Občina Ribnica praznuje flovi ft tudi jeka knji£ni° 1 »Irana d areal Sovo aesto LETO V.-it. 13 V KOČEVJU, DNE 26. MARCA 1960 Cena 15 din D Afli plan«pretresu Sonalisliloe zeeze V soboto 26. marca, ob 9. uri — polaganje vencev na grobove padlih borcev, zbirališče bo pred LM Rib- nica. — Ob 10. uri bo otvoritev turistično-kmetijske razstave v Zadružnem domu — ob 15. uri priredi godba na pihala JLA iz Ljubljane koncert v domu Partizana — ob 20. uri pa bodo v istem prostoru predvajali film »Štiri desetletja«. V nedeljo 27. marca, ob 9. uri — v sejni dvorani ObLO šahovski brzoturnir. Sodelujejo šahisti iz Ribnice in Kočevja — ob 10. uri bo rokometna tekma med TVD Partizanom in garnizonom Ribnica. Tekma bo na telovadišču. — Ob 15. uri pa bo nogometna tekma med NK Kočevje B in »Borat« Ribnica. VABIMO VAS, DA SE PRIREDITEV POLNOŠTEVILNO UDELEŽITE! Preteklo soboto se je v Kočevju sestal Plenum Občinskega Zanimiva ie bila diskusija tova- vorill o konkretni pomoči osnov-edbora Socialistične zveze delovnih ljudi občine Kočevja PHeotal so nša Karla Grma. ki ;je■ zlasti orne. nim organizaciiaim W naj bi jo raanravliau n nredloeu družbenega nlana in prorač. občine za 1. I960, ml neupravičene zahteve, da bi nudili člani obč. odbora SZDL m Navzoča * sta Mia tudi- podpredsednik Okrajnega odbora SZDL An- morali elektriko napeljati v vsak drugem. Do V. kongr. SZDLJ bodo EH™™ UstT v »Im sestavim oa bomo povzeli nekatere misli iz razprave po bornih stanovantih In tudi brez cev včlanjenih v SZDL). Na na-nnA,, ‘f™,,,,.. „redsttinika tekoče vode ali elektrike. Ti veliko slednjem plenumu bodo razprav- poročdu tovariša preoseu. yeč prispevaio komuni in so zato Hali o predkongresni dejavnosti X besedi so se najprej oglasili majo elektrike, toda to so redko njihove zahteve, da se najnujnejše č^ww SZDL- organizacija bo so-uredstavnikl iz Kolpske doline, ki naseljene in oddaljene od električ- komunalne zadeve, najprej v Ko- delovala pri krvodajalski akciji in ao menili, da bi morali več sred- n ih napeljav in bi bilo potrebno čevju uredijo povsem upravičeno, pripravah na teden mladosti. Za atev iz 'proračuna predvideti za veliko denarja za elektrifikacijo. Poudaril je, da se od pripravlje- Izvedbo letošnjih proslav Tedna elektrifikacijo in komunalna de- Sola v Vimolu nima otroškega nega plana ne sme odstopati. mladosti so izvolili noseben sedem-la na vasi. Želijo, da se uredi tudi igrišča. Pouk je v zasebni hiši in V perspektivnem planu občine članski odbor, ki ga vodi pred-Jola v Banja loki. ki so jo pričeli zemlja okrog tudi zasebna. Pred- za letos je predvideno povečanje sednik Občinskega odbora SZDL graditi že pred leti in so vaščani stavnik teh kraiev sp je zavzemal, kmetijske proizvodnje za polovico tovariš Miro Hegler. Mc sami pripr-—-1i precej gradbenega da naj bi lastniku zemlje okrog lanske. To brez dvoma ne bo lahka materiala, ter da se nadaljuje z šole dali v zameno drugo zemljo stvar in bodo težišče tega prevze- El ■ | | - e | ■■■ ■■ ■■ gradnjo avtomobilske ceste ob Kol- in bi vaščani sami uredili šolsko la družbena posestva — Kmetijsko Ml niav Ha nfikatfiFI DOfCI SlOlfi OD Stlfllll! Dl. Dejstvo je, da dokler niso gra- igrišče. gozdarsko posestvo Kočevje in po- eie 'itnuiCII MVIVI Vil »nem, dill še ceste, so imeli kmetie po Tehtni prisp- k k razpravi je sestvo »Snežnik« v Kočevski Reki. navadni poti'veliko lažji dostop do podal sekretar Občinskega komi- Vse več pa bodo morala dati tudi Letošnja občinska konferenca ugotovijo in predlagajo vse, ki bilo navedeno tudi. kako ie z ure- nolja in vasi, ko sedaj, ko je ce- teja ZKS Ludvik Golob. Ni mo- zasebna kmetijstva, še predvsem v Zveze borcev NOV Ribnica, ki je imajo pogoje za zdrav, pregled. jev an jem grobov padlih borcev, o sta samo v grobem izdelana. Pre- goče, da bi denar, ki ga bodo pri- kooperaciji s kmetijskimi zadruga- bila 20. marca, je sovpadla v okvir Bivši borci in aktivisti bi se mo- delu zgodovinske komisije ter o de- hlvalci z obeh strani Kolpe so pri- spevali delovni kolektivi iz svojih ml. Družba sredstva v zasebna praznovanj občinskega praznika, ki rali v večji meri zavzeti, da bi javnosti krajevnih odborov ZB. oravljeni s nrostovoljnim delom skladov dali na vas ali kam dru- kmetijstva ne bo vlagala, ampak ga slavijo 26. marca. To je bila pridobili potrebno znanje. To jim Slišali smo tudi kritično pripombo Omagati da se cesta vsaj zasilno gam. Delavski sveti sami odločajo samo za melioracije, predvsem za obenem tudi skupna konferenca nudi dopolnilno šolanje, vendar ie na račun nekaterih članov, ki se uredi, ’ o porabi teh sredstev. Na vasi naj dokončno izsušitev 120 ha ob Kolpi, članov ZB iz pridruženih delov so- bilo glede tega doseženih malo us- premalo udeležujejo sestankov Tovariš Benčina je pojasnil, da razumejo, da ni mogoče v vsak Kočevje ie v primerjavi z ne- draške in laške občine. Konferenci pehov. množičnih organizacij. V večji me- sredstva za komunalna dela v zne- kraj postaviti tovarno, napeljati katerimi večjimi občinami precej je prisostvovalo 70 delegatov, ter V poročilu je bilo navedeno, ka- ri bi morali sodelovati tudi v nosku 14 milijonov dinarjev še niso elektriko, vodovod, zgraditi ceste zaostalo. Ko drugod lahko vlagajo gostje: narodni heroj O1 "a Družina, ko je z zaposlovanjem bivših bor- godbenem sodelovanju. Tako imajo razdeljena in bo od tega precej itd. O tem odloča gospodarski ra- večji del sredstev za družbeni stan- predstavnik OO ZB NOV Jožko cev, priznavanju posebne delovne v Dolenti vasi med člani ZB 30 namenjeno tudi za vas V Banja čun. Se posebej pa, ker ti kraji že dard, moramo pri nas dati pred- Gorjanc, sekretar Obč. komiteja dobe, socialnih problemih, stano- kmetov, v kooperaciji pa sodeluje Loki ni potrebe da bi gradili ve- sedal veliko manj dajejo skupno- nost industriji in gospodarstvu. ZK Ivan Fajdiga, predsednik Obč. vanjski problematiki itd. ZB po- 17 članov. liko šolo kot so to prvotno mislili, sti, kot pa od nje sprejemajo. Direktor posestva »Snežnik«, to- odbora SZDL Janez Picek, Pred- sveča veliko skrb otrokom padlih Imamo tudi še primere, da ne- Soloobveznih otrok je vedno mani. Menil je. da naj bi predlog druž- variš Radovan, je dejal, da bo staVnik JLA Ivanovič in drugi. borcev. Skupno imajo še 29 otrok, kateri člani ZB niso člani SZDL. Zadevo bodo rešiti tako, da bodo benega plana pretresali tudi na treba več sredstev vložiti v grad- Obžirno poročilo o delu Občin- ki se vsi šolajo. To prizadetim ni v čast. Preuredili nekai prostorov v žup- sejah delavskih svetov Skoro sle- njo stanovanj za gozdne m kme- k ° odbora zb v preteklem letu V predsednikovem poročilu .je (Nadalj. na 2. strani) nišču. Posebej je še poudaril, da herno podietie ima izdelan per- tijske delavce. Na nllhovem po- ™dal predsednik odbora Tone 8tasstJ?«ssu*s STvAfjssSL <£ SeSvStvsvjr'ss ker tudi večino ureditev tutvorijo je » oovečanle proizvod* do- omoeotill. da bi s čim manjšim oremlza'dl ZB.' Na v Kočevju, ni mogoče, da bi prav treben samo denar in vlagaio sred- trudom prišli do delovnega mesta. Marega dela občine iede- vetika sredstva dajali na vas. V Bei^^^Mvu^ svetill'^temu" deluf^pa ni.'niso biti ttJZSSTJS sekcija til- . v preteklih dneh se je^mudii • V Ženevi traja že nekaj časa ati pa^TsTb^s^oSiider Zdravstvenemu stanju bivših prJed^T Žv^Va ^Ma SŽTaZlto sTsotSŽravUatit pridobiti s kratkimi tečaji, je lahko Ža Ssto ob KblpL od Dola do borcev je bila posvečena velika sveta Mijalko Todorovič. V skup- vprašanjuoporišč v tujinio atom- huda zmota, ki bo podjetja posta- ™ ?e dejal da se bo nada- skrb. 50 tovarišev je bilo predla- nem poročilu je med drugim re- ski razorožitri m nekaterih vidikih vila pred velike probleme. Klo z gradnjo'ko bodo na raz- gane za zdravniške preglede. Vsi &no da so obravnavali razna nadzorstva. Francoski delegat ie Resneje je treba pristopiti k or- notrebna sredstva Brez po- so biti deležni zdravniške pomoči vprašanja, ki zanimajo obe državi, navedel dva poglavitna problema, ganizaciji socialno kadrovske služ- mena na b. bila začasna ureditev oz. predlagani za zdravljenje. Ugo- predvsem tista, ki se nanašajo na ki bi ju bilo treba urediti: atom- be v podjetjih. To službo ima sa- ceste £er to bi bilo samo polo- tovili so. da ie obolelost borcev grško-jugoslovanske odnose in sko razorožitev in ustanovitev or- mo Kmetijsko gozdarsko posestvo, vično delo NOB nad povprečjem ostalega pre- njihov nadaljni razvoj. Predsednik ganizacne, ki bi zagotovila ohra- Njena naloga je urejevati probleme ob koncu plenuma so sprejeti bivalstva. Ugotoviti so tudi, da se grške vlade Konstantin Karaman- nitev mira ko bi bila končana raz- kadra in socialne odnose zaposle- ge predlog programa dela Občin- z leti starosti stopnjuje tudi obo- tis je sprejel povabilo podpredsed- orožitev. Sovjetski delegat pa se nih in organizirano pristopiti k ske^-' odbora Socialistične zveze lelost bivših borcev. Zato je ume- nlka Todoroviča, naj obišče Jugo- ie med drugim dotaknil vpraSanw strokovnem izpopolnjevanju de- za leto 1960, ustanovili so sklad sten predlog, da krajevni odbori slavijo. Datum obiska bo določen vojaških oporišč m poudaril, da to občini ie Se vedno 30 vasi. ki ni- POTROSNlSKA POSOJILA! Nedavno Je Narodna banka izdala novo navodilo za odobravanje potrošniških posojil. S tem so bili ustvarjeni precej ugodnejši P°Soji za odobravanje posojil de- v°em, uslužbencem in drugim, je sproščen in bodo v prihodnje odobravali potrošniške kredite samo za dve kategorije industrijskega blaga. V prvo kalorijo sodi tekstil vseh vrst, vključno tudi bombažne tkanine, jih doslej ni bilo mogoče ku-£|tl na kredit. Nadalje odeje, *hmdce, blazine, preproge, obu-in usnjena galanterija. V j^ngo skupino pa spadajo vsi ™Tigi Industrijski izdelki z izje-Jho živil in gradbenega materia-**. *a katerega ni mogoče dobiti Potrošniškega posojila. Spremenjeni so tudi pogoji za odobritev posojil. Za prvo kategorijo — tekstil in podobni izdelki — je ostal enak odplačilni vok kot doslej — leto dni in gotovinski polog v višini 20 odstotkov od vsega posojila, ki ga je tveba v naprej vplačati. Za dru-6o kategorijo pa je določeno, da * treba posojila odplačati v roku °d enega do treh let — dolžili* roka je odvisna od višine kredita. Obvezni gotovinski polog pa ®baša 10%. Odplačilni rok do ®®ega leta bo veljal kolikor vi-®toa kredita ne presega dvomesečnih prejemkov uporabnika ^vodita. Kolikor višina presega dvomesečne prejemke, ne preseda Pa petmesečnih, bo odplačilni V“k dve leti, če pa je kredit višji °d petmesečnih prejemkov, pa