ObzorZdrN 1999; 33: 147-9 147 RAZISKOVALNA DEJAVNOST V ZDRAVSTVENI NEGI NA SLOVENSKEM - PRISPEVEK STANE KAVALIČ RESEARCH IN NURSING CARE IN SLOVENIA: THE CONTRIBUTION OF STANA KAVALIČ Andreja Mihelič-Zajec UDKlUDC 616-083:001.89 DESKRIPTORJI: zdravstvena nega raziskava Izvleček - V uvodu ee nakazan pomen poznavanaa preteklosti za uspešno načrtovanee razvoja zdravstvene nege. Medicinskim sestram, nosilkam in oblikovalkam strokovnega področja, se vedno znova postavlja vprašanje o samih začetkih. V pregledu literature je predstavljena raziskovalna dejavnost Stane Kavaiič v zdravstveni negi. Opredeljeni so pogoji za raziskovalno aktivnost in med temi izrazit prispevek Kavaličeve pri prenosu tujega znanja. lzpostavljeno je njeno poznavanee metodologije in samega prakiičnega raziskovanja. Uvod Pogosto se ozremo v preteklost, da bi mogli razumeti sedanjost in načrtovati prihodnost. V določenem opazovanem obdobju so prepoznani številni dejavniki, ki pospešujejo oziroma zavirajo razvoj zdravstvene nege (ZN). Samo nekaj primerov: izobraževalni sistem, zdravstvena politika, ekonomske možnosti, ugled poklica v danem družbenem okolju. Za razvoj stroke, se pravi ZN, smo medicinske sestre odgovorne same. V svojem aktivnem obdobju je potrebno zagotoviti razvoj na različnih področjih ZN, da se ohranja zgodovinska kontinuiteta in odpira pot napredku. Kot stroka ima ZN doma in po svetu zgodovinsko tradicijo, ne glede na vidik (klinični, izobraževalni, organizacijski, raziskovalni). Na raziskovanju temelječ razvoj ZN je po svetu v večjem obsegu opaziti, po drugi svetovni vojni. Najdaljšo tradicijo imajo Združene države Amerike. Postavlja se vprašanje prisotnosti raziskovanja v ZN v Sloveniji v preteklosti? Stana Kavalič in začetki raziskovanja v Sloveniji Med prvimi je v Sloveniji o raziskovanju v ZN leta 1974 spregovorila na skupščini Zveze društev medi- DESCRIPTOR:: nursing research Abstract - The introductory part points to the importance ol lamiliarity with the past lor successful planning ol the development ol nursing care. Nurses who carry out and shape this professionll field often ask themselves questions about the very beginnings. Literature survey present the research work of Stana Kavalič in nursing care. Conditions required for research are defined and the contribuiion ol Stana Kavalič in the transler ol knowledge stressed, as well as her deep understanding ol methodology andpratical research. cinskih sester Slovenije Stana Kavalič (1). Strokovni del skupščine je bil posvečen raziskovalnemu delu. Prispevek z naslovom: »Raziskovalno delo na področju bolniške nege« je objavil Zdravstveni obzornik (2). lz članka odseva poznavanje razmer v raziskovanju na področju ZN v svetu. Ugotavlja, daje v nekaterih državah, posebno v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike, raziskovalno delo v ZN živahno. Centri za sestrske raziskave so največkrat formirani pri univerzitetnih šolah za medicinske sestre, pa tudi pri večjih medicinskih središčih in v posebnih institucijah. Možnosti za pridobitev doktorata so močno razširile zanimanje za raziskovalno delo med medicinskimi sestrami teh držav. Praktični pomen, ki ga imajo znanstvene raziskave za kakovostno izboljšanje bolniške nege, zanima bolnišnice in šole. Slednje zato, ker želijo vzgajati bodoče medicinske sestre v samostojne in na delovnem mestu kompetentne delavke, ki bi bile sposobne kritične presoje in ustvarjalnega mišljenja in bi znale poiskati pot za uspešno aplikacijo znanstvenih odkritij v vsakodnevni praksi. Znanje si je Kavaličeva nabirala s študijem tuje literature in s strokovnimi srečanji v tujini. 