in proštlji. V načrtu je ureditev Minoritskega dvori- šča in fasade, da bo primerno za razne prireditve. Uredili bo- do tudi fasado narodnega doma in glasbene šole. Letos bo kon- čana kanalizacija skozi mesto do Grajene in asfaltirana cesta okoli grada. Do jubileja naj bi bila zgrajena nova avtobusna postaja. Upajo, da bodo program ure- ditve mesta uresničili. Prav ta- ko upajo, da bodo naleteli pri republiških organih na razume- vanje pri prošnji za pomoč. ZR Zbor kooperantov no Kogu Potrebe po sestajanfu (Nadaljevanje in konec) Kot smo že poročali, je bil v nedeljo, 21. januarja, na Kogu zbor kooperantov. V prejšnji številki smo obravnavali pred- vsem splošne živinorejske pro- bleme, s katerimi se srečujejo kooperanti s tega območja. KORISTNOST IN NUJNOST SPECIALIZACIJE Viktor Munda, kmet: Mislim, da moramo realno razmisliti, kako priti iz te neugodne živi- norejske situacije. Odnos kmet- kombinat bi se v marsičem iz- boljšal, če bi šli v načrtno spe- cializacijo posameznih panog kmetijske proizvodnje. Eden bi se lahko speicaliziral v svinje- rejski proizvodnji, da bi gojil svinje, drugi bike, tretji broj- lerje itd. Seveda bi morala biti za določeno panogo kmetijske proizvodnje zagotovljena traj- nejša materialna stimulacija — torej bi morale biti cene nekoli- ko bolj zagotovljene. Prav tako bi moralo biti večje obojestran- sko zaupanje v pogodbe in s tem tudi večje zaupanje v kom- binat. V nadaljnjih razpravah so bili osvetljeni še drugi problemi v različnih kmetijskih panogah. Tako je bilo npr. za področje sadjarstva poudarjeno, da bi se zaradi ugodne lege bolj izpla- čalo gojenje jagod in borovni- čev j a (črni ribez), in to pred- vsem zaradi tega, ker kompleks- nejša obnova sadovnjakov bolj pozno vrača vložena sredstva. Prav tako pa bi se izplačalo go- jenje jagodičevja, ker je to ta- ka kultura, ki zahteva več ma- nualnega dela in se bolj izplača privatnikom, hkrati pa je upo- raba teh sadežev mnogostran- ska, kljub temu da pri nas še ni v polni meri izkoriščena. To pa daje še večje jamstvo. PROBLEMI V PERUTNINARSTVU Pred leti so začeli na kogov- skem območju z organizirano kooperacijsko proizvodnjo v pe- rutninarstvu. Realizirana je bi- la- ideja o reji kokoši za proiz- vodnjo valilnih jajc. Nenadoma se je prodaja jajc ustavila. Stal- ni odjemalci, kot so bili KZ Mursko polje in Perutnina Ptuj, so opustili odkup jajc, tako da npr. križevska zadruga sedaj odkupuje jajca samo od koope- rantov na ljutomerskem območ- ju. Zaradi tega bi se bilo po- trebno v najkrajšem času usme- riti ali na proizvodnjo kokoši nesnic ali pa na proizvodnjo brojlerjev. Ze iz tega lahko skle- pamo, da je stanje na tem pod- ročju kmetijske proizvodnje ze- lo kritično. Poleg tega pa so pri- hajale večje reklamacije od od- jemalcev, ker so se zvalile (ali pa se sploh niso) iz prodanih jajc od kooperantov na področju Koga križane pasme piščancev. Nekateri kooperanti so v raz- pravi med drugim tudi povedali, da je bilo več primerov, da si je sosed od kooperanta na pod- ročju perutninarstva zaradi pre- pira najel petelina druge pasme ter na ta način povzročil svoje- mu sosedu veliko škodo, kar se je kasneje odražalo na večjih reklamacijah odjemalcev jajc. KAJ JE POKAZAL ZBOR NA KOGU? V razpravah na nedeljskem zboru kooperantov so bili osvet- ljeni najrazličnejši problemi, s katerimi se srečujejo km.etoval- ci na področju krajevne skup- nosti Kog. Nekatere razprave so bile podane iz najrazličnejših zornih kotov, s stališč, ki jih ne bi mogli posploševati. Vendar pa so bili nakazani problemi, ki so za ormoško občino konkretni, so pa v večini del splošne kme- tijske problematike v naši dr- žavi, pred katero je tako kom- binat kot vsak kmetovalec na ormoškem področju in kjerkoli drugod nemočen. S polno uve- ljavitvijo blagovno-tržnih odno- sov, z uveljavitvijo reforme so nastopile že večkrat citirane te- žave, ki jih celo dobri poznavalci ekonomike niso v taki meri predvidevali. Vendar bo potreb- no še v večji meri najti skupen jezik za enotnejše koriščenje or- moškega kmetijskega prostora. Zbor je v polni meri pokazal, da so se doslej kooperanti s predstavniki kombinata v takem obsegu premalo sestajali in da so na tem področju realne po- trebe za stalnejše tovrstno kon- taktiranje, ki se lahko zaradi kompleksnosti razdeli na posa- mezne panoge kmetijske proiz- vodnje. Bolj ko je razvita druž- ba, z bolj zahtevnimi in kom- pliciranimi nalogami ter proble- mi se srečuje. Tako pa je tudi na področju kmetijstva. s plemtmo OK ZK )n (M( ZM Slov»nska Bistrica IVI ledini mesto, ki ji gre v zadnjih mesecih smo slišali mnogo razprav o mestu in vlo- gi mladinske organizacije. Ugo- tovljeno je bilo, da je zapostav- ljena, posebno se to čuti po pre- nehanju velikih delovnih akcij. Bistriški mladinski plenum je imel nalogo pregledati, kakšno je stanje mladinske organizaci- je v občini. V Slovenski Bistrici je aktivnost mladine slaba. Sekretar komiteja ZK Alojz Kores je v razpravi dejal, da opaža, da se mlad človek v da- našnji družbi zelo težko uve- ljavlja. Vzemimo samo primer iz Impola, ko so sprejemali no- ve vajence in štipendiste. Spre- jemali so !e tiste, katerih starši so zaposleni v Impolu. Kdo pa bo sprejemal tiste, katerih star- ši niso zaposleni nikjer? Tako se vračamo tja, ko so lahko štu- dirali ali se izučili samo otroci premožnejših ali vsaj zaposle- nih staršev. V naši šoli je edino pravilna tista smer, ki gre po marksi- stičnih svetovnonazorskih nače- lih. Na splošno pa so v Slove- niji že prevelike razlike med možnostmi šolanja otrok v raz- ličnih občinah. Predsednik občinskega sindi- kalnega sveta Kviro Petrač je poudaril, da je vsepovsod pre- več kabinetskega posvetovanja, postavljanja tez in dilem, med- tem ko premalo storimo v kon- kretni akciji. Zakaj se mladina ne uveljav- lja v samoupravnih organih? Priznati je treba, da smo pre- malo storili, da bi mlade delav- ce usposobili za dobre samo- upravljavce. Na to bi morale misliti vse družbenopolitične organizacije, predvsem pa Zve- za komunistov. Dokler bomo puščali mladino ob strani, ne bomo mogli zrevolucionirati ni- ti Zveze komunistov. ZK je tre- ba osvežiti z mladimi duhovi, kar lahko prispeva naši družbi ogromne koristi. Poseben problem je mladina na ixxieželju, je dejal direktor kmetijskega kombinata KZ Slo- venska Bistrica Albin Cemoša. Vse preveč smo pozabili na te mlade ljudi. Mlademu delavcu v tovarni smo nudili vse, s kre- diti si je lahko kupil vse do av- tomobila. Kaj pa mlad človek iz vasi? Prepustili smo ga sa- memu sebi in pa zadrugi, ki pa finančno nikoli ni bila zmožna večje pomoči. To je pa tudi eden vzrokov, zakaj smo izgu- bili toliko mladih ljudi s pode- želja. V naši občini se je ta stvar konkretizirala v tem, ka- ko so bili mladi kmetje navdu- šeni za rejo krav mlekaric. To- da kmalu zatem smo uvozili precejšnje količine cenenega masla, ki je z dumpinško ceno izpodrinilo domačega proizva- jalca. Tako in podobno smo iz- gubljali kooperante, ki smo jih že pridobili za načrtno delo. V razpravi je bilo danih več predlogov, kako se naj v bodo- če organizira sodelovanje z mla- dino. Zato bo morala Zveza ko- munistov m druge družbenopo- litične organizacije izkoristiti vse možnosti, da ponovno vklju- či mladino kot enakopravnega družbenega činitelja v življenje naše družbe. -b Zbori voHvcev v ormoški občini Rroracun ter prispevki in davki Te dni so skoraj v vseh obči- nah zbori volivcev, ki v glav- nem obravnavajo letošnji ob- činski proračun. Kakor smo že poročali, so bili v ormoški ob- čini zbori volivcev razen Ormo- ža preteklo nedeljo dopoldne, Na programu pa je bila raz- prava o predlogu odloka o pri- spevkih in davkih občanov, raz- prava o predlogu proračuna ob- čine za leto 1968 in razprava o predlogu sklepa o stopnjah pri- spevka za zdravstveno zavaro- vanje kmetov ter o obsegu pra- vic zavarovancev. Da bi lažje prikazali potek zborov volivcev, objavljamo nekatere sklepe in značilnosti razprave na treh zborih volivcev. ZBOR V IVANJKOVCm Na zboru so sprejeli naslednje sklepe: za celotno območje or- moške občine se naj določita dve skupini (za prispevke in davke), in sicer nižinski in vi- šinski predel. V prvo skupino, to je nižinski predel, se naj vključijo območja Središče, Or- mož, V. Nedelja in Podgorci. V drugo skupino, to je višinski predel, pa se naj vključijo ob- močja krajevnih skupnosti Ivanjkovci, Miklavž, Kog in Tomaž. 2. Za prevozne stroške zdravnikov se naj določi pav- šalni prispevek, ki bo za obiske bolnikov enak na celotnem ob- činskem območju. 