bo odplačilni rok tri leta. Z razširitvijo seznama predalov, ki jih bo mogoče kupiti ®a kredit (porcelan, steklo, usojeni izdelki itd.) in z daljšim Vokom odplačila, bo prav gotovo ospelo odpraviti nekatere toge okvire in številne pogoje za usmerjanje potrošnje. Da pa ne oi zmanjkalo blaga zaradi še Večjega posega potrošnikov po Posojilih, je z novimi določili predvideno, da potrošniškega pobila ne bo mogoče obnoviti. To Pomeni dobiti novo posojilo, preden je prejšno vrnjeno. Zaenkrat banka še ni izdala bbvodil za odobravanje posolil v gotovini, ta možnost velja sa-h*o za posebne namene. Proučujejo pa tudi možnost, da bi da-W gotovino za nakup vseh predmetov. lavcev. Odnos do človeka se mora za pomoč organizacijam, se pogo- ZB na podlagi spremeniti in ne smemo novodo-šlega delavca sprejeti kot suho številko. V nadaljevanju je tovariš Golob dejal, da člani Socialistične zveze premalo razpravljalo o perspektivnih plšnih in možnostih razvoja svojega kraja. Ljudem je treba povedati k1e se bo razvila industrija Ir kje jo nikoli ne bo. ker zanjo ni pogojev. Vsak član Socialistične zveze mora najti samega sebe in kot kolektiv stopiti v akcijo za izpolnitev družbenega plana komune. izvršene ankete naknadno. Samo vsak 23-ti je gasilec! ni samo vojaško vprašanje, ampak de ga ie treba obravnavati kol del razorožitve S V Južnoafriški uniji ie prišlo do velikih demonstracij temnopoltih prebivalcev, ki jih je organiziral Vseafriški kongres v protest proti nekaterim diskriminatorskim ukrepom zoper domače prebivalstvo. Policiia je s streljanjem v množice Afričanov zatrla demon- V hotelu »Pugled« so se zbrali 19. marca na občni zbor Ob- stiskim društvom ne more biti v činske gasilske zveze gasilci iz vseh predelov kočevske občine, čast. Zbora so prisostvovali tudi gostje iz Ljubljane in Kočevja. Razprava V »Tednu požarne varnosti« je na zbora Je bila zelo lepo razgibana to je osvetlila z vseh plati delo bilo 15 predavanj, ki so bila zdru- st-aclje in pri tem ubila nad 60 gnaiiAHi društev in Obč. gasilske zveze. žena s predvajanjem strokovnih in črncev, nad 200 pa je bilo ranle- poučnih filmov. Predavanj se je nlh. Poročila funkcionarjev Zveze: so bila zelo obširna, le-ta pa 1e udeležilo nad 2000 poslušalcev, med S Moskovska »Pravda« komen-predsednika poveljnika in ostalih potem dopolnila še razprava. Pov- njimi veliko šolske mladine. tira govor kanclerja Adenauerja. zeli bomo nekatere najpomembnej- Gasilske enote so imele lani 282 ki ga je ta imel na obisku v Wage ugotovitve iz poročil in raz- različnih vaj in nastopov, vendar stitngtonu. »Pravda« piše. da je Jr, razprave Andreja Petelina prave' ter zakl1ufke- kI 80 1ih na °* teRa 58 v Kočev'u- pri vajah kancler povedal, kako on misli da osnovi vsega tega sprejeli. je sodelovalo skupno 2769 gasilcev, bi lahko na svetu ohranil »hladno iStU IMF! PSU HM Fi-ssi stva. tovariš Andrej Petelin. Razvoj kmetiistva bo šel v smeri kočevski občini živi 16 200 ti ionov dinarjev. o spornih obmejnih zadevah. ssat izpolnimo. Razumljivo je. da je po- delovanje tiste kulture, ki je za 8 ^ popravtiu gasilskih domov in pri uradni obisk na Švedsko m Fin- . ---________u nipffov krai naiboll donosna. To cev. nar nam pove, aa ie vsan. „„ vv,- izvodnle bosta dosegli kmetijski la in ostalo gospodarstvo prilago- industrijska gasilska društ . dinarjev. die Rdečega križa v 84 deželah, posestvi napačno bi pa bilo. če bi dlti svetovnim zahtevam, mora to V gasilskih vrstah so v naivečli iz obširne razprave o dosedaniem naj s skupnimi sredstvi zgrade zanemariti sodelovanie zasebnih tudi kmetijstvo, če hoče napredo- mer' zastopani delavd. teh le ne- delu Kasiških društev in gasilske bolnišnico v novem Agadiru kol kmetiistev z zadrugami vati. kal nad 400, potem sledijo kmetie, zveze 0 dobrih in slabih plateh simbol mednarodne pomoči žrtvam okraia 1e Dredvidena Tovariš podpredsednik je še go- obrtniki itd. dela in problematiki v gasilskih katastrofalnega potresa. Bolnišni- Y. Pc^iino^nh zmanišaniu de- vorl1 v novem ln spodbudneišem Ce primerjamo podatke o stanju dru5tvih bl lahko strnili v sledeče co naj bi zgradili v bližini seda- večia stortinewt ob mimjša J proračunskem sistemu, ki omogoča, članstva v lanskem letu, vidimo, ugotovitve: njih ruševin bivše bolnišnice, iovne sile. toda za i _i po dg občlne že naprej vedo s kolikš- da se je njihovo števtio zmamšalo Gasilska društva terjajo od svo- # Skupina oboroženih ljudi je vse™ ^ nyy.pTnove delovne sile niml sredstvi bodo razpolagale, in za 112 ati za 15 %. Padec članstva 1ih članov predvsem disciplino, ker Skušala ubiti kandidata za pred- rrsn: is ^Nmera delovno silo. ronv i večje komunalne probleme kot svetiti na zboru precej pozornosti primeru DOžara ati drugih elemen- • Po najnovejših podatkih le ^ ki so se zatrdno Kočcvie-__________________________ in na kraju prišli do ugotovitve, tarnih neSreč. povzročil nedavni potres v tetov- -X, eYli croHsfva vlasali da bo treba več storiti za vzgoio Opaža se, da ie pri mladini pre- skem okraju v Makedoniji veliko odločili, nhinkfp Nad dve VREME mladih ljudi. Na iti bo treba nove ma]0 zanimanja za gasilstvo. Če škodo. Poškodovanih ali porušenih miinardimkTuh bo imela letos ob- Padavine pričakujemo okrog 26. Prijeme, bolj elastične kot so biti hočemo imeti nekoč dobre gasilce je 2382 hiš. mani poškodovanih pa čina, lahko bistveno spremenijo in zlasti 31. marca. V ostalem bo doslei. jih moramo vzgaiati že v detini- 1648. Potres je poškodoval tudi več sedanjo moč komune. suho vreme s pogostimi sončnimi Nekatera društva kot so n. pr. stvu v šoli. Zato bo potrebna šol — hudo poškodoval ali DO rušil Vse kar gradimo naj bo dobro dnevi. Ponovno možno ohladitev v Osilnici, Ajblju in Koprivniku, boljša povezava s šolo in mladin- je 29 šolskih poslopii. nekoliko pretehtano in zgrajeno tako, kot pričakujemo okrog 1. aprila in po- niso imela lani niti ene vale, v sko organizacijo. mani poškodovanih pa je na 21 bodo naraščale potrebe v tistem noči bo slana. Starem logu. Kočevski Reki in Za afimiacijo gasilstva ie po- šolstoh poslopii. Boli ali mani le kraju Vedeti ie treba da se bodo Stoletni koledar pa napoveduje Predgradu na so imeli gasilci le trebno več propagandnih priiemov, porušenih ali noškodovanih 27 do- prebivalci oddaljenih in revnih za ponedeljek — veter, v torek — po eno vajo.. ? Več gasilskih zatorej bo potrebnih več predavanj slopij. v katerih so imele prostore krajev Se pogosteje izseljevali v oblačno, v sredo — dež, v četrtek društev je tudi zanemarilo letno in podobno. javne ustanove In gospodarske oi- mesta in industrijske centre. Se — megla in v petek nestanovitno, ocenjevanje. Vse to prizadetim ga- (Konec na 6. strani) ganizaciie. ZASEDANJE ZADRUŽNEGA SVETA KMETIJSKE ZADRUGE V RIBNICI Vse dejavnosti so dobro zastavljene! Ni prav, da nekateri borci stoje ob strani! V Ribnici je bilo 19. marca po- klavne in plemenske živine raste iz se občina za njen napredek še boli Lesar. Orisal je delo občinskega membno zasedanie zadružnega sve- leta v leto. Lansko leto so dosegli zavzela. (Nadalj. s 1. strani) del borcev stoji ob strani in ne Vence Drobnič iz Sodražice pa V imenu Obč odbora ZB Sodra- sodeluje dovolj aktivno v današ- je poročal o skrbi za otroke pad- žira ie noročal nredsednik Janez njem dogajanju. Dolžnost člana lih borcev iz Sodražice. Vseh ZB je. da povsod aktivno sode- otrok je 26, ki se vsi šolajo ali luje. Potem je govoril še o mate- pa so vajenci v obrti. odbora ZB, ki ie bilo uspešno in ta tamkajšnje kmetijske zadruge, promet 65 milijonov din. Hranilno kreditni odsek uspešno druga vprašanja. Med komisijami rialnih vprašanjih bivših borcev, Tov. Ivanovič je govoril v ime- ki se uspešno rešujejo. Na kra.u nu jla in je med drugim dejal, je zaželel v imenu OO ZB NOV da jma ZB kot politična organi- Na njem so razpravljali o poslov- V letu 1959 je bilo pod molzno deluje. Hranilne vloge 160 vlaga- je bila najbolj delovna komisija nem poročilu in o zaključnem ra- kontrolo 161 krav. v rodovnik pa tel jev znašajo 8,200.000 din, 500 za borce. Le-ta je obravnavala 76 —-----------— - -........- —„— 6unu zadruge za leto 1959, razde- so sprejeli 13 krav. Zanimiv je vlagateljev obračunskih knjižic pa primerov za priznanje delovne do- konferenci in vsem Članom veliko zacija velike naloge. Poudaril je, lili go ustvarjeni dohodek na skla- pregled molznosti krav, ki so pod ima 26,200.000 din. Naj pripomni- be. Delo organizacje se je odra- delovnih uspehov. de. izvolili nov upravni odbor KZ kontrolo: v letu 1956 je znašala mo da se je sistem obračunskih žalo tudi na drugih področjih. Or-in razpravljali o raznih problemih, povprečna molznost krave 26301, knjižic pokazal za praktičnega in Kmetijska zadruga Ribnica je v letu 1959 pa 3230 litrov mleka, koristnega. Zadruga skrbi, da so ganizirall so tudi več uspelih proslav ob času državnih in občin- Iz vsega kar smo slišali, je dejal med prvimi v razpravi tovariš Stane Lic, izveni, da smo še da moramo biti vedno pripravljeni za obrambo domovine. Naloga ZB naj bo, da vzgaja svoje člane... Organizacije ZB bi morale biti v začela z delom 1. VTI. 1945. Iz Te številke nam povedo, da se se- sredstva za izplačilo vlog na že- skem prazniku. Otroci padlih bor- premalo storili za vzgojo naših vsakem kraiu hrbtenica dela So skromnih začetkov se je razvila v lekcija živine uspešno razvija. Pre močno zadružno organizacijo, ki v cejšnjl delež k temu je prispevala občini veliko pomeni. tudi uvedba umetnega osemeni e- Pri upravljanju zadruge so za- vanja ter ljo vlagateljev vedno na razpolago Na zasedanju so razpravljali in sprejeli proizvodni finančni plan skrbi. Anketiranje članov ZB izločitev iz rodovnika zadruge za leto 1960 ter govorili lepo uspelo. Tov. Joško Gorjanc je obširno cev in žrtev fašističnega terorja so članov. Člani naj bi bili tolmači cialistične zveze delovnega ljud- bili deležni velike pozornosti in je raznih odlokov in ukrepov, ki jih stva... Govoril je tudi o sodelo-izda1-' ObLO. Zato več temeljite vanju naše armade s člani ZB. vzgoje... Sekretar Obč. komiteja ZK Ivan Zveza borcev naj bi zbrala po- Fajdiga je obširneje spregovoril o družnemu svetu in upravnemu od- krav, ki niso dosegale predvidene 0 drugih zadevah, s katerimi se boru v pomoč še odbori, in sicer: molznosti. Odbor žena zadružnlc, aktiv mla- Zelo pomembno dejavnost pred- ______ dih zadružnikov, živinorejski od- stavlja v zadrugi trgovina z le- da ribniška zadruga uspešno go- je govoril o nalogah, pri katerih med drugim v razpravi tov. Kuš- gativne