1966 leta je v Detroitu na sestrski univerzi spoznala Mabel Wandelt, medicinsko sestro - doktorico znanosti in njen tim raziskovalk. Andreja Mihelič Zajec, vms, dipl. org. dela, asist., Univerza v Ljubljan,, Visoka šola za zdravstvo, Poljanska 26a 148 ObzorZdrN1999;33 SU. Povezanott dejavnikov raziskovanja. Opredelitev pogojev za razvoj raziskovanja Stana Kavalič je opisa1a štiri pomembne dejavnike, potrebne za razvoj raziskovanja (2). Kot prvega je navedla izobrazbo. Raziskovalno delo sodi v domeno visoko izobraženih strokovnjakov. Za organizacijo in vodenje raziskave je potrebno znanje. Takratni izobraževalni program za medicinske sestre ni ponuja1 tovrstnega znanja. Ocenila je, da so medicinske sestre sodelova1e pri raziskovanju drugih strokovnjakov, ko je šlo za medicinske, sociološke, psihološke raziskave. Nega bolnika bi se lahko krepila tudi z rezultati takšnih raziskav. Vendar prenašanje odkritij iz ene stroke v drugo ni preprosto. Potrebno je razmišljanje, iskanje konkretnih rešitev, prilagoditev, za kar medicinskim sestram primankuje znanja. Prav tako je pomanjkljivo znanje v primeru prenosa ugotovitev v ZN iz tujih - razvitejših dežel, kajti vanj so vk1jučeni elementi raziskovalnega dela. Kavaličeva je ocenila, da bi se nekatere medicinske sestre rade ukvarjale z raziskovalnim delom. Potencial je videla pri tistih, ki so v sedemdesetih letih že ime1e fakultetno izobrazbo pridobljeno na drugih fakultetah. Ker tega ne bi mogle opraviti med rednim delom, je videla rešitev v oblikovanju manjše raziskovalne skupine. Le ta bi se intenzivno ukvarjala s preučevanjem in reševanjem številnih problemov. Poudarila je, da ima raziskovalno delo zakonitosti in v nobenem primeru ne prenaša površnosti ali improvizacije. Če bi medicinske sestre dopustile, da se opravlja raziskovalno delo stihijsko, neorganizirano, ob nepoznani raziskovalni metodologiji, bi bili resnejši uspehi vprašljivi. Imelaje izdelano predstavo o liku razisko- valca: »znanstvenoraziskovalni entuziast ni nujno tudi naivni idealist, ki vedno in brez pomisleka žrtvuje svoj prosti čas in materialne koristi. Največkrat je to nekdo, ki je v svojem delu sicer vdan in je pripravljen marsikaj žrtvovati, vendar želi in pričakuje, da njegovo delo cenijo in spoštujejo tudi drugi«. Četrti pomemben element za razvoj raziskovalne dejavnosti so knjižnice: »Da bi se raziskovalno delo razmahnilo, bi bilo potrebno nekaj narediti tudi za razvoj sestrskih knjižnic. Takšne knjižnice, ki bi bile pri bolnišnicah in večjih centrih, bi sestram nudile literaturo v jugoslovanskih in tujihjezikih. Zlasti bi morale biti dobro založene s tekočim revijalnim tiskom. Zbirale pa naj bi tudi referate simpozijev, kongresov.« Priporočila ee izdajo indeksa člankov s področja ZN. Vsak od opisanih pogojev se napaja z znanjem. Znanje je potrebno tudi kot nekakšen medij, ki povezuje posamezne dele in s tem omogoča aktivnost v raziskovanju. Znanje se vrne v sistem z možnostjo nenehnega oplajanja (sl. 1). O raziskovanju kot enem od načinov pridobivanja znanja, je Kavaličeva objavila prispevek že leta 1970 (3).V članku »Sodobni koncept za nego bolnika« je poudarila, da teorijo nege bolnika gradimo na več načinov: z intuicijo, avtoriteto, upoštevanjem tradicij in navad, naključij, z metodami poskusov in napak, s posploševanjem na podlagi izkušenj, z znanstvenoraziskovalnim delom. Vsi načini lahko pridejo v poštev, le znanstvenoraziskovalni pa zagotavlja sistem in uspeh. Pogled na raziskovanje z metodološkega vidika Wandeltina knjiga »Vodič za začetnike v raziskovalnem delu« (1970) je bila Kavaličevi temeljna literatura za razlago raziskovanja (2). Raziskovanje je poimenovala organizirano preučevanje problema. Namen raziskovanja je razrešitev problema v določeni situaciji ali pa prizadevanje za pridobitev novega znanja. Navedla je trinajst korakov raziskovalnega dela (l.uvodno proučevanje problema in ugotovitev fokusa problema; 2. določitev namena oziroma vrste raziskav; 3. opredeljevanje terminov; 4. navedba predpostavk; 5. določitev vrste podatkov, ki jih je treba zbrati, da osvetlimo zastavljeni problem; 6. določitev študijske metode glede na dosegljive vire podatkov; 7. izbira in preciziranje tehnik za zbiranje podatkov; 8. izbira in priprava pripomočkov za zbiranje in beleženje podatkov; 9. zbiranje in beleženje podatkov; 10. urejevanje zbranih podatkov; 11. statistična obdelava; 12. interpretacija rezultatov; 13. zaključki in priporočila). Podrobno je opisala posamezni korak. Navedla je priporočila za začetnike v raziskovalnem delu. Opozorila je na možne napake. Poudarila je skrbno vnaprejšnje načrtovanje izvedbe vsakega koraka. Prehitevanje v izvedbi posameznih faz, lahko privede v slepo ulico ali celo izniči raziskavo. 