3. Dosedanji pavšalni prispevek 20 000 S din za zdravstveno zavarovanje kmetov na gospodarstvo se naj zniža na 10.000 S din. 4. Dodat- ni prispevek v višini 3 odstot- kov za kritje izgube v kmečkem zavarovanju se naj na območju občine Ormož ne obračunava, ker je bil na tem območju pri- kazan suficit TomaŽ pri Ormožu Zbor volivcev pri Tomažu, ki je bil prav tako preteklo nede- ljo, je sprejel naslednje predlo- ge: 1. Celotno območje krajevne skupnosti Tomaž se naj vključi v drugo davčno (višinsko) kate- gorijo. 2. Prispevki naj za drugi davčni okoliš ostanejo v celoti takšni, kot so bili do sedaj (brez zvišanja prispevkov). 3. S pred- logom proračuna občinske skup- ščine se strinjajo, priporočajo pa, da bi se za gasilska društva v tem letu več namenilo iz pro- računa. 4. Plačilo kmetov zava- rovancev se naj pusti na dose- danjih 50 odstotkov za zdrav- stvene M^Uiget ke£ bi ž morebit- nim prehodom na 80-odstotno plačilo bile znatno manjše mož- nosti za koriščenje zdravstvenih storitev. 5. Pavšalno plačevanje za zdravstveni prispevek zava- rovancev-kmetov v višini 20.000 S din na kmečko gospodarstvo je nepravilno. Mnogo bolje bi bilo, če bi se prispevek plače- val na člana družine. 6. Deficit v zdravstvenem zavarovanju kmetov naj plačujejo v občinah (pokritje deficita), kjer je pri- šlo do negativne razlike med zdravstveno potrošnjo in skladi. 7. V poslovanju zavarovalnih skupnosti je potrebna večja družbena kontrola. Krivce, ki so odgovorni za nesmotrno tro- šenje družbenih sredstev, je potrebno klicati na odgovornost. Poleg teh predlogov je bil sprejet sklep, da naj krajevna skupnost Tomaž pri pristojnih forumih doseže odobritev upri- zoritve igre K. M*?.ška »Pri Hra- stovih«, ki jo je že pripravila igralska skupina iz Tomaža. V sklepu se tudi poudarja, da je uprizoritev igre po mnenju vo- livcev preprečilo prosvetno društvo Tomaž. Vprašanje pro- svetne in kulturne dejavnosti pri Tomažu vsekakor v zadnjem času zahteva več pozornosti in ji bomo tudi v našem tisku — iz najrealnejšega zornega kota — v kratkem (poskušali smo že v tej številki) prikazati. -p OT¥ORiTE¥ OBNOVLJENEGA mm LetoŠTijli kulturni prazmik, 8 februar, bo ostal Ptujčanom v spomi^nu kot dan, ko je bil stor- jen velik korak naprej v njiho- vem kulturnem življenju. Ta dain je namreč ponovno odprl svoja vrdta prertovljenii Narodni dom. Otvoritve so se udeležili pred- stavniki kiilturnega in politične- ga življenja ptujske občine. Predsednik skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak je v veži Narodnega doma govoril o po- memi in zgodovin, poslanstvu Narodnega doma. Orisal je te- žave, ki so jih morali prestati zavedni Slovenci, zbrani okrog SloveTiiske čitalnice, kateri je postal Narodni dom leta 1882 poislednje zatočišče. S tem je postal Narodni dom središče bo- ja proti gemianizaciji Ptuja. V sporam na ta leta, leta boja In trpljenja, je predrsednik skup- ščine ob zvokih internacionale ki jo je igrala godba na pihala, odkril v vežj Narodnega doma spominsko ploščo. Po tem svečanem delu je sle- dil ogled Narodinega doma in pa program, ki &o ga priipravile sekcije DPD »Svoboda« Ptuj. Predsednik DPD »Svoboda« Jože Vrbnjak je v kratkem govoru orisal težave, s katerimi so se borili ob renoviranju ter se za- hvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali. Obnova Narodnega doma je stala nad 30 milijonov S din. Sredistva so prispevali ob- činska skupščiina fn delovne skupnosti v občini. Po govoru predsednika DPD je bila prva kulturna prireditev v novi dvorani, ki so jo pripra- vili pevski zbor, dramska sekci- ja, tamburaški zbor, zabavnj or- kester s pevcem in godba na pi- hala. S prenovljenim Nairodnim do- mom se je Ptujčanom izpolnila davna velika želja po prostorih za kulturno udejstvovanje, pred- vsem po dvorani. Končno sedaij vse to imajo. Sedaj si samo še želimo, da bo ta dvorana res- nično izkoriščena ter da bo Na- rodni dom zopet postal središče kulturnega življenja mesta, K. Cerkvenjak Kot prejšnja leta, so tudi le- tošnjo zimo pripravili v Cer- kvenjaku kuharski tečaj, za ka- terega je že pred pričetkom vla- dalo veliko zanimanje. Tečaj imajo v osnovni šoli, ki je bila lansko leto obnovljena. Tečaj vodi Katja Tušek. Obiskuje ga 36 deklet. Ob zaključku tečaja, ki bo verjetno 8. marca, bodo priredili razstavo kuharskih iz- delkov, ki bo združena s pro- slavo dneva žena J. S. Draženci - novo kotastrska občina Zavod za izmero in kataster zemljišč je v letu 1967 izvršil vse priprave za razgrnitev in izdelavo katastrskega operata, občinsko sodišče v Ptuju pa je s 1. februarjem 1968 pričelo s poizvedbami za napravo nove zemljiške knjige, ki bodo traja- le verjetno eno leto. Stroški za izvršitev poizvedb in razgrnitev izmeritvenega elaborata bodo znašali po predračunu občin- skega sodišča v Ptuju okrog 90.000 N din. Da bo mogoče uveljaviti iz- meritev nove katastrske občine Ptuj io izdelati novo zemljiško knjigo in kataster, je skupščina občine Ptuj sprejela odlok o do- ločitvi novih območij katastr- skih občin m ustanovitvi nove katastrske občine Draženci. Avtobusna proga v Sestrže še nerentabilna Prebivalci Sesterž si že dalj časa želijo ugodne avtobusne zveze. Za uvedbo te so tudi za- prosili. Pokazalo se je, da za enkrat ta proga še ni rentabil- na, uvedli pa jo bodo tako]. ko bo na tej progi več potnikov. ZR Mleko dražje za 5 S din Sedanja cena mleka v prodaji na drobno je bila določena z odlokom občinske skupščine že v letu 1965. Kmetijski kombinat Ptuj — obrat mlekarna — je oktobra 1967 leta zahteval, da se spremeni sedanja cena uste- kleničenemu pasteriziranemu mleku s 3,2 tolšče od 1,30 na 1.45 dinarja po litru. Zahtevek po zvišanju cene mleka na dro- bno utemeljuje obrat s tem, da vplivajo na povečanje stroškov višja cena goriva, takse na mo- torna vozila, višje cene , vode, veterinar.'^ka kontrola mleka, povečanje amortizacije in obre- sti na poslovni sklad, premije za zavarovanje idr. Mlekarna meni, da predložena cena 1,45 dinarja ni visoka, ker opremlje- nost ptujske mlekarne z ustrez- nimi stroji še zdaleč ne dosega opremljenosti tovrstnih obratov, kar povečuje stroške posebno pri ustekleniči^nju mleka Služba dru/.bene kontrole cen skur>ščine občine Ptuj je ugo- tovila pri pregledu stanja od- kupa mleka in po pregledu fi- nančnega stanja obrata na pod- lagi periodičnega obračuna in preverjanja celotna kalkulacije za mleko, da predlog mlekarne Ptuj (da se cena mleku zviša od sedanjih 1.30 na 1.45 dinarja po litru) ni povsem utemeljen. Cena ustekleničenemu pasteri- ziranemu mleku s 3,2 "/o tolšče se ob upoštevanju povišanja vseh stroškov v letu 1967 obli- kuje na višini 1,40 dinarja. To je razvidno iz kalkulacije — strukture lastne in prodajne cene mleka. Ker dobiva mlekar- na za vsak liter prodanega mleka za široko potrošnjo še 0,10 dinarja regresa, se pri ceni 1.40 dinarja na drobno ustvarja še 0.O9 dinarja skirmulaciie O Tvjšriniu cphp mleka ie na- zadnje razpravljala na zadnji seji skupščina občine Ptuj. Če- prav je predstavnik mlekarne zagovarjal dejstvo, da želijo zvišati ceno mleka le za toliko, da ne bodo več delali z izgubo, skupščina ni odobrila zahteve v celoti. Odborniki so na seji zatrjevali, da .le treba nehati s prakso, da se na vsaki seji skupščine dvigne cena kakemu artiklu. Bili so proti zvišanju cene mleka, ker je to osnovno živilo za najmlajše in starejše. Skupščina je po razpravi odo- brila zvišanje cene mleka le od 1,30 na 1,35 dinarja. ZR V nedeljo zbor sirsdiknta delavcev prometa in zvez v nedeljo. 