primere iz dela organlza- srečuje zadruga. Iz vsega, kar je govoril o uspehih, ki smo jih do- datke o zdravstvenem stanju otrok vlogi in namenu ZB. Ko je »nabilo povedano, le lahko razbrati segli v letih no osvoboditvi. Potem padlih borcev in ŽFT. je dejala liziral posamezne pozitivne in ne- bor. kmetijski oz. poljedeljski od- som. Delo lesnega odseka, ki se spodari, kar je brezdvoma velika naj bi bivši borci prednjačili. Cilj lanova. Govori'- je tudi o tava- cil, je med drugim tudi dejal, da lidskih prejemkih družin padlih imamo tudi primere, ko se člani bo petletni plan izpolnjen v štirih borcev in predlagala nekatere — kmetje izmikajo sodelovanju v letih. Dejal je tudi. da ni prav. da spremembe. kooperaciji. Vse to nam govori, da bor ter čebelarski, sadjarski, go- bavi z odkupom in prodajo lesa, zasluga organov upravljanja in ce- slehernega državljana naj bo, da uda raki in hranilno kreditni odbor, je dobro potekalo in so v glavnem lotnega zadružnega kolektiva. Konec lanskega leta je imela za- zajeli ves za prodajo posekan les. druga skupno 448 članov, kar nam Plan odkupa lesa za leto 1960 je pove. da imajo prebivalci veliko nekoliko nižji od lanske realizaci-zaupanje v svojo zadrugo. Zaradi ie to pa zato, ker je tudi plan uspešne dejavnosti to zadruga tudi sečnje manjši za 2000 kubičnih zasluži. metrov. (Posamezni odbori so imeli raz- Strojni odsek je posloval renta- Družbeni plan na rešetu zborov volivcev smo še premalo storili v politično-ideološkem delu naših članov. Nadalje je govoril o delavskem samoupravljanju in nekaterih negativnih primerih, ki se še ponekod ---------- - -- . ... w uanuuiu uuu.ua.u.ai.a in DOLENJA VAS planu in proračunu, s katerima se dogajajo. Večja aktivnost organl- lične uspehe. Aktiv mladih zadruž- bilno, vendar pa so bili prisiljeni proračuna občine Ribnica smo no- V Dolenji vasi so volivci imeli strinjajo, pa so imeli še tele pred- zacije bi se morala pokazati v odmikov ie zelo aktiven. Med dru- ustvarjati dohodke iz nekmetijske roiaH y stevjlki na5ega li- pripombe, ker v družb, planu ni loge: Potrebno je najti sredstva za nosih do mladine... Ugotovil je, -* * ° °" sta. Sedaj pa nekaj besed o pri- predvidenih sredstev za gradnjo po- razširitev in modernizacijo ribni- da mladini ne odpiramo dovoU pombah, ki so jih dali volivci na trebnega prosvetnega doma. Te- šk» opekarne, ki bi lahko, ker je vrat za vključevanje v ZK. ZB so razpravljali o druž- melj! pri novi šoli že stojijo. Ljud- surovin, ilovice, dovoli na zalogi, naj bi seznanjala mladino o veliki O osnutku družbenega plana in gim tekmujeta v vsejugoslovan- dejavnosti. Letos bo prišla meha-skem tekmovanju mladih zadruž- nizacija dosti bolj do izraza pri nikov. Imajo strojno traktorski opravljanju uslug v kmetijski de- - „ tečaj, katerega redno obiskuje do javnosti. Stnr^teriS KetifsldŽi benem' planu i^proročunu" " je"so lahtevaiT da" «"v""bolmji več'proizvajaTa. z''regulacijo Bi- epopeji NOV. predvsem pa je treba 30 članov. Organizirali bodo več nili še z poučnih izletov. Sklenili so tudi stroji. kooperacijsko pogodbo za hektar Zadružna vrtnarija je lansko le travnikov, katerega bodo ognojili to ustvarila proizvodnjo vvredno- z umetnimi gnojili, ob košnji pa sti 2,220.000 din ta s tem izpolnila . , , . , na njem organizirali tekmo koscev svoj plan. Da bi vrtnarija postala Jurjeviča še nadalje delovala kot ~ ; s ~prostovol'jnim delom po- benega sodelovanja kmetov z za- mora vladati enotnost. Njene beta prikaz košnje z vprežno in mo- to, _kar_ je predvideno (zgraditev doslej. Ko so govorih o_ komunalni 'JKT.av slalom drugo... sede so vsi navzoči odobravali z vasi odpre še en trgovski lokal, strice bi bilo potrebno nadaljevati, dati mladim konkreten vzgled s ker je eden premalo. Volivci so Zboru volivcev ie prisostvoval tu- svojim delom... r^SH^r01!10 v vreano- «■ Mr želita "da bi^zadruga ^emTrtu IMoiVz dtiom otcml Žvta Karrf MitalliT ki Te^jufem tizfnsto^^Marij^IvTnTiče^i ^2^M.0°0^ta s ^n_i2ta0lnila . « ^tavala knt letka. Sklenili so. da bodo spo- obrazložil pomen in namen pogod- Gore ki je predvsem poudarila, da KOT Na zboru volivcev v Kotu so torno kosilnico. Odbor žena zadružnic je nemara gradnja toplih gred, rastlinjaka, prebrodil krizo ta bo z novim od- napeljave elektrike itd.), bi potre- boljšali kanalizacijo v vasi. Govo-borom, ki so ga potrdili na tem bovali okrog 14 milijonov dinar- rili so tudi o drugih komunalnih zasedanju, lahko uspešno delal. jev. Zadruga iz svojih sredstev problemih, ki pa so vezani z vpra-Najvažnejše delo gozdarskega tega ne bo mogla uresničiti. Vrt- šanjem denarja... Zadruga Jur-odbora je bila skrb ta iskanje ter narija je obrat komunalnega zna- jevica naj bi se specializirala v usmerjanje sredstev za popravilo čaja gozdnih komunikacij. Pri tem je bilo vloženih precej prostovoljnih delovnih ur. Odbor se je zavzemal tudi za pogozdovanje ter za urejanje gozdov. Tudi živinorejski odbor je uspešno opravljal svoje delo. Živinoreja predstavlja v tem predelu zelo pomemben činitelj, zato je naloga tega odbora toliko bolj odgovorna. Za kmetijski oz. poljedelski odbor velja ugotovitev, da ni izpolnil nalog, ki so bile pred njim. Z uvajanjem kooperacije ie nastalo veliko problemov, ki bi jih moral reševati ta odbor. Člani odbora pa so se jih izognili tako. da niso prišli na seje odbora. Pogodbeno sodelovanje je v letih 1956/59 le počasi napredovalo, rezultati pa so bili razmeroma slabi. Tudi v sezoni 1959/60 je v začetku sklepanje pogodb počasi napredovalo, zato je morala zadruga po-duzeti nekatere ukrepe, ta sicer — uvedli so razlike pri odkupnih cenah in cenah storitev tako. da bi s tem ustvarili materialno zainteresiranost kmetovalcev za sodelovanje z zadrugo ta bi bilo zato prav, da bi glavnem za živinorejo. poslovnih prostorov in stanovanje, dejavnosti, so izrnaii potrto, d. ..Sr. pota. ki so v slabem <*•>... _____ ploskanjem. bi dobili nekaj cevi in tako vt VINICE-ZAPOTOK udeleženci so poslušali tudi po- V DANAH Volivci iz Vinic, Zapotoka in ročilo o delu sekcije bivših inter- Volivcl v Danah pa so želeli, da Gorenjih lazov so razpravljali nirancev in deportirancev. Skle-bi v njihovi vasi zgradili stavbo, predvsem o komunalnih vpraša- njeno je bilo, da naj bi se do 10. kjer bi imeli prostor gasilci za njjb Volivci so se strinjali z zah- maja izvršil popis vseh bivših ta-svoje potrebe ter organizacije za tevo, da bi jim »Komunala« Rib- temirancev. sestanke in podobno. Pri tem bi njca preskrbela gramoz, s katerim v razpravi so sodelovali tudi V. potrebovali pomoč ObLO. Govorili bi naSuli vaška pota, ki so v pre- Kerenič, ki je obenem tudi odgo-so tudi o občinski cesti Bukovica- eej slabem stanju. Rabili bi tudi voril na nekatera vprašanja, Ja-Dane, kjer je potrebno urediti pre- nekaj betonskih cevi za ureditev nez Kozina je govoril o sodelo-točne kanale. Predlagali so, da bi va$ke kanalizacije. vanju kmetov v kooperaciji z ra- zgradili priključke novo cesto, Tudi na ostalih zborih volivcev drugo. Pomemben je bil tudi pri-ki jo gradijo v Veliki gori. je bila najpogostejša tema — ko- spevek Olge Družina, ki ie med munalna ureditev — pota, vodo- drugim dejala, da se premalo za-SAJEVEC vod, elektrika in podobno. Vseka- nimamo kalco skrbimo za otroke V Sajevcu so predlagali volivci, kor ba So pokazali zadnji zbori vo- bivših borcev. Govorila je tudi o da bi uredili ob novi cesti v Veliki Hvcev mnogo zrelosti državljanov drugih problemih v organizaciji gori tudi prostor za nakladališča. za skupne potrebe, to ie za inve- ZB. Graditelji naj bi mislili tudi na stiranje sredstev tam. kjer bodo Danilo Mohar je med drugim vlake do ceste. Imajo slab elek- prinašale aiorej in največje ob- predlagal, da bi morale Imeti or- tričnl tok, zato bi bilo potrebno resti.. . ganizaclie ZB program dela, tako da bi bilo delo načrtno, delegat zgraditi nov transformator. Vezal- na pot Sajevec-Breg ie v slabem stanju, zato bi jo bilo treba popraviti. Popraviti tol bilo treba tudi most, ki vodi čez potok Sajevec. AVTOBUS OD GRČARIC jz Suš j a Ambrožič pa je predlagfcL DO ZIMARIC da bi se za člane organiziral izlet- Na področju ribniške občine so Na konferenci ie bilo tudi poro-od 2. marca dalje uvedli avtobus- čano. da bo letos kongres Zveze no vožnjo od Zimaric do Ribnice borcev, zato naj bi bile organizator od Ribnice do Grčaric in na- cije ZB letos še posebno aktivne, zal. Avtomobil naredi krožno vož- Na j^ju so iZVoliU nov zdru-njo po občini dvakrat na dan, če geni občinski in nadzorni odbor ZB je potrebno na tudi trikrat. Vsako NOV ter delegate za okrajno kon-sredo imajo prebivalci Grčaric tu- ferenco ZB. Sprejeli so tudi več di direktno vezo z avtobusom, ki sklepov, ki nai bi služili za orien-vozi v Ljubljano. tacljo v bodočem delu. Letošnji občni zbori sindikalnih Ribnica. Predavanj Delavske uni- grajevanje dela po učinku. Glede Naenkrat je ta vožnja uvedena Novo Imoljeni odbor se Jes takoj .r n'Hnl5.vi fWlnl c,a hlll vpr7p nai hi Povečanje narodnega dohodka je jn sicer v družbenem sektorju s omogočilo, da je bilo več sredstev 115 % ln v zasebnem sektorju s uporabljenih za neposredni dvig gg g % standarda proizvajalcev, istočasno Predvideni porast kmetijske pro-pa so delovni kolektivi prispevali izvodnje v letu 1960 bo dosežen tudi več sredstev za skupne komu- predvsem s povečanjem kmetijske nalne potrebe, kar je prav tako proizvodnje na družbenih posestvih ugodno vplivalo na dvig življenj- in v kooperacijski proizvodnji. Do-ske ravni celotnega prebivalstva ob- bro organizirana kmetijska proiz- vodni a na obeh družbenih posest- pa morajo pričeti kmetijske orga vih bo pozitivno vplivala tudi na nizacije takoj, zasebne proizvajalce, da se bodo hitreje vključevali v pogodbeno sodelovanje. Za izpolnitev plana pogodbene proizvodnje bodo morali predvsem skrbeti zadružni sveti, ki naj tudi vodijo in usmerjajo kmetijsko proizvodnjo po proizvodnih načrtih najboljše pogoje za nadaljni razvoj in na obeh posestvih že prehaja na specializirani način industrijske proizvodnje. Zemljiški fond kmetijskih posestev in zadružnih obratov se bo še nadalje povečal, in sicer z dodatno priključitvijo zemljišč v SLR. Da bo možno ta zemljišča racio- prevoznih sredstev se mora izvršiti nalno izkoriščati, je potrebno že v zaradi zelo iztrošenega prevoznega letošnjem letu uvesti arondacijski postopek na podlagi zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč. Z izdelavo predlogov za arondacijo Za nadaljno krepitev proizvodne zmogljivosti gozdov tx> poleg vzdrževanja in investicijskih del