149 Raziskovanje v praksi Hkraii ko je pripravljala obsežen vpogled v raziskovalno metodologijo, je Kavaličeva sodelovala pri študiji »Časovna analiza dela medicinske sestre v enoti za intenzivno nego« (4). Rezultati te študije naj bi bili podlaga za bolj določen opis delovneaa mesta medicinske sestre, ki dela v enoti za intenzivno nego. Hkrali pa so se nekateee študentke Oddelka za medicinske sestre Višje šole za zdravstvene delavce orientacijsko seznanlle z raziskovalnim delom na svojem študijskem področju.V študijo so bile vključene pri zbiranju in beleženuu podatko.. Vloga Stane Kavalič pri prenosu tujega znanja S pomočjo definicij številnih tujih avtorjev je oprede1ila nego bolnika. Opisala je trinajst življenskih aktivnosii (3). Obravnavala je vprašanee prenosa načel procesa zdravstvene nege v vsakodnevno delo z bolniki (5). Napovedala je, da se bo s procesom - kot načinom mišlenja v stroki najlažje seznaniti, težje ga bo razumeti, še težje osvojiti. Najtežaa naloga bo proces uresničiti v praks.. V svojih objavah je pogosto poudarjala pomen visokošolskega izobraževanja za uresničitev raziskovnja v ZN. Pri pripravhh na visokošolski študij ZN je aktivno sodelovala (6). Razprava Na podlagi objav v strokovni reviji Obzornik zdravstvene nege lahko sklepamo, daje raziskovanje v ZN prisotno. Stana Kavaiič pa se uvršča med začetnike v slovenskem prostoru. Opozoriti je potrebn,, daje bila pri iskanju rešitev, za predlagano temo, uporabljena le objavljena literatura v omenjeni strokovni revij.. Tako prispevkk verjetno le delno razloži naslovno temo. Predstavlja pa lahko izhodišče za raziskav,, ki bi temeljila na skrbno pripravljenem načrtu ob uporabi dodatnih raziskovalnih tehnik in strategij. Stana Kavalič je v enem izmed objavljenhh člankov zapisala, da ve o raziskovanju malo, da so njene prak- tične izkušnee skromne. Težko in nehvaležno je merjenje lastnega ali drugega dela, kar sicer ni namen prispevka. Možno pa je sklepati, daje: - poznala razmere v raziskovanju na področju ZN v deželah z razvito ZN, - bila poznavalka raziskovalne metodologije, - bila sposobna vključevanja v raziskovalno dejavnost, - kritično uporabljala ugotovitve tujih strokovnjakov in jih prenašaaa v domače okolje, - širila informacijo o raziskovanju med študenti. Sklep Znano je, da raziskovalnega dela na področju ZN v Sloveniji sistematično ne spremlja nobena institucija. Obstaja nevarnost, da se bodo številni podatki izgubli. Zgodovina raziskovanja v ZN pri nas še ne seže dlje od spomina ene človeške generacije. Majhnott slovenskega prostoaa je v tem primeru prednost, ki bi omogočala identifikacijo ljudi, ki so se ukvarjaii z raziskovaneem v zadnjih petindvajsetih letih. Morda je pravi trenutek, da bi z raziskavo ovrednotili in zabeležili to dejavnott medicinskih sester. Vprašanee bi dobilo znanstveno utemeljen odgovo.. Zahvala Zahvaljujem se predstojnici Oddelka za zdravstveno nego, mag.Mariji Zalete,, za predlagano in zaupano nalogo. Literatura 1. Grbec V. Raziskovalno delo pti nas in v svetu. Obzor Zdrav N 1996;30:145-.. 2. Kavalič S. Raziskovalno delo na področju bolniške nege. Zdrav Obzor 1974. 3. Kavalič S. Sodobni koncept za nego bolnika. Zdrav Obzor 1970; 4. Pipan M, Kavalič S. Časovna analiza dela medicinske sestre v enoti za intenzivno nego. Zdrav Obzor 1974; 5. Kavalič S. Klasifikacija bolnika. Zdrav Obzor 1986; 6. Domajnko N, Grbec V, Kavalič S. Uresničevanje usmerjenega izobraževanaa na področju zdravstvene nege. Zdrav Obzor 1985;