18. februarja 1968, bo ob 8 uri zjutraj v dvorani delav.skega kluba Franc Kram- berger v Ptuju ustanovni občni zbor medobčinskega odbora sin- dikata delavcev prometa in zvez občin Ormož in Ptuj. Predsednik iniciativnega od- bora Lojze Cucek bo v uvodnem referatu orisal glavne probleme, s katerimi se srečujejo delovne organizacije na železnici, pošti, cestnem in avtobusnem podjetju in Agrotransportu. Razprava na občnem zboru ima namen sprejeti konkreten akcijski program dela sindikal- nih podružnic in njihovega medobčinskega odbora sindika- ta. Na zboru bodo izvolili pred- sednika in 11-članski medobčin- ski odbor sindikata, ki bo vodil delo 12 sindikalnih podružnic, v katerih je včlanjeno 680 članov .sindikata ormoške in ptu^-ke občine. PB ^ed c^rodnjo vodovoda v Devinl Problem pitne vode je v De- vini že dalj časa na dnevnem redu. Ker nima komunalni za- vod dovolj sredstev za njegovo gradnjo, bi naj sama zainteresi- rani za gradnjo vodovoda zbra- li sredstva za njegovo realizaci- jo. Krajevna skupnost v Sentov- cu je sklenila, naj ukrene odbor za gradnjo vodovoda v naselju Devina vse potrebno za začetek akcije. Tako bi se naj pripravljalni odbor povezal s komunalnim zavodom, ki bi naj določil traso in približen izračim skupnih del pri gradnji vodovoda, ki bi ga naj predložili interesentom. -b Tudi v občini Lenart asfaltna mrzlica Skupna sredstva za komunal- no dejavnost bodo v letu 1968 fnanjša od sredstev v letu 1967. To pa predvsem zaradi tega, ker odpade v letošnjem letu sofi- nanciranje gradnje mostov. Razpoložljiva sredstva bodo v večji meri kot do sedaj name- njena za modernizacijo cest. V tom letu bodo verjetno pričeli asfaltirati cesto Lenart—Senar- ter Cmureške in Jurovske ^^ste v Lenartu Sredstva za ^asfaltiranje bodo v glavnem čr- Pana iz prispevka za uporabo ^estnega zemljišča, ki ga plaču- jejo občani trga Lenart. K sofi- nanciranju za niodernizacijo cest v lenarški občini bodo pri- tegnili tudi cestno podjetje Ma- ribor in republiški cestni sklad. J. S. Stran 4 TKDMK — petek, 16. Tebrunrjn 1%^: Siran 4 Iz beležnice sodnika za prekrške v Lenartu (Nadaljevanje in konec) Varstvefii ukrepi v letu 19t)7 izrekli 27 var- stvenih ukrepov, in sicer 25 varstvenih ukrepov v cestno- prometnih zadevah (odvzem vozniškega dovoljenja) in dva varstvena ukrepa v zadevah javnega reda in miru (odvzem stvari). Doba trajanja varstve- nega ukrepa odvzema vozniške- ga dovoljenja pa je bila različ- na. Tako so izrekli deset od- vzemov vozniškega dovoljenja za dobo 30 dni, osem za dobo dveh mesecev, šest za dobo treh mesecev in enega za dobo šestih mesecev. Varstveni ukrep od- vzema stvari so izrekli dvema krošnjarjema, ki sta na nedo- voljen način krošnjarila z ita- lijanskimi tekstilnimi izdelki. Vložena pravna sredstvii V letu 1967 je bilo vloženih 27 pritožb, in sicer 22 pritožb obdolžencev in pet pritožb po- staje milice zoper odločbe o krivdi in kazni. Od tega so vlo- žile PM Lenart tri, PM Dester- nik eno in PPM Maribor eno pritožbo. Javno tožilst\'0 ni vlo- žilo zoper odločbe občinskega sodnika za prekr.ške nobene pri- tožbe. Vse pritožbe so izpodbi- jale odločbe zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanske- ga stanja ali pa zaradi odločbe o kazni. Tako je na skupno iz- danih 820 odločb bilo vlože- nih le 27 pritožb ali 3,29 Vo. Ob- činski sodnik za prekrške me- ni, da je število .21 pritožb ne- znatno in normalno. Iz tega je sklepati, da so bile odločbe o krivdi in kazni v 96,71 "/o pra- vilne in na mestu, saj sploh ni prišlo do pritožbe in so postale pravnomočne. Mla^efefn! prestcipniki v letu 1967 so imeli v postop- ku 90 mladoletnikov. Od tega števila je zoper enajst mlado- letnih oseb postopek ustavljen zaradi mladoletnosti in so bili le opominjani, naj v prihodnje več ne delajo prekrškov. Na to so bOi opozorjeni tudi njihovi starši. Zaporno je bil kaOTiovam en starejši mJadoletnik, in sicer s 15 dnevi zapora zaradi promet- nega prekrška. Razen promet- nega prekrška, ki ga je storil, je šlo pri njem tudi za prekršek zoper javni red in mir. Pred- tem je bil že enkrat kaznovan zaradi kršitve zakona o orožju. V letu 1967 je bilo iOTOČenih zaradi preikrškov zoper javni red in mir sedem ukorov sta- rejšim mladoletnikom. 71 starejših mladoletnikov je bilo denarno kaznovanih, in si- cer: štirje zaradi prekrškov zo- per javni red in mir, 62 zaradi cestno prometnih prekrškov in pet zaradi prekrškov o predvo- jaški vzgoji. Število mladoletnih storilcev se je torej za razliko od leta 1966 povečalo v letu 1967 za 49 storilcev ali za 54,44 »/o. To po- večanje števila mladoletnih sto- rilcev se v glavnem nanaša na storilce cestno-prometnih pre- krškov, in sicer v glavnem za- radi vožnje z mopedom brez vozniškega dovoljenja. V letu 1966 je bilo na območju skup- ščine občine Lenart registrira- nih le 41 mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. Pavrotništvo in kronični aikolioiizem Na območju občine Lenart je relativno zelo majhno število po- vratnikov, in sicer največ okoli 15. V glavnem gre za večkratne povratnike prometnih prekr- škov — za vožnje z mopedom brez vozniškega dovoljenja ali za vožnje pod vplivom alkoho- la. V neznatnem številu so se povratniki odražali tudi v pre- krških zoper javni red in mir. Glede kroničnega alkoholizma niso mogli opaziti kršiteljev ozi- roma storilcev prekrška, ki bi kot kronični alkoholiki kršili razne predpise. Občinski sodnik za prekrške ne izključuje mož- nosti, da takih oseb na območju lenarške občine ni, a tako osta- ja možnost, da so ostale neod- krite. Izrekanje kazni inšpekcijskih služb Po oceni občinskega sodnika za prekrške je bilo v letu 1967 delo inšpekcijskih služb mnogo bolj aktivno kot v letu 1906. Zlasti se je to odražalo pri tržni, sanitarni, veterinarski, delovni in kmetijski inšpekciji. Tako je tržna inšpekcija kaznovala v letu 1967 le štiri fizične osebe v skupnem znesku 200 novih di- narjev denarne kazni, sanitarna inšpekcija pa le eno osebo z 20 novih dinarjev denarne kazm. Sodelovanje z inšpekcijami in ix>stajami milice je bilo zado- voljivo, ne da bi bilo kršeno načelo samostojnosti in neod- visnosti pri odločanju občinske- ga sodnika za prekrške. Glede na vse, kar smo doslej navedli o delu občinskega sod- nika za prekrške v Lenartu, je sklepati, da je kljub večjemu številu prekrškov zavest prebi- valstva večja in je opaziti v tem pogledu bistvene kvalitetne spremembe. Organi javne upra- ve ne opravljajo svojih nalog samo z oblastvenimi sredstvi, temveč tudi z izvenpravnimi sredstvi, kot so npr. svetovanje, poučevanje, prepričevanje in dajanje pravne pomoči. J. S. N^čnl razgrajači pred sodiščem Ze dalj časa se v Leskovcu pri Ptuju pritožujejo nad po- nočnimi razgrajači. Ti kolovra- tijo ponoči od hiše do hiše in razgrajajo. Krivce je ponoči težko prepoznati, zato so dalj časa lahko posameznike le su- mili. Nekateri očividci jih niso hoteli izdati iz strahu pred nji- mi. Zadnje čase se pred sodiščem že 2:agovarjajo krivci. Leskov- čani upajo, da bodo prejeli za- služene kazni, da ne bodo več kalili nočnega miru. Organi javnega reda so na sledi raznim nočnim razgraja- čem tudi v drugih krajih v ob- čini. ZR Tečaj v Vitomarcih Delavska univerza Ptuj je priredila v Vitomarcih kuharski tečaj, ki ga je obiskovalo 12 deklet. Učile so se kuhati razna jedila in servirati. Na tečaju so si pridobile precej znanja iz go- spodinjstva. Tečajnice so bile iz kmečkih družin ter so zelo hvaležne Zori Ilovarjevi za trud, ki ga je vložila, da bi postale tečajnice dobre gospodinje. Dekleta so izirazila željo po nadaljnjih podobnih te- čajih. SŠ Tradicije juršinskih cepliarfev ie treba nadaPevaii Matični začetki po vsej Slo- veniji znanih cepljarjev in trs- ničarjev iz Juršinec segajo v leto 1898. Takrat je kmečki fant Matjašič iz Bodkovec, ki je končal kmetijsko šolo v Mari- boru, prvi začel organizirano in za takratne razmere strokovno vzgajati trsje. Od takrat dalje srečamo v Juršincih najrazlič- nejše organizacijske oblike ozi- roma zadruge, ki so združevale juršinske trsničarje. Se posebej velik sloves in ugled so si pri- dobili juršinski cepljarji, ki so jih vabili in jih še vabijo daleč po vsej Sloveniji. Ko smo predlansko leto iz- vajali reorganizacijo in integra- cijo kmetijskih delovnih orga- nizacij v naši občini, se nihče ni spvomnil »la usodo juršinskih trsničarjev, ki pravzaprav s tem niso imeli nobene kmetij- ske organizacije, pod katere okriljem bi lahko skupno pro- izvajali in prodajali svoje — za naše kmetijstvo oziroma vi- nogradništvo dragocene pridel- ke. Po vsem tem so ostali pre- več prepuščeni samim sebi in je vsak trsničar po svoje skle- pal kooperacij.ske pogodbe za proizvodnjo in prodajo trs j a. V zadnjem času se je zakono- daja, ki ureja proizvodnjd in prodajo sortno čistega trsja, precej zaostrila in zahteva predpisano strokovnost proiz- vajalca, predpisano agrotehniko in zaščitna sredstva, predvsem pa kontrolo nad kvaliteto '/..