potrebno izvajati naloge, ki so postavljene z okrajnim družbenim planom. Iz posekane lesne mase listavcev je treba povečati proizvodnjo tehničnega lesa in v lesni industriji večji procent predelati v finalne in pol finalne proizvode. PROMET Prometne storitve se bodo v letošnjem letu povečale za 16,6 %. Za uresničitev predvidenega povečanja pa je nujno potrebno nabaviti 14 tovornih avtomobilov, 15 prikolic in 4 avtobuse. Nabava teh parka, za kar pa bo potrebno okrog 240 milijonov dinarjev z lastno udeležbo 74 milijonov. Prevozne kapacitete pa je treba v večji meri izkoriščati z boljšo organizacijo poslovanja in tesnejšim sodelovanjem prevoznih podjetij. GRADBENIŠTVO Gradbena dejavnost se mora po letošnjem planu povečati za 66 %, če hočemo, da bodo pravočasno izvršene vse gradnje. Na tako visoko povečanje vplivajo v letošnjem letu predvsem povečane stanovanjske gradnje, gradnja trgovskega skladišča, bolnice, vajenskega doma in drugih komunalnih objektov. Predvideno povečanje bo možno doseči zaradi nizke produktivnosti gradbenih storitev v preteklih letih, z normiranjem del in uvajanjem premijskega sistema nagrajevanja pri delu. Na gradiliščih pa je potrebno izboljšati organizacijo dela in uvajati mehanizacijo povsod, kjer je to možno. večini naših proizvodnih podjetjih, področju gospodarstva pa s temi kmetijskih zadrug. Pospešeno se je melioracije. Na drugi strani pa so bili ti uspehi uspehi ne moremo biti zadovoljni, treba lotiti izgradnje planiranih doseženi s pravilnim vlaganjem ker ne dajejo jamstva, da bi lahko objektov in dograditve še nedo-novih investicijskih sredstev zlasti v bližnji prihodnosti bistveno po- končanih da se čimprej doseže v kmetijstvu. Vse to je omogočilo, večali proizvodnjo in dvignili na- gospodarski uspeh in utrditev druž-^°m° Ze v,tekočem letu z ak‘ rodni dohodek. Dejstvo, da smo pri benih posestev in kmetijskih za-. prizadevanjem zavestnih ustvar.ian.iu bruto produkta in na- ^rug predvideno rodnega dohodka še vedno za pri- Po posameznih strokah se pred- V tem letu se bo pričelo tudi z izvedbo hidromelioracij in agromelioracij na površini ca. 120 ha na področju Kmetijske zadruge Fara, v kolikor bodo zagotovljena sredstva iz splošnega investicijskega sklada. Tudi oba posestva bosta izvedla na svojem področju agro- tivnim družbenih sil dosegli rjxhti doh’odek^k! je bjfpredvicten povp^' videva^nasiednii porast vrednosti rani* proizvodnji s perspektivnim plLm Konca S p^učtoS^ sr“ prpizvodn*: leta 1961. To pa pomeni, da bomo da bomo dohiteli tempo razvoja istočasno prekoračili tudi sredstva proizvajalnih sil gospodarsko mnč-za družbeni standard, kar bo vse- nejših občin. Z uspehi še nismo zadovoljni! Iz tega stališča smatramo, da tooramo z letošnjim družbenim plahto sprejeti take ukrepe, ki bodo Učinkovito delovali v tej smeri. K tomu nas navaja tudi nov proračunski sistem, ki stimulativno vpliva na tiste komune, ki same ustvarjajo dovolj sredstev za zagotovitev nroračunskih dohodkov. Kot printer naj navedem, da so razvite občine v ljubljanskem okraju v tekočem letu lahko dvignile svoje Proračune za 19 %, dočim ostale občine, ki ne ustvarjajo dovolj sredstev, le za 12 %, Vse to kaže, da bomo tudi v bodoče vedno bolj odvisni od lastnih sredstev, tako kot so od 'lastnih sredstev vedno boli odvisna tudi gospodarska podjetja. Ta princip je tudi edino pra-vilen, saj bo spodbujal tako proizvajalce v okviru podjetja, kakor tudi v okviru komune, da prično čimbolj racionalno izkoriščati razpoložljive kapacitete proizvajalnih sil. Z ozirom na tako stanje proizvajalnih sil v naši občini in upoštevajoč smernice za razvoj gospodarstva, ki so bile sprejete z zvez-him, republiškim in okraj, družbe-him planom, kakor tudi v skladu s perspektivnim planom občine Kočevje za razdobje 1957/1961 mislim, da je treba v letu 1960 izpolniti predvsem naslednje naloge: 1- Še nadalje je treba skrbeti za Povečanje proizvodnje v vseh panogah gospodarstva, predvsem pa v industriji in kmetijstvu. 2- Povečati delovno storilnost, ki je osnova za gospodarski razvoj in zboljšanje življenjskih raz-toer prebivalstva. V ta namen je zboljševati organizacijo dela in n;e ter uvajati spodbudnejši način nagrajevanja za doseženi delovni učinek. 3.V skladu s povečanjem proizvodne in delovne storilnosti doseči realno osebno potrošnjo in dvigniti življenjski standard. 1 000 din Indeks 1959 1960 I960 1959 Pol jed. 347.917,1 422.219,5 121,4 Sadjar. 9.924,0 21.896,0 220,6 Vinograd. 617,5 1.250,0 220,4 Zivinor. 523.278,0 866.686,0 165,6 Predel. Skupna vredn. kmetij. 157.163,0 263.007,0 167,3 proizv.: 1.039.899,6 1.575.058,5 151,4 3. Predvideni porast kmetijske proizvodnje temelji na povečanem obsegu organizirane proizvodnje v obeh sektorjih. Že v letu 1959 so bili v pogodbeni proizvodnji doseženi znatno višji ha pridelki kot v neorganizi-pri proizvodni krmnih rastlin in v travništvu. Zaradi tega se mora pogodbena proizvodna razširiti na večje površine in izpopolnjevati z novimi bolj razvitimi oblikami proizvodnega sodelovanja. Kmetijske za- Z rekonstrukcijo rudnika, bo iz podzemlja prišlo še več premoga Na sliki: delo v jami Obrtna podjetja dobijo nove prostore sko politiko na vasi kot jo predvideva družbeni razvoj, ter aktivneje obravnavati vso kmetijsko Obrtna proizvodnja in storitve se bodo v letu 1960 v primerjavi z 1. 1959 povečale za 5,4 %. Zaradi nar jev. Posebno pozornost je iz občinskega investicijskega sklada pa kredit v višini 6 milijonov di- problematiko. Kmetijske .zadruge nenehnega porasta potreb preb! se morajo v večji meri vključiti v vajstva po obrtnih proizvodih in ... , -----organizirano proizvodnjo. Poslov- storitvah porasta stanovanjsko ko- delariev,„iP, proizv.: 1.039.899,6 1.575.058,5 151,4 na zveza in kmetijske zadruge mo- munalne' dejavnosti in spremenje- Vzporedtio s povečanjem kmeti j- ne strukture osebne potrošnje, se rajo v večji meri odpravljati pomanjkljivosti pri proizvodnji in s ______________________ ske proizvodnje bodo narasli tudi svojo strokovno službo uvajati mo- posvetilo 'posebno skrb. Prvenstve-tržni viški, in to predvsem pri me- demo agrotehniko. Da bodo za- no se bo m0ralo obrtnim podjet-su in mleku. druge lahko uspešno Izvršile na- jem_ ^ imajo perspektivo za na- 2. Največji napredek v kmetij- vedene naloge v zvezi s poveča- daljni razvoj, preskrbeti primerne ■ j v, ski proizvodnji bodo dosegla druž- njem proizvodnje, morajo čimprej prostore za delavnice. bena posestva: to je Kmetijsko go- oddati vse trgovske poslovalnice. Podjetje »Ključavničarstvo«, ki zdarsko posestvo Kočevje in »Snež- 4. Z izpolnitvijo plana poljedelske zaposijuje že 200 delavcev, sl mora nik« v Kočevski Reki,. KGP bo v proizvodnje bo zagotovljeno do- takoj preskrbeti investicijski pro-letošnjem letu prevzelo tudi povr- volj osnovne krme za povečani sta- gram ^ drugo potrebno dokumen-šine SLP na področju Kmetijske lež živine. Do pričetka obratova- tacijo za izvedbo rekonstrukcije zadruge Draga in tam organiziralo nja tovarne močnih krmil bo po- obratov. Da bo možno raz- trebno primanjkljaj močnih krmil viti obrtna podjetja je treba adap-nadomestiti s sllažo. treba še nadalje posvečati ustanavljanju servisnih delavnic v okviru stanovanjske skupnosti in izboljšati že obstoječe, posebno pa servise za te- Največji porast je predviden v živinoreji, ki ima v naši občini Pitanje telet pri vseh zadrugah Na povečanje staleža goveje ži- Zadruge, ki so gospodarsko in vine bo vplivalo povečanje krmske strokovno šibke naj se združijo, da Povečanje industrije in novi objekti ga standarda ie treba razpoložljiva sredstva občine vlagati predvsem v stanovanjsko in komunalno izgradnjo. Nadalje bo treba zagotoviti večje deleže za gradnjo v kovno izpopolnjevanje delavcev in uslužbencev. 4. Gospodarske investicije naj bi se usmerile predvsem v kmetijstvo in kemično industrijo. Izvajati je treba s pospešenim tempom tudi že začete rekonstrukcije v in- »p^pi."’S^ihhninrb^mMiJ)kd noveča- baze in hlevskih kapacitet. Z iz- bodo zmožne organizirati in voditi njU proizvodnje in dohodka že v vajanjem uredbe o prepovedi kla- kmetijske obrate in kooperacijsko letu 1960 Večja sredstva se bodo n'a telet sf * statoz *vtoe ze proizvodnjo, to veli« predvsem za vložila tudi v obrt in trgovino Da znatno Povečal, predvsem na druz- Kmetijsko zadrugo Banja loka in „„ h„ Hnqr-rrnl čimvečii učinek nla- benem sektorju, kjer ta teleta pi- Fara. niranih investicij in smotrnejša tai°' Pitanje telet je treba v le- Plan živinorejske proizvodnje po-uporaba razpoložljivih investicij- tošnjem letu organizirati pri vseh stavlja tudi pred veterinarsko skih sredstev se bo na predlog kmetijskih zadrugah, kjer so dani službo nalogo, da se vključi v propriety združevalo razpoložljiva P°K°ii. že obstoječa pitališča pa izvodnjo in pomaga pri orgamza- povečati. Kmeti jske zadruge morajo ob pomoči Poslovne zveze v letošnjem letu pričeti tudi v mnogo večji meri s pitanjem telet in ostale, živine v kooperaciji z zasebnimi proizvajalci. Številčno stanje živine na družbenih posestvih se bo povečalo: bo v letošnjem letu razvoju obrti koče vzdrževanje stanovanjskih zgradb, servis za pomoč gospodinjstvom in pralnico v Kočevju. Zavod za zaposlovanje invalidov v Kočevju, ki je v preteklem letu organiziral razne uslužnostne delavnice — pletiljstvo, vulkanizira-nje gum in delavnico za lesno galanterijo, bo moral te obrtne obrate še nadalje razvijati in jih opremiti s sodobnejšo opremo, da bodo lahko opravljali kvalitetnejše storitve. Zaradi stalnega naraščanja osebnega in tovornega avtomobilskega prometa je nujno potrebno, da se organizira servisna služba za hitro izvrševanje avtomehaničnih storitev. Največjo skrb pa bodo morala podjetja posvetiti sprejemanju In vzgoji- vajencev, posebno v kovinski stroki, ki potrebuje največ kvalificiranih delavcev. tirati zgradbo bivše tekstilne tovarne, ki naj bi jo uporabljala obrtna podjetja. Na ta način bo zagotovljeno tudi manjšim servisnim delavnicam, da se bodo lahko razvijale. Za predvidena investicijska dela in za rekonstrukcijo obrtnih obratov je v letošnjem letu predvideno 25 milijonov dinarjev, od tega 10 milijonov iz združenih sredstev gospodarskih organizacij. Trgovini novo skladišče sredstva gospodarskih organizacij za finansiranje investicij v Kemično tovarno, za rekonstrukcijo Tekstilane in za obrtništvo. 5. V proračunski potrošnji je treba štediti pri izdatkih za administracijo. Blagovni promet se mora v skla-_ du s povečanjem proizvodnje in ciji s tem, da se v tehnološki pro- kupno močjo prebivalstva v letoš-ces vključijo vsa preventivna in njem letu dvigniti za nadaljnih 10 druga zdravstvena zaščita živali, odstotkov. Stanje Vrsta živine 31. 