< prodajo pripravljenega trsja. Po vsem tem odpade vsaka eks- tenzivna individualna vzgoja trsja, ki je bila doslej mnogo- krat usmerjena preveč na ko- ličinsko proizvodnjo in vse pre- malo na kvaliteto vzgojenega trsja. Trenutno stanje je po- vsem drugačno. Danes sta iz dneva v dan vse bolj pomembna sortna čistost in kvaliteta vzgo- jenega trsja. Kolikor bo tega dovolj, ga ne bo težko prodati, saj je večina vinogradov pre- potrebna obnove. Ce gledamo Slovenske gorice in Haloze kot vinorodni področji v naši ob- čini, vidimo žalostno sliko izro- jenih vinogradov, ki bi jih mo,- rali že zdavnaj izsekati in za- saditi nove. Izhajajoč iz navedenega, so se v nedeljo, 11. t. m., zbrali v Juršincih okoliški trsničarji, ki so sprejeli sklep, da bodo pri KK — obratu za zadružno ko- operacijo »Jože Lacko« Ptuj — vložili prošnjo, da bi lahko de- lali pod njihovim okriljem in strokovnim nadzorstvom, in to z imenom SKTJi^NOST TRSNI- CAR.TEV .JURŠTNCI V KO- OPERACIJI Z OBRATOM ZA ZADRUŽNO KOOPERACIJO -JOZE Lx\CKO«. PTU,1 Direk- tor obrata Milan Koren, inž., jim je že obljubil, da bo v zvezi s tem uredil vse potrebno. Juršinski trsničarji imajo mnogo težav, ker nimajo na razpolago selekcijskega mate- riala in dobre sortne podlage. Po vseh trenutnih izgledih bodo morali vzgajati svoje lastne ma- tičnjake. To je še posebej oo- membno zaradi potrebne akli- matizacije, saj je opaziti, da se podlaga in trsje, kupljeno v Srbiji, v naših razmerah ne ob- nese preveč dobro. Skupnost trsničarjev v Jur- šincih (če jih že smemo tako imenovati), si je na tem sestan- ku izvolila petčlanski delovni odbor. Za predsednika so izvo- lili Simona Toplaka, za tajnika .Tanka Mat,fašiča, za blagajnika Francka Holca ter Alo.)za Dni- žoviča in Antona Sorija čla- na odbora. Prvi koraki za nadaljevanje bogate tradicije juršinskih trs- ničarjev so že storjeni. Upajmo, da bodo tudi v prihodnje pre- cej pripomogli k temu, da bodo Slovenske gorice upravičeno no- sile ime »gorice« in da bodo lahko tudi ostala vinorodna ob- močja z njihovim trsjem ob- navljala izrojene vinograde. J. S. Lovrenčani in nočno streljanje Nočne vojaške vajo, predvsem pa streljanje iz raznega orožja na apaški gmajni vznemirja po- čitka poti-ebne Lovrenčane in prebivalce sosednih krajev. Po- sebno se vznemirjajo manjši otroci. Franc Dolenc, odbornik skup- ščine občine Ptuj, je glede tega zahteval pojasnilo. Na zadnji soji skupščine mu je predstav- nik oddelka za narodno obram- bo odgovoril, da je vojska pri- pravljena povrniti vsako škodo, ki bi jo utrpeli zaradi tega pre- bivalci. Glede nočnega strelja- nja pa je dejal, da ne more nič pomaga.ti.___________ZR_ Volivci o zdravstvu (Nadaljevanje z 2. sti-ani) skupnost pa tudi za vzajemnost in solidarnost v zavarovanju. Visoke stroške zdravstvenega varstva nasploh so navzoči po- vezo\'ali z neprimerno organizi- rano in financirano zdravstveno službo. Zahtevali so od uprave zdravstvenega doma, da pošlje svoje strokovno osebje bliže k zavarovancem in s tem prepre- či nepotrebno vozarjenje in zmanjša stroške. Nujno bi bilo v Središču stalno zaposliti in tja premestiti vsaj enega zobozdrav- nika in drugo potrebno osebje za to službo, ki je je v Ormožu preveč. Nujno potreben je splošni zdravnik v Ivanjkovcih. Pohvalno so se v Središču izra- zili o splošnem zdravniku tam- kajšnje zdravstvene postaje. Ker bo skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kme- tov v Mariboru 20. t. m. skle- pala o višini osnovnega prispev- ka in o obsegu pravic iz tega zavarovanja, so navzoči zadol- žili svoje predstavnike v njej, da o vseh teh problemih raz- pravljajo tudi na skupščini in zastopajo stališča svojih voliv- cev. Adi Šarman KS Desternik dobffci prosvetni dom v lanskem letu so v Desterni- ku obnovili prosvetni dom, in sicer pred občinskim praznikom., na dan katerega je bila v njem slavnostna sejai Predvsem lepo je urejena dvorana. Skoda bi bilo, da bi brez pravega in skrb- nega gospodarja obnovljena stavba propadla. Krajevna skupnost Desternik je vložila vlogo, s katero je za- htevala, da se ji dodeli stavba v upravljanje. Pred kratkim je o tem razpravljala skupščina občine Ptuj na svoji seji in za- htevi krajevne skupnosti ugodi- la. Ta bo lahko najbolje pazila na stavbo in jo najkoristneje uporabljala. ZR SKRB ZA VZGOJO VOZNIKOV MOTORNlii VOZIL V LENARTU I Iz razgovora s predsednikom avto-moto društva Lenart v Slovenskih goricah Francem Roganom sem zvedel, da je AMD Lenart organiziralo y lan- skem letu štiri tečaje za vozni- ke motornih vozil A in B kate- gorije. V letošnjem letu name- ravajo organizirati v raznih krajevnih centrih občine osem tečajev za voznike motornih vo- zil. Za decentralizacijo oziroma prenos tečajev iz centra občine v zunanje krajevne centre, so se odločili iz preprostega raz- loga, da vzgojo voznikov motor- nih vozil še bolj približajo in jim omogočijo lažje pogoje za pridobitev potrebnega teoretič- nega in praktičnega znanja. Predsednik društva Franc Ro- gan je poudaril, da je pri uspe- hu opravljenih izpitov vidno opaziti vpliv spremembe toza- devnih predpisov, ki trenutno ne pogojujejo pred pristopom k izpitu obveznega šolanja pri AMD. Statistični pokazatelji ka- žejo, da je uspeh oziroma šte- vilo uspešno opravljenih izpitov prav zaradi tega mnogo manjžs, kot prej pri obveznem šolanju. Kandidati za voznike motornih vozil se prav zaradi tega zopet polnožtevilno vpisujejo v tečaj. V letu 1967 je obiskovalo te- čaj za voznike motornih vozil 132 prijavljencev. Poleg redne- ga tečaja so imeli tudi praktični pouk vožnje z motornimi vozili. AMD ima za poučevanje vozni- kov na razpolago avtomobil fiat »Zastava 750«. Prometne pred- pise in motoroznanstvo pouču- jejo za to kvalificirani in- štruktorji. Predavanja za prvo pomoč na cesti pa pripravijo krajevni zdravniki v centrih, kjer organizirajo avto-moto te- čaj. V lanskem letu so pri AMD Lenart izšolali 232 voznikov mo- tornih vozil A, B, C in F kate- gorije. Med temi prevladujejo mlajši kmečki sinovi in delav- ci. AMD Lenart nima svojih lastnih prostorov in imajo zara- di tega precej težav. V krajev- nih centrih imajo tečaje v šol- skih prostorih, največkrat v ve- černih urah, ko ni šolskega po- uka. Že nekaj let nazaj ne do- bivajo od SO Lenart nobene do- tacije in gospodarijo samo s sredstvi, ki jih plačajo tečaj- niki. Kljub navedenim težavam pa uspešno opravljajo svojo de- javnost in vzgajajo dobre voz- nike mgtor.iih vozil. J. S. Ob€ina Lenart Delo sanilarne inšpekcije V letu 1967 je bil pri skup- ščini občine Lenart zapc^len en sanitarni inšpektor, in sicer to- variš Albert Giorgiutti, ki je bil istočasno tudi referent za zdravstvo. Delo je potekalo po vnaprej napravljenem planu za lansko leto, ki je bil v glavnem izvršen. Nadzorstvo na področju higiene živil V letu 1967 je sanitarna in- špekcija s tržno in delno tudi z delovno inšpekcijo poostrila kontrolo nad trgovskimi in go- stinskimi obrati in je na tem področju dosegla zadovoljive uspehe. Ob navedenem sodelo- vanju je sanitarna inši>ekcija obdelala vse trgovske in go- stinske obrate v občini. Za vse nepravilnosti, ki jih je ugotovil sanitarni inšpektor, so bile iz- dane odločbe za njihovo odpra- vo. Od skupnega števila šestnajst gostinskih obratov v občini so enajstim izdali štirinajst odločb. Pomanjkljivosti, ki so bile glav- ni predmet izdanih odločb, so bile skoraj vse v predpisanih rokih odpravljene. Kolikor niso bile, so zavezanci vložili prošnje za podaljšanje roka. Vložene so bile tri prošnje in vse tri so bile ugodno rešene. Za gostinske obrate, ki jim je potekel rok za odpravo pomanjkljivosti, bo do izvršeni končni kontrolni pregledi. Kolikor bo ugotovlje- no, da pomanjkljivosti še niso v celoti odpravljene, bodo za- vezance predlagali v kaznova- nje. S poostreno kontrolo se je v večini gostinskih lokalov močno izboljšala čistoča v prostorih, kjer se zadržujejo gosti, v ku- hinjah in v obveznih sanitari- jah. Še vedno pa se najdejo različne nepravilnosti, ki so bodisi subjektivnega bodisi ob- jektivnega značaja. Največkrat je vzrok za razne pomanjklji- vosti pomanjkanje denarnih sredstev. Skoraj večini gostinskih obra- tov dela največji problem po- manjkanje tekoče pitne vode. Tovrstne analize so pokazale, da imajo Slovenske gorice nitno vodo zelo slabe kvalitete. Zara- di tega se morajo gostinsiki kot tudi drugi objekti marsikdaj •Posluževati vode iz oddaljenih Tq'otji oziroma ctiidonr<^v Za- radi pomanjkanja sredstev za gradnjo vodovodov pr«istavlja oskrba z vodo za gostinske obrate in na splošno za občino velik problem. Kljub temu pa je bil na tem področju v zad- njem času viden napredek. V lanskem letu le ena zasebna gostilna ni imela vodovoda in ga imajo namen zgraditi v le- tošnjem letu. V zvezi s preskrbo zdrave pitne vode predstavlja največji problem turistična postojanka Črni les v Zamarkovi. Tu vode vedno primanjkuje, tako da jo morajo dovažati s cisterno. Po- sledice tega si lahko zamišlja- mo. V letošnjem letu bo potreb- no napeljati v gostišče vodovod iz Lenarta. To bo zahtevalo znatna denarna sredstva, ven- dar je za nadaljnji obstoj gosti- šča to edina in