12.1959 31. 12.1960 V industriji je predvideno pove- nadaljevalo z rekonstrukcijo obra-canje družbenega bruto proizvoda tov, predvsem nove separacije in za 17,6 % v primerjavi s preteklim glavnega vpadnika. letom pri 2,8 °/o povečaniu delov- krave — Tekstilna tovarna »Tekstila- biki na« bo povečala proizvodnjo vol- sesna teleta nenega prediva in volnene tkanine mlada živina za 11,9%. Zaradi zastarelega stroj- hereford živina nega parka v tovarni se bo že v baby "beef —- ------ „„ letošnjem letu pričelo z rekon- plemenske svinje 1,3 /c\ g tem bo dosegel proizvod- strukcijo tovarne, za kar se bo iz plemenski merjasci 10 Rio premoga, ki je predvidena s združenih sredstev gospodarskih sesni pujski 461 Perspektivnim planom za 1. 1961. organizacij investiralo 20 milijonov tekači 1518 v l*to 1961 se bo pri tem podjetju dinarjev in iz lastnih sredstev pri 2,8»/« povečanju delov ne sile, fizični obseg industrijske Proizvodnje pa se bo povečal za 23,1 %. Rudnik rjavega premoga bo povečal proizvodnjo premoga za 1749 12 325 754 51 1969 373 2659 3 494 1142 74 3366 478 21 824 1876 Za gradnjo novih in adaptacijo obstoječih hlevov bo letos vloženih nad 500 milijonov dinarjev. Na sliki: hlevi v Knežji lipi S tem bo planirani promet v 5-letnem perspektivnem planu že za 11 % prekoračen. Da se bo omogočilo boljšo preskrbo potrošnikov, se bo tudi v letošnjem letu nadaljevalo s preure-levanjem neprimernih trgovskih lokalov. Predvidena je preureditev trgovine »Sadj^ in zelenjava«, »Železnina«, »Manufaktura« in »Obutev«. Za navedene preureditve se bo predvidoma investiralo 6 milijonov dinarjev. Za vskladiščenje živil se bo pričelo graditi nbvo sodobno skladišča s hladilnimi napravami, s čemer bo omogočena večja zaloga hitro pokvarljivih prehrambenih predmetov, zlasti sadja in zelenjave. Za gradnjo tega skladišča je potrebnih cca 50 milijonov dinarjev. Odobren je investicijski program in pripravljena vsa potrebna dokumentacija, da se z gradnjo lahko takoj prične. (Nadalj. na 4. strani) Letos nad dve milijardi za potrebe in razvoj kočevske komune (Nadalj. s 3. strani) Trgovska podjetja bodo morala posvetiti več pozornosti svojih prodajalnam, da bodo imele na zalogi čim popolnejši sortiment blaga in da se bodo hitrejše prilagajale spremembam v strukturi potrošnje, ki se kaže v povečanem povpraševanju po trajnih potrošnih dobrinah. Za odkup kmetijskih pridelkov bo potrebno kmetijskim zadrugam nuditi izdatnejšo pomoč, da bodo lahko pravočasno odkupile vse tržne viške in jih po najkrajši poti posredovale potrošnikom. Vzporedno s -'ovečanjem kapacitet trgovin na drobno, je treba zagotoviti trgovini zadostno število kvalificiranih delavcev. Obstoječi sistem nagrajevanja trgovskega kadra po izvršenem prometu ne zadovoljuje in je treba iskati novih stimulativnejših načinov, ki bodo vplivali tudi na dvig kulturne postrežbe, ki je zelo važen činitelj v poslovanju trgovske mreže. Sveti potrošnikov, ki v zadnjem času ne kažejo posebne aktivnosti, se morajo prilagoditi novemu okolju in v sodelovanju s stanovanjsko skupnostjo okrepiti družbeno kontrolo v trgovini, ki je za na- pi an gostinskega prometa, ki je bil predviden do konca leta 1961, v celoti izpolnjen. Na porast prometa v gostinstvu bo tako kot v trgovini vplivalo povečanje kupne moči prebivalstva. Kapacitete gostinskih obratov se v letošnjem letu ne bodo zvečale, pač pa je treba izboljšati stanje že obstoječih gostinskih lokalov, za kar je predvidenih 4 milijone dinarjev investicij. Zaradi vedno večjega števila zaposlenih se kaže tudi vedno večja Da bi se zmanjšalo število ne- podatkih Posredovalnice za delo je zaposlenih žena v občini, tudi deklet, da se ustanovijo v Kočevju obrati, kjer bi se zaposlile žene, s čemer se bo problem o zaposlitvi žena v precejšnji meri rešil. Po namreč še vedno 134 žensk iz bližnje okolice Kočevja, ki jim do sedaj ni bilo mogoče najti primerne zaposlitve. Standard - komunala - stanovanja DRUŽBENI STANDARD Doseženi uspehi gospodarskih organizacij bodo omogočili nadaljnje razvijanje komunalne dejavnosti v potreba za razširitev kapacitete občini in zboljšanje življenjskih obratov družbene prehrane. Obstoječi obrat družbene prehrane »Metka«, ki ga je organizirala stanovanjska skupnost, je sicer pokazal zelo dobre rezultate, vendar je nje- pogojev prebivalstva, čemur se posveča v letu 1960 posebno skrb. PRORAČUNSKA POTROŠNJA V primerjavi z letom 1959 se bo __ Kova zmogljivost premajhna, da bi proračunska potrošnja povečala za gam, za nizkonapetostno omrežje _.j 1 ' ..................... druge izbolj- ulici v vrednosti nad 3 milijone dinarjev, elektrificiralo se bo naselje Brezovica-Nemška loka, Rap-ljevo-Potiskavec in Podplanina v skupni vrednosti 3.7 milijonov dinarjev. Podjetje »Elektro« Kočevje pa bo iz svojih skladov finansiralo še za opremo razdelilne transformatorske postaje v Kočevju, za daljnovod proti Polomu in Stru- lahko zadovoljila velike potrebe. 19 % v tem povečanju je zajeto Zato je potrebno v letošnjem letu 10 % povečanje plač in napredo-izdelati načrt za gradnjo obrata vanj a uslužbencev. Poleg povečati ružbene prehrane s tako kapaci- nja osebnih prejemkov pa se bo teto, ki bo zadovoljila celotne po- proračunska potrošnja povečala pri trebe na področju mesta in bližnje materialnih izdatkih'za šole 58,7 %, okolice. Pri tem bo treba organi- pri spložni pr0sveti za 71,5 % in žira ti prevoz hrane na posamezna prt dotaciji zavodom in družbenim delovišča v sporazumu z zaintere- organizacijam in društvom za 15,2 siranimi podjetji. odstotka. ' Gostinska podjetja morajo skrbeti za izboljšanje ravni gost. sto- KOMUNALNA DEJAVNOST ritev, za kultumejšo postrežbo in Skupne investicije za komu- daljni razvoj trgovske mreže veli- primemo razvedrilo gostov. V okvi- naj0 znagale 199.7 milijonov kega pomena. Razmišljati moramo tudi o tem, da bi stanovanjske skupnosti neposredno izvajale funkcijo potrošniških svetov. Gostinski promet naj bi se v letošnjem letu dvignil za 3 %. S tem porastom bo tudi perspektivni ru gostinske zbornice je potrebno še nadalje organizirati najrazličnejše tečaje za strokovni dvig gostinskega kadra, istočasno na vključevati tudi v gostinstvo vajence, ki jih dosedaj v gostinstvu zelo pogrešamo. Investicijska sredstva Sredstva s katerimi bo razpolagala občina in gospodarske organizacije, bodo po posameznih virih znašala: v OOOdin a) sredstva Občinskega ljudskega odbora — družbeni invest, sklad — stanovanjski sklad — cestni sklad — prorač. sredstva za vzdrževanje in razne izboljšave kom. objektov in naprav Skupaj obč. sredstva b) sredstva gosp. org. c) združena sredstva gosp. org. za gospodarske investicije splošnega pomena v občini č) združena sredstva gosp. org. za investicije v družbeni standard d) druga sredstva, krediti itd. Skupna investicijska sredstva 41.611 173.927 14.309 229.838 626.556 60.000 24.441 1,289.324 V letu 1960 se sredstva vložilo: 2,230.159 bo investicijska a) v gospodarstvo — za industrijo — za kmetijstvo — za gozdarstvo — za promet . — za trgovino — za gostinstvo — za obrt . . — Splošno avtoprevozniško podjet- je »Avto« Kočevje. 16 novih delavcev zaradi nabave novih kami- končno kanalizacijo na levem bre-onov in avtobusov. gu Rinže in pri novem naselju pri Pri drugih podjetjih se delovno Rožni ulici v vrednosti 5 milijonov silo ne povečuje oz. je porast minimalen in je vsklajen s povečanjem proizvodnje in storitev, V letu 1960 bo v primerjavi s preteklim letom družbeni bruto produkt večji na enega zaposlenega v gospodarstvu družbenega sektorja za 9,2 % narodni dohodek pa za 13,3 %, Narodni dohodek na enega prebivalca bo znašal 199,230 dinarjev. Za izvršitev teh nalog bo treba izvršiti sledeče naloge: — racionalno zaposliti že obstoječo delovno silo; — izpopolniti sistem nagrajevanja po učinku dela; — uvajati sodobne tehnične postopke v proizvodnji; — strokovno usposabljati delavce. Gospodarske organizacije naj upoštevajo še sledeče smernice: — da se planirano število zaposlenih po posameznih gospodarskih organizacijah ne bo prekoračilo; — da se zaposljuje predvsem take v 000 din kraja Ložine in za šave na električnem omrežju in napravah na območju občine v vrednosti 51.05 milijonov dinarjev. STANOVANJSKA GRADITEV Za stanovanjsko graditev je v letu 1960 iz občinskega stanovanjskega sklad predvidenih 168.9 milijonov dinarjev. Iz republiškega stanovanjskega sklada bo dan kredit v višini 35 milijonov dinarjev za gradnjo stanovanj za Rudnik rjavega premoga Kočevje in Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje. Z družbenimi sredstvi se bo v letu 1960 gradilo 120 stanovanj, v za-v Osilnici, asfaltiralo se bo cesto sebni lastnini pa je v gradnji še 40 republiškega značaja v odseku stanovanj. Do konca leta bo vse-Stara cenkev-LivoId v vrednosti 60 ljivih okoli 59 stanovanj. Da se bo omogočila pospešena gradnja stanovanj, bo treba v čimvečji meri v stanovanjsko gradnjo pritegniti - stano-sredstva podjetij, da bodo s tem zagotovljena stanovanja svojim delavcem. Gradnja stanovanja naj se vrši po tipskih projektih in v naprej določenih urbanistično urejenih kom- V Kočevju vedno bolj primanjkuje šolskih prostorov. Z dograditvijo vajeniškega doma, bo Bračičeva šola dobila prostore sedanjega vajeniškega doma PREDLOG proračuna izdatkov občinskega ljudskega odbora Kočevje • za leto 1960 v 090 din dinarjev. Gradil se bo vodovod Rakitnica - Kočevje v vrednosti okoli 50 milijonov dinarjev, nadaljevalo se bo z izgradnjo vodovoda milijonov dinarjev. Gradilo se bo zaprto kopališče v vrednosti 7 milijonov dinarjev, asfaltiralo se bo Prešernovo ulico in ulico Jožeta tudi sredstva zasebnikov Seška v skupni vrednosti 12 mili- vanjskih interesentov in jonov dinarjev. Uredilo se bo do- dinarjev, gradilo se bo novo pokopališče v Kočeviu v vrednosti 5 mi- pleksih, s čimer bo omogočeno ra-lijonov dinarjev, nadaljevalo se bo cionalno organizirati velika grad-z urejevanjem javne razsvetljave bišča. Velikost in ceno stanovanj je v Kočevju — predvsem ulico Jožeta prilagoditi finančni zmogljivosti Seška. Cankarjevi in Prešernovi uporabnikov. M, vMti! Real. pror. Plen Indeks I. leto 1959 1960 1960-1959 % 1. PROSVETA, šolstvo .... 50.191 59.298 2. PROSVETA, spl. prosv. . . 4.081 9.202 3. SKUPAJ PROSVETA . . . 54.272 68.500 126.2 4. SOCIALNO VARSTVO . . 14.118 13.000 92.1 5. ZDRAVSTVO 17.823 16.500 92.6 6. DRŽAVNA UPRAVA . . . 27.801 35.000 125.9 7. KOMUNALA 20.553 14.300 69.6 8. DOTACIJE ZAVODOM . . 13.700 9. DOTACIJA DRUŽB. ORG. . 19.439 6.500 10. DOTACIJA GAS. ZVEZI IN PLZ 2.200 SKUPAJ DOTACIJE . . . 19.439 22.400 115.2 11. OBVEZNOSTI IN GARANC. 2.296 7.300 317.9 :* **■ 12. NEPORAVNANE OBVEZNOSTI ZA LETO 1959 . . 1.500 13. PRORAČUNSKA REZERVA 5.980 10.302 172.2 14. OBVEZNA REZERVA . . . 4.000 SKUPAJ 162.282 192.802 118.8 'v ~y. Mm Sredstva [ Druga Skopal Struktura gosp. org, sredstva % 244.718 508.709 753.427 33,8 151.800 359.300 511.100 22,9 31.000 50.195 81.195 3,6 74.988 174.972 249.960 11,2 2.000 49.600 51.000 2,3 1.000 3.000 4.000 0,2 10.000 18.789 28.789 1,3 Z 10 milijoni dinarjev, bodo letos nadaljevali gradnjo Doma Partizana. Dom bo verjetno prihodnje leto dograjen Kulturno prosvetna dejavnost b) za negospodarske investicije — za komun, dej a v. . . 76.050 — za stan. grad. . . . 30.000 — za šol. in tel. vzgojo . 5.000 — za zdravstvo .... — Skupaj (a + b) . . . 626.556 123.711 203.927 42.000 70.000 1603.603 199.761 233.927 47.000 70.000 2230.159 9.0 10,5 2.1 3,1 100 V letu 1960 se bo nadaljevalo z gradnjo vajenskega doma v Kočevju v vrednosti 30 milijonov dinarjev. Z izgradnio vajenskega doma se obenem rešuje tudi pereč problem prostorov osnovnih šol v Kočevju, ki so iz leta v leto prenatrpane z učenci. Dosedanji vajenski dom bo služil za učilnice osnovne šole »Mirka Bračiča«. Ker osnovne šole in gimnazija v Kočevju nimajo telovadnice, se bo nadaljevala gradnja doma telesne vzgoje, ki bo služil tudi za potrebe se bo iz proračuna občinskega ljudskega odbora prispevalo k adaptaciji zgradbe za kulturno prosvetni dom 2 milijona dinarjev. ZDRAVSTVO V letu 1960 se bo v Kočevju pričela graditi bolnica, za kar se bo v tem letu iz okrajnih sredstev investiralo 70 milijonov dinarjev. Za uspešno izvajanje vseh nakazanih nalog, ki nam jih nalaga družbeni plan in proračun za leto 1960, bo potrebno, da bomo angažirali celotno članstvo Socialistične zveze da bo kot zavestna politična s51i pravilno usmerjalo delovanje vseh družbeno-ekonomskih sil za dosego plana. Posebno važno je, da bo članstvo Socialistične zveze aktivno sodelovalo pri razpravah o teh vprašanjih na zborih volilcev, v organih delavskega in družbenega upravljanja v smislu sklepov, ki naj bi jih spretel današnji plenum. S tem bomo dosegli, da se bo celotno članstvo Socialistične zveze tudi borile za izvedbo sprejetih nalog, kar bo v korist celotni naši družbeni skupnosti, kakor tudi prebivalcem naše občine. SKLAD ZA POMOČ ORGANIZACIJAM Društva in organizacije se pogosto obračajo s prošnjami na de- lovne kolektive za denarno pomoč. Nekajkrat se te tudi pripetilo, da so nekatera društva dobivala posebno izdatno pomoč od posameznih kolektivov. Tako so tisti, ki jim je bila sreča naklonjena prejemali pomoč iz proračuna občine in podpor kolektivov. Socialistična zveza, v katero so vse te organizacije kolektivno včlanjene, pa ni imela nad tem nobenega pregleda. Plenum občinskega odbora SZDL občine Kočevje je na zadnji seji, na predlog predsedstva tega odbora, sprejel sklep, da se pri občinskem odboru SZDL ustanovi Sklad za pomoč organizacijam. V ta sklad bi gospodarske in zadružne organizacije ter posamezniki vlagali sredstva, ki so jih prej dajali naravnost organizacijam in društvom. Zbrani denar se bo lahko uporabljal samo za pomoč organizacijam in bodo delavski sveti lahko že v naprej določili, komu nai se dodelijo sredstva. 10 let delavskega samoupravljanja na KGP Zaposlenost in produktivnost V letu 1960 se bo število zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva v primerjavi s preteklim povečalo za 260 delavcev ali za 6,2 odstotka. Po posameznih panogah gospodarstva bo smelo število znašati največ: Povprečno število zaposlenih 1958 1959 1960 4 * Indeks 1960-1959 % v industriji 1618 1678 1725 102,8 v kmetijstvu in gozdarstvu 1095 1109 1203 108,5 v gradbeništ. 133 172 252 146,5 162 184 200 108,7 166 193 198 102,6 86 87 88 100,9 423 441 447 101,4 102 106 106 100 Kmetijsko gozdarsko posestvo je priključilo še tedanje Lesnoin-Kočevje je bilo ustanovljeno v dustrijsko podjetje Kočevje, liionov dinarjev, nadaljnjih 5 mi- marcu leta 1952, v maju istega Kasneje so bile izvršene razne leta pa je začelo organizirano po- organizacijske spremembe znotraj slovati. Podjetje je nastalo iz do podjetja, to je razmejitve, združit-tedaj šestih samostojnih podjetij, ki ve itd. nekaterih obratov, tako da so se imenovala: Živinorejsko go- je sedaj v sestavu podjetja pet spodarstvo Kočevje, Živinorejsko kmetijskih uprav, mlekarna in vrt poljedelsko gospodarstvo Stara narija, šest gozdnih uprav in dve U(1 oc ™uu _____________________________ cerkev, Državno posestvo Crmoš- špediciji, lesna industrija (LIO) in ljene naloge in smernice izvrševale javnost v delavskem naselju Stara njice. Gozdno gospodarstvo Kočev- še nekateri drugi obrati. delavce, ki izhajajo iz naravnega šol. Za gradnjo tega doma se bo iz prirastka prebivalstva mesta oz. proračuna občine prispevalo 5 mi-delavskih družin; - da skrbe za zaposlitev invali- lijonov dinarjev pa bo investiral dov na primernih mestih; gradbeni odbor doma, ki jih je — da se preprečuje škodljivo pre- prejel od podjetij že pretekla leta. bajanje delavcev iz podjetja v pod- Dom telesne vzgoje zaradi pomani-jetje. kanja sredstev v letu 1960 še ne Občinski zbor proizvajalcev bo bo mogel biti dograjen, moral skrbeti, da se bodo postav- Da se bo omogočilo prosvetno de- in zaradi tega mora biti tesno povezan z gospodarskimi organizacijami. cerkev, ki je kultumo-prosvetni in delno tudi gospodarski center še nekaterih okoliških delavskih naselij. je, Kmetijska strojna služba Breg in Trgovina državnih posestev Ljubljana. S 1. julijem 1954 pa se v prometu v trgovini v gostinstvu v obrti v komunali v zadružnem sektorju skupaj 185 192 213 105,7 3970 4162 4422 106,2 Porast števila zaposlenih delavcev se nanaša na sledeča podjetja: — Industrijsko podjetje transportnih sredstev in opreme v Kočevju, kjer^ bo zaposlilo 16 novih delavce v'zaradi rekonstrukcije obratov in povečanja kapacitete; — Lesno industrijski obrat KGP Kočevje, kjer se bo zaposlilo 29 delavcev zaradi rekonstrukcije in uvedbe proizvodnje turnirske embalaže; — Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje, kjer se bo zaposlilo 94 novih delavcev zaradi povečanja števila živine; — Gradbeno podjetje »Zidar« Kočevje, 8o novih delavcev zaradi povečanja gradbene dejavnosti v občini; Ta slika predstavlja Kočevje pred 25 leti. Posneta je bila izpred železniške postaje. Iz majhnega mesteca se naglo razvija novo industrijsko mesto Prvi organi delavskega upravljanja so bili v podjetjih, ki so se združili v KGP. izvoljeni v jeseni 1950. Razumeti moramo, da delo organov delavskega upravljanja v začetku še ni imelo prave vsebine. Vendar pa so bili ti organi le osnova za nadaljnji razvoj delavskega upravljanja v podjetju. V združenem podjetju se je kmalu po ustanovitvi sestal novoizvoljeni delavski svet, ki je štel 43 članov, na prvo sejo. Tako na prvi kot naslednjih sejah sta DS in UO obravnavala številna gospodarska vprašanja in iskala najboljše rešitve. V Lesno industrijskem obratu so izvolili obratni delavski svet leta 1954. Na podlagi izkušenj tega DS. ie delavski svet podjetja leta 1956 sklenil, da se razpišejo volitve v obratne delavske svete tudi na ostalih obratih. Oktobra istega leta so bile volitve v obratne DS. ki so šteli od 5 do 11 članov na vseh kmetijskih in gozdnih upravah ter ostalih obratih. Obratni DS so v letih delovanja dokazali upravičenost obstoja. V začetku leta 1957 je DS podjetja poleg drugih važnih aktov sprejel tudi nova pravila podjetja, V katerih so med drugim točno razmejene in jasno odrejene pro-stojnosti DS podjetja, UO in obratnih DS. S tem internim predpisom so dobili obratni DS zakonito osnovo za svoj obstoj in pristojnosti poslovanja. V sedanji mandatni dobi deluje na KGP 45-članski DS podjetja, upravni odbor, ki ima 11 članov, in 16 obratnih delavskih svetov, ki imajo skupno 120 članov. To bi bila v kratkem zgodovina delavskega upravljanja na KGP. Na prehojeno pot v zadnjih 10 letih odkar so dobili odločujočo vlogo v podjetju ti organi, so lahko na KGP ponosni. Tekom let so se zvrstili kot člani DS in UO številni delavci. Da so svoje delo dobro opravili in ga še opravljajo, so nam potrdilo veliki uspehi pri razvoju podjetja in vsakoletni dvig proizvodnje, ter vrsta drugih pozitivnih dejanj. KGP Kočevje postaja dandanes že pojem sodobnega socialističnega posestva in uživa veliki ugled v naši deželi. Prav v tem imajo brez dvoma velike zasluge organi delavskega upravljanja. NOVA SOLA O potrebi gradnje novega šolskega poslopja v Velikih Laščah smo v našem listu že poročali. Zvedeli smo, da se bo dolgoletna želja prebivalcev Lašč in okolice, da dobijo novo šolo, le izpolnila. Za gradnjo šole je odobreno že pet milijonov dinarjev, tako da bodo s pripravljalnimi deli (izdelavo načrtov itd.) lahko čimprej začeli. Kmetijska zadruga Lašče pa je za gradnjo šole kot prva določila 100.000 dinarjev. Hlo-inolo društvo je na pravi poti Četrtemu rednemu letnemu obč-*emu zboru Avto-moto društva Kočevje so poleg članov društva prisostvovali tudi sekretar AMZ Slovenije Lado Košiček in drugi gostje. Po pozdravnem govoru predsednika AMD Kočevje ing. Janeza Trošta, je občni zbor začel z delom. Na podlagi poročil funk-donarjev društva se je razvila zelo plodna diskusija. Avto-moto društvo se je kancem leta 1958 oziroma začetku 1. 