nujna rešitev. Inšpekcija ob pregledih ni naletela na take pomanjkljivo- sti, da bi moral ukrepati sod- nik za prekrške. Gostinski de- lavci so z razumevanjem vzeli na znanje vsa opozorila in na- vodila, tako da glede čistoče in urejenosti lokalov ni bilo po- sebnih problemov. Podobni problem.i kot pri go- stinskih se pojavljajo tudi v trgovskih obratih. Tudi tu se pojavljajo težave v preskrbi s tekočo vodo, vprašanje stranišč, garderobnih prostorov idr. Ugo- tovljeno je bilo, da so prodajal- ne velikokrat v premajhnih prostorih in prenatrpane z bla- gom. Tudi skladišča so nepri- merna in premajhna. Kontrola nad trgovskimi obra- ti je bila izvršena s sodelova- njem delovne in tržne inšpek- cije. V vseh trgovinah, to je v 22 poslovalnicah, so bili izvršeni temeljiti pregledi. Samostojnih odločb za odpravo pomanjklji- vosti sanitarni inšpektor ni iz- dajal, ker so bile izdane skup- ne odločbe, ki jih je izdajal de- lovni inšpektor v soglasju s trž- no in sanitarno inšpekcijo. V letu 1967 je bilo v trgovskih obratih opravljenih okoli 90 si- stematskih in kontrolnih pre- gledov. Glede kvalitete živil je bilo ugotovljeno, da trgovci premalo pazijo, kakšna živila nabavlja- jo oziroma prodajajo. V več primerih je bilo ugotovljeno, da je živilom že potekel rok tra- janja ali pa živila organolep- tično niso ustrezala in bila spo- sobna za prodajo. J. S. 1 (Nadaljevanje prihodnjič) Tudi ležos pustni karneval v Ormožu z lanskoletnega karnevala (Nadaljevanje in konec) Na trgu so uprizorili otvoritev nedograjenega bazena, nato pa so se kopali prvi kopalci; v hladnem vremenu je to kopanje jX)Vzročilo pravo karnevalsko razpoloženje gledalcev. Največja skupina, ki je bila iz Velike Nedelje, je prikazovala »Turi- zc.n kot vizum miru«. Ponazo- rili in primerjali so domači tu- rizem s tujim, prekupčevali s tujo valuto, prikazovali so lovski turizem, pri katerem mora lo- vec plačati že ogled lovišča zase in za psa, postrežbo in gostinske lokale, ki so namenjeni samo petičnim turistom. Gledalci so se predvsem na- smejali mesarjem, ki so proda- jali meso »pod roko« samo za tujo valuto »Za ubogi dinar ni bUg. moifeoog d&ojU aiU obiraia« kosti.« Ista skupina je tudi pri- kazala problem K-15. Gospodje so se peljali v svojih avtomobi- lih, ubogi revež, ki se je šel tu- rista, pa je nesel velik križ, na katerem je imel privezane vse turistične potrebščine — »ženo in otroke«. V programu so nastopali tudi kurenti iz Osluševec, Rogoznice in Ormoža. Prikazali so še »Oljarno«, ki je obratovala v prejšnjem stoletju, javno stra- nišče, cigane ipd. Program je trajal približno tri ure, bil je dobro organiziran in je nudil gledalcem mnogo razvedrila in zadovoljstva. Letošnji pustni karneval v Ormožu, ki bo na pustni torek, 27. februarja, bo še izboljšan, tako vsaj zatrjujejo organiz.--)- torji. -p stran 5 TFDMK — reieV, 16. februarja t%S Stran ? Kultura v fcirstriski občini 3istriški koncept Aulturne dejavnosti Pred več kot dv«na letoma so v Slovenski Bistrici ustanovili družbeni center, ki bi naj razširil ){ultumo dejavnost v občini. To- da program, ki si ga je druž- t>eni center postavil, ni bil v ce- loti izF>eljan. Zmanjkalo je sred- stev, ob tem pa je tudi zamrla kulturna dejavnost na podeželju. Glede na to je občinska konfe- renca SZDL Slovenska Bistrica sklicala širšo debato, Id bi naj postavila teze za problemsko Konferenco o kulturni dejavnosti v bistriški občini. V uvodnih besedah je član iz- vršnega odbora SZDL Avgust VIDMAR omenil, ča bi morali ob slovenskem kulturnem praz- niku govoriti o uspehih na kul- turnem področju, vendar mora- mo zaradi neuspehov na tem po- dročju predvsem razpravljati c težavah in problemih. Zašli sme v slepo ulico, vendar moramc zastaviti vse moči, da bi našli izhod. V tem ne bi smeli razme- tavati svojih sil v iskanju vseh mogočih in nemogočih vzrokoM obstoječega stanja. Avgust Vid- mar misli, da je bil občan bolj potrošnik kot pa proizvajalec •v kulturnem pogledu. Podeželski ljudje so ostali zapostavljeni. 2e dolgo časa zagovarjam v slovenskem merilu bistriški kon- cept kulturne dejavnosti. Uved- ba družbenega centra je vsaj začetku, je dejal tov. KAMENIK, pozitivno vplivala na razvoj kul- turne dejavnosti. Predstavljal sem si, da bi tudi drugje v Slo- veniji prevzeli takšen koncept ko družbeni center postavlja ves med amaterizmom in profesiona- lizmom. Kje so vzroki, da kon- cept ni bil v celoti izpeljan, je drugo vprašanje. Zavedati se moramo, da poslu- šalec ali gledalec ob neki kultur- ni prireditvi ni samo pasiven, ampak bistveni sestavni del, saj zaživi neko delo na odru šele v stiku s publiko in takrat tudi do- bi svoje konkretne oblike. Razmisliti pa bi morali tudi ob tem. ali je kriza v kulturi takrat, kadar jo samo uživamo, je pa ne proizvajamo. Razjasniti si jo po- trebno tudi pojme o amaterizmu in kulturi. Kultura ni samo ozko gledano njena dramska, koncertna ali kakšna druga ma- nifestacija, ampak je nasploh izobraženost, načitanost in men- taliteta neke večje skupine lju- di. Moramo pa reči, da bistriškj občina tak kulturni nivo ima V nadaljnji razpravi je prišle na dan več vzrokov, zakaj druž- beni center ni uspel, oziroma je v bistriška občini zamrla kultur- na dejavnost. Milan VIDIC. tajnik družbene- ga centra misli, da je ob spreje- manju tega koncepta kulturne dejavnosti vladalo prepričanje, da bo uspela. Program je bil na- tisnjen na plakate, da so ga lah- ko videli vsi občani. Vsak kraj, ki je hotel kaj organizirati, bi lahko dobil pomoč. Toda niti eden od krajev se ni prijavil za kakšno dejavnost. Edino v Slo- venski Bistrici sta močno zažive- la filmski in fotoklub. Konec pa je bil, ko je zmanjkalo de- narja. Nadaljnja razprava je pokazala, da ni bilo pravega sodelovanja med institucijami, ki bi naj vo- dile kulturno politiko občine. Ustanovlicnih ie bilo več insti- tucij, toda nobena ni dala od sebe ničesar. Zato je bilo rečeno v razpravi, da bo potrebno naj- prej narediti red tukaj in dolo- čiti tistega, ki bo vodil kulturno politiko občine. Tako PO se izoblikovale osnov- ne smernice za problemsko kon- ferenco v kulturi, ki jo bo or- ganizirala občinska konferenca SZDL. Dramattk Ignac KAMENIK in Milan VIDIC na debati o kulturni dejavnosti v Slovenski Bistrici Y ptofskeni gledališču V ponedeljek, 19. februarja W68, bo oto 20. uri v ptujskem gledališča Večer opernih arij. Pojejo na^ljši pevci ljubljan- ske opere arije iz oper svetov- no znanih skladateljev, kot so: Verdi, Puccini, Donizzeti, Gou- nod, Rossini, Smetana, Foerster, Mozart in drugi. Obeta se nam lep večer, kar zagotavljajo imena pevcev Ijub- \-janske opere, kot so: Vilma Bukovčeva, Ladko Korošec, Rajko Koritnik in Marcel Osta- ševski. Nudi se nam redka, edinstvena priložnost, da sliši- mo prekrasne arije iz oper: Trubadur, Tosca, Figarova svat- ba. Ples v maskah, Madame Butterflv, La Boheme, Don Pasquale, Traviata, Rigoletto, Gorenjski slav ček. Prodana ne- vesta in dr. Menimo, da ne sme ostati niti en sedež v našem gledališču pri koncertu prazen. Predprodaja vstopnic bo v nedeljo, 18. februarja 1968, od 9. do 11. ure in v ponedeljek, 19. februarja, od 15. do 17. ure ter eno uro pred koncertom. mCA ŠERPEZI NAVDUŠIL PTUJČANE v ponedeljek, 12. t. m., je go- stoval v Ptuju znani zagrebški pop>evkar Ivica Serfezi, ki se je ob 17. uri predstavil najprej svojim mlajšim poslušalcem, ob 19. uri pa je z dvournim pro- gramom ustvaril v ptujski kino dvorani pravi kulturno zabavni večer, ki ga Ptujčani že dolgo niso bili deležni. »Zlatega fanta« iz Zagreba, kot Ivico Serfezi j a tudi upravi- čeno imenujemo, je spremljal ansambel AKORDI iz Zagreba, popularni duo JEKA ter mlada zagrebška pevka. Kot gostja ~ debitantka, se je predstavila tudi lanskoletna »miss turizma«, mlada Mariborčanka BREDA PINTARIC, ki se, kot njena že precej popularna sestra Alenka, p>oskuša uveljaviti tudi kot pev- ka. Prireditev je vodil B020 PODKRAJSEK iz Maribora. Pri obeh predstavah popolno- ma zasedena dvorana potrjuje, da si takšnih nastopov še želi- mo. Na prireditvi je bilo tudi mnogo starejših ljudi, kar po- trjuje, da je IVICA s svojim nežnim glasom, ki je pel o lju- bezni, tujini in domu, priljub- ljen tudi med njimi. J. S. 4 Kulturno-prosvetna dejavnost v ormoški občini Nekatera društva so zaživela Pred nekaj tedni smo v Tedniku obširneje poročali o priprava! Prosvetnega društva Velika Nei delja na letošnje praznovanje 73 letnice tega društva. Istočasne smo tudi omenili, da bo ta pro- slava v prvi polovici aprila in ds bo ob tej priložnosti pri Velik: Nedelji več prireditev: »verjetno, najbrž, mogoče«, kar pa vsekakor ne bi dalo prave slike, ker bi bil videz kot vprašanje brez vpraša- nja, ali stavek brez pike — ozi- roma, da bi bil problem obrnjen na glavo. Jasno kot beli dan je to, da tomaževsko prosvetno dru- štvo spi resnično -zimsko« spa- nje in bi bilo nujno potrebno 7 vsemi, ki jim ni amaterska kultu- ra v naši vasi samo na jezilr^j, najti skupno pot, za pravilno kre- iranje Isulturne politike v skladu z našim sistemom, ki so mu tuje težnje, ki se ponekod pojavljajo. In kje [e še zamrlo delo prosvetnih društev'^ Kljub temu, da je pri Miklavži mladinska organizacija zelo aktiv- na, je delo kultumo-prosvetnegj društva praktično zamrlo. Da b to delo zaživelo, je na vsak načir potrebna širša podpora prosvetne- ga kadra pri Miklavžu. Poleg te- ga pa še je tu problem dvorane ki je eden izmed najbolj neureje- nih v ormoišld občini. V preteklil letih je prosvetno društvo na Ko- gu vsako sezono pripravilo kakšne igro. Sedaj pa je tudi ta zvrst kul- turne dejavnosti zamrla. Medobčinska srečanja in drugi problemi Ena izmed dramskih skupin or- moške občine bo predstavljala ob- čino na medobčinski dramski re- viji v Ljutomeru. Mešani pevski zbor, ki deluje pri Svobodi Or- mož, se bo ob koncu septembra udeležil proslave lOO. obletnice 1. slovenskega tabora v Ljutome- ru. V mesecu avgustu bo izme- njevalno srečanje zabavnih an- samblov iz Ormoža in Ljutomera. Dramske skupine ter pevski zbori bodo sodelovali na 7. tednu »Brat- stva in prijateljstva-« v Cakovcu. Potrebno ie še omeniti, da deluje pri ormoški Svobodi pihalni orke- ster. Delo te sekcije in mešanega pevskega zbora, je bilo nekaj ča- sa paralizirano zaradi neurejenih razmer v vodstvu glasbene šole. Z nastavitvijo novega direktorja glasbene šole Alojza Krajčana pa pričakujejo, da bo ta problem re- jen. V prejšnjih letih so bili organi- !irani razni režiserski tečaji, ki 5e jih je udeleževalo precej mla- iih ljudi. V zadnjem času pa pri ;eh ni več takega interesa, kar se [e pokazalo tudi ob zadnji orga- lizaciji režiserskega tečaja v Lju- omeru. Posledice pa se že da- les delno kažejo. Razgovor o kulturi Občinska konferenca SZDL Ormož bo v tem mesecu orga- nizirala po krajevnih centrih ormoške občine razgovore o kul- turnih problemih in nalogah v posameznih centrih. Tako bo tak razgovor v Veliki Nedelji 19. februarja ob 8. uri v kra- jevnem uradu Velika Nedelja, v Podgorcih prav tako 19. fe- bruarja ob 10. uri v krajevnem uradu, pri Tomažu 22. febru- arja ob 16. uri itd. -p Poslavljamo se od slikarja Jana Oeltjeiia V torek je za vedno zaprl oči slikar Jan Odtjen, človek, ki je s svojim življenjem in deJoin tesno povezan s Ptujem m nje- govo okolico. Ni bil rojen Ptujčan, preživel pa je v našem mestu dolgo vr- sto let in v svojih delih "^ohra- nil bogato likovno zapuščino o našem kraju in življenju v njem v prvi polovici našega stoletja. Jan Oeltjen je bil rojen 15. avgusta 1880. leta v kmečki dru- žini v Jaderburgu na Oldenbur- škem, kakih 50 km od obale Se- vernega morja. Osnovno in sred- njo šolo je končal v Hannovxu, začel je študij arhitekture, po- zneje pa se odločil za slikar- stvo. Od leta 1900—1904 je štu- diral na akademiji v Berlinu pri prot. F. Lipischu. 1909 pa v Parizu. Že v času študija pre- cej potuje. Seznanil se je s se- verom, s svojo domovino in Norveško. PreF>otoval je Švico in Francijo, spoznal našo Dal- macijo in Hercegovino in se posebej navdušil za Italijo — deželo sonca in umetnosti. V Italiji prvič razstavlja že v ča- su študija leta 1902, pozneje pa sodeluje na šte\nlnih razstavah v Nemčiji, Jugoslaviji in Avstri- ji. V Ptuj pride prvič že leta 1910, v času vojne je kot mno- gi drugi na bojišču, od leta 1919 pa živi izmenoma v Ptuju ali v rodnem Oldenburgu. Po- tuje in razstavlja v Jugoslaviji, skupaj z ženo v Ljubljani, v Nicračiji pa sodeluje na razsta- vah berlinske akademije in Nemške umetniške zveze. Od razstave leta 1936, ki je takoj po otvoritvi bila prepovedana kot neprimerna in nevarna Hit- 1 lerjevemu »novemu redu«, pa i do kraja II. svetovne vojne, . Oeltjen ne razstavlja v Nemči- ji. V tem času je še bolj nave- zan na Ptuj in njegovo okolico, ustvarja si atelje v Vidmu pri Ptuju, dela in opazuje kraje, ljudi in njihove navade. O svoji navezanosti na Ptuj in Haloze je večkrat sam povedal: »Ko sem prišel prvič v Ptuj leta 1910 s svojo ženo Ptujčanko, sem takoj vzljubil te kraje, če- prav so drugačni kakor moja domovina — Oldenburško. Po- sebno Haloze, vinograde, vini- čarje — te dobre ljudi. Reči moram, da sem imel s kmečki- mi ljudmi vselej najboljše sti- ke.« In res, Haloze in Ht-iožani ni- so bili za Oeltjena .s-^mo likov- no zanimiva tema, spominjali so ga na otroška leJa na kmeti- ji, na lastno življenje, od kate rega se ni nikoli odtujil, ne na pogostih potovanjih po svetu, ne^v času, ko dela v majhnem Vidmu, niti v času, ko živi v Ptuju. V majhnem zgodovin- skem mestecu je našel umetnik še mirnejši in bolj skrit koti- ček. V tihi predmestni hiši iz lesenih brun, pod mogočno slamnato streho je preživel po- vojni čas do smrti. Od tod je prihajal na grad, v muzej, kjer je delal kot restavrator, tja se je zatekel zadnja leta in delal naprej. Zdaj je ostala za nJim le ši- roka in umirjena lesena stav- ba, veliki svetli prostori, napol- njeni z meščanskim in kmečkim pohištvom, ki spominja na hlad- ni oldenburški sever in toplimi slikami, na katerih kipi življe- nje Haloz. Pastirji na paši, ko- palci v potokih, kmetje pri de- lu na polju in v vinogradu, vi- ničarji, krajine; dolga vrsta raz- stavljenih in nerazstavljenih risb, grafik, akvarelov, olj, med vsemi pa ekspresiven poslednji avtoportret umetnika, ki še vedno gleda na nas radovedno in odločno z globokim pogle- dom umetnika, še vedno vzrav- nan in odločen, kakor je bil vse svoje življenje. Ta umirjeni, za- puščeni prostor in številna de- la v njem nam pričajo, da je nemški umetnik Jan Oeltjen v teb dolgih desetletjih življenja in dela postal med nami naš človek, in sicer prav s to svojo umetnostjo, z deli, ki so v umetniškem svetu izenačila ime Haloz z imenom umetnika Jana Oeltjena. Marija Mirkovid VOJNA JE STRAŠNA Obiskujem četrti razred osnovne šole. Nisem bila še na svetu, ko je pri nas besnela vojna. Vojne nisem doživela. Ko pa ob večerih poslu- šam mamino pripovedovanje, ml je hudo. Vojna je strašna. V zimskih večerih radi sedimo pri topli peči. Mama plete, včasih krpa, včasih lušči fižol. Mi otroci jo več- krat prosimo, naj nam pripoveduje, kako je bilo takrat, ko je Hitler zasedel našo domovino. Tako je po- vedala: »Bilo je pozimi. Leto. 1945 se je začelo. Pihala je mrzla burja. Sneg jc 7.anagalo čez strehe. Skozi vas so gestapovci prignali deset .slabo oblečenih partizanov. Na cirkovškl orožniški postaji so jih zasliševali. Pa ne dolgo. Odgnali so jih za tisti hlev h\\7,u pokopališča. Zagrmela je salva desetih strelov. De.=;et žrtev je padlo na belo snežno odejo. To je bilo grozno.« Deset žrtev za. svobodo je pokopa- nih na cirkovškem pokopališču. Imajo tudi spomenik. Ljudje so ga postavili po osvoboditvi. Jožica Pepelnik, 4. b razred. Lovrenc na Dravskem polju J02ICA! Včasih so otroci poslušali le pri- jetne pravljice in pripovedke s srečnim koncem. Saj veš, da sta se Rdeča kapica in njena babica rešili celo iz volkovega trebuha in potem še dolso. dolso živeli... Vam, današnjim otrokom, pa je hudo, kot si ti napisala. Jožica, kajti vaSi starši vam pripovedujejo pre- tresljive spomine na vojno, ki so jo preživeli. Cemu vam otrokom to prikrivati? Zakaj vi ne bi vedeli, kako je za svobodo tekla vroča kri? Hvaležna bodi tvoji mami. ker II odkriva tiste težke čase, ko je šlo za naš obstoj? Naj te njene besede napolnijo z občudovanjem in s spo- štovanjem do vseh, ki so padli za naše lepše življenje! ALENKA POVODNI MOZ MI JE BIL ZA PET.^MI Pri nas hodimo po vodo v grapo In :;o težko nosimo na bres. Zadnjič sva tudi z mamo §11 k mlaki in začeli zajemati vodo. Na- i enkrat je iT. vode nekal zavpilp: ( »Ne kradita mi vode!« Jaz se nisem nič prestrašila In sem 1 vprašala: 1 »Kdo je tu?« 1 Zdaj je voda zavalovUa in iz nje 1 se je prikazal velikan. Vedela sem rta je povodni mož Kosmate roke ! je stegoval proti meni in se drl: 1 »Čakaj! Moja boš!« V velikem strahu sem se ozrla ii zaklicala: »Mama! Mama!