1959 mašlo v težkem finančnem položaju. Uspehi, ki jih je društvo doseglo v letu 1958 na področju športnega udejstvovanja so bili sicer lepi. vendar pa je treba povedati, da so bili doseženi na škodo celotnega delovanja društva. Nabava In vzdrževanje sedmih dirkalnih motorjev je bilo za društvo negospodarsko. Novoizvoljeni TJO je v začetku leta 1959 pod Predsedstvom ing. Janeza Trošta takoj ugotovil, da po starem načinu ne more društvo več delati. Posvetovanje predstavnikov Obč. LO Kočevje, političnih organizacij, Predstavnikov NO, AMZ Slovenije in članov UO AMD Kočevje, je Ugotovilo, da je UO zavzel povsem Pravilno stališče v pogledu nadalj-nega delovanja in je že sprejete sklepe o odprodati dirkalnih motorjev. o omejitvi športnega udejstvovanja na minimum in o pre-orientacijt dela na druga področja. Ukrepi UO so pri prebivalstvu Kočevja ln pri večini članstva naleteli na neodobravanje. Vendar se je pokazalo v nadaljnem delu društva. da je pot, ki jo je ubral UO AMD Kočevje v letu 1959, pravilna. Novi način dela zagotavlja društvu solidno materialno bazo in garancijo za nemoteno in uspešno nadaljne delovanje. Napačno je bilo mnenje, da se uspeh in neuspeh zrcali le v vrhunskem športnem udejstvovanju. Namen društva ni gojiti le ®Port in vzgajati ozek krog izbran-ki bodo s svojo tehnično dovršeno vožnjo in drznostjo (ne Slede na stroške, ki jih ima društvo) na dirkah zadovoljili le željne gledalce, temveč ima višji cilj. V tečajih, ki jih je organiziralo društvo za amaterje-šoferje in za ■nopediste v samem Kočevju in na terenu, je bilo lani izšolanih 90 šoferjev za kategorijo B. 93 šoferjev za kategorijo A. 1 traktorist, 25 šoferjev za potrebe motoriziranih enot JLA in 94 mopedistov. To je uspeh, ki mu ni oporekati gospodarskega pomena. Pravilna preusmeritev dela je žela pri ObLO Kočevje, prav tako pa tudi pri drugih forumih, polno odobravanje. Na osnovi doseženih izboljšav In resnosti dela, je zato v septembru mesecu 1959 Državni sekretariat za narodno obrambo in AMZ Slovenije sklenila, da se izven sedežev okrajev formira izjemoma v Kočevju nastavni center za šolanie mladincev - regrutov JLA in za šolanje starešinskega kadra za potrebe motoriziranih enot JLA. Ta odgovorna in pomembna naloga pa je bila zaupana AMD Kočevje. Napačno pa bi bilo - mnenie. če bi videli samo to delo društva. Društvo je imelo za naše pionirje niz predavanj. Razdelilo je več 100 knjig iz področja cestno prometnih predpisov, in to povsem brezplačno. Na šoli Jožeta Seška pa deluje pod strokovnim vodstvom tovariša Janeza Jamnika Pionirski avto-moto krožek in že lepo število pionirjev je uspešno opravilo iz- 22. marca je bil v Ribnici ustanovni občni zbor Občinske zveze za telesno vzgojo. Zboru je prisostvoval tudi predstavnik Okrajne zveze iz Ljubljane tov. Flegar, in gostje iz Ribnice. Tovariš Flegar je obrazložil namen in pomen dela, ki čaka Obč. z vero. Zveza bo združevala vsa telesno vzgojna društva v eno celoto. Le-ta naj se poveže tudi z organizacijami SZDL, ZK in aktivi Ljudske mladine na tem področju in naj skupno z njimi vzgaja mladino v socialističnem duhu. Tov. Flegar je tudi poudaril, da se morajo tako TVD Partizan in ostala društva držati amaterstva, kajti le tako bo imela Zyeza uspeh. Zaželel je, da bi tudi po ostalih krajih občine ustanovili manjše aktive, kjer bi se zbirala mladina. Potem so sprejeli pravilnik Obč. zveze Ribnica. V pravilniku je poudarjen pomen in delo Zveze ter naloge upravnega odbora. Zlasti pa je bilo poudarjeno, naj Zveza tesno sodeluje z vsemi organizacijami na tem področju in pripadniki JLA. Skrbi naj tudi za razne prireditve. Na področju ribniške občine aktivno delujejo taborniki, jamarji, strelci, TVD Partizan (vsi iz Ribnice), strelci v Ortndku in TVD Partizan Sodražica. Na zboru so sklenili, da se ustanovita še dva pite za prometno mačko II. stop. V diskusiji je Peter Sobar tajnik ObLO Kočevje podal povsem realno oceno o delu društva, ko je dejal: »V preteklih letih je bilo dosti zunanjih efektov uspeha, v 1. 1959 pa so bili doseženi uspehi, za katere v imenu ObLO Kočevje čestitam UO in celotnemu društvu. ObLO Kočevje želi, da novo Izvoljen UO nadaljuje s takim načinom dela in da svoj krog delovanja razširi na novo priključeni teritorij Strug in da nudi tudi tamkajšnjemu prebivalstvu možnost tehničnega izobraževanja. — Smatram, da bo društvo tudi v bodoče izpolnilo vse obveznosti na-pram naši skupnosti, napram naši armadi, kot jih je v letu 1959.« Prav tako je pozitivno ocenil delo društva predstavnik občinskega komiteja ZKS, predstavniki AMZ Slovenije in JLA. Izvolili so nov upravni odbor in sprejeli program dela. društva za telesno vzgojo: na Velikih Poljanah in Dolenji vasi. Po vseh večjih vaseh naj bi ustanovili sekcije tabornikov in jamar jev. Tovariš Češarek iz Sodražice je dejal med drugim, da je v njihovem kraju precejšen zastoj v telesni vzgoji oz. športnem Izživljanju. Vzrok je v tem, ker jim primanjkuje vaditeljskih moči. De.ial je tudi, da bi morali pritegniti v članstvo Partizana več ljudi. Strelska družina je zelo aktivna. Letos nameravajo zgraditi strelišče. Predstavnik iz Dolenje vasi je med drugim dejal, da je v njihovem kraju veliko zanimanje za šport, potrebna pa bi jim bila telovadnica in športni rekviziti. Na kraju so izvolili 18-članski upravni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče. 800 ČLANOV TURISTIČNEGA DRUŠTVA Turistično olepševalno društvo Ribnica šteje okrog 200 članov. Pri delu je doseglo lepe uspehe. Društvo skrbi za lep izgled kraja, za razvijanje turizma in sodelujejo tudi v drugih delih, tako pri obnovi ribniškega gradu, pri organizaciji za razvoj suhorobarstva in spominkarstva in podobno. Pri poživitvi spominkarstva, ki zajema razne izdelke suhe robe In lončarstva, so dosegli že lepe uspehe. Občinska zveza za telesno vzgojo GIBANJE PREBIVALSTVA LOŠKI POTOK Umrla je Lavrič Marija rojena ’1'uric, kmetovalka iz Hriba št. 54, »tara 87 let. KOSTEL Umrli so: Mline Marija roj. Mihelič, gospodinja iz Grivca 2, stara 86 let, JakšiČ Ana roj. Jakšič, Sbspodinja iz Jakšičev 4, stara 89 let in Marinceli Alojz, šolar iz Kostela 7. star 9 let. DOLENJA VAS Poročila sta se: Lop ar ec Vincenc, strojni ključavničar iz T ante gore 3, star 26 let in Makše Nežka. trg. pomočnica iz Kočevja, Trata 32. stara 21 let. V ljubljanski porodnišnici sta rodili: Merhar Marija, gospodinja iz Prigorice 3, dečka Mirka in Opažem Ivana, gospodinja iz Dolenje vasi 63, deklico Darjo. RIBNICA Poročila sta se: Pavlovič Vitomir, podoficir JLA iz Gorenje vati 2 in Mihailovič Slavka, delavka •* Gorenje vasi 2 Rodila je Gorše Pavla, gospodinja iz Ribnice 226 — deklico Vido. KOČEVJE Poročili so se: Curl Alojzij, kmetovalec iz Vrha pri Kostelu 7, »tar 38 let in Majettč Ana iz Drena 2. stara 28 let. Kuhar Vladimir, delavec iz Slovenske vasi 2, •tar 26 let in Kološa Ana, delavka fe Strehovcev 69. stara 30 let, Ce-timovlč H asih. delavec iz Kočevja, Rudnik 23, star 26 let in Hauzer Alojzija, delavka Iz Gorenja 10, stara 22 let, Janež Franc, delavec Izdaja ln tiska CZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje urednici odbor. Odgovorni urednik Matija Cetinski. Uredništvo in »prava v Kočevju, Ljubljanska »esta 14 a, telefon uredništva ln »prave 3-89. Naročnina Je 500 din, Polletna 250 din ln jo Je treba Plačati v naprej. Za Inozemstvo 1000 din oz. 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-713 prt Korne-1-265 “Iti banki Ljubljana, pedrei-nica «a Kočevje iz Kočevja. Reška c. 11, star 25 let in Simonič Marija iz Ribnice št 247, stara 31 let. (Zakonsko zvezo sta sklenila v Ribnici) Nose Franc iz Ljubljane, Celovška cesta 94, star 24 let in Hribar Olga iz Tis ovca pri Strugah 10, stara 22 let. sta sklenila zakonsko zvezo v Ljubljani KINO JADRAN, Kočevje: od 25. do 27. marca ameriški barvni vistavi-sion film »Princ in igralka«, 27. marca matineja jugoslovansko-ruskega barvnega filma »Aleksa Dundič«, od 27. do 29. marca ameriški barvni cinemascopski film »Bernardine«, od 29. in 31. marca Italijanski cinemascopski film »Zdravnik in mazač«, od 1. do 3. aprila italijanski barvni cinemascopski film »Herkules«. SVOBODA, Rudnik: 26. in 27. IH. ameriški barvni film »Bagdadska sirena«, 2. in 3. aprila ameriški barvni film *20.000 milj pod morjem«. RIBNICA: 26. in 27. marca Jugoslovanski film »Štiri desetletja«. SODRAŽICA: 26. in 27. marca italijanski film »Bele noči«, 2. in 3. aprila nemški film »Dekle Rozemari«. VELIKE LAŠČE: 26. in 27. HI. jug oslov, film »Krvava srajca«, 2. in 3. aprila angl. film »Tomi Stil poje«. DOBREPOLJE: 26. in 27. marca francoski barvni cinemascopski film »Desiree«, 30. marca nemški film »Kapetan iz Kepenika«. PONIKVE: 31. marca nemški film »Kapetan iz Kepenika«. LOŠKI POTOK: 27. marca angleški barvni film »Semeni želja«, 3. aprila ameriški barvni film »Velika noč Casanove«. KOČEVSKA REKA: 26. in 27. III. japonski film »Godzila, morska pošast«. 2. in 3. morila ameriški barvni film »Nežni akordi«. OSILNICA: 27. marca »Gospod 880«, 3. aprila sovjetski barvni film »Don Kihot«. PREDGRAD: 26. in 27. IH. ameriški film »Nore stvari«, 2. in 3. aprila francoslti film »Muti voda«. BROD NA KOLPI: 27. marca češki film »Dobri vojak Švejk«, 3. aprila češki film »Pokorno javljam«. ČESTITKE Ljubljeni mami Nosetovi iz Strug želijo za dvojni praznik vse najboljše vsi njeni. __*___ Dragemu očetu Jožetu Leskovšku iz Rudarskega naselja želi za njegov 52. rojstni dan vse najlepše sin Srečko. PREKLICA Podpisani Mohar Jože, Zamostec št. 25. izjavljam, da so govorice o ženi Zabukovec Alojza iz Zamosteca št. 31, katere sem govoril v gostišču »Malolka« v Sodražici, neresnične. Zahvaljujem se mu. da je odsotpil od tožbe. __*___ Podpisana Skopec Frančiška izjavljam, da sem pismo učiteljici Ložar Nadi dne 4. XII. 1959 Pisala jaz. ne pa Centa Jože iz Dul št. 2, pošta Ortnek. Skopec Frančiška. ZAHVALA Ob prezgodnji smrti našega dragega moža, očeta, brata in strica JOŽETA MAVSERJA se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in ga spremili na zadnji poti. Prav lepa zahvala rudniški godbi in govornikoma Petru Drnovšku In Francu Obrču. Iskrena zahvala za prvo pomoč sindikatu na Rudniku, kolektivu, upravi Rudnika tovarišem Teršl-ču, Dušanu in ostalim prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so nam kakorkoli pomagali v težkem trenutku. Žalujoči: žena Julka, sestre Zofka, Marica, Danica, brat Ervin, mama ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage in nepozabne mame in stare mame ANE JAKSlC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na zadnji poti ter darovali vence. Posebno se zahvaljujemo kolektivu »Avto« za podarjene vence. Žalujoči: sinova Tone in Jože z družinama, hčerke Marija, Ana, Pepca, Nežka z družinami ter ostalo sorodstvo. 26. marca praznuje občina Ribnica svoj občinski praznik. Na ta dan so zmagovite partizanske brigade leta 1943, izbojevale veliko zmago nad italijanskim okupatorjem v Jelenovem žlebu K letošnjemu prazniku čestitajo in pozdravljajo vse delovne kolektive in prebivalce ribniške občine Občinski ljudski odbor Ribnica OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA GASILSKA ZVEZA in druge organizacije ter društva Vsem zadružnikom občine Ribnica in svojim vlagateljem čestita ob prazniku občine Zadružna hranilnica In posojilnica Ljubljana Podružnica v Ribnici Upravni odbor in zadružni svet Kmetijske zadruge Dolenja vas čestita vsem občanom ob prazniku občine Ribnica Kolektiv splošnega mizarstva HRAST DOLENJA VAS čestita k 26. marcu — prazniku občine SAH GRIGORICEVA SIMULTANKA V sredo zvečer je v hotelu Pugled, Igral večkratni državni šahovski prvak ln velemojster Svetozar Gllgorič, simultanko s 35-ti-mi Kočevskimi šahistl. Domačini niso dobili nobene partije, a 11 remijev. Remizirali so: R. S agar, M. Llsac, K. Mohar, F. Galič, J. Melje, D. Komac, J. Rus, F. Lunder, R. Mohar, S. Bauer ln F. Janež. __*__ Na tradicionalnem obč. šahovskem sindikalnem prvenstvu Kočevja je zmagala ekipa »Trgopro-meta«. Ekipo so sestavljali: Llsac, Murn, Glad, Lunder, Jurkovič, Bauer. Rezerve: Škof, Berlan in Papež. Dosegli so 33,5 točk. Drugo mesto je osvolila ekipa Rudnika z 32 točkami. Za zaključek turnirja ie bil organiziran moštveni brzotumir. — Zmagal je »Trgopromet« pred Občino. Po brzotumlrju je bil svečan zaključek turnirja in podelitev prehodnega pokala zmagovitemu moštvu. DELOVNI KOLEKTIV Kovinskega podjetja Ribnica Čestita vsem organizacijam in kolektivom K PRAZNIKU OBČINE V nedeljo 20. marca je bilo v Ribnici občinsko šahovsko tekmovanje posameznih šol. Sodelovali so pionirji in pionirke iz Sodražice, Grčaric, Dolenje vasi in Ribnice. Tekmovalci so bili razdeljeni v štiri skupine, in sicer po starosti Zmagovalci pri starejših pionirjih so bili ribniški šahisti, pri mlajših pa pionirii iz Dolenje vasi, pri starejših pionirkah iz Grčaric. pri mlajših pa pionirke iz Ribnice. Zmagovalci bodo sodelovali na okrajnem prvenstvu v Kočevju. Tekmovanj ie vodil tovariš Golja, ki je po turnirju igral sil-multanko in vse partije dobil. ___*__ Te dni je bilo zaključeno šahovsko tekmovanje posameznikov za prvaka Ribnice. Turnir je bil bolj šibko zaseden kot druga leta. Zmagal je Drago Golja in tako že drugič osvojil prehodni pokal. ___*__ Ribniški šahisti pripravljajo v počastitev občinskega praznika velik nagradni brzotumir, na katerem bodo sodelovali tudi kočevski šahisti. Ob 26. marcu — delovnemu prazniku ribniške občine čestita in pozdravlja kolektiv Lesno-industrijskego podjetja v Ribnici 3W KLIČE V Kočevju ie že okrog 50 osebnih avtomobilov v privatni lasti. Nad 300 je mopedov in precej drugih motornih koles. Motornih vozil je vsak dan več, nihče pa ne skrbi, da bi se sporedno razširjale tudi avtomehanične delavnice in servisi. V nekaj letih bo urejena cesta od Ljubljane do Delnic in močno se bo razvil avtomobilski turizem; toda na tem delu. razen v Kočevju, ni avtomehaničnih delavnic. Sedanje stanje še ni tako kritično in če bi ostale sedanje delavnice: »Avto«. »Avto servis« in zasebna delavnica Edvarda Plešnarja. bi vam tega vprašanja ne poslal. Toda z odgovornih mest sem zvedel, da se bo »Avto servis« priključil KGP in samo njim služil. Edvard Plešnar bo baje opustil delavnico in jo prodal »Vodovodu«, pri podjetju Avto, pa bodo imeli samo servisne preglede. Ce je to res. potem ne vem, kje bomo motorizirani Kočevarji popravljali svoia vozila? Ali ni tudi naloga občine, da skrbi za tovrstne uslužnostne delavnice? »Motorizirani« Kočevar _______*___ 2-61 — Oddelek za gospodar gtvo in komunalne zadeve ObLO, načelnik Stane Ocepek; Občinski ljudski odbor pozorno zasleduje nagel razvoj motorizacije in bo storil vse, da bo zadostno število mehaničnih in servisnih delavnic. »Avto-servis« bo toliko časa opravljal usluge vsem, dokler Kmetijsko-gozdarsko posestvo ne bo zgradilo svoj »Agro-servis«, za katerega pa so zaenkrat samo načrti. Delavnico Edvarda Plešnarja »Inštalacija-Vodovod« ali kdo drug izmed družbenih podjetij ne bo odkupil in verjetno mehanik Plešnar delavnice ne bo opustil. Cim bodo v delavnici »Stojna« na koncu Podgorske ul. izdelali še nekatere dele, za katere jih veže pogodba, bo v teh prostorih »Avto« Kočevje organiziralo večjo servisno delavnico In delavnico za popravila motornih koles in avtomobilov. Pod jetje »Inštalacija« pa bo uredilo delavnico in servis za popravilo mopedov in dvokoles. * 2-92 — Direktor podjetja »Avto«, Alojz Drofenik: Te dni smo izdelali še nekaj avto-prikolic in pričeli smo z preurejanjem obrata »Stojna« v sodobno mehanično delavnico. V tej delavnici, ki bo pričela z delom aprila, bomo po zmernih cenah opravljali vse mehanične usluge in servisne preglede za Tomos, Zastavo, če bo potrebno pa še za TMZ, Pretiš, za Panonije itd. Delavnica je res nekoliko iz mesta, vendar to motorizirane ljudi ne bo motilo. Ce se bo razvil avtomobilski turizem, bomo uvedli tudi dežurno službo. V sedanjih delavnicah pa bomo popravljali samo lastna prevozna sredstva. 2-49 — »Inštalacija«, Kočevje; Prvotna zamisel je bila, da bi mi kupili prostore mehanične delavnice Edvarda Plešnarja. Ta misel se je kasneje opustila, ker bi v primeru, ko bi delavnica postala družbena last, morala biti ie tako nacionalizirana. Kasneje so nam obljubljali prostore v bivši tekstilni tovarni »Horak«, kjer je‘sedaj Kemična. Toda tudi tu ni izgledov. Mehanično delavnico za popravila mopedov in dvokoles bomo imeli takrat, ko bomo dobili primerne prostore. l TP* to KKAJt K »Dnevi naše sreče« v Šeškovem domu Prifarski pionirji že drugi mesec tekmujejo Pred dnevi smo pionirji iz Fare poslali drugo poročilo o tekmovanju pion. zadružnikov in mladih naravoslovcev, ki ga vam bom nekoliko opisal. Zopet je za nami mesec dni prid- pustile nešteto nega dela. Marsikaj zanimivega »ptičjega pira«, smo doživeli v tem času. Z zanima- Naši pionirji pridno nalagajo pri-njem smo sledili javni oddali RTV hranke v zadružno hranilnico pri Ljubljana 6. III. v Kočevju, kjer KZ Fara, saj se dobro zavedajo. Pa tadi ptičic nismo pozabili. Pomnožili smo število krmilnic in skrbeli za ptičjo hrano. Zato nas te ob svojem prazniku 12. marca niso pozabile. V gnezdih so nam dobrot s svojega nas je sodelovalo osem iz naše Sole. Spomini na to oddajo bodo ostali nepozabni. 2e davno so minili pustni dnevi. Za ta praznik smo tudi v Fari organizirali tekmovanje maškar. Nabralo se jih je kar lepo število. V slavnostno okrašeni dvorani so nas zabavali Japančki. kraljevi dvor, mušnica, kuharček. »kmečka oh-cet«, kavboji in mnogo drugih. Za vse maškare moremo trditi, da so bile prav posrečene. Najboljše skupine so dobile lepe nagrade, z manjšimi darili pa je DPM razveselilo vse maškare. Po veselem rajanju v prosvetnem domu so maškare v sprevodu odšle po vaseh, kjer so da iz malega raste veliko. Pionirji lz vasi Vas-Fara MOZELJ V Mozlju so imeli proslavo v počastitev Dneva žena 12. marca. Tamkajšnja učiteljica ie vse presenetila z lepim in pestrim programom. Za to zasluži vso pohvalo. Zahvala naj veli a tudi ostalim igralcem, ki so vlažili v delo veliko truda. Prebivalci Mozlja želijo, da bi jih s podobnim "’•oeramom še večkrat razvedrili. Vsak začetek je težak, toda vse kaže, da je led prebit in zato pogumno naprej. Vaščan Televizija v Grčaricah S 14. marcem so Grčarice začele novo pot kulturnega življenja. Tudi v tej oddaljeni, zakotni, delavski vasi, smo prvič v življenju gledali prenos oddaj domačih in tujih radijskih postaj. Dobili smo nov televizor. Nabavilo in dodelilo ga je našemu kraju Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje. 2e ob prvem prenosu oddaje se je pokazalo, da bodo kljub gozdovom, ki obdajalo na- mu dvigu tega kraja. V tem vidimo, koliko skrbi se posveča v današnji družbi delovnemu človeku, ki se trudi za izboljšanje življenjskih pogojev. Delavskemu svetu KGP Kočevje se za ta doprinos najlepše zahvaljujemo. Hvaležni vaščani Dijaki IV. zaključnega razreda kočevske gimnazije so se nam v preteklih dneh spet predstavili v dvorani Seškovega doma z ljubko in prisrčno igro o mlaidosti, z igro o lastnih Dnevih naše sreče. Napisal jo je pisatelj, ki je življenju prav gotovo ukradel zvrhano prgišče mladosti in jo razsejal v to svojo komedijo — Claude An drč Puget. Uprizoritev, ki so jo pripravili mladi igralci MKUD Matej Bor, nas je zelo razveselila. Mladi igralci se niso bali primerjave z igralci amaterji, ker sr> imeli v rokah močan adut — svojo mladost. Igrali so ljudi svojih let. le nekateri nekoliko starejše, in gledalci so jih pozdravljali z živahnim in sproščenim smehom v vseh prizorih, Id so nudili le količkaj priložnosti za smeh. Komedija »Dnevi naše sreče« pravzaprav ni komedija v pravem smislu te besede in ne temelji na učinkovitih zapletih in razpletih, kakor je značilno za komedijo. Zato je verjetno nekoliko razočarala tiste gledalce, ki so pričakovali več situacijske komike, ki je zlasti v zaključnem dejanju skoraj ni Čar te veseloigre je pravzaprav le v spretni, iskrivi, včasih tudi precej duhoviti besedni igri, s ka- jlh občudovali radovedni prebival- §0 vas sii^e ^ne in glasovi či- Nov upravni odbor KZ Kočevje Ob Dnevu žena so podmladkarjl RK čestitali po radiu svojim mamicam, učiteHicam in vsem ženam Kolpske doline. Na predvečer praznika so pionirji pripravili 70 žene pester kulturni spored. Ob tei priliki so obiskali starejše in onemogle žene in jih razveselili s cvetjem. Pionirji so organizirali razredne proslave in povabili svoje mamice. Podmladkarjl višjih razredov se tedensko redno udeležujejo tečaja prve pomoči, ki ga organizira vaška org. RK. a vodi ga medicinska sestra iz Petrine. Joj. koliko zanimivega smo se še tu naučili. Vsi pionirji pomagamo agitirati za Začasno smo ga namestili v šoli. Ko bo dograjen kulturni dom, bo v njem tudi mesto za televizijski sprejemnik, kamor se bo v prostem času zatekala mladina in ostali prebivalci. Za te predstave je veliko zanimanja, saj nam bodo poleg radijskih sprejemnikov edino razvedrilo. Vsekakor je ta televizor ogromen doprinos h kulturne- Na rednem zasedanju zadružnega sveta 13. marca je bil izvoljen nov upravni odbor kočevske zadruge. Poslovno poročilo o delu zadruge za leto 1959 je podal predsednik starega odbora tov. Cero. V poročilu j e poudaril, da ie potrebno še tesnejše sodelovanje med zadrugo in kmeti ter še v večjem obsegu kot lansko leto. Iz poročila je bilo tudi razvidno, Krvodajalska akcija i Loškem poloko Ze petič so v Loškem potoku od- sta avtomobila Zavoda za trans-vzemali kri krvodajalcem. Pred fuzijo krvi pripeljala 43 prostovoli- ____ ______________________ dnevi je imel krajevni odbor Rde- cev. Skupno je prišlo 165 krvoda- krvodaj aTstvo Ta "akcij a bo pri nas šega križa selo, na kateri so se jalcev. 145 so odvzeli kri, 20 pa koncem marca pomenili o pomenu dela, ki ga bo je bilo zavrnjenih, večinoma za- Naši šahisti bodo 24. JU. tek- opravil odtor. da bo akcija uspeš- radi prebolele gripe, movall v občinskem merilu v Ko- na- Odbornice iz vseh potoških va- V času, ko ie toliko nesreč e čevju in upajo kar na dober uspeh. « so sklenile da bodo obiskale lju- zadostna zaloga krvi Y naših bol-Da bi se bolje spoznali z go-