« Mame pa nI bilo nikjer. Sama se.nr začela teči v hrib. Slišala sem. kake je povodni mož štorkJjal za menoj Čutila sem ga tik za petami. No,^« so se mi začele zapletati in od stra- hu sem bila vsa potna. Na koncu povem po pravlel, di se mi je to le sanjalo. Alenka, prosim, natisni to moje pismo v TEDNIKU in zraven te lepe pozdravljam. Anica Petek, VI. b razred. Velika Nedelja ANICA! Za nos si me potegnila, veš! Ko sem namreč brala to tvoje pismo, sem se do konca bala: »Joj, aH se je kaj takega zares mG'-»lo z.goditi? Saj povodnega moža vendar nI.« Komaj na koncu si ml šele hudo- mušno odkrila, da so bile to vse skupaj le tvoje sanje. Ha! Ha! Res ~ napete sanje! Rada jih poslušam. ALENKA MOJ DOM v Podgorcih ob potočku sem doma, kjer voda mimo mi šumlja. Ribice po vodi vsak dan plavajo Ln me lepo pozdravljajo. v grmovju ob potočku pa ptičice gnezdijo, vsako leto ob Valentinu se veselo gostijo, dobrote delijo. Ob vijugastem potočku je pa ravno polje, kjer je bogato plačilo 23 žuljeve roke. DRAGA ALENKA! Upam, da boš to pesmico objavila v NAŠIH PISMIH Nisem lažnivka In tt odkrito povem da mi jo je malo ata pomagal. Ne bodi huda! Pozdravlja te L!7.;ka Munda, Podgorci 12 LIZIKA! Ti in tvoj ata sta z združenimi nočml spesnila to prelepo pesmico. I^estitam vama! Lepo od tebe. Lizika, da se ne Jahaš s Tujim perjem. Glede alove 3omoči sem pa celo vesela, ker mi o pove. da niso le otroci, temveč udi starši zavzeti za NASA PISMA. Zato ti in tvoj ata le Je »ikunaj ru-ta ^podinjskih skupnosti, ker nimajo pravice do zdrav, stvenega varstva v delavskem zavarovanju. Nadalje so sredstv; sklada Se prispevki za občasna dela kmetov zunaj delovneg| razmerja in prisp>evki občin za kmetijske zavarovance, za kater| se zavežejo občinske skupščine v celoti ali delno plačevati pri. spevek. Izhajajoč iz dejstva, da se obseg zdravstvenega varstva, ^ ga jamči predloženi osnutek sklepa o oblikah zdravstvenega varstva, ki se v celoti ali delno zagotovijo na račun sklada zdrav, stvenega zavarovanja kmetov, bistveno ne razlikuje od obsogj zdravstvenega varstva, ki ga je jamčil do 31. decembra 1967 kon o zdravstvenem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS. št 36-377/65), moramo upoštevati pri oceni stroškov za leto 196; realizacijo izdatkov sklada osnovnega zdravstvenega zavarovanj; kmetov za leto 1967. Po finančnem poročilu je bilo v letu 196' skupnih izdatkov v znesku 10,187.579,46 N din. Pri tem pa j, treba upoštevati, da se bodo letos še zvišale obveznosti sklad; zaradi celotnega plačevanja stroškov zdravljenja v bolnišnici oc 31. dne dalje. Tako je treba predvideti stroške sklada za let^ 1968 v znesku 10..500.000.— N din. Tolikšni načrtovani izdatki sc služili za izhodišče pri oblikovanju predloga za določitev stopnja oziroma višine prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov za leto 1968. Iz posebne priloge o finančnih kazalcih za območje maribor. ske komunalne skupnosti kmetov sledi, da bo pokritih 4,822.000,.^ N din z dohodkom sklada iz osemodstotnega republiškega pri. spevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti in 4.000,-^ n din iz prispevka za občasna dela kmetov zunaj delovnega raz. merja. Potemtakem je treba kriti 5,674.000,— N din s prispevkom za zdravstveno zavarovanje kmetov-zavarovancev. Glede na že omenjeni družbeni dogovor zastopnikov samo. uprave zdravstvenega zavarovanja kmetov je bilo sprejeto enotno stališče o predpisu prispevka za zdravstveno ^-avarovanje kmetor v dveh oblikah. Prvič kot pavšalni znesek na zavarovano kme- tijsko gospodarstvo v višini 200.— N din in drugič v ustreznem odstotku od katastrskega dohodka. Upoštevajoč podatek o 17.92J znanih zavarovanih kmetijskih gospodarstvih na območju ko- munalne skupnosti, znaša dohodek od pavšalnega prispevka 3,584.000,— N din. Po vsej verjetnosti pa bo ob izdaji novih zdravstvenih izkaznic kmetom evidentirano večje število zava. rovanih kmetijskih gospodarstev. Tedaj bomo vključili vse še nezavarovane člane družinskih in gospodinjskih skupnosti last. nikov kmetij.skih zemljišč, ki so sami zavarovani v delavskem zavarovanju, med kmetijske zavarovance. Ta čas pa nimaimo na voljo natančnejših podatkov. S prispevkom v odstotku od katastrskega dohodka je torej treba pokriti še 2.090.000,— N din do višine načrtovanih izdatkov, Izračun pokaže, da je za to p>otrebna prispevna stopnja 4,2 "/o, Ko končujem.o obrazložitev predloženih splošnih aktov in jih dajemo v javno obravnavanje, hkrati pozivamo prizadete ob- čane, da pošljejo svoje pripombe in predloge za njihovo spre- membo najkasneje do 18. februarja 1968 direktorju komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Mariboru, Sodna ulica 15, poštni predal 124. Zasedanje skupščine komunalne skupnosti, ki bo sklepala o predloženih aktih, bo namreč dne 20. februarja 1968, Glede na to, da se voli letos polovica novih članov skupščine komunalne skupnosti kmetov, predlagamo, da zavarovanci-kmetje z območja ustreznih volilnih enot poleg obravnavanja predloženih splošnih aktov razpravljajo tudi o evidentiranju možnih kandi- datov za člane skupščine. V ta namen ugotavljamo, da morajo izvoliti nove člane za- varovanci-km.etje z območja naslednjih volilnih enot: a) v občini Lenart v I. volilni enoti: Lenart — Jurovski dol, v III. volilni enoti: Gradišče — Benedikt, v V. volilni enoti: Zgornja Sčavnica — Lokavec; b) v občini Maribor v VII. volilni enoti: Zgornja Kungota — Svečina (Jurij ob Pesnici), v IX. volilni enoti: Maribor — Tabor (Rarvanje, Radvanje, Pekre — Limbuš, Ruše, Lovrenc na Po- horju), v XIII. volilni enoti: Starše — Marjeta — Miklavž (Dobrovci); c) v občini Slovenska Bistrica v XV. volilni enoti: Slovenska Bistrica (Tinje, Crešnjevec, Zgornja Ložnica), v XVII. volilni enoti: Makole — Pragersko — Zgornja Pol- skava (Spodnja Polskava); č) v občini Ormož v XIX. volilni enoti: Središče — Kog — Obrez (Grabe), v XXI. volilni enoti: Ormož — Velika Nedelja (Pušenci, Hum Spodnji Ključarovci, Lešnica, Frankov- ci); d) v občini Ptuj v XXIII. volilni enoti: Cirkovce — Lovrenc na Dravskem polju, v XXV. volilni enoti: Desternik, v XXVII. volilni enoti: Gorišnica — Dornava (Mezgovci), v XXIX. volilni enoti: Ptuj (del) — Hajdina — Kidričevo (Turnišče), (Nadaljevanje na 8. strani) Ormož skozi stoletja XIV. GOSPOSTVO 0RM02 V 17. IN 18. STOLETJU V drugi polovici 16. stoletja je polagoma začela propadati prej ta- ko mogočna in bogata plemiška rodbina SEKELJEV (Zeklov), ki je nad sto let gospodarila tudi mestu Ormožu in ormoškemu okraju. Okrog leta 1600 je bil velik del po- sesti Zeklov, kakor smo že omenili, zastavljen raznim upnikom in delno razprodan. Leta 1605 je prešlo mesto 0RM02 z gradom In z vso grajsko ter fev- dalno posestjo v roke druge ma- džarske plemiške rodbine PETIIE DE HETHES. Ta rodbina je nad sto let gospodarila Ormožu in izumrla leta 1710. Grof Franc Anton Pethe, poslednji moški svojega rodu. je po letu 1686 napisal kratko zgodovino rodbine Pethe. Ta oris je še danes ohranjen. Iz uvoda tega spisa je zlasti zanimiv naslednji staVek: »Ogrski kralj Matija Korvin je Or- mož (FRIDAtT). ki se je tedaj ime- noval HOLLERMUES. v hrvatskem jeziku pa do današnjega dne ORMITSD. podein svojemu stotniku Jakobu Z.agglu.« V 18. stoletju so trajali dolga de- setletja DEDNI SPORI za posest go- spostva Ormož Sele leta 1742 Je pripadlo gosijo- stvo daljni sorodnicl izumrle rodbi- ne Pethe. grofici Polikseni THA- VONAT, poročeni KONIGSACKER. Po tej grofici postane pravni na- slednik gospostva njen mož Jožef Konigsacker in za njim njegov sin Leopold. Konigsackerji so le redko bivali v Ormožu, gospostvo so vo- dili v njihovem imenu razni nasilni In lakomni upravitelji, ki so po- vzročali zlasti mestu Ormožu mnogo nevšečnosti. Leta 1805 je grof Leopold Konigs- acker prodal grad in gospostvo Ormož meščanskemu pridobitnikTi 7 Gornje Štajerske Jožefu P.AUERJU Temu je cesar leta 1812 podelil plemstvo in mu dal naslov »pleme- niti ormoški« (Der Edle von Frie- dau). Pauerjev sin Franc je bil ZAD- NJI FEVDALNI GOSPOD ORMO- ŽA. Viharno leto 1848 Je pometlo s fevdalizmom in z zemljiškim pod- ložnlštvom. Z zakonom o kmečki odvezi Je postal kmet pravi lastnik zemlje, ki Jo Je skozi stoletja kot podložnik obdeloval svojemu fev- dalnemu gospodu, osovraženemu graščaku. GOSPOSTVO ORMOŽ PO URBAR- JU IZ LETA 1756 Zadnji obsežni pop's ormoškega gospostva nam je ohranjen Iz leta 1756. Daje nam naslednjo sliko go- spodarskega in socialnega stanja. PODLOZNIKI so še vedno razde- ljeni na dva urada. Sedež gornjega urada je še vedno v veliki vasi SAVCI. Urad združuje osem vasi z 50 kmeti ter 31 želarji. skupno s 03 podložnikl. Največji vasi sta Savel, ki imajo 16 kmetij in 15 želarjev (kočarjev), ter Rucmanci z 19 kme- tijami In 6 želarji Mezgovci, Ko- r.^čice, Sejancl in Cvetkovci Irnajo od 4 do 7 kmetij In od enega do štiri želarje. SPODNJI URAD s se- dežem v Pavlovcih je mnogo obsež- nejši. Obsega 17 vasi s 18T kmetijami In 51 želarji. skupno ima 232 pod- ložnikov. Med vasmi spodnjega ura- da so največ je: OBREZ s 23 kmeti- j.aml In štirimi želarji, Pušenci i 21 kmetijami fbrez želarjev). Lo- perSice s 17 kmetijami (brez želar- jev). Sledijo Hardek s Ifi kmetijami (tudi brez /elarjev), Lešnica s 15 kmetijami brez želarjev, GRABE. ki Imajo samo 11 kmetij In kar 23 želarjev. FRANKOVCI 13 kmetij in 13 želarjev. Skunno je Imelo go- spostvo v 25 vaseh 240 kmetov s ce- limi kmetijami In 85 želarjev, skup- no 325 podložnikov. PODLOZNISKE DAJATVE od kmetij in zemlje so bile v tem času že v denarju. Vsaka kmetija plača splošni zemljiški davek in urharial- □e dajatve zemljiškemu gospodu. »Male pravice« se dajejo še vedno v naravi. Tako je omenjenih 325 podložnikov v 25 vaseh dajalo go- spostvu vsako leto 103 kopune, 248 piščancev In 1212 jajc. TLAKA Podložnikl Se vedno opravljajo tlako, ki pa je bila z odlokom cesa- rice Marije Terezije znižana na naj- več 156 dni v letu. Podložnikl jo seveda opravljajo v različni izmeri, kakor je pač bilo to zapisano in do- ločeno v urbarjih. Tako je na pri- mer Imelo 137 podložnikov ročno tlako po tri dni v tednu, 58 podlož- nikov samo po dva dni, 26 podlož- nikov po poldrugi dan in samo H podložnikov po enodnevno tlako na teden. Imenovane tlake (vnaprej določe- na za predvidena dela med letom) je imelo gospostvo skupaj 204 dni na leto. Nekatere vasi so že plače- vale tako imenovano »rohotnin^« v denarju namesto osebne tlake. V CELOTI JE 232 PODLOŽNIKOV OPRAVILO VSAKO LETO NEKAJ NAD 30.000 DNI TI,AKE ALI 11.54 DELOVNIH MESECEV PO 26 DNL KAR DA POVPREČNO NA KOLE- DARSKO LETO 96 DELOVNIH DNI TLAKE. VINOGRADNIŠKA POSEST Gospostvo Ormož Je tudi v tem času imelo zelo obsežno vinograd- niško posest od Drsteljskega vrha nad Ptujem prek vseh Slovenskih goric do Vinskega vrha In Kajžarja pri Miklavžu in do Koga ob ogrski meji. Gospostvo Ormož je prejemalo od vinogradnikov, ki so Imeli na 31 vrhovih 466 vinogradov, dajatve v naravi ali v denarju. In sicer: 1. gornino: v naravi nad 32 startl- nov aH okrog 170 hektolitrov vina; v denarju okrog 600 goldinarjev let- no; 2. druge dajatve: okrog 300 kopu- nov letno; 3. tlako za vinogradniška dela: okrog 400 dni letno. Največje število vinogradov Je bilo na naslednjih vrhovih: Ruc- manski vrh — 23 vinogradov, La- honski vrh — 19 vinogradov. Savski vrh — 33 vinogradov. Gornji Kora- fički vrh — 25 vinogradov. Sardinj- ski vrh — 18 vinosradov, Jastr*'»>«ki vrh — 31 vinogradov. AK Z ljutomerske zgodovine LUKAVCI. Kot v mnogih drugih primerih, je tudi tukaj dobil gra- šCak svoje rodbinsko Ime po kraju svojega sedeža. Lukavci spadajo med tista prastara naselja, ki so dobila ime po kakovosti kraja in ne po zadružnem starešinstvu. Pri- stno slovenski izvor potrjuje tudi oblika vasi, ker se hiše vrste sko- raj v krogu brez pravega reda. Se- danja vas ima lepo zidane hiše, ki bi lahko bile tudi predmestje ka- kega mesta V starih časih pa je vse to seveda bilo popolnoma drugače. Ob mlakah in jarkih so stale lese- ne, s slamo krite koče in vas nft bi mogla dobiti primernejšega imena kot so Lukavci (oziroma LokavcI), to je vas v močvirju. Proti vasi do- tekajo od zahodne strani (brez Ščavnice) kar trije potoki. Grad na severni strani vasi je obtekala vo- da, ki je prihajala od Ključarovec, tudi polje proti severu In vzhodu je prežeto z ozkimi jarki. Prvotni strelski dvorec se je razširil v grad, kjer je bil kasneje celo sedež okraj- ne gosposke. Lukavška graščina je obsegala 16 nekdanjih občin: trg Veržej, Staro in Novo vas (Stara nova vas), Gra- be. Grlavo, Iljaševce. Ključarovce, Banovce, Bunčane, VuCjo vas. Bore- če. Kokoriče, Krlževce, Krištance, IvOgarovce. Lukavc* In Bučečovce. Ves ta sodnijski okraj Je takrat štel 577 hiš, 630 družin in 3261 pre- bivalcev Ta graščina Je Imela podložnike še v naslednjih nekdanjih občinah: Jeruzalem. Kog, KrižanjšCak, Pav- lovski vrh, Podgorci, Radoslavci, Zvab, Senik, KamenšCak, Trnovcl, Vičanci, VogrIčevcI, Vinski Vrh, Berkovci, Bodislavci. Brebrovnlk In Cvetkovskl vrh. Od lokavških gospodov so nam po Imenu znani: Henrich der Payer von Lokowtz, ki je omenjen kot priča v listini 10. maja 1319, s katero je Arnold Pukel sporočil križnikom pri Veliki Nedelji za večno luč v cerkvi eno marko denarja od do- hodkov hiše v Cezanjevcih (Czesan), ki jo le takrat imel cezanjevski žu- pan Pratec. Dne 9. decembra 1429 Je vojvoda Friderik starejši v Du- najskem Novem mestu potrdil Ga- šperju Lokavczu. njegovemu sorod- niku Frideriku In Friderikovim bratom ter sestram vse njihove gra- ščine oziroma zajme. Med te so šte- ti gradič in 27 hiš v Ljutomeru, 8 kmetij na Krapju, gradič ali dvor In 8 kmetij v Salincih, gradič in 17 kmetij v Lukavcih, dvor in 7 kme- tij v Gajšovcih ter v Mekotnjaku travnik in njive imenovane Heln- rlchstorff. nato še eno kmetijo v Kupetincih, 6 kmetij v Radomerju, eno kmetijo na Grabah. eno v Vo- gričevcih in eno v Cezanjevcih. Od leta 1730 do 28. januarja 1791 je bil lokavški grad združen s Spiljem. V tem času je bila lastnik gradu dru- žina Kacijanerjev. nato pa ga Je kupil neki baron Flenry, najbrž francoski begunec, nadalje pl. Kohrer v. Reichsheimu. nato ma- džarska družina Csemosy. Jožefa Petkovič, rojena Scčm6sy, Je grad prodala majorju Francu Ks. Schen- klu, ki ga je leta 1838 prepustil svo- jemu mladoletnemu sinu Augustu. Po svoje je zanimiv tudi lukavSkI grb, ki ima srebrno čapljo na mo- drem polju z zlato kačo v kljunu, okrog čapljc pa raste trsje, kar se Je v bližnji In daljni preteklosti ter sedanjosti popolnoma ujemalo s se- stavino lukavškega zemljišča. STARA NOVA VAS. Prvotno je Imel ta kraj kako drugo ime. Za Novo vas so že nekoč pojmovali naselje, ki Je nastalo poleg prej- šnjega. Vsekakor pa prvotna vas ni mogla biti brc. Imena. Torej je Ime Stara vas glede na Novo Izpod- rinilo prejšnje. Vsekakor se je to moralo pripetiti že pred 15. stole- tjem, ker že leta 1443 zasledimo ime vasi — No\? vas, kjer je takrat stal nekakšen obrambni stolp, ki se omenja v starih listinah tudi leta 1468. Leta 1445 Je Nova vas štela 22 hiš. Stara vas pa samo 15. VUCJA VAS. V otokarskem ur- barju se ta vas imenuje Wultschins- dorf, Wltscbindorf in WUschin. Pr- votno se je potemtakem imenov.il- vas (Volčinja vas) — po županu Vol činu. Pri drugih jugoslovanskih na rodlh so osebna In krajevna imen od besede volk zelo pogosta. Let 1443 je deželno knežje zajme (oziro ma gradove) v tej vasi cesar Frl derik III. podaril Rudolfu Holenei kemu. Precej ozemlja iz Vučje va! je v daljni preteklosti spodkopal Mura. Do leta 1848 so bile "asi v okoli« Križevec podložne naslednjim gr> ščinam; pod Branek — Grlava * Bd3va dr. Šte- fan Bauman ob 18.;{0 v gasilskem domu. ROGOZNICA: Vzre.la plemenskih svin.1 in ofioikov — umetno oseme- njevanje. Predava dini. vet. Bogdan Lah ob 18.30 v zadružnem domu. PROMKTNK NESPTTCE 11. februarja 1968 je mopedist Franc ^.uran iz Velikega vrha pri Cirkulanah z monedom MB 42-197 vozil no cesti Kidričevo—Hajdina pod vplivom alkohola ter se pri 1em zaletel v kolesaria Avgusta Tjiubeca 17 HajdoS. Pri trčenju je nastalo za 90 N din materialne škode, telesnih poškodb ni bilo. 12. februarja ob 9.30 je na cesti dru'?ega reda Ptuj—Varaždin med Borlom in Zavrčem osebnemu avto- mobilu DKW lOno S, reg. št. 7.r, 141-15, ki ga je vozila Ksenia Lukič iz Zagrelia, eksnlodirala leva pred- nja guma. Avtomobil je začelo za- našati kljub naporom voznice, da ga umiri, ter je nazadnje padlo v <;trufo Drave, vendar na suho. Te- lesnih noškedb ni bilo, nastalo na je za 5000 N din materialne škode. 13. februarja ob 7.35 sta na Cesti dr. Jožeta Potrča v Ptuju trčila osebni avtomobil zastava 750. reg. št. MB 149-67. k! ga je vozil Bruno Valentin iz PtTiia. in tovorni avto- mobil TAM 5000. reg. št. MB 232-«)2. last KK Ptuj. ki ga je vozil Pavel Kekec iz Stojnc. Telesnih poškodb ni bilo. na osebnern avtomobilu na ie nastalo za 2000 N din materialne škode. mm tm^ POVRTNINE TN SADJA V PTUJSKI POST.OVALNICI POVRTNINE (PRI MAGDI) Grozdje II. kilogram 4,80 N din, jabolka 2.60. arašidi zav. 1. ananas 6, graoefruit 3,80, limone 4.50. orehi — iedrca 24. pomaranče 4.50, rozine 5,60, suhe slive 4,80, cvetača 4,90, če- bula 2,40, česen 12, jedilno korenje 1.50, krompir I. 0,90, krompir II. 0,80, ohrovt 2,40, pesa 1,50, petršili 5.50, zelen radič 7,50, rdeč radič 10.2